DOLENJSP

NOVIC
D
Izliajajo 1, iu 15. vsaeega meseca. Cena jim je a poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nenieij«, Bosnu in tirnge evropske države znaša 2 K 50 li, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarske stvari.
Plevelne rastline v kmetijstvu.
Pri obdelovanju posestva se ima knaetovalec boriti z rajnimi škodljivimi vplivi, ki mu tinièiijejo sad njegovega truda ter mu s tem zmanjšujejo množino iu dobroto prieakovanili pridelkov, liastočim rastlinam škodujejo namreč neugodno vreme (sneg, slana, moča, suša, vetrovi in toča), pleveli in plevelne rastline, rastlinske bolezni, škodljive živali in slednjič neugodne lastnosti zemlje. DoČim se neugodnemu vremenu ne moremo z uspehom vstavljati, moremo druge škodljive v[)live deloma vsaj odvračati z marljivim, umnim delovanjem ter škodo, ki jo povzročujejo, s tem zmanjšati. Semkaj prištevamo zlasti zatiranje plevela in p 1 e v el n i h rasti in.
Pod tem izrazom razumemo vse one rastline, katere rastejo na obdelani zemlji (na vrtu, njivi, travniku, vinogradu, pašniku in gozdu 3, ne ila bi jili bili vsejali ali zasadili, katere so se le - sem pritihotapile brez kmetovalčeve volje, katere delajo kmetijskim rastlinam napoto, kradejo jim živež, jemljejo prostor, svetlobo in toploto in katerih pridelek je nič vreden aH celo dostikrat š k o d 1 j i v. Tudi prenašajo često rastlinske bolezni na kmetijske rastline,
Število plevelov in plevelnih rastlin je skoro ne-brojno. Njih škodljivost je različna ter zavisi od tega, v kaki množini nastopajo, kako ae razmnožujejo, kje rastejo in s kakim trudom in stroški ae jili mora zatirati. Za vsacega poljedelca je potrebno, da pozna vsaj najvažnejše teli rastlin, tiste, ki se nahajajo največkrat in v največjem številu na njegovi obdelani zenilji ter da vé, kako se jim more s pridom v bran postaviti, jili zatirati in ae s tem občutne škode obvarovati.
K najbolj škodljivim plevelnim rastlinam na njivah prištevamo : pcrenka (pirikaj, njivski osat, njivski slak, njivska preslica, lapuh, njivski ščep ali kodrastolistna kislica, stoklasa, omotna ljulka, nmlivič, kostreba, navadna jesenka, šopulja, divji oves, modrica, divji mak, njivska gorčica, njivska redkev, divja ogrščica, navadna kresa, navadni dresen, navadna Škrbinka, grasica, kurja creva, divja kamilica, gadovec, njivski jetičnik, trpotec, gabez, liabât, razne zlatice, kokalj in druge.
Teh plevelov se varujemo s setvijo čistega semena, 8 porabo gnoja, v katerem ni plevela, s primernim ko-lobarjenjem, s pridelovanjem zelene krme in okopavin, z globokim obdelovanjem in s praho. Zatiramo pa jih 8 pletvijo, z obdelovanjem plevelnih prostorov z brano.
z okopavanjem, z osipovanjem, z globokejšim oranjem in 8 košnjo.
Najbolj škodljive plevelne rastline na travnikih iu pašnikih so: mah, močvirna preslica, bč, srpica, muntc, šaš, trstika, kukavica, kislica, trpotec, divja ščetica, grintovee, potrošnik ali cikorija, svinjak ali pegasto pasje zelje, travniška kozja brada, volovsko oko, lakota, niarjctica, krebulica, dežen, trebelje, kalužnica, zvončića, svedrec, dobra misel, materna dušica, kadulja, škrohotec, trobentica, èibrije, vrbovec, ramšcla, kukavičja roža, pokalica, av. Janeza roža, penusa, kamenokrcč, poljski stoglavež, močvirni silj, kompava, brdnja, repinec, turek, regrat, jesenski podlesek, pikasti mišjek, velika trobelika, mlečki in mnoge druge.
Teh plevelnih rastlin se varujemo z nmnlm obdelovanjem travnikov in pašnikov, k čemur prištevamo gnojenje, da se naselijo dobre trave in detelje, sejanje travnih in deteljnih semen, osuševanje premokrili in primerno namakanje travnikov. Zatiramo pa tu rastoče plevelne rastline s tem, da s trebljenjem in čiščenjem ne pustimo tem rastlinam zoreti in ako so dve ali večletne, ki imajo koreniko ali čebulo, da le te izruvamo iz zemlje ali drugače uničujemo.
Gozdni pleveli so: črni trn, navadni glog, robida, malinjek, borovnica, brina, Češmin, Šipek dobroletina, navadni vresek, rdeča resa, rumena omela, leaka in druge.
Varujemo se teh plevelnih rastlin, da čistimo in trebimo v gozdu vse to grmovje, oziroma, da ne puščamo praznih, posekanih, nezasajenili gozdnih parcel, kjer se zamore ta plevel nerazmeruo močno razrasti in more mlad gozdni nasad zadušiti.
Do najnovejšega časa zatiralo se je navadno le plevel v vrteb, na njivah in v vinogradih, manj važnosti se je polagalo na zatiranje teh kvarljivcev na travnikih, pašnikih in v gozdih. Z ozirom na veliko korist, ki jo dobivamo pa tudi od te obdelane zemlje zlasti v krajih z razvito živinorejo iu kjer imajo gozdi veliko vrednost, kakor ravno pri nas, moramo obračati svojo pozornost plevelnim rastlinam tudi na tej zemlji In jih z vsemi izkušenimi pripomočki zatirati in sicer vsi, da one ne morejo prehajati in se zasejati iz neobdelanih, zanikrno oskrbovanih sosednih zemljišč na skrbno obdelani svet. H koncu omenimo Še izrek praktičnega kmetovalca (Schulz) o škodljivosti plevela namreč: „Pr ere ven sem, da bi mogel trpeti plevel!" Uavnajmo ae po tem izreku in ne držimo rok križem, da se ne bi po pravici o našem obdelanem svetu reklo : „Trnje in osat ti bo rodila zemlja".
Politični pregled.
Državni zbor ni več za resno tlelo in v kratkem gredo pciiianci domov, ne da bi bili kaj dosegli. Seveda, Če se dragi řaa trati s tako nespametnimi vprašanji, s kaliorsniin se je baron Scliwegel obrnil do vlade, potem pac ni pričakovati iispeliov. Najprvo je ponavljal vse laži nemškili listov glede dogodkov v Ljubljani povodom tiirnarske slavnosti in potem vprašal, kaj misli vlada storiti, da naredi konec nevarnim razmeram in da bodo Nemci imeli popolno varnost življenja in imetja. '1'ako je častili niescan prvostoliee slovenske Ljubljano pred vsem svetom pokazal kot jamo razliojiiikov. Ko vendar Nemci v nasi deželi uživajo vse dobrote v najvišji meri in često ne v korist naÂemu narodu. Kdor pa izziva, mora biti pripravljen na to, da jo dobi naxaj.
Ogrski ministri so se naveličali vednega nagajanja vladnili nasprotnikov in so sli — v pokoj. Cesar je grofu Tiszi naročil, naj preskrbi nove ministre. Sicer se različni možje močno vlečejo za take službe, a to pot le niso mogli dobiti ministrov. Morebiti m to posreči hrvaškemu banu. Ta mož je namreč izbran za to, da s-^-stavi novo ministerstvo. Hrvati bodo sicer silno veseli, ako jîh ban zapusti, a vsekako je čudno, da pride tak nasilen mož na tako visoko mesto. Kaj češ, „visoke" politike ne umenio, a je tudi ne smemo u meti.
Na HrvaŠkem še ni miru; tako za prvo silo so vojaki poijeko<li potlačili upor, a pod pepelom tli. Če je le kje mogoče, brž pokažejo JTrvati, kako neljuba jim je sedanja vlada. Kmetje so napadli mesto Ludbrieg in z dinamitom razrušili hranilnico. Drugod spet so Ifi his popolnoma razrušili. Tudi v Zagrebu samemu je pokal dinamit in naredil nekaj škode. Hrvaški poslanci sešli so se v sabor, kakor tam imenujejo svojo zbornico. Pa tlačena in zaradi prizadetih krivic razjarjena manjšina ni pustila zborovati, tolik Šunder in ropot je vzdignila. Slednjič je manjšina sklenila zapustiti zbornico. Vladni kimovci pa so kar brž-brž sprejeli predlog, da naj se lirvaško časopisje še bolj zatira, ker piše proti vladi. Sploh vsa svoboda in ))ra-vica je na Hrvaškem prejenjala, razmere so neznosne, vse do skrajnosti napeto. Vlada se igra z ognjem: bo li mogla pogasiti plamen požara, ki utegne izbruhniti ?
Srbi imajo novega kralja: Peter I, iz rodovine Karagjorgjevičev. I^judstvo ga je nepopisno navdušeno pozdravljalo koder koli se je prikazal : tako se jim je priljubil radi svojega dobroliotnega obnašanja. Prisegel je na ustavo in naznanil svoj nastop drugim evropskim vladarjem. Nekatere velevlasti, zlasti Angleška, zahtevajo, da kralj kaznuje morilce. Da bi 8 tem nastale nove zmešnjave v deželi, ^je čisto jasno. Kralj je sedaj res v sitnem položaju. Če morilcev ne kaznuje, se mu bo očitalo, da je zadovoljen ž iijili dejanjem, če jilt kaznuje, je vojaštvo zoper njega. Pač hudo bo sedeti na prestolu oškropljenem s kraljevo krvjo. Da bi se le vrnil red in mir v Srbijo!
Dogodki v Srbiji in na Hrvaškem odvrnili so našo pozornost od Macedonije. Prihajajo pa poročila o morijah in klanju neprestano. Sultan se nič varnega ne počuti v svoji palači ; boji se svojih lastnih telesnih straž, katere so večinoma Albanci, torej tam doma koder je vstaja najhujša.
Na Nemškem so imeli volitve v državni zbor. Z vso silo so se zagnale vse stranke v boj, le vlada je mirno gledala in ni pritiskala popolnoma nič. Volitev je bila res tajna inprosta. Stranke vseh barv so šle v boj pred vsem proti katoliški stranki, njo so hotele poraziti z vso silo. A ni slo ! Katoliška stranka, centrum imenovana, je zgubila le nekaj malega mandatov, a njeni kandidati so dobili največ glasov. Centrum si je priboril 101 mandat, socijalni demokrati 7ÍÍ, druge razue stranke pa prav malo. Vrail se je torej hoj prav za prav le med tema dvema strankama. Silovito so napredovali socijalni demokratje, in vlada se je tega grozovito prestrašila. In pomniti treba, da so soc. demokrati dobili največ glasov v protestantskih krajih, Jialnianj v katoliških, koder so izvrstno organizováni. Tu vidimo zdravilo zoper naraščajočo povodeuj socijalne demokracije.
In da treba to povodenj zajeziti, sprevidi vsak pameten človek, ki ve, da sve demokracija dela v bistvu na občen prevrat. Zraven so pa te vrste ljudje najhujši sovražniki sv. vere. Poglejmo le na Francosko. Kdo je bil tisti, ki je ob prazniku presv. liesnjega Telesa v toliko mestih motil procesije in blagoslov? Socijalni demokrati so bili. Pa ne samo da so vmes vpili, žvižgali in peli divje svoje pesmi, napadli so vdeležnike procesije s surovo silo in celo hoteli monstranco iztrgati mašniku ! In ti ljudje vedno vpijejo: „Veraje zasebna stvar". Verjamejo jim pač le zaslepljeni ljudje. Katoličani Francoski pa se samo posvetujejo in vlečejo v tako nevarnih časih vsak na svojo stran, mesto da bi v takih važnih vprašanjih složno postopali proti sovražnikom vsake oblasti.
V RIM!
Loreto.
Izginjala je prostrana planjava, zato so se niini pa moČno približala razna predgorja Apeuinov, kojih visoke glave so bile ta dan jako vidna v ćiatem zraku. Mesta in trgi, vasi in aelii so kar drvila mimo nas in slikovito oblečeni kmetovalci so začudeni postajali pri svojem delu in ogledovali te nase ujim neznane obraze. Kajti mi siuo bili vsi pri oknili. Kaj pa je bilo videti, nie vprašaš'/
Videli sicer niarao druzega, ko raynokar opisano pokrajino, pać smo nekaj videti hoteli. Morje I
Nebo ie bilo nepopisno lepo in vedro. Tam dol ua jugovzhodu pa je bilo še posebno modro. Tam dol je morje. Koliko izmed nas še ni videlo morja. Ju sedaj bomo je uzrli prvić in sicer morje, o katerem se trdi, da je najlepše morje Evrope. Zato pa - glava pn glavi ob oknili. Jaz imel sem pa pri vsem tem spet nekaj posebnega; bom precej povedal.
Rekli so mi tam gor v Poutebi, naj bom vodnik 18. skupme. Pa sem bil. Bel trak so mi dali na roko z veliko številko „18". In kot tak sem imel tudi skrbeti zato, da so dobili sopotniki nakaznica na hrano m stanovanje o pravem času. In ko smo se bližali morju, sem si mislil: IIi)di tja k odborn po nakaznice in razdeli jih, predno pridemo do morja, da boš ta pogled užival s polno dušo in brez skrbi. Grem torej in na neki postaji zlezem dol, tečem ob vlaku naprej, a vlak je dolg in pi'eduo pridem do voza z zastavo, koder je bil odbor, jo vlak nbriše naprej. Šment, skoêit na vlak, kadar že gre, to ni šala, tu ostati brez vsega, pa spet ua velja. Torej — korajža velja! Skočim, in hvaljen Bog, na vlaku sem. Grem v voz — vse polno. Začudeno me gledajo, a jaz ne. MarveS grem veu, sadem ua stopnice, ravno prijatna sapica pihlja,
sam sem in nihíe me ne bo motil a svojo klepetavostjo v tienulkii, ko iigleilain morje,
III sedaj je vidim 1 Tri četrt na 2 kaže ura, Oj kako krasen pogled ! Nekaj rahlo nemirnega, enakomerno se gibajočega v lepili valovitil) črtah, nekaj lirezkoiiônega, prijazno motile barve leži pred menoj. To je morje! Kolikrát sem bral 11 morju, kolikrát sanjal in sanjaril, sedaj je vidtni. O, ko bi mogel stopiti tja doli in sesti v ladjico, ki se ziblje in guglje po prelepi gladini ! Svečan in resen, ii ne otožen vtisek napravi morje. Kar sedel bi in gledal. In zares vesel sem bil, da sem
bil SHIII.
In tako se vozimo dobre dve uri neprestano tik ob morju. Prišel sem do (»dboia in tiuli srečno do svojih sopotnikov in potem smo skupaj gledali to čudovito stvar Božjo, to lepo morje. Vseb vrst ladije so rezale to neizmerno ravan, labno ko ptič nad morjem so švigale jadrenice po morju, zadaj tam pa je popihfil in silovito podil pred seboj valove parobrod. Po plitvem morju ob kraju pa so kobacHli laški črnei, mali, večji, veliki, in živahno kričali. Hud bi lil videl iz varnega zavetja v vozu vihar na morju, A jasno so bile zapisane s;Ie tacega viharja tu ob progi. Mcgi čeu zid so morali postaviti, da valovi ne spodkopljejo nasipa, a ti griči peska m sipe kažejo grozno moč podivjanega morja. Pa ne samo, da se veseli srce in radnje oko, tudi naša pljuča čutijo vi Uv morja. Silno svež in Čvist zrak veje od morja Fem. Tuja mesta ob morju mene malo mičejo, le v morje sem ves zaverovan. Pa, saj je bora se ^idel v Benetkah,
lu tako pridrvimo do Ankone. Skoda, da ne ostanemo tu diiljsi čas. Radi bi si ogledali starodavno trdnjavo in baziliko, ki stoji vili strmega hriba, ob katerem se do morja razjirostira mesto. Pa dalje hitimo, skozi Uinel, med gozdiči cipres in lavoiik in kar enkrat obstsntmo. Ura je pet. V Lo-leti smo. Prav za prav na p( staji. Mestice z veličastno baziliko je na precejšnem griču,
Ditigi romarji se peljejo v mesto. Mi Slovenci pa se zvrstimo v procesijo in ghisno moleč sv, rožni venec gremo proti slavnemu Marijnemu svetišču. Ko pridemo do mesta, pa zapojemo litanije Matere Božje. Ljudje bežijo iz vseh hiš, gledat kaj je; a romarjev so že vajeni, čudno se jim le zdi naše petje. Neka stara gospa gre prtd nami in joka na vso moČ. l^rugi dan sem zvedel, da je bija svoj Čas s svojim soprogom, ki je uradnik, dalj časa nekje na Kranjskem. Tu je slišala peti litanije in ugajale so ji. In danes jih je slišala spet peti čřz tohko let: spomini so jo prevzeli. Pojoč pridemo po poti za baziliko na trg spredaj in bočemo iti pozdravit Mater Marijo, A vrata so trdno zaprta. Torej veljaj, Tebi, o Mafija, naš pozdrav tu na ulici, ko Te pozdravljamo s pozdravom, ki Ti je došel iz nebes v tej hišici: „Oe.Šena Maiija!"
(Dalje sledi.)
Važnosti železniške zveze iz Novega mesta v Brežice.
v „Dolenjskih Novicah" z dne I, in 15, maja in 1. jun. t. !■ priobČevali snio Dolenjcev zanimiv pozivna deželno vlado, "aše deželne in državne zastopnike in trgovsko zbonťco. Dobili smo ta poziv od tukajšnjega rojaka, kateri gaje, kakor dober spoznavalec Dolenjske, spisal, ne kakor se napačno tolmači, v svojem interesu, temveč po naročilu mnogo somišljenikov. Ker je v temu pozivu tudi naša Dolenjska stran v poduk našemu ljudstvu dobro in resnično opisana in, kolikor smo dozdaj doznali, se velika večina Dolenjcev s tem pozivom popolnoma fti'inja in odobruje, hočemo posamezne točke tega dopisa v Prihodnjih številkah „Dol. Novic" na drobneje opisati. Ker ao se pa vsi trgovci in velika večina obrtnikov iz Novega mesta na poziv županstva v Novem mestu pri zborovanju 'lue 18. maja enoglasno izrekli za zgradbo železnice Novo mesto Ertž/ce in Trebnje, oziroma Vel. Loka - Tržišče, bodemo danes utemeljevali najpreje važnost proge Novo mesto-Brežice, topa pred vsem iz tega stališča, ker so „Dolenjske Novice" v prvi vrsti poklicane, opravičene zastopat in branit koristi Dolenjcev. Znano nam je vsem, da dosedaj vsa trgovina in promet Dolenjske, pcčenši od Bučke, St. Jerneja in Kostanjevice teži proti Štajerski i» Hrvatski, oziroma proti južni železniški progi: Zidan most-Zagreb, Vse ljudstvo ob dolenji Krki je dosedaj dovažalo svojo
govejo živino, prašiče in konje, vsled pomanjkanja ugodnejše prometne zveze in iz te izvirajoče odtujenosti od si edine Dolenjske, na semnje v Št. Jernej, Bučko, Brežice in drtiga bližnja štajerska in hrvatska aejmska središča. Da dobimo ožje zveze in znanje, da nam bode mogoče, v kolikor se d», obrniti teženje trg. prometa, ljudstva iz ravnine dolenje Krke proti sredini Dolenjske, in posredno proti Ljubljani, in tako po možnosti odviniti od Štajerske in Hrvatske, in Novo mesto kot centralo Dolenjske v vsakem oziru vzdigniti, treba nam je železniške zveze s postajo v Brežicah. Dozdaj dohajali so v Novo mesto na živinske in prašičje semnje edino le večji kupci iz Ljubljane in severnili dežel. Kakor hitro bi pa dobili železnico iz Brežic, priSli bi z Krškim okrajem v tesnejšo prometno zvezo, privažali bi tudi od tamkaj na novomeške semnje živino in prihajali bi tušem, poleg ljubljanskih iu severnih, tudi kut-ci iz Štajerske in Hrvatske in prašičji in živinski tig bi se tako v Novem mestu in vseh krajih ob železnici na Brežice izdatno oživel, ako ne podvojil v pn speh Novega mesta in cele Dolenjske. Vsem nam Dj-lenjcem je predobro znano, kako primei'no malo so zahajali dozdaj krčmarji in vinski tigovci iz Ljubljane, Gorenjske, Koroške in severnih dežel v naše dolenje kraje vino kupovati. Res je, da je nekaj let sem vsled trtne uSi, peronospore in plesnobe, vinorejstvo na Dolenjskem hudo ti pelo. Zadnja leta pričelo je pa ljudstvo v vseh-kiajih vinograde rigolati in v malo letih bode pri nas, v osiednjem Dolenjskem, toliko vina, da, ako ne bodejo k nam dohnjali krčmarji in vinski trgovci iz tujih krajev, ne bode imelo vino nobene cene. Dosedaj so hodili ljubljanski, gorenjski in knpcl iz severnejših krajev skoraj edino preko Zidanega mosta, Sevnice, Vidma, Biežič na Bi-zeljsko in druge Stajeiske in Hrvatske vinorodne kraje vina kupovati, ker ao imeli po tej železniški zvezi najugodnejšo pot v imenovane vinorodne kraje od tamkaj na Dolenjsko so malo zahajali, k večjem Krško in okolico obiskali ; preko Novega mesta, kjer je prenehHla vsaka daljna železniška zveza, se je silno redko kateri kupec iz lahko imevnih uzrokov po vino vozil. Vse kaj drugega bi pa bilo, ako bi imeli železnico Novo m e s to-Br eži ce. Nobeden vinski kupec iz Ljubljane, Gorenjskega, Koroškega iu severnih dežel bi se potem ne vozil več po daljši progi preko Zidanega mosta, Vidma iu Brežic na htajeisko in Hrvatsko po vino. Prav vsak teh vinskih kupcev bi se potem rajše vozil po mnogo krajši železnici iz Ljubljane na Novo mesto in ako treba, potem šele naprej pioti Brežicam in na Hrvatsko. Ob lej priliki bi prišel v srce dolenjskih vinorodnih krajev „Novo mesto" in bi pii vinskih poskušnjah in kupčiji ob žfleznico oplazil lahko vinorodno okolico Novega mesta, St. Jerneja, Belo Cerkev, Šmarjeto, Bučko, Rako, Kostanjevico, Sv, Križ, Krško, Ćatež in vse vinske kraje ob železnici Novo mesto-Brežice, In šele potem, aVo bi v teh krajih ne dobil zaželjene kapljice, podal bi se na Štajersko ali Hrvatsko po vino. Vsi ti vinski kupci bi o tej priliki, iz Novega mesta zahajali po Vin{) tudi v Belokrajino, med tem, ko dczdaj malokateri gorenjski in drugi vinski trgovci malo zahajajo po vino v Belokrajino. Tako bi potem Novo mesto postalo središče dolenjske vinske trgovine, od katere bi vsi vinorodni kraji ob dolenji Krki kakor tudi v Belikrajini velike koristi imeli. Vse to je pa zopet edino potem mogoče doseči, ako dobimo železnico Novo mesto-Brežice, kajti dokler nimajo vinski kupci ugodnega pohoda preko Dolenjske, je vsak up na zboljšanje te kupčije izključen.
(Konec [iriliodDjič.)
Pise se nam:
Iz Mirne na Dolenjskem se nam poroča: Se-le junijevo solnce je pri nas pregnalo žalostno majniško deževje. Začetkom majnika se je hrošč zbudil, videl nalive in megle, pa se je rajše v svoji postelji obrnil in na drugo stran legel. Nismo zavidali hrošču njegovega spanja, pač pa žalovali s ponižno trto, ki svoje grozdne nastavke ni smela solncu odkriti — žalovali z žlahtnimi žitnimi stebelci, ki so se vednega prilivanja
že do grla naveličali..... Pa ja zatrobil jasni junij po
goricah dolenjsko zdravico, zbudil tudi škrjanca na polju in rešil vitko klasje preteče povođnji. Junij se jo obregnil ob našo dolino in popravil majuikovo zanikruost. Pretekli molk
Je iiOHtal zgovoi-eii in govori aedaj tem glasnejše. — Če iie verjBinete meni, pridite ill prHsajte dolge trtne mladike po Debencti, Stari gori, Dolgi njivi itd., prašajte zdrave kosce ob bi ego Ml the Mirne, ogovorite žive plevice — vsi vam bodo zakliculi, da je junij solnfno zlato skledo dobro obrisal, Pozna ,,Ave Marija" šele sliladi oratarjevo rosno čelo, zatoni ćuda, ce smo želeli binkoštnega pokoja in razvedrila. Doli < d svetega Križa je neka dobra diiša pritiesla šop belih listkov: Vabiloiia veselico, katero priredi dektiĚka Marijina družba, — Dvorana velika, da bo za vse pn st-ora. — Gledali boste junaško lice svete Neža, I'inisko odločnost Simfonjanu, poslušali zvonki glas Klavdije, njegove so[)roge. — Sli smo, [la samo do naših voz, peljali se čez Ti]i;\boj, mimo Grešnih goric d'i sv. Križa poleg Litije. Prišlo nas je peidesettirica, videli in slikali smo av, Nežo (Bi c Alojzija) ter jo blagroiali, občudovali Siinfoiijana (Kotar Ivan), ploskali njegovi Klavdiji (Dremelj Frančišku), — Prehitro se je zagrnil odei' za av. Nežo, toda zagrnil se je le zato, da smo čez čas zagledali Mirnsko igralno osobje — žetiina v iiliast;h hlačah, dolgib goleiiicHli, srebrnih knofih in kosmatem klobuku : Vrbana Smuka 8 Kozjega bi'da ,(Alojzij Skarja) in njegovo ženite v, Htidovali smo se Šimfetu (Niko Žnidaršič), ki je s svojimi dovtipi grenil Vrbanovo ženitovaiijsko veselje, gledali koš zgovoi'nega pûta Tihleca (Wan Marin), hvalili poatiežljivost krčmarja Lipana (ívan Rtlgelj), grajali iiepoboljaljiyost pijaučka Načeta (Ivan Kralj), občudovali nastop doktorja Konjederca (Anton Kolenec) ttii- poslušali resno pridigo patra Felicijana (Jos. Z'dîir). — Težko je bilo nesrečnemu Vrbanu, ko mu niso dali miiii niti v domaČi gostilni pri Lipanu, niti po ljubljanskih ulicah, kjer so se ga policaji poprijemali. Toda nadloga nerada sama liodi. Prišla je še nesreča: Vsled prepričevalne pridige patra Felicijmia se je Boštetova Jera Vrbanu zamerila in odhično je sklenil, da bo sam živel, sam umrl pa tudi sam v nebesa šel . , . Videli smo, potem vzeli slovo od marljivega gospoda kapelana, pozdravili prirediteljico-prednico Marijine družbe gopodično učiteljico Amalijo Tome. Ko smo pa odhajali, sta se v našem spominu utile cum dulci za prvenstvo prepirala.
Iz Semiča, Dne 17, maja dopoludne po dokončani sv, maši na Gradniku se je vršila prelepa slavnost na Sodjivrhu. Preč, gospod dekan Matija Erzar je blagoslovil v pričo asistence 6, g. suhoiakega župnika Jakoba Pavlovčič in č, g, kapelana Jožefa Pravhar dva krasna kipa predstavljajoča eden žalostno Mater Boijo in drugi Marijo pomočnico. Po končanem blagoslovu i)a se jé razvila procesija skozi krasno napravljene slavoloke do dotičnih kapelic, kamor so se imela kipa postaviti. Udeležba ljudstva iz domače in suhorske fare je bila ogromna. Med potjo, po vinskih goricah so doneli lepi glasovi litanij „Matej'e božje" in drugih pesem. — Največjo zaslugo za vse to ima vrli gospodar Plut iz Sadjivrlia. Veliko so k temu pripomogli tudi domačini iz Amerike. Oust njim in Bog naj plati !
DomaČe vesti.
(Novi grobovi). Smrt je to pot pobrala tri ugledne može našega mesta. G. Jožef Jazbec je bil spoštovan in cenjen radi postreiljivosti in spretnosti pri svojem obrtu ter priljubljen v družbi. G-. Baldomir Jarc je bil sicer še mladenič po letih, a odločen mož v krščanskem mišljenju. To se je videlo v dolgi, hudi bolezni, katero je prenašal z veliko, možato udanostjo. Lepo je bilo njegovo življenje, lepa, zgleduo krščanska smrt. Dal Bog veliko takih mladih mož. Gospod Alfonz Oblak je naglo preminol, čitajoč časopise se je zgrudil nezavesten. Živo se je zanimal za gospodarski napredek našega meata in sploh Dolenjske. Mnogo je v tem smislu pisal in marsikaj dobrega.
(Marijanska kongregacija) je pri procesiji presv. E. T, prvič nastopila s svojim novim baiiderom. Bandero je iz težkega, belega, Čisto svilenega damasta, dolgo 180 cm, široko 110 cm. Na glavni strani je podoba Brezmadežne Device stoječe na zemaki oblji, na drugi pa Jezus Kristus nad monštranco kazoč svoje presv. Srce, pred altarjem pa kleči sv. Alojzij, drugi zavetnik kongregacije. Obe podobi obdaja jako krasen venec s svilo vezen, v ne přeživili, a vendar jasnih barvah. Na glavni strani je pa obilo jako okusno izpeljane
vezenine v naturalistični ornamentiki tudi pod podobo. Napisi na obeh straneh S'» vezeni s samim zlatom. Prav posebno lep je križ na vrhu bandera. Celoten vtis bandera je jako ugoden, zlasti v solnčnem svitu je lepo gledati te vezene cvetice. Kongregacija sme biti ponosna na to bandero.'
(Ljudska veselica). Zaradi odhoda mestne in meščanske garde godbe na Preširnovo slavnost v Ljubljano dne 5. julija, preloži se ljudska veselica v g. Smole tovi hosti na nedeljo dne 12, julija.
(Šola G-lasliene Matice v Novem mestu) ima v četrtek 9 t. m. v svojih prostorih (Bergmannova hiša) sklepno skušnjo. Začetek ob 3. uri popoludne. Vabijo se vsi Člani in prijatelji Glasbene Matice. — V soboto H. t. m. ob 2. uri popoludne imajo ravnotam vai novomeški člani letni sestanek z običajnim vsporedom. Ondi sta na prodaj in vpogled 2 pid igrana dobro ohranjena klavirja z Železnim okvirom, jeden za 130 gld , drugi za 170 gld.
(Slavni klub dolenjskih biciklistov) je o priliki svojega razdruženja poklonil „Naiodni čitalnici v Novem mestu" svoje ostalo inietje v gotovini 48 K tl6 h z željo, da se ta znesek porabi kot prispevek k stroškom za primeren napis na čitalnični hiši. Za ta blagodušni dar izreka srčno zahvalo
odbor „Narodne čitalnice".
(Grajščini Zalog in Luknjo) kupil je na dražbi 4. junija za 315.000 kron z vsemi pritiklinaiivi in posestvi gospod Fran Fass iz Dunaja.
(Razglas). Ker se vi'še dne 9. julija volitve za cestni odbor, vabijo se vsi p. n. gg. župani iu svetovalci iz občin: Bela Cerkev, Brusnice, Čermošnice, Mirua Peč, Šmihel-Stopiče, St, Peter in Toplice na razgovor radi kandidatov. Sliod vršil se bode 9. julija ob polu 8. uri dopoludne na Stembmjevera vrtu v Kandiji.
(Položitev računa in zahvala) Ker je letos v spomladi necega dne hišica strelišča proti toči na Covzar-jevem vrhu v Trški gori pogorela, trebalo j« novo zgraditi. V to svrho lotil sem se podpisani nabiranja prostovoljnih denarnih prispevkov pri posestnikih vin(»gradov v Trški gori, o katerem p, n. istim sledeči račun polagam; 1. Dohiidki : 1.) Piispevek veleslavnega deželnega odbora 40 K, 2.) Prispevki posestnikov vinogradov v Trški gori, Uabrani po vinščaku kmetiške šole na Grmu g. Jurju Pelkotu 69 K. Skupni di)hodek 109 K, II, Stroški: L) Tesarju g. Fr. Jermanu za zgradenje nove strelne hišice na Cavzarjevem vrhu H-i K 40 h, 2.) Potovnlnemu učitelju gospodu Fr, GombaČu v Ljubljani za zabiij smodnika 20 K 60 h. 3.) Vinščaku g. Jurju Pelkotu za nabiranje pi'i-apevkov 3 K. 4.) Istemu za B ktdačev vžígalnega lanca in 4 škatlje vžigalic 3 K. Skupni strošek 109 K, Vsem p. n. prispevalcem doneskov se prav lepo zahvaljujem.
R. Dolénc, vudja na Grmu.
(Obrtna zadruga v Rudolfovem) je imela svojo peto sejo dne 25. junija ob 8, uri zvečer. Navzoči gg, : Frančič, Malovič, Mramor, Muru, Cigler, Appe Valentin, Kos, Agnitsch, Goleš, Stefanovič in Mikolič. G, Frančič naznanja, da je umrl g. Jo9. Jazbec, mesarski mojster in posestnik in odbornik obrtne zadruge, pri kat«ii je bil ves čas v odboru kar ista obstoji. Opisuje, kako vesten in marljiv da je bil, zanimal se je za vsak napredek, kateri bi bil obrti v korist, konečmi je povdarjal, da je ž njim zgubila obrtna zadruga jako težko nadomestljivo moč, želeč mu večni mir in pokoj, na kar so se odborniki dvignili v znamenj« žalosti. Ker je načelništvo kupilo venec m se vdeležiU obrtna zadruga po deputaciji pogreba, ne da bi se o tem preje sklenilo se to naznani odboru pri seji. — Vzame se nadalje v reševanje prošnja za podelitev zidarske obrti, katera sa pa vsled neveljavnih dokazil in nezmožnosti zavrne. — Prošnja za dovoljenje popravil z lotanjem nrarskih m zlatarskih predmetov, se ista dovoli na uraraka spadajoča dela. _ Prošnja za spregled učnega spričevala za čevljarsko obrt vložena od okraj, glavarstva z dne 26. maja 1903 st, 11.776 se z ozirom na predlog g. Štefanoviča, da je prosilec zmožen se odobri in s tem se spregleda izučno spričevalo. — Predlog za ustanovitev novega knjigovodstva se sprejme in skleue, da se vzorci predlože v prihodnji seji. — Predlog za ustanovitev bolniške blagajne za mojstre in pomočnike se naroča že svoječasnemu zato izvoljenemu odboru, čigar načelnik je gosp. Malovič, da poroča v prihodnji seji o
p]'eJlogili v lej zadevi. — Seja je bUa dokaj živahna radi pietresiivanja a predlogih, ktr se je veliko gg. odlmrnikuv jako zHuitimlí) za nekatere važunsti, to je pać dokaz, da ae sedanji odliur znuima za korist svojih Ělauov, ker le z deluvaiijeiii in natiiQènim izvrševanjem piavil je moguie doseći svoj cilj
(O slovesnostih) povodom kanoniCne vizitacije iu sv. birme v Novem mestu, nam je došli» daljše poroć lo, katero pu radi pomanjkanja proatura in časa prinesemo jinhodujič. Le t« danea přibijeme, da občinski odbor ni imel za Častno in potrebno udeležit se vsprejema.
(Koledar za pokonôevanje škodljivcev na sadnem d r e v j u ) v poletnih mesecih, a) Junij : i. Uničevanje gosenic, jabolřnegíi molja s škropljenjem gosenicnili gnezd z raztopino od iimzljivega mila (Schmierseife) in tobakovega izvlečka. Nadalje treba porezati in zmastiti goseiiičja gnezda takoj, ko nastajajo. 2.) Uničevanje krvave uši z mastenjem, s 6'jpičem in škropljenjem napadenega drevja, a.) Zatiranje listuih uS C z večkratnim škropljenjem po vrtuvih z raztopino mazljivega mila in tobakovega izvlečka. 4.) Tretje škropljenje saduega drevja z l>akreno-vápněno zmesjo «d konca junija naprej, da se ga ne loti jabolčni in htuškov krastovec. — lo) Julij : 1.) Nastavljanje goaRiiiČnili pastij ; nadalje treba vsak dan pobrati in pokrmiti odpadlo sadje, da se ne more razvijati jabolčni tončič. Zatiranje gosenic zavrtačevih in kostanjevega prelca; nadalje treba loviti tudi metulje same. 3.) Mastenje jajčic po pritličnem drevju, da se iznebirao glo-golovega belina in zlatoritke. — c) Avgust: 1.) Zatiranje jabolčnega in češpljevega molja s tem, da poberemo vsak dan vse odpadlo sadje in ga pokrraimo. 2.) Zatiranje krvave uši kakor meseca junija. 3.) Zatiranje listnih uši kakor meseca maja. 4 Zatiranje gosenic zavrtačevih in kostanjevega prelca. 5.) Snaž-enje naroÉenîh poletnili cepičev z raztopino mazljivega mila in tobakovega izvlečka, da pomorimo zalego krvave uši, d) September; 1.) Nadaljevanje opravil prejšnjega meseca, izvzemSi točko 5. 2.) Nastavljanje goseničjih paati.j, da polo-vimo jabolčnega cvetodêra, ako jih nismo nastavili že prve dni meseca avgusta in lovili vanje jabolčne tončiče,
(Koledar za pokoneevanje škodljivcev na vinski trti v poletnili mesecih, a) Junij r 1.) Prvo temeljiti» škropljenje proti strupeni rosi in črnemu pikcu z bakreno vapneno zmesjo pred cvetjem. 2.) Drugo žveplanje neposredno pred cvetjem. 3.) Dobivanje senenega črva iz mladih jagod z lesenimi klinčki. 4.) Škropi enje grozdnih nastavkov, napadenih od sen«nega črva, z raztopino od mazljivega mila in mrčesjega praska. 3.) Pobiranje m sežiganje zavijačevih zvitkov. — b) Julij: 1.) V začetku meseca, neposredno po cvetju, treba škropiti drugokrat proti strupeni rosi. 2) Po drugem škropljenju proti strupeni rosi ti'eba žveplati tretjikrat proti trtni jajčasti plesni. 3 ) Pobiranje vseh od črnega pikca napadeniii poganjkov, listov, divjih poganjkov, vitic in jagod; vse to treba sežgati. 4.) Oi) koncil meseca tretje škropljenje proti strupeni rosi. 5.) Kiaeljakove metulje treba loviti s pahljačami, c) Avgust: 1.) Nadaljevanje zatiranja črnega pikca, 2.) Jagode, napadene od kiseljaka, treba odstranjevati, d) September i 1.) Opravila prejšnjega meseca treba nadaljevati. 2.) Odrezane vrhe iti divje poganjke treba takoj spraviti iz vinograda.	Škodljivci sadjarstva in vinogradarstva.
(Jelačičove razglednice), predstavljajoče spomenik bana Jelačiča z napisom; „Pogum, med vami i z vami," je zalo/.il gcsp. I. liahovec v Ljubljani. Izvod stane 10 vin. — Dobiva se tudi v prodajalni J. Krajec nasi, v Rudolfovem.
Uazne stvari.
* (Starček 98 !et!) Nedavno umrl je na Koroškem starček v 98. letu, ki je vprašan, kako je živel, da je dospel do tako lepe starosti, odgovoril tole; „Skrbel sem, da so bile vse mo e dnšne, srčne in telesne moči vedno v pravem redu. Strasti se nikdar nisem udal, jeze ne poznam; prizadevam si, da vse z lepim in mirnim uravnam. Zmerno jéra in pijem. Mesa malo uživam, bolj pa zelenjad in močnik, večerjam navadno žganjce pa mleko. Opijanil se nisem nikdar. Tobaka ne kadim, ne nosljam. Lenobe in pohajkovanja od mladih nog ne poznam; brez dela nisem nikoli. To je ravnilo,
po katerem sPin doživtl tako stansti" — O, d;i bi ga posnemala mladina!
* (Opreznost nikoli ne škoduje!) V prid našim Častitim gospodinjam opozarjamo iznova na to, daje priljubljena Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, ki se je že veČ kot deset let povsod obufsla za izvrstno, oristna samo v znpitih izvirnih zavojih z varstveno znamko „Župnik Kneipp". Samo ta Kwthieinerjeva Kneippova sladna kava ima vonj in okus zrnate kave; zato pa dela kot primes pijačo finejso, prijetnejšo in prikupnejSo. Tiidi če Katlireinerjevi Kneippovi sadni kavi ne dodaš zrnate kave, je izredno okusna in edino piimerno nadomfstilo zrnati kavi. Kar se odtehtnje in pmdaja odpito, jo \edno zgolj opra/en ječmen ali pivovar.skÍ slad, nikoli pa ne Kathreinerjeva kava.
Siiicšiiice.
(Pri akvariju). A.: „Ali so med ribami tudi samiceť"
B.:	,0, seveda! Zakaj pa vprašaš." A.: „Oudno se mi zdi, da so vedno tako tiho."
(Pred sodnikom.) Zatoženec: „Kaj! tri mesfce za par ukradenih čevljev ?" — Sodnik ; „Sodbo ste vendar ravnokar čuli!" — Zátijženec: „Ali gospod sodni dvor, saj so mi bili Čevlji veliko premajhni !"
(Moder svét). Oče: „Zapomni si, moj sin, da ne daj nikomur več iganja, če je zadosti pil!" ■— Sin: „In kako naj vem. Če je zadosti pil? — Oče: „Ce nič več denarja nima!"
(Pred sodisčeiri). Sodnik: „Ali priznate hudodelstvo?" — Zatoženec: „Kaj pa pomaga, Če rečem, da ne ... . saj mi ne boste verjeli !"
Naznanila mestnega magistrata.
(Seja «biinakeRa odbora v Rudolfovem) k iliié 12. jmi. 1003. NňvzuĚir župan g. pl. Sladovii; svetovnlci; gg. HoBitiftn, l'inek, Fauserjuii.; odboruiti: gř' îlftïbjrii. Brmier, Ferlîf .Taiier,, Gauditii, Golia, Gustiii, Ho-řevar, Kopaí, Mtígi>li5, Mriimor, dr. Potnik, Smula, Skale, Viiiic, ifiirsiiiknr tajnik Štukelj. — (îuspod žiivau konstatuje eklepíuost odbora, otvori sejo, imenuje kot overiivate^ia zapisnika danaáiijí «eje g. Ferlič« ia g. Ko taia, ter preide k dueviieiuu redu. — 1. Cita'ije ifipisiiika z dné 29. aprila lílOS, St. 796. Zapisnik le iiračita ter odobri. — 2. Poročilo županstva gledé zgra<lbe kanala od c. kr. okrajnega glavaritva. Mestni odbor sprejme od 37<X) K na 7600 K zvišan državni prispevek za napravo kanala od nove stavbe c. kr. okrajnega glavarstva du Krke ter sé zaveže taistega po priloženem naittu iz kaineiisóine (eteinzeugtiibren) izpeljati dati, kakor bitro
C,	kr. okrajno glavarstvo ta naSrt odobri. — 8. PoroJilo županstva gledé dopisa C. kr. državne železnice radi npoljave vode na kolodvor. Sklene se o, kr. vzdrževalni aekciji državnih železnic v Ljubljani pnroéati, da ja mestno župaiiBtvo ob ceeti proti kolodvoru postavilo vodnjak za javno vporalio, da se pa še en vodnjak pred kolodvor postaviti iie more. Proti nauieravaiiemu iiaSrtu za vpeljavo vode iz mestnega vodovoda na kolodvor nima občina nič ugovarjati. — 4. Regulacija cerkvene ulice in Florjanskega trga ter naprava potrebnega kanala na predlog g. dr, Poznika se sklene, da ee naj ta zadeva odstopi upravnemu odseku v pretres ter porotianje v prihodnji ieji. — 5, PoroĚllo ubožnega odseka gleiii razdelitve Dollmf-ove ustanove. Dolbof-ova ustanova po 8 kron ae podeli sledeĚlm reveíem : .îeri BevĚlÉ. Luciji Jaibec, Ivani Ilovar, Jožefi Kobe, Mariji Kobetii", .Takoliu Potočnik, Francu Kus, Ani Skulj, Antoniji Seidl iu Mariji Zijc, Proíiija Mnrija Hrovat v Hudolfovem za podelitev meieine podpore se odkloni. — C. I'oroiilo lo-lieijakega odseka radi razširjenja čitalnične ulice. Prostor (poti mej Jaka-«evitu posestvom št, l U iu Recelj-ovim vrtom naj se odstopi gusp. Jakazu jroti temu, da dft g. Jakaz deloma prostor, katerega je kupil od gg. Recelj n Delbnuija za njegovim poslopjem za razširjenje ulice kakor tudi, da odstopita g. Keeelj n g. Jaka« oi sedanjega Reoelj-ovega vrta na vwaketa koncu 1-60 m, za razširjenje čitalnične ulice, a le pod tem pogojem, da naredita posestniku g, Recelj in g. Jakaz vtrjeno raiširjeuo pot do 15, avgasta 1903, njihova vrta pa z li™o ograjo ogradita, katera mora biti s lodaj pod-zidaiia. Se sprejme. — 7, Porodilo gospodarskega odseka gledé odku la dveli njiv od Antona Žali, Županstvo se pooblasti, da kupi parcele ob Krki po najnižji ceni, — 8. Poročilo pregledovalcev računskega laključka mestnih računov za leto 1903, Poroiilo pregledovalcev računskega laključka mestnih računov la I. 1»02 se Viaine na znanje, računski zaključek soglasno odobri, ter se di županstvu absolutorij za I. 1903. — 9. Slučajnosti; a) Pritožba g. )1. Antonije Fichtenau zaradi onesnaženja po raeniii oglih njene hiše le prebere ter sklene, da se ista odstopi policijskemu odseku v daljno urado-vanje, kakor tudi druge pritožbe radi onesnaženja prostorov. — b) Na pritožbo, da ima I'ranc gtamcar gnoj prod svojo hišo ter da nima gnojne jame. Z ozirom na to, <la je ta cesta danes ena glavnih sprehajališč, prosi, da županstvo napravi potrebno gnojno jamo in skrbi za snago oitolo njegove biše, da «e ne hode širil enirad. Gospod župan obljubi, da bode v tej zadevi potrebno ukrenil, da se tem nedostatkom v okom pride. — Ker je dnevni red končan, zaključi gospoil iupan sejo.
(Seja občinskega odbora v Rudollovem) dné 19, jun. 1903. Navzoči: župan g pl. Sladovic; svetovalci; gg. Kosman, timek, Panser jun.; odborniki: gg. Kopač, Hočevar, Bruner, Mogolič, tinlia, Vidic; virilui glasi :
g. Oifureiitï; ovfrjvateljii Kapignika: gg. Gamliiii, MoKoliû. — 1. Citaiije ^aiiietiika % (lti6 12. jiitiija 1903, ât. 1U83. Zepii^tiik «e preôiti tcjr udubri. K z Lpjsiiiku omeni g. iiaú. p'lio. odueka k točki — a) Da ae je vaako [ineatiežtivanja ulic, javnili [irusturov itiL z lapuki preptivedalo ter iiieHttiiiii stražiiikiiiii iiknzatu, da titrui^i) iindzitnijeji) vi^ako uueiiiiniieiije, pre-slo])iiike pn iiaziiiiiiijo, katere ae bode najstružje kaznovalo. — l)i Vr.iil ae je na tiči iiiťsta poliuijuki ogled ter ne je Štau}t;ai'-ju ukazalo, da ima Lftreiiiti grebeniíiw jamo iti isti» jiokriti, ako lii to ne storil v določenem ruku. izvršilo bude tutu županstvo na njega airiiške. — 2, l'oruiilo goBjio-darskega odeeka o re^iilatjiji Florjaiitíkfgíi tr^a. Gořiiiidarski odsek predlaga, da se naj Fiorjan^ki trff po pnložíneiii rafrtu iu «edaj akiijiuo s cerkveno ulico reíí;;lira ter iiipe'ja kfnal od kspiteljskili cerkTeiiih stopnic du hile It. I^IS v Citnlničnl ulici, bifni jiosestniki v tej ulici naj ae pa vf<le(l BVojeČRStiei^a sklepa občin.Hkeira oilb-ra Kadriíů, ila izpeljejo strešno žlebno Todo v ta kanal, kakor tmii preobibio f(nojnii;o iz greheuiinib jam. Gospod župan toplo pripipriii-a izpeljav» tega tniiala, kakor nidi reg'nlacijo l*'lor-jnnBke(;a trt^a i[i to iz vartioatiiili, gospodart-kib in olepííevalnih razlogov. Po daljši debati, v katero so posegli razni gos-podje oilliorniki, sprejme se predlog goKpoiiarwkesça oilseka. — Porotiilo žnjiaiiRtva gledé irezidati/i meatne bise. Goapod župnn )iredlo£i naúrte iit stroškovnik gledé zidanja jueatne liiáe. Po daljši debati ee sprejtiie predlo^,' dr. Puznika, da se vrne ta zadeva Rtsvbiuiikemu odaeku r nntani'nejâ preni^evenje >□ dft iïiti V prt-boilnji aeji koneční) poroča, 't. E'uroć lii upravnega odseka o pru In j ab za dO' mnvin^tyo. Ouspod inpau v imenu npraTiietia odseka pieillnga. da ae .Jernfj Pureber, Terezija Jlirtii, NežaŽsf^Br, Alfons Olilak, Marija Heiç, PrančSka llinky sprejineji v ilomovinsko znvezo, ker je pri istib neo\ržei)o dokazano, da bivajo veû kot 10 let prostovoljno v mestni obiini. Predlog upravnega odseka se soijlasno sprejme ter podeli gor omenjenim domovinsko pravico. — ,'">. Poročilo o dopisu mestnega inpnega urada v RmloHovem z dtié IG. junija 1903, It. 11/83, se sklene večinoin glasov, da se ta točka, odstavi z dnevnejift reda. ~ G. Poročilo županstva o proSnji Avgusta Kiissel za odpust globe. Na predlog policijtkega odffka sklone odbor soglasno, da ae glolia zniža na 1 K. — 7. Gledé preuaredbe na pejmišiu. CWpud lïosinan predlaga v imenu |)nlic'j»kega odceka, da se naj prvib pet vrst živinskih stijišč jireuie.sti na dolenji del sftjmi.šča in ta dela pa prepusti v olepšavo promenade ter se »aj «asadi ta prostor z drevjem in poseje s travo. Ta predlog se sprejme toglaisno ter nari^či gospodarskemu odfeku, lia vzajemno s jio-licijskim odsekom t» izvrši do priliodnjega sejnin. Ker je dneviii red konian, zaključi gospod župan sejo.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Gospa Jos. Hočevar CO K ; goFp. Fran îîorko, kapelan C K ; goap. Alojzij Piutar, pos. G K; g. župnik Fr. Jarc 10 K. llulrotiiiki iz Mesta itt Kandije za mesic juni) 43 K 40 b. Gosp, župnik Arg. Šinkovec 10 K. Za krube sv. Antona 4 K, Gospa Marija Jecetiu 10 K. G, Val. Oblak 4 K.
Umrli so:
23. junija. Jožef Jazbec, perřutar in posestnik, St, 169, sprijenje obistij, G4 let. — ÏG junija Bildomir Jarc, stud. pliil., št. 1)0, sjirijcnje obistij, 21 let. 2G, junija. Alfonz Obl!\k, trgovec, St, B7, oirpnenje možgan vsled kapa, 42 let
Loterijske številke. GRADEC, 20. junija	81 30 44
TRST, ii7. „	25 42 7l
46 29
35 11
Tržne cene dne 30. junija 1903 v Rudo If o ve m.
Imenovanje
Hektl, po K I h
ženica . lii . . Koruza Oves . Ječmen Krompir Fižol . Grah .
13 12 K)
(Î
<]
ň 11 11
36 O« fiO 7G 20 71 71
Imenovanje
Leňa
Bub
Ajila
Proso
Soršca
lian
! Hektl. po	
i K	b
11	71
a	7H
10	40
ji ÍI	7(>
1 12	68
1 —	--
Miiiiai,
Nft C, kr. gimnaziji v Rudolfovem ae bodo sprejemali učenci v I. razred ali julija ali septembra meseca.
Kdor hoče vstopiti julija meseca, naj se oglasi v torek H, julija od .5 do 7 popoldne ali v sredo 15. julija od Vz^ V3IO dopoldne s svojimi starši ali njih zastopniki v ravnateljski pisarni in prinese s seboj krstni list in ubiskovalnu izpričevalo (šolsko naznanilo).
Sprejemni izpiti ae vrše
v sredo 15 julija.
Takse, 6 K 20 h, sc plaiajo v začetku šolskega leta.
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo.
(149)	V Rudolfovem 1. julija 1903.
Zahvala.
«
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočiUja povodom nagle smrti naSega preljiiijljeiiega soproga oziroma oóeta, siua, brata, strica iti svaka, gospoda
Alfonza Oblak
trgovca in posestnika
Tzrekamk» tem potoni najsrčnejšo ^aljvalo vsa izražena so-žalja, premnogobrojne vencp in oiiilo udeležilo pri spromstvu k njega itaditjeinu poř.itku. Prsřbiio se še ř.alivaljujemo mil. g09p. prostu in ostali jireí. diibovířiiii, prebtaí. g. vladnemu svĚtiiiku Friedricb-n, j reblagor. g. [Ivornemn svetniku Snklie-j«, lireblag. g. župatiU pl. S'aduvitu. trtî. uradnikom, ginin. pro-fesurjem, trgovcem, slav. „Hol, pevKkemu drnítsu" in irtr. dijakom za ganljivo petje, řl. „D.)l. Sokolu", slavni „Požarni hrambi", si. mestni in mešSaasVe garde Kodbi, slav. cidbtru okrajue boliiišne blagajne ter vsem ustnlim p. n gospodom iu gosptm \i, mesta in okoliue.
litJDOLFOVO 30. jimija li)03.
Žalujoči ostali.
T
Marija Jaibec naznanja v svojem in svojili sorodnikov imenu vsem jirijsteljem iu Knancem liritko vest, da je Bog vseniogoini njejiega preljubega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Jožefa Jîizl)cc
peršutarja Iti posestnika po dolgem botelianju, previdenega s sv, zakramenti «a umirajoiïe, v 05. letu svoje starosti, danes ilne 23. junija ob 2. uri popoldan, poklical k Sebi v boljše življenje.
Pogreb dragega rajnkega je bil v Seirtek dnÈ 26. julija ob 6. uri popoldne iz biše žaloati Jiirjeva ulica št. IČi) na novomeško pokopal išče.
Sv. zadušne maše se bodo brale v več cerkvah.
Nepozabljivega pokojnika priporočam vsom prijateljem in znanceni v pobožno molitev in blag spomin.
NOVO MESTO, line 22. junija 1003.
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega soiiiitja povodom smrti in pogreba gospođa
Jo/efa Jazbec
peršutarja In posestnika iifrekaiiio tem potom prec. kapiteljski iti samostanski duhov-Sijiiii, si. mestni gardi in nje godbi, si. obrtni zadrugi «sohit*» za prekrasni venec in vsem drugim p. n. gospodom in gusj eni za mnogoštevilno udeležbo pri spremstvu dražega pokojnega k večnemu počitku najiskrenejso zalivalo,
KOVO MESTO, dne 28. jnnija 1903.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
z« mnogobrojne dokaze soSutja v bolezni in ob smrti najmeg« srčno ljubljenega brata
Baldoiiiira Nikolaja Jarc-a
izrekava vsem najiskronejšo zahvalo, zlasti častiti duhovščini, veleeeiijenim novotneškim gospem in gospodičnam, tov. visoko-Šo!cem, zastoimikoni slov.katol. ahad. društev „Zarja" in „Dauiua«, dekliški Illarijini kongregaciji, gg. pevcetn in sploh vsem prijateljem iti znancem nepozabnega pokojnega. Novomeato, dnů 30. junija 1903.
Anton in Evgen Jarc.


Mlatilnico, ^^cpeljne,
trijerje, slamorezilice,
prešo 7Ai grozdje i»
sadje, ter druf^e stroje iiua v zalogi po prav nizkih ceiiali
ADOIf GÏÏSTII - Rudolfovo
(I4B-1) trgovina z železnino in zaloga strojev.

Razpis službe.
(15U-I)
Izjava.
s tem prekličem vse raz/.aljive besede, katere sem govoril zopet- Janeza Huča, gostilničarja v BišĆi Vasi iiri Mirni Peči ter jih smatram za lažnjive.
(165)	Janez Smerke.

Uceiiec
poštenih starišev se sprejme v poduk za vrvarski obnt pri gospodu
(132-3)	JOŽE AVSEC-u v Rudolfovem.
Vsleđ siiuti dozdajnega tajnika, in blagajnika je pn okrajni bulniški blagajni v Novem mestu oddati s 1, avgustom t. 1. služba tajnik» in blagajnika, proti 1200 K letne plače in položitvi kavcije v znesku enoletne plače. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika in knjigovodstva. Prosilci naj vL>/.e prošnje do 16. julija t. 1. pri okrajni bolniški blagajni v Novem mestu.
Okrajna bolniška blagajna v Novem mestu.
Vsako onesnaženje posebno pa oi>ravIjiinje potrebe ita ulici in javnili prostorih kaznovalo se bode najstrožje, radi tega oi>ozarja se p. n. občinstvo «e enkrat ter ob jednein prosi, da se vendar enkrat onesnaženje opusti in	UCENECj
varuje mestni ugled.
Mestno županstvo v Rudolfovem,
ÏÎO. junija 1903,	(151-1)

v e
na lepi priliki z dobro urejeno prodajalno se odda v najem ali se pa tudi z blagom vred iz' proste roke proda. K hiši spada tudi Btala, svinjak, njiva m nekoliko sadnega drevja pri hiši, — Već poié upravnistvo tega lista.	(133-3)
kateri ima veselje do kovaške obrti, od 14 let star naprej se tak(»j »prejme pri Antonu Kocjanu v Šl. Vidu pri ZatiČinl. (ui-2>
Prav ugodna prilika!
Podpisani prodam svojo še par let davka prosto
y îimi Slraži k SI. 2
pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji.
Hiša stoji tik kolodvora, na katerem je največji promet dolenjske železnice.
V hiši se nahaja: 1.) C. kr. pošta. 2.) Prav dobra gostilna s petimi sobami, ter veliko posebno za vinsko trgovino primerno kletjo, s hlevom in vrtom. Gostilna ima tudi pravico Žganjetoiia. 3.) Prav dobra prodajalnica g pripravnim skladiščem (magazinom).
K, Dolénc,
vodja kmetiSke šole na Grmu pri Novem mestu.
Kolo za dame („Styria")
skoraj popolnoma novo
je na prodaj. — Kje, pové upravniatvo „Dol. Novic", (rjo-4)
NAZNANILO.
Udano podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu in vsem stanovom, da sem s 1, julijem svojo krojaško obrt preselil iz hiše št. 42 v svojo na uovo ae-zidauo hišo v Kandiji stoječo blizu ceste, ki vodi v Grm.
Priporočam se toraj slavnemu občinstvu v izvrševanje salonskih, jaket, Šport in navadnih oblek. Zagotavljam vedno po najnovejšem kroju solidno delo po primerni ceni. Spoštovanjem
Jos. Paulin, krojač v Kandiji,
Stanje vlog 31. dec. 1902: Čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša ^ prilika sa štedenje: ^
Preje: Gradišče št. 1,
Denarni promet v 1.1902: čez 32 milijonov kron.
sedaj : KONGRESNI TRG št. 2, L nadstropje

O
brez kakega odbitka, tako. da sprejme O vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4- K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	-
stanje vlog 31. decembra 1902: 9.501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJI^jICE ae sprejemajo kot gotov deiiňť, ne dti bi se «brestoviiiije kaj prekiiiilu, — Za nalaganje po poŠti so postno-hramliiične jioložuice na razpohigo. V Ljubljani, dné 1. januarija 1903,
Dr. Ivan Šusteršlč,	Josip Šiška, kiiezoškofijski kancelar,
(136-S)	predsednik.	podpredsednik.
Odborniki:
Anton Bclec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu naii Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v MwdvodHh. — Dr, Andrej Karlin, stolui kanonik v LjubljHnt. — Karo! Kauschegg, velepos. r Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri U. M. v Polju. — Ivan Kregar, načelnik »kr. boln. blag, v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pus". — Karol Pollak, tovaraar in pos. v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljmii,
Na prodaj v Trebnjem	(í37-2)
velik hlev.
36 m dolg in 10 m širok, ki je pokrit z opeko in je v prav dobreiij stanu. Iz hleva se laliko prenaredi litsa s stanovanjem. Okoli hleva je lep sadni vrt, ki obrodi na leto za 40 do 50 veder sadnega mošta. Ker atoji na vrtu tudi ledenica in sicer ravno zraven „becirka" jeta prostor jako pripr«V4;n za gostilno. Na vrtu je krme od 60 do 66 centov. — Natančneje se îzvé pri g. Ignaciju Sladinu v Dol, Kronovem Št. 3. pri Beli cerkvi, Dolenjsko.
/ntrnniii nn Mirni, Dolenjsko, na prav dotirem ])n»-\ U/ r ^	kovuti,
V I L U JL ^ dvojnim ognjem in z vsem kovtiškim orodjem; zraven je tudi stanovanje za oženjeuega kovača; vse skupaj se da 1. julija 1903 v najem. Ker je ta prostor prav dober in je vedno veliko dela, bude najemnik gotovo zadovoljen, kakor je bil še do sedaj vsaki. — Več pove gospod Ivan Aussenik na Mirtii (Neudegg) na Dolenjskem.
se takoj sprejme, kateri ima veselje do pekovske obrti ter naj bode L5—U> let star. — Kje, pove npravuištvo „Dol. Novic". (277- IG)
tvnlke Singer Co., delniške družbe za šivalne stroje
v Ljubljani
V zvezi z pr brezplačnim naučnim teča em za vezen e
u	J
se vrei v gostilni gosp. Jakseta „pri Slonu" v Novem mestu. Ljubljanska ceata et. 35
od L do 15. julija 1903
Vstop prost.	áp Nad 3000 filijalk po celem svetu-
z velespoĚtoyanjem
Singer Co.,
đelniSka đniiba za Šivalne stroje, í^jubljana, St, Petra cesta 4.
m
za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi mm gï^ c«iîfî® ftiïîs
Fran Zeman-a, Ljubljana,
ex®®^ Poljanska cesta št. 24-.
(236 - 20)
Padavica (božjast.)
Ktlor trpi im padavici, kvčiJi in diugih nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teh lioleziiili. D<ibi se zastonj in poštnine prosto pod naslovom Schwanen-Apotheke, Frankfurt a. M. 24i-iyj
Pozor!
(U-12)
Kupujem ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane. Plaáam po nnjvišji ceni. rzrr::::;::::::^::;^
IzjKisojujem tudi viasulje (Baroke) po nizki ceni. Ivan Svetec, brivec (Glnvui trg, nasproti mestne hiše.)
je na prodaj na Drski poleg ITovega mesta.
Hiša iniH 6 klet iu dve kliliinji. Poleg hiše je: pod, hlev, vodnjak, gostilniški in SHdni vrt, „Lawn tennis", njive iu iKJSta. — Ctna izive se v upravništvu „Did. Novic".
• ^ ——S
Podpisani slav. občinstvu naznanjiini, N w da bodeiu s 1. julijem 1903 odtvoril mojo
g: veliko zalogo dolenjskih vin na debelo
v kleti gospe Ahijzlje Pintar na Loki v litidolfovem. Vino je iz doniaôih goric. Drenove, helo in nideče. Cene so od 13 do T 7 gold. lil. — Kdoi' /-eli vino kupiti ali pokusiti, ogluši se naj pri g, B>anc Oelbar v Kozakovi hisi v Rudolfovem.
Z tdličnim spoštovanjem ■uii)	Vincenc Bon.
w
s
•s,
©
Mesarskega vajenca,
poštenega 15 do Ifi let starega sprejme takoj pod «godnimi pogoji Josip Hrovai ml, Žužemperk št. 7.	(138-2)
Prav dobro
■(130-3)


ima od 26 do 32 h za liter, vodstvo kmetijske šole na Grmu na prodaj.
Odda se vsaka množina od 56 litrov naprej.
Za v Avstriji
koncesijo vano
francosko prekmorsko družbo
„Coiiipu^uie generale Tniiisatlantique"
Edina direktna in najl<rajša črta
poètnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni
Za voinje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna
êmm^ém
v LJubljani, Dunayska cesta št. 6
blizo znane gostilne „pri Figabirtn".
(300-16)
Franc Pajtež iz Broda pri Novem mestu.
Odšel je pred osmimi leti na Hrvaško ter se več vrnil. Njegova mati, katera bolna leži, ga želi Se enkr lideti. — Ako kdo vé o njem, se proai, da ga opozori materino željo. .	(142-
ni at na
2)
Naznanilo preselitve.
Slavnemu obôinstvu naznanjam, da se s 1. junijem presolim iz sedanjega stanovanja v Luserjevi hiši št. 47. v hišo g. Seidl-na na Florijanskem trgu, tako imenovana „stara davkarija" ali „Steueramt".
Uljudno irosini, naj bi me blagovolili moji lastiti (idjeinalci tudi v tem stanovanji obiskovati ter ini svojo cenjeno naklonjenost nadalje ohraniti, ker za-gotavijam vsikdar najboljše postrežbe. Imel bodem v vedui zalogi najboljše
istrsko vino
katero sem ravnokar v veliki množini dobil, ter bodem isto oddajal liter od 24 vinarjev naprej; nadalje imam veô vrst pristnega in dobrega žganja ter zalogo Puntigamskega piva.
Velespoštovanjem iidani
ci3r)-3)	Anton Jakaz, v Novem mestu,
Imam še tudi več okenj in vrat po vredni ceni za prodati.
m
Mi
Y Novem mestu
ima na prodaj fina. pristna, dolenjska bela in rudeča vina. B^ Oddaja jih v vsaki množini nad 56 litrov.
Največja in nigstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov,
Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo potnike in cesarsko pcsto
iz Hamburga v Novi-York so;
Deutaehlanil , , Angnste Vktotia Moltke ....
l'emiBvlvHiiia
212 m	(iûlif, 168 „ „ IGO „ „ .eylvHiiia , . 171 „ „ Oraf Walíiewee . . 170 „ „
Piilatia.....140 „ „
Batavia Bulgaria
1Ď2 152
FiiTst Bismark
Cohinibift .	.
Blusher .	.
Pretoria .	.
Patricia .	.
Phoenicia .	.
Bel gravi a ,	,
Aniieuia .	.
200	m	dulg.
HO	„	„
163	„	„
no	„	„
l"?!	«	.
1«	„	„
ifia	„	,
no	„	„
Hamburg-Novi-York le 6 dni.
Vozue karte po predpisanih najnižjih ceiiah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena agentura
Hamburg-Amerika Linie
v Ljubljani, Dunajska cesia št 31, takoj na desno od juž. kolodvora, prugi elekt.riCne želeiuice, _	16)
Izvrstno
Vino
(loimičoga pridelka je mi prodiij v grnjšiini Ji;ijnof p. Itudoltbveiu, liter po 10 kriijciirjev
<44-10)
Najprinieniejšii
darila
za sv. birmo.
Kizke cene!
zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov V Rudoifovem, glavni trg 85.
piiporoĚa dlavuemn j). n. obùiiistvu, ptisebiio cafititi dulioviřini ter gg. iirniluikuiii, kakor Hull g(j. Iiolrom iii bolra>ii
O priliki bližajoče se sv. birme
BVdjo bogato lalogo iiftirawiDviBtiiejaili ilatih, srelirnih in nikelnastih ždpnili ur in verižic, sloishlli ur n uiiialoiii iti budiinic, zlatih in srebrnih prstanov, uhanov itd.
Cenik Žepnim uram:
Najfinejše uiiieluw8te ure s kljućem . „	„ „ reiiiDUtoir. .
„ sreUriie „ s kljućem n	n	,, remontoir
„ iiit.e z dvojuiin uklepoiu . .
„ Klate ure ea tlauie.....„ „ 13 — „ CO —
ziate ure ssa gtisiioile . . . „ „ 25— „ 200'-Amerikiiiuke budilke im glii. 1'50, line giirautirane i'O glđ. S'l^O.
ad gld. 2'30 do „ „ 2-3r> „ 6T>0
« . a- „ an . « 9'-„ „ 5 - „20—
n
Poštna naročila se točno Izvršujejo, jjj Stara zlatnina in srebrnina se po n^višjih cenah plačuje,
Slavnu oljíiti-tvu uljudim valjijn, si mojo zalogo o priliki ogledati, brez dfi bi bil kdo iirimoraii kaj kuiiiti.	tii—7)
M
i
i fi
i
i M i
i i
i i
i 1


EKSTOKT YI1A.
Imam v kleti izvrstno istrijunsko vino - črno in belo od 30 ilo 60 vinarjev postavljeno na tukajšnji državni kolodvor. Ravno tako domačo rakijo (vinsko Žganje) po 120 do 160 vinai-jev. Za pošteno pristno vino in solidno postrežbo se jamči.
Ivan Pujman, producent iu eksport vina, ___Vodnjan, Dignano Istra.
Bajpi:ipiraoiiejsc, najhotrisincjšc
doirilce za
Pj
(39-10)
Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl.
Izdajatelj ia laložulk Urban Horvat.
je lepa molitvena Juijižica.
Baolitveniki v največji izberi, kakor tudi druge mične stvari za birmanski spomin se dobivajo pri
J. Krajec nasi, v Rudoifovem. dos 5
Tisk J. Krajec nasi.