lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvestsl
D INVEST d,
0.0.
Podjetja za invoaticijsko dejavnoat, trgovino in storitve
t Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 15. junija 2012
letnik LXV • št. 47 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Ines i- fs . ,
kopalnic!
1 *Ui kot 80 r«it*d|«nlh h^J-t nj ™
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8«98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
VARNO
NA KOLO!
Kmetijstvo
Slovenija • Kak- , _
šna bo letošnja od-	_ _ _
kupna cena pšenice wv^:^M^rtsmed.si' O Stran 2
Obiskovalci Polimaratona izkoristite 30-% popust na
se 1
dan
10

utj
maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Po naših občinah Ormož • Kritike tudi čez zdravstveni dom
O Stran 5
RTNOMEDICINSKI PRIPOMOČKI
Štajerski
Borl • Naravna nesreča z neslutenimi posledicami
Plaz zapečatil cesto - in usodo gradu
Velik plaz, ki se je v torek utrgal s strme pečine, na kateri stoji grad Borl, in zasul državno cesto Ptuj-Zavrč, je začasno zapečatil promet proti mednarodnemu mejnemu prehodu Zavrč, za precej več časa pa je s to naravno nesrečo brez dvoma zapečatena usoda gradu Borl.
Grajski kompleks je sicer že nekaj let zaprt za javnost, lastnik, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), pa naj bi ga v tem mesecu poskušalo prodati na dražbi, kar je po tem dogodku iluzorno pričakovati. Po ogledu plazovite grajske strmine je geolog Jože Janež povedal, da grajski kompleks ni neposredno ogrožen in tudi ne poškodovan ter da novega velikega plazu v prihodnje ni več pričakovati. Še vedno pa se bo lahko s pečine sesuvalo kamenje in zemlja. Po strokovnem mnenju Janeža se urgentna sanacija plazu, ki pomeni očiščenje ceste in vpetje jeklenih mrež v plazečo strmino, lahko začne takoj. Državna cesta proti Zavrču bo do nadaljnjega popolnoma zaprta za ves tovorni promet, za osebne avtomobile pa je urejen obvoz po haloških lokalnih cestah.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Sport Nogomet •
Prihaja Super liga O Stran 11
Kidričevo • Širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki preložena
Začasno umaknjen zahtevek za gradbeno dovoljenje
Med krajani Kidričevega se je kot blisk razširila novica, da je podjetje Saubermacher Slovenija umaknilo zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v industrijski coni Kidričevo.
Novico smo preverili v podjetju Saubermacher Slovenija, kjer je direktor Rudolf Horvat potrdil, da so zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za nameravano posodobitev in širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki resnično umaknili, vendar le začasno. O vzrokih za tako odločitev pa pojasnil:
„Za umik našega zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja smo se odločili predvsem zaradi tega, ker je upravni organ, torej Upravna enota Ptuj, ugotovil, da mora občina Kidričevo svoje občinske prostorske načrte dopolniti in uskladiti z načrtovano izgradnja našega centra. Ko bodo to uredili, bomo seveda svoj zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja ponovno vložili.
Gotovo bo to celoten postopek načrtovane investicije zavleklo vsaj za pol leta, kar
pa seveda ne pomeni, da Saubermacher odstopa od načrtovane modernizacije in širitve centra v Kidričevem. Treba je vedeti, da smo v ta projekt vložili že preveč truda, energije in tudi sredstev, da bi ga zaradi tega opustili. Po drugi strani gre tudi za ohranitev sedanjih delovnih mest v kidričevskem centru in predvsem tudi za pridobitev novih delovnih mest, ki jih načrtujemo po razširitvi centra."
Med tistimi, ki so umika Sa-ubermacherjevega zahtevka verjetno najbolj veseli, je vodja nestrankarskega Gibanja za Kidričevo Branko Štrucl, ki je novico takole komentiral:
„Tega smo v Gibanju za Kidričevo vsekakor zelo veseli, saj vemo, da smo dobili pomembno bitko, kar sicer še ne pomeni, da smo dobili tudi vojno, a odločno se bomo borili še naprej. Vedeti je treba,
da do tega umika sploh ne bi prišlo, če ne bi prav mi zahtevali, da se Gibanje za Kidričevo šteje kot stranski udeleženec v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za nameravano širitev centra v Kidriče-
vem. Če tega ne bi storili, potem verjetno v ptujski upravni enoti ne bi zahtevali, da občina uskladi svoje prostorske načrte. Vsekakor bomo še naprej vztrajali pri svojih zahtevah, saj temeljijo na podlagi
Foto: M. Ozmec
Direktor Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat: »Za umik zahtevka smo se odločili, ker je Upravna enota Ptuj ugotovila, da mora občina Kidričevo dopolniti svoje prostorske načrte.«
argumentov in strokovnih dognanj. Še naprej se bomo borili za ukinitev centra, saj vemo, da je to velika in dolgoročna grožnja za zdravje občanov, predvsem pa za naše potomce. Če pa bi do širitve centra vendarle prišlo, pa že imamo ustanovljeno tričlansko strokovno, neke vrste nadzorno komisijo našega Gibanja, ki bo v imenu občanov strogo nadzirala potek gradnje oziroma širitve centra. Kidričani in prebivalci širšega Dravskega polja imamo pravico, da enkrat izvemo resnico o tem, kakšno, kako zdravo hrano pridelujemo na naših njivah in vrtovih, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo. Zahvaljujem se vsem, ki stojijo za našimi zahtevami, in jih pozivam, da vztrajamo skupaj še naprej, saj gre za naše življenje, naše zdravje in zdravje naših potomcev!"
M. Ozmec
Jeruzalem • Uspešen tudi deseti Salon Jeruzalem
Predstavitev prleške vinske reprezentance
Na 10., jubilejnem Salonu Jeruzalem so se prleški vinarji potrudili, da so domača vina predstavili v najboljši luči. Uveljavljen kulinarični in vinski dogodek je potekal v osrčju jeruzalemskih vinogradov v Dvorcu Jeruzalem, ki so ga tokrat »obrnili na glavo«, saj je kosilo potekalo v kleti, pokušnje in predstavitve vin pa v salonu. Dogajalo seje tudi na vinski plaži in okrog dvorca, kjer je bila tržnica tipičnih prleških izdelkov.
Na 10. Salonu se je predstavilo največje število vinarjev doslej, kar 17, mednarodni gost pa je bilo vinogradništvo Gross iz Avstrije. A kot je povedal Božidar Grabovac, ki je zelo zgoščeno strnil 10 let Salona, število sodelujočih vinarjev samo po sebi ni pomembno, pomembno je, da se dogodka udeležijo vsi resni tržni pridelovalci, ki kot reprezentanca najbolje predstavljajo okoliš in njegove značilnosti. Vsak vinar se sam odloči, katera vina bo predstavil, vedno več pa se jih odloča, da predstavijo nov letnik, ki obiskovalce tudi najbolj zanima. Pomembnost dogodka je s svojo prisotnostjo potrdil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki si je vzel čas in pokušal vina ter pokramljal z vinarji. Na koncu je povedal, da je kakovost vin odlična, navdušila pa ga je tudi generacijska solidarnost vinogradnikov. Občudoval je šipon v vseh njegovih variacijah, ki je vsak posebnost zase in odraža identiteto pridelovalca. Vinogradnikom je zaželel, da bi postala njihova ponudba vedno bolj prepoznavna tudi v Evropi.
Uvodnik
Foto: Viki Ivanuša
Zbrani vinogradniki in slovenska kuharska reprezentanca, ki so razvajali obiskovalce 10. Salona Jeruzalem.
Salon presežkov
Obvezen del Salona so tudi strokovna predavanja. Tako sta potekali dve delavnici, ki sta bili polno zasedeni. Strokovno degustacijo šiponov vinarjev Salona Jeruzalem, letnika 2011, je vodil dr. Mojmir Wondra. Sodelujoči so pokušali dvanajst šiponov dvanajstih pridelovalcev iz istega okoliša. To je bila zares izjemna priložnost na enem mestu poskusiti bogastvo sorte in primerjati, kaj je posamezen
vinogradnik iztisnil iz svojega šipona lansko leto. Ker zaprtost v majhen, pa če še tako lep domači prostor ni dobra, so organizatorji v goste povabili tudi avstralskega vinskega strokovnjaka Davida Morrisona, ki je vinarjem in obiskovalcem predaval o
salonskih vinih in o njih podal svojo strokovno oceno. Salon je tudi priložnost za srečanje slovenskih sommelierjev. Na strokovnem druženju, ki se je pričelo v zidanici Malek, so jim med paleto vin na pokušnjo ponudili tudi legendarno pozno trgatev belega pinota, letnik 1971.
Za obletnico so tudi v kuhinji želeli presežek. Doslej so gostili štiri vrhunske kuharske mojstre, letos pa so povabili kar celotno slovensko kuharsko reprezentanco, ki je pripravila tekmovalni jedilnik, s katerim se bo predstavila jeseni na kuharski olimpijadi v Erfurtu. Reprezentanco vodi Janez Dolšak, vodja kuhinje Grand hotela Union Ljubljana, sestavljajo pa jo še Simon Bertoncelj, Davor Druži-nec, Grega Rozman, Alma Rekič, Marino Furlan in Tomaž Vozelj. Na jedilniku je bil poširan file smuča s skorjico, provansalska
zelenjava na kremi cvetače in pehtrana, sotiran mladi grah, gel rumenega korenja, kalčki rukole, ocvrt fillo raviol s špina-čo in kozjo skuto, rdeča vinska ribja omaka, pena vodne kreše, bučna juha z ocvrtim raviolom, šparglji, ramstek z jurčevo skor-
jico in omako porto, telečji file s priželjcem, matevž, glazirana šalotka, pečena rdeča pesa in gomoljna zelenjava z ohrovtom, mousee mlečne čokolade z ma-linovim želejem na pistacijevem biskvitu, sorbet mandarine na lešnikovem krokantu, malinova omaka, mandarinina krema, medene magdalene, pina colada espuma, žele vrtnice in ličija. Jedi so bile v celoto povezane s prleškimi vini.
Organizatorji dogodka so se skozi leta menjavali, zadnja leta pa Salon nastaja iz uspešnega sodelovanja Zavoda Slovino in Kulturnega in izobraževalnega društva Kelih.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Salona se je udeležil tudi predsednik republike dr. Danilo Tiirk in bil navdušen nad raznolikimi šiponi.
Slovenija • „Židanova" žitna veriga poka
Kaj pa bodo delale?
Zadnjih nekaj let je bilo nadvse zanimivo, včasih celo naporno, spremljati dogajanja po naših malih in malo večjih občinah. Ne mislim kakršnihkoli dogajanj, ampak zgolj tista, ki so vezana na naložbe.
Potem ko so se najprej naši državniki, nato pa še župani z občinskimi upravami, naučili, kaj so razpisi in kako je treba črpati evropski denar za projekte, so naložbe in gradbišča dobesedno zacveteli. Ni bilo ne občine in ne vasi v njej, kjer se ne bi nekaj gradilo, pa naj je bil to vodovod, ceste, mostovi, gasilski domovi, tudi kakšna šola, vrtci in dvorane ... Z letošnjim letom pa so živahna gradbišča že začela vidno usihati. Saj ne, da jih sploh ne bi bilo; še vedno se kje izvajajo takšne in drugačne naložbe, a te so že bolj rezultat lanskih uspešnih kandidatur na razpisih tega ali onega ministrstva.
V prihodnje pa se ne kaže nič kaj lepa slika: nekaj denarja bodo nekatere občine še lahko porabile iz malhe Regionalnih razvojnih programov, če ga še niso porabile doslej, morda bo kakšna uspela še s kakšnim projektom, ki ga je prijavila na razpis kmetijskega ministrstva, potem pa se naložbena vizija občin že počasi zaključuje, saj novih razpisov ni na vidiku. Da bi naše male občine lahko kaj veliko investirale iz drobnih malh občinskih proračunčkov, ni izvedljivo. In če ne bo razpisov in svežega evropskega denarja, potem se bodo naložbe skrčile na kakšen kilometer asfalta letno ali pa še to ne... Ob tem pa tudi morebitni razpisi, ki še bodo, ob nadaljnjem krčenju primerne porabe občinam marsikateri ne bodo več dosegljivi, saj ne bo mogla več zagotavljati svojega sofi-nancerskega deleža.
In kaj bodo potem počele občine s svojim kadrovskim aparatom? Skrbele za obstoj društev in plačilo socialnih transferjev?! Hja, saj res ne bo potrebno njihovo politično ali zakonsko ukinjanje, kot se je strašilo še pred nekaj časa... To bo naredila kar kriza ali vsaj govorjenje o krizi, pa če ta res obstaja ali ne.
Simona Meznarič
Kakšna bo letošnja odkupna cena pšenice
Po prvih, sicer še povsem neuradnih napovedih naj letošnja odkupna cena pšenice ne bi dosegala lanske. Razlogov je več, med njimi tudi napovedana zelo dobra letina ne le v Madžarski, ampak tudi v azijskih državah, ZDA, Rusiji ... Sicer pa se tudi na naših poljih (zaenkrat) napoveduje bogata žetev.
Obilna žetev pa seveda pomeni nižjo ceno na evropski in svetovnih borzah. Kot je slišati, naj bi tako letošnja odkupna cena pšenice padla precej pod 200 evrov za tono. To pa pomeni tudi začetek konca (ali kar konec) slovite žitne verige (in kodeksa) med kmeti, peki, mlinarji in trgovci, s katerim naj bi se zaščitili vsi sodelujoči.
„O tem, kakšna bo letos odkupna cena pšenice, ne želim trenutno niti špekulirati. Dejstvo je, da pogovorov o tem sploh še ni in niti ne vem, kdaj se bodo začeli. Situacija je precej negotova tudi zato, ker je prišlo do
Ena žemlja = en kg pšenice
Najbolj zdravo cenovno razmerje, ki se je uveljavilo že v časih Marije Terezije in vzdržalo vse do leta 1980, je bilo takšno, da je ena žemlja na trgovski polici stala točno toliko, kot kmet dobi za kilogram pšenice. Tudi po mnenju strokovnjakov gre za odličen ekonomski model, ki je zdržal vsa nihanja in vojne. Po tem modelu bi morali danes kmetje za tono pšenice prejeti najmanj 260 evrov (26 centov za kilogram), saj najcenejša žemlja stane prav toliko. Najdražja, polnozrnata žemlja pa stane do 85 centov ...
menjave vodstva oz. predsednika uprave v Žitu, ki je s 60.000 tonami daleč največji odkupo-valec pšenice pri nas. Kakorkoli že, v tem trenutku je okoli odkupne cene pšenice še vse odprto," je o trenutnem stanju povedal član lanske pogajalske skupine za odkupno ceno žita Marjan Janžekovič.
Lani je bilo odkupljenih slabih 95.000 ton pšenice, cene krušne pšenice pa so se glede na kakovostni razred gibale od 195 do 225 evrov na tono, medtem ko je bilo za ceno krmne pšenice možno pri različnih odkupoval-cih dobiti od 160 do 175 evrov.
Ob prvih informacijah, da zna biti letošnja odkupna cena nižja od lanske, pa se je začelo zapletati še zaradi številnih drugih
razhajanj, ki so se pokazala na prvem majskem srečanju akterjev žitne verige. Tako naj bi z letošnjim letom oz. odkupom bil uveden še dodatni (ob štirih že obstoječih) parameter kakovosti žita; govori se o novem vzorčenju na aflatoksine (strupene plesni), kar Franc Kučan, eden od trojice pogajalcev za pridelovalce, ostro zavrača: „Nikakor ne bomo privolili še na dodatno analizo na aflatoksine, prav tako se nikakor ne strinjamo z dvigom vrednosti vzorčenih parametrov za eno odstotno točko, zahtevamo pa tudi odpravo vzorčenja pšenice na sedimentacijo."
Dejstvo je, da npr. v Avstriji in kar nekaj drugih državah pri pšenici opravljajo le analizo vsebnosti beljakovin in hekto-
Vprašanje, kakšna bo letošnja odkupna cene pšenice, ne povzroča sivih las tistim kmetom, ki so pšenico že prodali bioplinarnam in so jo ponekod v teh dneh tudi že poželi (kot na posnetku).
litrske teže, zato kmetje upravičeno trdijo, da je uvedba še petega dodatnega parametra le dejavnik več za zniževanje cene oziroma celo zavračanje odkupa domače pšenice ...
Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati,da v Avstriji zadruge odkupijo pšenico od kmetov, nato jo same zmešajo, izmerijo vse parametre in tako pripravljeno prodajajo naprej mlinarjem. Tega slovenske zadruge ne počno, predvsem zato ne, ker nimajo lastnih kapacitet za skladiščenje in mešanje pšenice.
Če ne mlinarji, pa bioplinarnarji
Še najmanj skrbi, kakšna bo letošnja odkupna cena pšenice, imajo tisti kmetje, ki so jo že vnaprej prodali v bioplinarne. Prav v teh dneh je bil neverjeten, a tudi precej žalosten pogled na velike njive v Bukovcih, kjer so kombajni spravljali na pol zrelo pšenico, ki naj bi končala, kot pravijo domačini, v ormoški bioplinarni. In ob zgodnji žetvi še zelene pšenice je bilo slišati še marsikatero pikro na račun (danes sicer že nekoliko manj aktualnih bioplinarn), ki bodo očitno v prihodnje vsaj zanesljiv, če že ne dober plačnik domačih žit. Prijemanje za glavo, kam smo v Sloveniji pripeljali kmetijstvo, ob tem prav nič ne pomaga.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Cirkulane • Plaz pod gradom Bori
Se bo zrušil tudi grajski kompleks?
V torek dopoldne je ogromen plaz spodjedel pečino, na kateri stoji grad Borl. Gmote kamenja, zemlje in izruvanih dreves so popolnoma zasule glavno cestno povezavo do mednarodnega mejnega prehoda Zavrč in naprej do Varaždina. Med domačini pa se bolj kot vprašanje ponovnega odprtja ceste odpira vprašanje, ali bo v dolino zdaj zgrmel še grajski kompleks.
Uradnih informacij, koliko je dejansko ogrožen sam grad, sicer še ni in jih verjetno še nekaj časa ne bo. Statiki Zavoda za kulturno dediščino so si sicer stanje že prišli ogledat, na ugotovitve pa bo treba še počakati. Tisti, ki so si stanje ogledali, le odkimavajo z glavo in pravijo, da je res zelo velika verjetnost, da se bo zrušil tudi grad, ki je sicer v lasti Ministrstva za izobraževanje, kulturo, znanost in šport.
Na naše vprašanje MIZKŠ, kakšne bodo njihove aktivnosti pri sanaciji plazu oziroma nadalje v zvezi s predvideno prodajo gradu, so nam odgovorili tako: „Po pregledu stanja gradu je bilo ugotovljeno, da novih poškodb zaradi plazu na gradu ni, je pa treba pridobiti strokovna izhodišča ustreznih služb za sanacijo brežine. Kontaktira-li smo tudi vodjo Sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč (MKO), njihova ekipa je terenski ogled opravila v četrtek. Na podlagi pridobljenih informacij se bomo odločili za izvedbo nadaljnjih nujnih ukrepov." Zelo vprašljivo ali skoraj nemogoče pa je, da bo MIZKŠ zdaj res izvedlo napovedano prvo dražbo gradu Borl, saj kupca za grad v takšnem stanju gotovo ne bo, četudi bi bila izhodiščna cena 1 evro ...
Nekaj Cirkulančanov, ki si je plaz ogledalo že v torek, nato pa še v sredo, pravi, da se plazenje, sicer manj vidno, še vedno nadaljuje. Oglasili pa so se tudi člani cirkulan-skega Društva za oživitev gradu Borl (DgB), ki opozarjajo, da gre za katastrofo državnega pomena, in v javnem pozivu prosijo za pomoč: „Me-nimo, da bi morali vložiti vse možne napore, da se hitro in ustrezno zaščiti in obvaruje kulturna dediščina na našem območju. Sama nesreča ima
v vsakem primeru širši regionalni in nacionalni pomen in vas prosimo, da ustrezno ukrepate pri sami zaščiti kulturnega spomenika državnega pomena. V primeru, da ocenjujete, da lahko kot civilna družba na kakršen koli način pomagamo pri sami sanaciji ali odpravljanju posledic plazu, smo člani DgB pripravljeni pomagati po svojih najboljših močeh."
Na MMP Zavrč brez dela?!
Plaz na cesti pa je skoraj popolnoma prekinil tudi promet na mednarodnem mejnem prehodu Zavrč, kjer se zaposleni sprašujejo, kaj bodo v prihodnje sploh delali, saj obvoza za tovorna vozila ni, zato jih pristojne služne usmerjajo na druge mejne prehode. Za osebna vozila je obvoz sicer
možen po lokalnih haloških cestah, ki pa so za tujce in ne-poznavalce haloških naselij precej težak rebus ...
Kot je povedal pomočnik komandirke Policijske postaje Gorišnica Milan Baklan, je plaz skalovja in zemlje zasul državno cesto v dolžini približno 20 metrov, na naše vprašanje, ali je morda pod seboj pokopal kakšen avtomobil in zahteval človeško življenje, pa je odgovoril, da po ogledu za-sutja to praktično ni mogoče.
V sredo opoldne se je natančnega ogleda sesutega plazu in stene pod gradom skupaj z alpinistom lotil tudi geolog Jože Janež iz podjetja Geologija, d. o. o., iz Idrije. Kot je povedal Janež, mu je nalog za pregled situacije na terenu posredovala Direkcija RS za ceste: „S stališča geološke stroke lahko povem, da gre za vzpetino iz sedimentov
Geolog Jože Janež iz podjetja Geologija, d. o. o., Idrija je po nalogu Direkcije za ceste RS Slovenije pregledal stanje strmine in plazu: „Sicer je težko oceniti, kam vodijo razpoke, vendar menim, da grajski kompleks zdaj ni neposredno ogrožen, lahko pa tudi rečem, da je splazilo, kar je, in da novega takšnega plazu ni pričakovati, bo pa še plazilo kakšno kamenje."
Ogromen plaz v borlski pečini je popolnoma zasul edino cestno povezavo z mednarodnim mejnim prehodom Zavrč, obvoza za tovorna vozila ni, zelo vprašljivo pa je tudi stanje samega gradu Borl, saj obstaja velika verjetnost, da se v globel zruši tudi grajsko poslopje ...
terciarne starosti, geološko torej relativno mlado zgradbo. Očitno je, da so sedimenti nesprijeti in razpokani, zato zadnje deževje ni razlog za sesutje plazu. Glede na jekleno mrežo, ki jo je plaz potegnil s seboj, je tudi jasno, da je strmina plazila že prej, verjetno pa ne v takem obsegu kot tokrat," je po prvi oceni stanja povedal Janež.
Pečina je plazila že leta dolgo
Njegove besede potrjuje tudi domačin Stanko Mi-lošič, ki je dolga leta živel v gradu. Povedal je namreč, da je podoben plaz, sicer res nekaj manjši kot tokrat, doživel že pred približno 45 leti, ob tem pa še dodal, da je drobno, a opazno plazenje strmine nad Dravo bilo prisotno vse do pred 20 leti. Takrat naj bi se plazenje ustavilo, vse do danes.
Kakšna usoda pa se piše gradu in ali ga velik plaz dejansko ogroža, geolog Janež ni vedel natančno povedati: „Na pogled od daleč bi rekel, da trenutno sam grajski kompleks še ni ogrožen. Vendar je veliko vprašanje, kaj se dogaja v strmini, kakšne so razpoke in v katero smer vodijo. Šele ko bom natančno pregledal strmino, bom lahko točneje napovedal, ali je tudi grad neposredno že ogrožen ali ne."
Sanacija plazu pa po Jane-ževih besedah nikakor ne bo ne lahka ne enostavna: „Mo-žnosti, kako sanirati takšen plaz, je več, izbira pa bo seveda odvisna od tega, kaj bomo ugotovili v strmini. Tovrstni
plazovi se praviloma lahko sanirajo z vstavitvijo betonskih blokov ob vznožju, lahko s sidranjem blokov in betoni-ranjem ali pa s povezovanjem blokov z močnimi jeklenimi mrežami."
Postopek sanacije velikega plazu bo v vsakem primeru zahteval veliko denarja, vprašanje pa je, v kolikšnem času bo sploh lahko izveden.
Čakajoč na geološko poročilo in projekt sanacije
Po besedah haloškega poslanca Branka Mariniča,
ki se je takoj po obvestilu o nesreči vključil v reševanje težave, bo najprej potrebno izdelano poročilo geologa z izdelanim projektom sanacije: „Na osnovi tega poročila bo nato Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je lastnik zemljišča, izdalo nalog Direkciji RS za ceste, ta pa naj bi nato dela predala ptujskemu Cestnemu podjetju. Glede na to da gre za zelo pomembno državno cesto do mednarodnega mejnega prehoda brez obvoza za tovorna vozila, menim, da bi morala sanacija vozišča steči precej hitro. Kako pa se bo nato reševalo vprašanje sta-
bilizacije celotnega zemlji-ško-grajskega kompleksa, pa zaenkrat ne vem."
Janež: Večjega plazu ni več pričakovati
Popoldne, po natančnem pregledu stene, pa je geolog Jože Janež povedal: „Glede na videno lahko rečem, da kar se je mislilo podreti in splaziti, se je. Večjega plazu ni več pričakovati, je pa možno še kakšno drsenje kamenja."
Janež je še dodal, da se bo lahko sanacija plazu začela pravzaprav takoj, bo pa verjetno potekala v dveh fazah: „Prva, urgentna faza sanacije pomeni očiščenje ceste in postavitev mreže, kot je že bila, da se prepreči padanje kamenja in zemlje na cesto. Druga faza pa je priprava projekta celovite sanacije pečine, ki pa bo veliko zahtevnejša. Težko bi ocenil, kdaj bo izvedena prva faza sanacije, torej odstranitev splazenega materiala na cesti in vpetje jeklene mreže na strmino. Glede na izkušnje pa bi znala, upoštevajoč vse potrebne administrativne postopke in nato še konkretna dela na terenu, ta faza trajati do največ tri mesece."
SM
		mmmm'i/ mm - ^IlBBg|ij
-	1	
Tako sta se geolog Jože Janež in alpinist lotila pregleda splazene gmote in grajske stene.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Drugi festival otroške ustvarjalnosti
Vabilo ustvarjalcem in kreativcem
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so 12. junija predstavili program in potek letošnjega drugega festivala Aye, festivala otroške ustvarjalnosti v organizaciji društva Čar griča, ki ga vodi Natalija Resnik Gavez. Osrednji namen festivala je spodbujanje ustvarjalnosti in kreativnega razmišljanja, izveden pa bo v koprodukciji javnega zavoda Maribor 2012 - EPK ter v sodelovanju z MO Ptuj in Javnimi službami.
Na tiskovni konferenci sta ob predsednici društva sodelovala ptujski župan Štefan Čelan, ki je še posebej izpostavil pomen spodbujanja ustvarjalnosti in kreativnosti že pri najmlajših, ker samo to vodi v napredek, ter Mateja Tomšič - Akengen iz fundacije Elerin, ki bo izvedla predavanja o vrednotah in skrivnostih življenja. Letošnji petdnevni festival, ki se bo začel 4. julija in zaključil 8. julija, bo potekal v parku v Ljudskem vrtu, odprli pa so ga včeraj s premierno izvedbo muzikala Rainbow Spectakular, glasbeno-gledali-škega scenskega dela v izvedbi mladinskega pevskega zbora Allegro v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Cilj festivala Aye je povezovanje na Ptuju in v Sloveniji delujočih društev in ustanov, ki izvajajo svoje aktivnosti na področju kulture, umetnosti in izobraževanja, ter z raznolikimi dejavnostmi privabiti posameznike, družine in turiste, da se jim od 4. do 8. julija pridružijo na delavnicah in predavanjih v parku Ljudskega vrta, kjer bodo aktivno preživeli svoj prosti čas
V dobrih namenih je Ptujski dan dobrodelnosti še trdneje povezal ptujske dobrodelne organizacije: Lions klub, Rotary klub, Karitas, Soroptimist klub in MO Ptuj. Z nakupom vstopnice, ki bo letos v preprodaji po 10 evrov, na dan prireditve pa bo stala 12 evrov, bodo ljudje dobre volje pomagali vsem tistim, ki v tem kriznem času nimajo niti za prehrano. Soor-ganizatorji so se letos odločili, da bodo celoten izkupiček koncerta namenili za nakup prehrambenih paketov. Lani so na podobnem koncertu zbrali štiri tisoč evrov, dva tisoč so namenili za nakup mamografa, dva tisoč pa so razdelili v enakem deležu med območnim združenjem RK Ptuj in Dekanijski Karitas Ptuj - Zavrč.
Socialna stiska na Ptujskem se je od lani na letos še povečala, po besedah sekretarke Območnega združenja RK Ptuj Marjane Cafuta so sami lani s prehrambenimi paketi pomagali več kot 13 tisoč posameznikom in družinam, od tega je bilo več kot 4500 Ptujčanov, je na tiskovni konferenci pred koncertom, ki je bila 13. junija,
v naravi ob sproščanju ustvarjalnosti in krativnosti. Festival Aye odpira letošnje ptujsko poletno festivalsko dogajanje.
Društvo Čar griča je v letošnjem dogajanju povezalo 15 zavodov, društev in posamezmi-kov iz Ptuja, Maribora, Slovenskih Konjic in Novega mesta. Že
povedala sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta, ki bo tudi predstavila namen Ptujskega dneva dobrodelnosti na samem koncertu. Z izkupičkom letošnjega dobrodelnega koncerta, na katerem bo nastopila legendarna skupina Pepel in kri, želijo pomagati čim več ljudem v stiski. Čeprav z zbranim denarjem tudi letos ne bodo mogli pokriti stroškov ene delitve prehrambenih paketov, se zavedajo pomena vsa-
s prvim festivalom v letu 2011 so presegli pričakovanja in prepričani so, da bo tako tudi letos. V času festivala bo mogoče obiskati 13 ustvarjalnih delavnic za otroke in odrasle, je povedala predsednica društva Čar griča in vodja projekta festivala Aye Natalija Resnik Gavez. Festi-
kega evra, ki ga dobijo, da lahko pomagajo ljudem pri premagovanju vsakodnevne stiske.
Minoritsko dvorišče, kjer bo dorodelni koncert, je letos po dolgih letih končno dobilo streho, kar je MO Ptuj stalo okrog 20 tisoč evrov. Tako bo prostor celo letošnje poletje lahko prireditveno živel tudi ob slabem vremenu, ki je tako rado pona-gajalo organizatorjem različnih prireditev na prostem.
MG
valski program so razdelili na delavnice za najmlajše, namenjene predšolskim in osnovnošolskim otrokom, rokodelske in glasbeno-razvedrilne delavnice, namenjene osnovnošolcem, srednješolcem, njihovim staršem in odraslim ustvarjalnim posameznikom, ter na predavanja o vrednotah in skrivnostih človekovega življenja, ki so namenjena vsem. Najmlajši bodo vsak
dan od 16. do 17.30 uživali s pravljičarkama Liljano Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča in Renato Brglez iz firme Pravljičar-na iz Slovenskih Konjic, Metka Stergar in Renata Pintarič iz PM Ptuj - Ormož bosta vodili delavnico grajskih lutk iz blaga, ki jo bo mogoče obiskati vsak dan od 4. do 8. julija od 16. do 20. ure, eko navihančki bodo z mentoricami Gordano Jovic, Matejo Lobenwein in Tamaro Peklar Korošec iz Vrtca Ptuj vsak dan ustvarjali zanimive eko izdelke iz materialov, ki jih sicer mame vržejo stran, delavnico s srednjeveškimi plesi in z vsem, kar sodi zraven, pa bosta vsak festivalski dan od 16. do 20. ure vodili Karmen Ivančič in Ida Lepej iz društva Cesarsko-kraljevi Ptuj.
Od 4. do 8. julija bodo od 16. do 20. ure potekale tudi rokodelske delavnice: klesanje kamna za odrasle in otroke pod vodstvom Ane Težak Žamvc in Irene Sarič iz KUD Čar griča, delavnico rez-barjenja bo vodil Rado Korošec iz Društva za waldorfsko pedagogiko, skozi ustvarjalno lepo-pisje bosta vodili Natalija Resnik Gavez in Simona Meglič, v delavnici izdelave afriškega nakita
pa se bodo otroci pod vodstvom Alenke Čufar iz fundacije Elerin lahko zabavali ob izdelovanju pisanega afriškega nakita. Zanimivo bo tudi v glasbeno-razvedril-nih delavnicah s tolkalističnim odklopom pod mentorstvom Aleša Zorca iz Glasbene šole Karola Pahorja, v novinarskem kotičku, kjer se bodo mladi letos pod vodstvom Mihe Mastena srečali s fotoreportažo in klasičnim novinarskim člankom, društvo Banibri (Anica Ternovšek in Brina Ternovšek) bo vabilo k preizkusu gibalnih spretnosti na hoduljah, posebnih smučeh, monociklu, v žongliranju in podobno, tudi zeliščarica Zdenka Baš bo imela veliko povedati o uporabi različnih sezonskih zelišč v prehrambene in dekorativne namene, Anna Bubanovic (Studio za lepoto in zdravje) pa bo v okviru delavnice najstniška preobrazba poskušala najstnice in mamice poučiti o pravilni negi in ličenju obraza oziroma skrbi za urejen videz. V okviru predavanj o vrednotah in skrivnostih človekovega življenja bo Mateja Tomašič - Akengern predstavila pomen otrokove individualnosti kot podlago za zdrave odnose in uspešno vzgojo, predstavila pa bo tudi spiritualno orientacijo (divinacijo). Predavanja bodo v Ljudskem vrtu od 5. do 7. julija od 17. do 18.30 oziroma od 18.30 do 20.
Udeležba na delavnicah festivala Aye je brezplačna. Sredstva zanj sta zagotovila JZ Maribor 2012 in MO Ptuj, ki sta vsak prispevala po 10 tisoč evrov. Proračun lanskega festivala je znašal 15 tisoč evrov.
MG
Ptuj • Četrti ptujski dan dobrodelnosti
Pomemben je vsak evro
Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju bo 19. junija ob 20. uri že tradicionalni 4. Ptujski dan dobrodelnosti, ki so ga začeli na pobudo ptujskega župana Štefana Čelana in je edinstven v slovenskem prostoru. Letos bodo celoten izkupiček namenili nakupu prehrambenih paketov, saj je socialna stiska ljudi na Ptuju iz dneva v dan večja.
sama
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred 4. Ptujskim dnevom dobrodelnosti, ki bo letos potekal pod sloganom Dan ljubezni, na katerem so sodelovali Branko Brumen, koordinator projekta, ptujski župan Štefan Čelan in Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj.
(TRAI
tus
PODVODNI SVET
P 3 AL
Hplanet
petek
od 15. do 19. ure soboto
od 10. do 12. ure od 14. do 19. ure
Ta vikend smo za vaše otroke pripravili:
•	ustvarjalne otroškedelavnice z maskoto
iz podvodnega sveta,
•	menjava sličic nnrlvnrlni <;vpt
TyftrT	.....-T.*naPXU|U.
Ormož • 14. seja občinskega sveta
Kritike tudi čez zdravstveni dom
Na 14. redni seji občinskega sveta Ormož smo lahko slišali, da tudi v Zdravstvenem domu Ormož naj ne bi bilo vse tako, kot je treba. Vili TTofenik je pred direktorico Vlasto Zupanič Domajnko zvalil cel kup očitkov o domnevnih nepravilnostih, ki jih je zaznal v letnem poročilu ZD Ormož, ki ga je podala. Poročilo je v celoti objavljeno na spletu in dostopno vsem uporabnikom. Oblika poročila, ki sojo kritizirali opozicijski svetniki, pa je priporočena od ministrstva in standardizirana.
Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko je menila, da ima vsak pravico do svojega mnenja, vendar je tudi prepričana, da je korektno predstavila poslovanje v letu 2011 in z dodatnimi pojasnili odgovorila na zastavljena vprašanja. Prihodki v letu 2011 so znašali 3.583.901 evrov in so bili za 11,13 % višji od tistih v letu 2010 in za 7,85 %višji od načrtovanih. Razložila je tudi, da do nesoglasij med načrtovano in realizirano porabo pride, ker je financiranje Zavoda za zdravstveno zavarovanje zelo nepredvidljivo. Tako so lani v Zd šele decembra vedeli, s koliko sredstvi razpolagajo. S podpisom aneksov k dogovoru so nekako korigirali prihodke za celo leto, finančnega načrta pa v mesecu decembru več ni imelo smisla spreminjati. Podobno je naredil tudi sam Zavod. Tako finančni načrt seveda ni mogel biti pravilen.
Razumljivo je tudi, zakaj je 30 % od skupno 82 delavcev zaposlenih za določen čas. Pri tem gre za previdnost, saj v ZD ne vedo, kaj bodo prinesle spremembe na področju zdra-
Foto: Viki Ivanuša
Uporabniki zdravstvenega doma nujno potrebujejo dodatna parkirna mesta.
vstva. Ne vedo, kaj se bo zgodilo z nenujnimi in sanitetni prevozi. Če se dejavnost ukinja, so lahko ogroženi tudi zaposleni za nedoločen čas.
Vili Trofenik je imel pripombo tudi na to, da so svetniki dobili le poročilo o delu ZD, ne pa tudi koncesionarjev, za kar pa Zupaničeva, kot je prepričana, ni pristojna.
Koncesionarje iz zdravstvenega doma
Vili Trofenik se tudi ne strinja z načinom, kako je urejen status koncesionarjev v ZD. Meni, da bi morali iz ZD, si urediti svoje prostore in sami skrbeti za svoj prostor in opremo. Tudi Boštjan Štefančič je bil mnenja, da bi bilo treba
koncesionarje in dejavnost ZD bolj razmejiti, saj morajo zaščititi interes občanov in javnih financ.
Direktorica je povedala, da imajo s koncesionarji sklenjene sodelovalne pogodbe za organizacijo dežurne službe, za koriščenje zobotehničnega laboratorija, specialističnega laboratorija in za razdelitev
stroškov, ki nastajajo v samem zdravstvenem domu in se tičejo objekta. Občina ima s kon-cesionarji sklenjene najemne pogodbe za prostore in pooblaščeni so, da zaračunavajo najemnino, ki pa je ne odvajajo v proračun občin, ampak iz teh sredstev skrbijo za prostorske razmere v ZD, tudi koncesio-narjev. Tako je bil v preteklih letih urejen dostop za invalide in izvedena energetska sanacija novega dela zdravstvenega doma. „Koncesionarji sami seveda ne morejo posegati v objekt, zato se stanje na objektu ureja enotno, kar je tudi najbolj primerno," je povedala direktorica.
Povedala je tudi, da po mnenju prejšnje in sedanje politike na področju zdravstva ni pomembno, ali je izvajalec storitve zdravstveni dom ali kon-cesionar, ker vsi delajo v javni mreži, dobijo javna sredstva in vsi delajo za iste uporabnike. Poudarja pa se, da naj bo dejavnost koncentrirana na enem mestu in transparentna.
Posežejo naj po pištolah ...
Različnih mnenj sta bila tudi pri vprašanju parkirišča. Tro-feniku se zdi hudo narobe, da ZD investira v občinsko parkirišče: „Če ima ZD toliko denarja, da lahko investira v občinsko parkirišče, me zanima, ali ima ta ZD tudi dovolj kvalitetne zdravstvene opreme. Z vidika finančne zakonodaje je v domu 'ohoho' narobe in zahteva drastični poseg. Ljudi to sicer ne zanima, zanima pa jih,
Tudi v tretje ni šlo
Uro pred sklicem 14. redne seje občinskega sveta je bila že tretjič napovedana 1. izredna seja. Tudi tokrat je župan Alojz Sok lahko le povzel stanje, namreč, da seja ni sklepčna. Tretjega poizkusa izvedbe 1. izredne seje sta se udeležila tudi predstavnik Komunalnega podjetja Ormož Ludvik Hri-beršek in v. d. direktorice Centra za starejše občane Ormož Janja Špindler.
koliko ur je posamezen zdravnik dejansko opravil v svoji ordinaciji in koliko bi jih moral," je bil neomajen Trofenik.
Vlasta Zupanič Domajnko pa pravi, da so pri urejanju parkirišča trčili ob nekaj birokratskih ovir, ker so ugotovili, da zemljišče spada pod ministrstvo za okolje in prostor. Zadeve urejajo in so v fazi podpisa stavbne pravice za obdobje 99 let, tako da bodo jeseni dokončno razširili obstoječa parkirišča pri novejšem delu ZD.
Na koncu je Vili Trofenik predlagal, da se zaradi nepravilnosti in nezakonitosti izvede izredna finančna revizija v ZD ter da se odpokličejo predstavniki ustanovitelja v javnem zavodu. Ker Vili Trofenik ves čas ni upošteval časovnih okvirjev, ki so svetniku na voljo za razpravo in ga je župan Alojz Sok na to že večkrat opozoril, je pri nekem opozorilu Trofenik očitno izgubil živce in odvrnil, naj si kupijo pištole, ker drugače ga ne bodo mogli utišati.
Viki Ivanuša
POLETNA NAGRADNA IGRA V DEŽELI NAKUPOV - od 1. do 24. junija 2012
Začetek vročega poletja bo v Qlandii v znamenju pestre ponudbe in poletne nagradne igre. Med 1. in 24. junijem lahko vsi obiskovalci Qlandie sodelujejo v nagradni igri S Qlandio na počitnice. V vsaki od sedmih dežel nakupov bo izžreban srečnež, ki bo odšel na 7-dnevno potovanje z avtodomom, za popotnico pa bo dobil še 100 EUR v darilnih bonih Qlandia.
V nagradni igri sodelujete tako, da izpolnite nagradni kupon, oddate v žrebalne skrinjice v avli dežel nakupov Qlandia na Ptuju, v Kamniku, Mariboru, Kranju, Novi Gorici, Novem mestu in Krškem. Kupon za sodelovanje je na voljo na blagajnah trgovin in lokalov, na info točkah in stojalih v deželah nakupov Qlandia ter na spletni strani www. qlandia.si.
Finalno žrebanje bo v četrtek, 28. junija 2012. V vsaki deželi bomo izžrebali dobitnika 7-dnevnega potovanja z avtodomom in še 100 EUR popotnice v obliki darilnih bonov Qlandia. PAMETNI NAKUPI V QLANDII Pametni nakupi spet vabijo! Trgovine in lokali dežele nakupov so pripravili posebno,
poletno obarvano in pisano ponudbo z vročimi ugodnostmi in popusti. Poiščite izdelke in storitve označene z znakom iQ cena v vaši Qlan-dii.
POLETNO DOGAJANJE
Za najmlajše smo v Qlandiah poskrbeli s pestrim dogajanjem. Pod skupnim imenom Nenavadne počitnice v deželi Qlandia bodo lahko otroci vsak drugi vikend kar tri mesece (junij, julij, avgust) ob petkih popotovali po domišljijskih deželah, spoznavali njihove nenavadne prebivalce in še bolj nenavadne prigode ter iskali zaklad. V petek, 15. junija 2012, vas vabimo na otroško animacijo Divji zahod, v petek, 29. junija 2012, pa na prireditev
Skrivna votlina. HUMANITARNA NOTA TEGA POLETJA: POZDRAV S POČITNIC ZA QLANDIO
Celo poletje bo vse počitniško razpoložene kupce dežele nakupov razveseljevala tudi akcija z razglednicami
Pozdrav s počitnic za Qlan-dio. Vabljeni, da od 26. junija pošiljate razglednice s počitnic v vašo Qlandio, kjer bomo najlepše razstavili, najbolj izvirne pa nagradili. Za vsako prejeto razglednico bo Qlandia darovala 1 EUR Zvezi prijateljev mladine za akcijo, s katero bodo na počitnice odpeljali otroke socialno šibkejših družin. Vabljeni, da v Qlandio tudi vi pošljete svoj pozdrav s počitnic in sodelujete v dobrodelnosti!
Prejeli smo
Pionirke PGD Bukovci so državne prvakinje
Kot eden izmed staršev, ki je spremljal državno gasilsko tekmovanje na Ptuju, nikakor ne morem izgubiti občutka, da so bili naši otroci pošteno ogoljufani. Moram pojasniti, da sem kot oče mlade gasilke državno tekmovanje od blizu spremljal tudi pred dvema letoma v Pre-kmurju.
Sam začetek letošnjega tekmovanja in sam ogled tekmovalne trase me je fasciniral. Priprava tekmovališča in vse ostalo je bilo super. Dovolj parkirišč, tribuna za gledalce itd.
Samo tekmovanje je potekalo, kakor pač žeje. Ko pridejo končni rezultati, pa bum. Najprej ste gospodje iz gasilske zveze vse mlade gasilke in gasilce, na katerih bo nekoč stala požarna varnost naše države, razdelili na prvake in navadne. Kako? Vnaprej ste napovedali, da naj tri prvouvrščene ekipe iz vsake kategorije, ki ste jih imenovali, pridejo pred tribuno, v svoj eša-lon. Potem zaključna slovesnost ni več potrebna. Res je, da še ne vemo, kdo je prvi, vemo pa, katere so prve tri ekipe. Kaj pa ostalih 1800 in nekaj tekmovalcev? Ti in njihovi navijači lahko gredo domov, saj bodo rezultate slišali po radiu, televiziji, internetu, če bi jih še sploh zanimali. Ups, kakšen lapsus, to morate priznati, pa če vam je prav ali ne.
Mislim, da bi bilo veliko bolje in seveda zanimiveje, če bi ekipe, ki bi jih poklicali, prišle na zmagovalni oder iz svojega
regijskega ešalona. S tem bi sam konec tekmovanja postal veliko zanimivejši. Tako ste samopotr-dili misli, ki me ob tem navdajajo, da ste vse naredili tako, da bi bili všečni visokim gostom.
O končanih rezultatih in napakah ne bom izgubljal besed, moram pa stopiti v bran g. Fišingerjevi. Ne vem, kakšno vlogo na samem tekmovanju je navedena imela. Vem pa, da je bila edina, ki vas je še pravi čas opozorila na storjeno napako in vas pozvala, da jo popravite. Mogoče je bila članica PGD »preglasna«, da je sploh upala ugovarjati in se pritoževati. Na tem mestu jo moram v imenu vseh staršev in v svojem imenu pohvaliti in se ji zahvaliti za ves vložen trud in za hrabrost. Vam, gospodje na GZS, pa v razmislek. Vsak dober menedžer bi takšnega zvestega in poštenega delavca takoj vzel v službo in ga bogato nagradil. Vi, gospodje, si takšno gasilko, kot je Fišinger-jeva, lahko samo želite in močno upate, da bi jih bilo v vaših vrstah čim več, da bo še dolgo vztrajala pri svojem delu z mladimi, da ji vaše napake in krive obtožbe ne bodo vzele veselja.
G.. Marku Pograjcu pa bi želel sporočiti, da je res desetarka ekipepodpisala rezultat. Se mogoče cenjeni gospod zaveda, da je pred sodniško ekipo stala pionirka? Okrog nje 2000 tekmovalcev in še toliko gledalcev? Sicer pa, zakaj bi otrok preverjal rezultate za skrbno izbrano so-
dniško ekipo, ali ne. No, nisem več prepričan, ali ste jo skrbno izbrali.
Kljub temu da si razočaran nad vsem tem, kar se je zgodilo, pa se res lahko razjočeš, ko predstavnik GZ po časopisih razpravlja in krivdo zvrača na druge, niti malo pa se ne zamisli nad tem, da bi oškodovane otroke še dodatno nagradili s kakšnim izletom, pa če bo tudi to samo ogled kakšne poklicne gasilske brigade, mogoče šole za gasilce, niti pomisliti si ne upam, da bi se spomnili na morje. Diploma, medalja, naslov državnih prvakinj je že skoraj izgubila ves čar.
Verjetno ni nihče pomislil, kako so se takrat počutili naši otroci. Še starši smo jih s cmokom v grlu tolažili. Morate verjeti, da s tem niste oškodovali samo pionirk iz Bukovcev, ampak tudi naše pionirje, ki so se ob tem dejanju prav tako počutili prizadete.
Res je, da bo podelitev na svečanosti ob dnevu gasilca, zavedajte pa se, da ste otrokom storili krivico, ki je ne boste nikdar popravili. Popravkov se niste lotili na pravi strani in ne na pravi način.
G.. POGRAJC bi se moral po mojem mnenju še sam opravičiti za pisanje, ker je s to nespametno potezo ponovno vzbudil dvom in pomisleke glede poštenosti GZ.
S spoštovanjem!
Milan Roškar, Bukovci
Dornava • Ob 17. občinskem prazniku
Letos modernizirali ceste, naslednje leto nova dvorana
V Dornavi, kjer se bo nocoj (v petek) odvila osrednja letošnja proslava ob sedemnajstem občinskem prazniku, so v letu od lanskega praznovanja največ postorili na cestni infrastrukturi. V prihodnje pa jih, kot je napovedal župan Rajko Janžekovič, čaka finančno zajetna naložba izgradnje nove kulturne dvorane.
„V minulem letu smo modernizirali dva daljša cestna odseka, za katera smo pred tem že pridobili sklepe in sofinancer-ski denar iz razpisa Južna meja. Gre za cesto Dornava-Mezgov-ci v dolžni 2,5 kilometra, za katero smo namenili 241.680 evrov. Druga večja cestna modernizacija je bila narejena na cesti Mezgovci-Strejaci v dolžini 1,2 kilometra, za kar je bilo porabljenih 146.200 evrov. Ob tem smo asfaltirali in opremili še športno igrišče v Mezgovcih, kjer nastaja lep športni center vasi. Nadalje se je asfaltirala tudi javna cesta Strmec-Micheti v dolžini 400 metrov v vrednosti nekaj manj kot 62.000 evrov in javna pot Prerad-Pršak-Kukovec, kjer je šlo za rekonstrukcijo dveh odsekov cest in prvo polaganje asfalta. Za ta dva odseka smo porabili 41.500 evrov, skupno pa je bil položen prvi asfalt na nekaj več kot 300 metrih. Podobno dolg odsek ceste je bil asfaltiran še v Mezgovcih, gre za t. i. Hrgov klanec v vrednosti

4

J
Zupan Rajko Janžekovič
34.000 evrov. Denar za te modernizacije cest smo zagotovili iz 23.člena Zakona o financiranju občin. Prav tako smo uredili še razsvetljavo na cesti za našim dvorcem v Dornavi, sanirali pa smo tudi propuste in bankine na več cestah v območju vaških odborov Žamenci in Polenšak," je cestne naložbe povzel župan Rajko Janžekovič in še pojasnil, da so letos več pozornosti namenili sanacijam in vzdrževalnim delom na
cestah kot novim investicijam. Do jeseni se bo preplastila še cesta v Slomih, v načrtu pa je še ureditev komasacijskih cest na območju Ptujskega polja I. In II., za kar se je občina v teh dneh že prijavila na razpis Ministrstva RS za kmetijstvo in okolje, od koder pričakuje zajeten sofinacerski delež, skupna vrednost za vse predvidene ceste pa je med 350.000 in 400.000 evrov.
Letos spomladi so domači
Občankam in občanom Občine Dornava čestitam ob 17. občinskem prazniku.
Vljudno Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 15. junija 2012, ob 18. uri v telovadnici OS Dornava.
Župan Rajko Janžekovič
Vsem občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik.
Ob modernizacijah več cestnih odsekov so letos uredili in asfaltirali igrišče v športnem centru v Mezgovcih.
gasilci dobili tudi novi avtomobil, za katerega je občina nakazala 22.000 evrov. Finančno najzajetnejša naložba, izgradnja novega kulturnega centra z dvorano v središču občine, pa se bo začela naslednje leto: „Projekt bomo zdaj prijavili na šesti poziv Regionalnih razvojnih programov, od koder bomo počrpali nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. V okviru centra bodo poleg dvorane na voljo še vsi ostali potrebni prostori, predvidena je tudi lekarna in gostinski lokal. Skupna vrednost celotnega projekta z vso opremo in ureditvijo okolice je ocenjena na 2,2 milijona evrov, načrtujemo pa, da bo dokončana v letih 2013 in 2014, kot je predvideno tudi črpanje denarja."
Ob tem se je občina Dornava povezala tudi z nekaj slovenskimi in hrvaškimi občinami v razpisu IPA: „Smo partner v projektu, v katerem na slovenski strani sodelujemo občine Slovenske Konjice, Dornava in LEA Spodnje Podravje, na
hrvaški strani pa njihova me-džimurska energetska pisarna in občina Pazin. Gre za obnovo kotlovnice; pri nas bomo tako zamenjali stare kotle za nove kotle na pelete, za kar bo potrebnih okoli 75.000 evrov. Z novim sistemom kotlovnice bomo ogrevali šolo, vrtec, občinsko stavbo in bodočo dvorano, stroški ogrevanja pa bi se po izračunih morali znižati za polovico," je pojasnil župan Janžekovič, ki pričakuje 85 % delež sofinanciranja. Občina se je s projektom prenove spominskega parka prijavila tudi na razpis ptujske LAS, ki ga bo uredila naslednje leto. „V lanskem letu smo tudi znižali dolg občine za 400.000 evrov, kar se navzven ne vidi, je pa pomembno dejstvo."
Projekt izgradnje vrtca pa bo po besedah župana počakal še kakšno leto ali dve: „Gre za to,
da želimo pridobiti sofinanciranje iz razpisa Ministrstva RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, če pa bo na voljo kakšen drug ustrezen razpis, pa se bomo z dogradnjo našega vrtca pač prijavili tja. Dejstvo je, da vrtca ne dograjujemo, ker bi bil tako nujno potreben, saj kapacitete sedanjega zadostujejo, pač pa gre bolj za nadstandard. Smo pa v tem letu prenovili celotno severno stran vrtca, da ne piha več v prostore, prav tako bomo zdaj prenovili še južno stran. Vsekakor pa več kot dve leti ne bomo čakali z začetkom gradnje novega vrtca," je še povedal Janžekovič in zaključil, da so in bodo v občini za projekte vedno poskušali najti denar v razpisih: „Če bi od nekdaj delali tako, bi lahko naredili marsikaj več, predvsem pa z manj dolgovi."
SM
KOVASTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO

2252 Dornava 54 Tel./fax: 02 755 01 91 Mob.: 041 699 334 kovacija.slodnjak@gmail.com
Prijetno praznovanje občinskega praznika občine Dornava želimo vsem občankam, občanom ter cenjenim strankam! Hvala za izkazano zaupanje!
ELEKTROSTORITVE - SERVIS GORILNIKOV
jI	Boris Lajh s.p.
U	Dornava 42
JŠL/CO 2252 Dornava GSM: 031565 452 Telefon: 02 755 0010
Iskrene čestitke ob prazniku Občine Dornava! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje!
Foto: SM
Foto: SM
Dunaj - Ormož • Podelili nagrade za izjemne opečne zgradbe
Pristava med 50 najimenitnejšimi
Pretekli mesec so na Dunaju razglasili dobitnike nagrade Wienerberger Brick Award 2012. Nagradili so pet arhitektov, ki so jih izbrali zaradi njihove zanimive uporabe opeke kot gradbenega materiala in osupljivih zgradb, ki so nastale pri tem.
Brick Award poteka vsako drugo leto, organizira pa ga največji proizvajalec opeke na svetu Wienerberger, ki želi poudariti inovativnost in vsestranskost uporabe opeke v današnji moderni arhitekturi. V ožji izbor se je uvrstilo 50 projektov iz 28 držav, za katere je bilo rečeno, da izžarevajo prefinjenost, s katero so arhitekti opečne zgradbe povezali z lokalnim okoljem. Med fina-
listi je bila tudi nominacija za Grajsko pristavo Ormož. Organizatorji so ocenili, da „objekt ohranja arhitekturno zasnovo grajske pristave, obenem pa ga s sodobno likovno in tehnološko obdelavo umešča v sodobni čas. Tudi materiala, kot sta opeka in peščenjak, uporabljena za sodobne intervencije, imata korenine daleč v zgodovini. Grobe, nenatančne oblike in polaganje opeke v male od-
prtine ustvarjajo presenetljive svetlobne podobe. Svetloba se odbija, razpršuje, sipa, blešči in pleše, medtem ko zastira zunanjo svetlobo, tako da ne moti dejavnosti v prostoru."
Žirija je glavno nagrado podelila južnoafriškemu arhitektu Petru Richardu, ki je zmagal v kategoriji Posebne rešitve z opeko za projekt center Mapungubwe v Južni Afriki. Škotski arhitekturni biro Nord
rejše občane v Alcacer do Sal. vaške Pavol Panak za projekt V kategoriji Preobrazba pa je Skrivalnica iz opeke. nagrado dobil arhitekt iz Slo-	Viki Ivanuša
je s projektom inovativne električne postaje za olimpijske igre 2012 v Londonu zmagal v kategoriji Nestanovanjskih stavb. Arhitekt Bart Lens je prejel nagrado v kategoriji Družinske hiše, s projektom, ki ga je poimenoval Zajčja luknja. Portugalska arhitekta, brata Francisco in Manuel Aires Mateus sta žirijo prepričala v kategoriji stanovanjskih stavb za projekt Dom za sta-
Foto: Viki Ivanuša
Rešitev Grajske pristave Ormož je bila nominirana med 50 najimenitnejših rešitev pri uporabi opeke kot gradbenega materiala.
Od tod in tam
Ptuj • Honda za Sožitje
Foto: arhiv
2. junija je bil na ptujski Ranci Hondin konec tedna, na katerem so društvu Sožitje Ptuj izročili ček v vrednosti tisoč evrov. Organizirali so ga skupaj s svojim ptujskim prodajalcem C & C Navigator. Ob tej priložnosti so obiskovalcem iz cele Slovenije predstavili vse tri programe Honda: motocikli, izvenkrmni motorji in tehnični program, ki zajema kosilnice, agregate, vodne črpalke in podobno. Motocikle, čolne, motorje in kosilnice je bilo možno tudi preizkusiti. V sklopu Hondine prireditve na Ranci so izvedli tudi srečelov, izkupiček pa podarili društvu Sožitje. Kot je povedal Janko Suman, predsednik Sožitja, so v letošnjem letu začeli izvajati fizioterapijo, saj so osebe z motnjo v duševnem razvoju premalo fizično aktivne in imajo slabše razvito telesno držo in preobilno težo. Vaje pa bi bilo treba izvajati v daljšem časovnem obdobju, saj bi le tako lahko dosegli želene rezultate. Podjetje Honda so zaprosili za pomoč pri izvajanju tega programa. Veseli so, da so se odzvali.
MG
Ptuj • Sprejem za Mirjano Drumlič
Foto: Črtomir Goznik
Mir jana Drumlič, mis gluhih in naglušnih, doma iz Biša v občini Trnovska vas, se bo udeležila izbora za najlepše gluho dekle sveta in Evrope, ki bo od 1. do 10. julija v Pragi. Na finalni izbor, ki bo 7. julija, se že temeljito pripravlja. Odločila seje, da bo v svoji predstavitvi več povedala o Ptuju kot središču Spodnjega Podravja. Pri tem so ji z gradivom pomagali tudi v MO Ptuj, kjer bodo poskrbeli tudi za potrebno propagandno gradivo. Na sprejemu pri ptujskem županu Stefanu Čelanu, ki ji je zaželel uspešno predstavitev Slovenije in Ptuja, dogovorili pa so se tudi, da bo ptujska televizija PeTv o njej posnela krajši predstavitveni film za uporabo na svetovnem spletu. S seboj bo odnesla tudi kurenta, ki ga je izdelal Branko Klinc. Kot je povedala Mirjana, se bo maksimalno potrudila zase in za svojo domovino. Za finalni izbor bo oblekla svečano kreacijo Barbare Plavec Brodnjak.
MG
Razkrižje • Kuhali so golaž
Foto: NS
Zasebni gostinski obrat Jasmine Smolkovič na Raz-križju je pripravil 2. tekmovanje v kuhanju golaža v kotličku. Kljub neprijaznemu in na trenutke deževnemu vremenu se je ob gostišču na Gmajni zbralo 11 ekip iz Prlekije, Prekmurja in hrvaške Štrigove. Na podlagi strokovnega mnenja Dušana Zelka, profesorja kuharstva v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, in Viljema Kučana, nekdanjega upravnika ljutomerskega hotela Jeruzalem, sta najokusnejši golaž pripravila člana ekipe Lovec bar Emil Kodba in Ivan Alt. Drugo mesto sta osvojila Anton Majcen in Franc Žižek (občina Odranci), tretja pa sta bila Dejan Tibaut in Alojz Zver (MK Black Wings).
NŠ
Cerkvenjak • Sredi 14. občinskega praznovanja
Osrednja slovesnost to nedeljo
V občini Cerkvenjak v Slovenskih goricah bo ta konec tedna osrednja slovesnost v počastitev 14. občinskega praznika. Prireditve so pričeli v petek, 8. junija, sklenili pa jih bodo 25. junija.
Župan Marjan Žmavc je ob prazniku zadovoljen, saj so kljub težkim razmeram dosegli pomemben napredek, na področju investicij pa pridobili precej državnih in evropskih sredstev.
»Občinski proračun, vreden okoli 2,5 milijona evrov, je bil v 60 odstotkih naravnan investicijsko. V tem času dokončujemo športno-rekreacijski center, ki bo veljal okoli milijon evrov. Za to največjo in nadvse potrebno investicijo smo uspeli pridobiti tudi sredstva Evropske unije in Fundacije za šport. Z novim ŠRC bomo pridobili veliko travnato nogometno igrišče, atletsko stezo in tribuno s 320 sedeži, spremljajoče sanitarne in komunikacijske prostore, prostore za športne ekipe in sodnike, poleg tega pa še klubske prostore ter manjše strelišče. Ob centru bo urejeno parkirišče z okoli 200 parkirnimi mesti, uredili pa bomo tudi dovozno in komunikacijsko pot ter razsvetljavo.«
Ob tem pa nikakor ne bodo zanemarili cestne infrastrukture, saj bodo zgradili in modernizirali še tri krajše odseke občinskih cest v skupni dolžini okoli 1.100 metrov, pripravljajo pa se tudi na gradnjo novega vrtca.
»Gre za 5-oddelčni otroški vrtec, ki ga načrtujemo na istem mestu, kot je sedanji, ki je popolnoma dotrajan in premajhen. Sredstva imamo v glavnem zagotovljena; okoli 807.000 evrov je obljubljenih še od nekdanjega ministrstva za šolstvo in šport, okoli 230.000 evrov iz evropskih virov, nekaj pa bomo zagotovili iz lastnega proračuna, saj bo celotna investicija veljala okoli 1,7 milijona evrov. Gre za sodoben nizkoenergijski objekt, ki bo končno zapolnil
Foto: M. Ozmec
Zupan občine Cerkvenjak Marjan Zmavc je zadovoljen, saj so kljub težkim razmeram naredili veliko.
potrebe po otroškem varstvu v naši občini.«
Praznovanje 14. občinskega praznika so pričeli že v petek, 8. junija, ko so proslavili 80-le-tnico domačega gasilskega društva. Po gasilski vaji pri šoli Cerkvenjak - Vitomarci je bila slavnostna seja ob 80-letnici PGD Cerkvenjak, zvečer pa so v kulturnem domu pripravili koncert mešanega pevskega zbora KD Cerkvenjak. V soboto, 9. junija, so na igrišču v Žu-petincih izvedli tradicionalni turnir Zorman v malem nogometu na travi, popoldne pa gasilsko slovesnost ob 80-letnici društva ob prenovljenem gasilskem domu, kjer so predali namenu novo gasilsko vozilo MAN GVC 16/25. To je veljalo okoli 210.000 evrov, občina pa je prispevala dobrih 180.000 evrov. Ob gasilskem domu so svečano odkrili skulpturo Gasilec, delo domačega umetnika Iva Lorenčiča Lorena.
V nedeljo, 10. junija dopoldne, je moto klub Slovenske gorice v centru Cerkvenjaka pripravil 8. razstavo motorjev z naslovom Motorno kolo nekoč in danes, nadaljevali pa so tudi turnir v malem nogometu.
Danes, 15. junija, pripravljajo v počastitev občinskega pra-
znika v prostorih šole 6. otroško likovno kolonijo Maksa Kaučiča, zvečer pa bo v prireditvenem šotoru na igrišču OŠ Cerkvenjak tradicionalna Antonova noč s Kingstoni in Trubadurji in v izvedbi gostišča Pri Antonu. V soboto, 16. junija, dopoldne bo na vzletišču Cerkvenjak v Čagoni letalski dan s proslavo 10-letnice Aerokluba Sršen Cerkvenjak in odprtjem hangarja, ob 14. uri bo v organizaciji PGD Cer-kvenjak na travniku pri ŠRC gasilsko tekmovanje članic in članov ter starejših gasilk in gasilcev za pokal Slovenskih goric. Ob 19. uri pripravljajo odprtje poslanske pisarne poslanca državnega zbora Franca Breznika, po 20. uri pa bodo pod prireditvenim šotorom nadaljevali Antonovo
noč z Jasminom Stavrosom in skupino Zlatih 6.
Osrednja slovesnost ob 14. občinskem prazniku pa bo v nedeljo, 17. junija, ko bodo po jutranji maši, posvečeni občinskemu prazniku, ob 10.30 pričeli povorko Obudimo stare čase v organizaciji Turističnega društva Cerkvenjak. Ob 11. uri bo v kulturnem domu osrednja občinska proslava z nagovorom župana Marjana Žmavca, slavnostni govornik bo predsednik skupnosti slovenskih občin Leo Kremžar, pričakujejo pa tudi nagovor evropskega poslanca Milana Zvera.
Kulturne, športne in druge prireditve v počastitev 14. praznika bodo tudi ves prihodnji teden, sklenili pa jih bodo 25. junija, ko se bodo odpravili s kolesom po mejah občine Cerkvenjak.
»Ob 14. prazniku občine Cerkvenjak iskreno čestitam vsem našim občankam in občanom. Vsem se zahvaljujem za dosedanje dobro sodelovanje, ki ga pričakujem tudi v bodoče, in jih vabim, da se prireditev ob občinskem prazniku udeležijo v čim večjem številu. Po osrednji nedeljski proslavi pa vse vljudno vabim v prireditveni šotor na tradicionalno pogostitev z družabnim srečanjem,« končuje župan Marjan Žmavc.
M. Ozmec
OBČINA CERKVENJAK
Spoštovane občanke in občani, ob 14. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak
vam iskreno čestitam za doseženo. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vašo podporo pri izvedbi projektov, ki so naš skupni cilj živeti lepše in bolje v urejenem okolju naše občine.
Vabim vas na osrednjo proslavo, ki bo v nedeljo, 17. junija ob 11. uri v dvorani Kulturnega doma Cerkvenjak.
Župan občineCerkvenjak Marjan Žmavc
i
	
■r^« al	
% .Tj J/M.	
M!
_

Foto: M. Ozmec
Pogled na urejen center Cerkvenjaka je danes povsem drugačen, kot je bil pred leti.
Videm • Sprejem najboljših učencev pri županu
Podelili 10 zlatih petic
V sejni sobi videmske občine je bilo v ponedeljek dopoldne precej živahno, a ne zaradi seje občinskih svetnikov. Župan Friderik Bračič je namreč priredil sprejem za učence domače osnovne šole, ki so se skozi leta izobraževanje še posebej izkazali.
Sejna soba je bila polna otroških obrazov, saj so se zbrali vsi zlati odličnjaki, teh je bilo deset, ob tem pa še učenci sedmega razreda in dekliška odbojkarska ekipa. Župan Bračič je vsem najprej čestital za dosežene uspehe, jim zaželel prijetne in brezskrbne počitnice, učencem, ki zaključujejo osnovnošolsko izobrazbo, pa še veliko podobnih uspehov na nadaljnji izobraževalni poti. Vsakemu med njimi je podaril tudi zbornik občine Videm, zlatim odličnjakom pa še posebna priznanja župana - zlate petice.
Letošnji zlati odličnjaki OŠ Videm pa so: Simon Murko, ki je poleg priznanja za odli-
čen uspeli skozi vsa šolska leta prejel še eno priznanje za posebne dosežke, saj je
Župan občine Videm Friderik Bračič z ravnateljico OŠ Videm Heleno Šegula in nagrajenimi učenci (zlatimi odličnjaki, dekliško odbojkarsko ekipo in učenci sedmega razreda)
dosegel kar šest srebrnih in dve zlati odlikovanji na različnih šolskih državnih tekmovanjih, Julija Hvalec, Janja Jus, Anja Orlač, Tilen Zavec, Tjaša Slatič, Klara Širovnik, Žan Sitar, Žiga Kmetec in Urška Franc. Kot rečeno, pa so bila z zbornikom nagrajena tudi dekleta šolske odbojkarske ekipe za doseženo prvo mesto na medobčinskem in področnem tekmovanju, prav tako pa so si županovo nagrado zaslužili še učenci sedmega razreda za avtorstvo knjige Basni, postavljene na glavo.
Mladi nagrajenci so ob sladkem prigrizku v sproščenem pogovoru z županom izvedeli še, kako deluje občina in občinski svet, kako potekajo seje občinskega sveta, kako se glasuje, sprejem pri županu pa so zaključili z ogledom razstave slikarskih del v dvorani občinske stavbe in skupinskim fotografiranjem.
SM
Hajdina • Sprejem za najboljše učence OŠ Hajdina
Izstopali z znanjem in drugod
Hajdinski župan Stanislav Glažar je 12. junija pripravil sprejem za najboljše učence zaključnega razreda osnovne šole iz OŠ Hajdina. Udeležili so se ga Tine Glodež iz Hajdoš, Tamara Majcen iz Gerečje vasi, Žan Merc z Zgornje Hajdine, Gregor Rihtarič iz Hajdoš in Marcel Kaisersberger iz Gerečje vasi. Gre za učence, ki so bili najboljši v vseh razredih hajdinske osnovne šole.
Na sprejemu so jih spremljali ravnateljica Vesna Mesarič Lorber, razredničarka in so-razredničarka Urška Medved in Kristina Žuran. K uspehu so jim čestitali še podžupana Andrej Tkalec in Franc Mlakar ter direktorica občinske uprave Valerija Šamprl. Štirje od petih letošnjih najboljših učencev zaključnega razreda OŠ Hajdina bodo šolanje nadaljevali v gimnaziji, eden pa se je odločil za elektro šolo. Hajdin-ski župan jim je v spomin na sprejem podaril monografijo Spodnje Podravje z željo, da bi uspešno nadaljevali in zaključi-
li šolanje ter se kot strokovnjaki z različnih področij vrnili v rojstni kraj in s svojim znanjem pomagali pri razvoju občine Hajdina oziroma širšega prostora. Vse preveč diplomantov s Ptujskega po končanem šolanje namrečostajavprestolnici. Ta trend bi bilo treba obrniti v korist domačega okolja, je povedal župan.
V OŠ Hajdina so na letošnje najboljše učence zelo ponosni, prav tako tudi na njihove sovrstnike. Niso izstopali samo v znanju, izkazali so se tudi kot dobri organizatorji, kot dobri, pošteni, zanesljivi in prijazni
ljudje, ki imajo tudi velik čut
za sočloveka. Popotnica, ki jim bo še kako prav prišla v nadalj-
njem življenju in delu, ki si ga bodo izbrali kot svoj poklic.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski župan Stanislav Glažar je letos stisnil roko petim najboljšim učencem iz Oš Hajdina.
Zetale • Uspešno zaključen letošnji Ex tempore
45 novih haloških motivov
V Žetalah so v nedeljo dopoldne s krajšo slovesnostjo obeležili zaključek 12. enotedenske slikarske kolonije Ex tempore Žetale in hkrati odprli razstavo umetniških del sodelujočih slikarskih mojstrov.
V okviru letošnjega Ex tempora je nastalo 45 novih platen, ki so jih ustvarili slikarji iz
vse Slovenije in tudi iz tujine. Ocenjevalna komisija v sestavi: Mario Berdič, likovni kritik,
Zupan Zetal Anton Butolen z grand prix Vladom Gerškom st.
Foto: SM
letošnjim prejemnikom nagrade
Jože Foltin, profesor likovne umetnosti, Anita Kokol iz Galerije AP, Nina Jeza, umetnostna zgodovinarka, in Sašo Gajšt, tajnik žirije, je imela zahtevno delo, da je izbrala najboljše. Letošnji grand prix - nagrada v višini 500 evrov, ki jo je prispevala občina Žetale - je šla v roke slikarju Vladu Geršku starejšemu za likovno delo z naslovom Haloze. Prvo nagrado je komisija prisodila slikarki Miriam Sarricchio za delo Na vinogradu po dežju. Druga nagrada je pripadla Ani Krajnc za delo Žetale v objemu. Tretjo nagrado je prejel slikar Gregor Samastur za sliko Pot v Žetale, četrto slikarka Sonja Pišek in slikar Marko Vodopivec, šesta
nagrada je šla v roke Igorja Dacingerja, sedmo pa je prejel Petar Lazarevič.
Nagrade za likovna dela manjšega formata pa so prejeli: Jože Potokar, Jasminka Čišič in Nevenka Kralj. Prav tako so bila posebna priznanja za sodelovanje v koloniji podeljena še uporabnikom Zavoda dr. Marijana Borštnarja.
Razstavo likovnih del je po uradnem delu programa, ki sta ga s pesmijo popestrila že-talski moški in ženski pevski zbor, ter po podelitvi nagrad odprl župan Anton Butolen, dela pa so na ogled v dvorani vaškega doma in avli žetalske osnovne šole do 22. junija.
SM
Od tod in tam
Ljutomer • Lotmerk v cvetoči pomladi
Na dvodnevnem tradicionalnem prleškem dogajanju Lotmerk v cvetoči pomladi so se v ljutomerskem mestnem središču zvrstile številne kulturne in zabavno-glasbene prireditve. V dvorani glasbene šole Slavka Osterca je potekal koncert ljutomerskih in užiških (Srbija) učencev, za tem pa je številne prisotne na Glavnem trgu s samostojnim nastopom navduševala zasedba domačega big banda. Sobotno dopoldne je potekalo v znamenju cvetja in medu ter k temu pripadajočih delavnic za najmlajše, popestrenih z nastopom mladinskih godb glasbenih šol iz Ljutomera in Murske Sobote. Popoldan je sledilo še srečanje pihalnih orkestrov ob 90-letnici Pihalnega orkestra KD Ivan Kaučič Ljutomer, na katerem so ob domači zasedbi nastopili še godba na pihala iz Središča ob Dravi (na posnetku) in godba iz Mengša. Slednja je skupaj z ljutomerskim orkestrom poskrbela za pravo veselico sredi mesta. V sklopu celodnevnih prireditev so bili objavljeni rezultati fotografskega natečaja Lepote Prlekije II., na katerem so avtorji najboljših treh fotografij (Simon Škafar, Danilo Ivančič, Anastazij Rudolf) prejeli nagrade, ki sta jih podelila Andrej Vršič, direktor LTO Prlekija Ljutomer, in Olga Karba, županja občine Ljutomer. Zvečer je sledila še zabava s Prleškim kvintetom.
NŠ
Ptuj • Zlata poroka pri Zajškovih
Zadnjo majsko soboto sta si natanko po petdesetih letih skupnega življenja prstane izmenjala Franc in Zofija Zajšek s Ptuja, Kvedrova ulica 5. Prvič sta se poročila 26. maja leta 1962 na Hajdi-ni. Slavljenka je bila pletarka v bivši Olgi Meglič, slavljenec pa je delal v podjetjih Metalna Maribor in Intes. V zakonu sta se jima rodili hčerki Majda in Jelka, v jeseni življenja pa ju razveseljujejo vnuki Nina, Tomaž in Niko. Petdesetletnico skupnega življenja sta Zajškova proslavila skupaj s svojimi najdražjimi, ki jima tudi največ pomenijo. Želita si, da bi jima zdravje še dolgo služilo, veselita se vsakega trenutka, ki ga preživita skupaj in s svojimi najdražjimi. Zlatoporo-čencema čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Velenje • Nadvse uspešni hajdinski gasilci
Foto: Langerholc
Zadnjo soboto v maju je bilo v Velenju državno tekmovanje gasilcev. Za vse štiri ekipe iz haj-dinske občine se je tekmovanje izteklo zelo dobro, hajdinski gasilci pa so še enkrat dokazali, da sodijo v sam vrh po usposobljenosti. Članice A PGD Hajdoše in članice B PGD Hajdoše so zasedle odlično drugo mesto, člani B PGD Hajdoše so bili tretji (na fotografiji hajdoška ekipe), tretje mesto pa so zasedli tudi starejši gasilci PGD Gerečja vas. Ekipe iz Hajdoš so si z rezultati iz Velenja zagotovile udeležbo na izbirnem tekmovanju za gasilsko olimpiado, ki bo leta 2012 v Franciji.
MG
Foto: NS
Foto: SM
Foto: arhiv
Cirkulane • Proslavili 70-letnico PGD
Ob jubileju novo vozilo in nov zbornik
Cirkulansko prostovoljno gasilsko društvo je letošnje jubilejno, 70. leto delovanja obeležilo s posebno slovesnostjo, ki so jo kronali z izdajo zbornika o društvu in novim avtomobilom Man TGM 13-290 s štirikolesnim pogonom in kapaciteto 2500 litrov vode.
Sobotna proslava se je začela s povorko domačega in številnih sosednjih gasilskih društev iz Slovenije in Hrvaške ter se preselila v šotor, kjer je kot osrednji govornik nastopil župan Janez Jurgec, ki je med drugim poudaril: „Danes je dvojni praznik naših gasilcev; praznujejo 70 let obstoja in dela ter hkrati prevzemajo novo in sodobno opremljeno vozilo. Zanj so se zelo trudili dalj časa, denar smo zbirali tri leta tudi v občinskem proračunu. Zdaj, s tako opremljenim vozilom, bodo naši gasilci gotovo lažje posredovali na težje dostopnih terenih in pri zahtevnih požarih. Seveda pa oprema ne rešuje vsega; še vedno so najpomembnejši gasilke in gasilci. Njihova vloga je bila pomembna nekoč in je pomembna tudi danes, še posebej, ker morajo biti gasilke in gasilci vsestransko sposobni, imeti morajo veliko več znanja kot nekoč. Kljub sodobni opremi so pri reševanju ljudi in imovine še vedno velikokrat izpostavljeni hudim nevarnostim. Z dobro opremo se stopnja nevarnosti le zmanjšuje, ne more pa se izničiti!" Župan je v nadaljevanju pohvalil delo gasilcev
skozi vsa desetletja do danes, še posebej pa je izpostavil dejstvo, da imajo gasilci številen podmladek, kar je zagotovilo, da bodo svojo humano dejavnost nadaljevali še dolgo v prihodnost: „Želim vam dobro delo tudi vnaprej, občanom in občankam pa sporočam, naj še naprej stojijo ob strani gasilcem in jim pomagajo tako moralno kot finančno!"
Zgodovino gasilskega društva v Cirkulanah od leta 1942 naprej je povzel aktualni pred-
sednik PGD Anton Kokot, ki je naštel številne pridobitve društva skozi 70 let, od prve opreme do gradnje gasilskega doma in nakupov avtomobilov, potrebnih za opravljanje dejavnosti, dotaknil se je tudi številnih mednarodnih taktičnih vaj društva skupaj s slovensko vojsko ter pobratenja z drugimi gasilskimi društvi na tej in oni strani meje „ Bili so težki časi, društvo je doživljalo padce in vzpone, a smo vztrajali in se prilagajali toku
časa. Vse, kar imamo, smo ustvarili skozi čas. Predvsem pa je bila in je naša osnovna naloga zaščita človeka in njegovega premoženja, kar z vozilom, ki je bilo staro 20 let, in z zastarelo tehniko ni bilo več možno. Zato smo že leta 2009 začeli z aktivnostmi za nakup novega vozila, ki ga danes predajamo svojemu namenu. Vozilo z opremo je stalo 230.000 evrov, od tega smo jih 50.000 morali zbrati sami, z vašo pomočjo, občani in občanke, z
donatorji in botri. Zato je danes, ko prevzemamo vozilo, to praznik vseh nas! V imenu društva se vam zahvaljujem za izkazano pomoč, ki jo bomo upravičili z nadaljnjim uspešnim delom, vzgojo mladih kadrov in z velikim čutom za pomoč ljudem, ki jih zadene nesreča!"
Za avto 38 dona-torjev, 15 botrov in 15 zlatih botrov
Zbrane na slovesnosti je pozdravil in jim čestital tudi predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič ter povedal, da so v OGZ veseli, da je PGD Cirkulane njihov član ter da so prav tako ponosni na novo sodobno vozilo. Pohvalil je delo cirkulanskih gasilcev ter dodal, da so zelo aktivni in številčni tudi pri udeležbi na predavanjih ter drugih oblikah izobraževanj, ki jih pripravlja OGZ.
Zahvale in čestitke je bilo nato slišati še iz ust načelnika občine Cestica Mirka Koro-taja, ki je ob tem še namignil, da njihovi gasilci lahko o takšnem vozilu le sanjajo in da naj bodo veseli, da živijo in
Foto: SM
O 70-letni zgodovini in aktivnostih društva za nakup novega vozila je govoril predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot.
delajo v takšni občini, ki jim lahko toliko pomaga.
Drugi del slovesnosti je bil namenjen podelitvi priznanj; najprej je srebrno plaketo OGZ Ptuj, nato pa še plameni-co GZ Slovenije prejelo cirku-lansko društvo, nato pa so bile podeljene še številne zlate in srebrne plakete za izredne zasluge pri razvoju PGD. Posebne zahvale za pomoč pri nakupu novega avtomobila je prejelo 38 botrov, 15 donator-jev in 15 zlatih donatorjev.
Uradni del slovesnosti (ki se je sicer nato nadaljevala še pozno v noč) se je po blagoslovu novega vozila, ki ga je opravil domači župnik Emil Drev, in kulturnih točkah, ki so jih oblikovali cirkulanski ljudski pevci ter mlad harmonikar Nejc Kralj, končala z uradno predajo novega vozila v roke domačim gasilcem.
SM
Na Ptuju svetovalnica za psihoterapijo> psihološko podporo in svetovanje
Večletne izkušnje na področju psihoterapije in psihološkega svetovanja
Irma Zuman je univerzitetna diplomirana psihologinja, profesorica psihologije in specializantka integrativne transakcijske analize. Ukvarja se s psihološkim svetovanjem in psihoterapijo, s svojimi klienti pa se srečuje v svetovalnici na naslovu Ob Dravi 3 a.
Na področju psihoterapije in psihološkega svetovanja ima za seboj večletne izkušnje. »Pri socialni rehabilitaciji oseb s psihiatrično diagnozo sem izvajala psihološko podporo osebam, ki so se po hospitalizaciji vračale v svoje okolje. Na področju zaposlovanja težje zaposljivih oseb sem se ukvarjala s psihološkim testiranjem in oceno delazmožnosti teh oseb, na področju svetovanja žrtvam kaznivih dejanj pa sem izvajala psihološko podporo in svetovanje osebam, ki so bile v stresu zaradi različnih kaznivih dejanj. Sodelovala sem tudi na področju dela z osebami s posebnimi potrebami, med katerimi sem bila v vlogi skupinskega habilitatorja in poučevala skupino mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju. V 2. in 4. letniku gimnazije sem poučevala psihologijo ter bila mentorica skupini dijakov, s katero smo se srečevali tudi na delavnicah za osebnostno rast,« je nekatere svoje dosedanje izkušnje iz delovnih področjih psihoterapije in psihološkega svetovanja naštela Zumanova in dodala: »Trenutno v Zdravstvenem domu Ljubljana izvajam edukacijske in psihosocialne delavnice za voznike, ki so kršili določila Zakona o varnosti v cestnem prometu. V okviru psihoterapije, psihološke podpore in svetovanja pa se sicer ukvarjam z različnimi temami. Svojim klientom tako pomagam pri obvladovanju stresa, pri premagovanju strahov, fobij in tesnobnih stanj (anksioznosti). Prav tako s svojim svetovanjem osebam pomagam skozi proces žalovanja zaradi različnih izgub. Svetujem tudi v primeru težav v medosebnih
Irma Zuman, univerzitetna diplomirana psihologinja, profesorica psihologije in specializantka integrativne transakcijske analize
odnosih - partnerskih, starševskih, prijateljskih, na delovnem mestu ...Ukvarjam pa se tudi s psihološkim svetovanjem športnikom, za katere vemo, da v svoji karieri doživljajo vzpone in padce, poraze in zmage, s katerimi se je včasih težko soočati. Ob vsem naštetem obiskujem še supervizijska srečanja in sem članica društva Sinta, ki združuje študente in terapevte integrativne psihoterapije in transakcijske analize.« Kaj je psihoterapija? »Psihoterapija je proces med klientom in terapevtom, ki klientu omogoči, da uspe bolje razumeti svoje težave in svoje prednosti ter tako spozna, kaj ga motivira in kaj zavira. Ze sam pogovor o težavah je lahko za klienta blagodejen oziroma mu lahko pomaga. Psihoterapija pomeni zaupen odnos med klientom in terapevtom in večina ljudi
se s terapevtom lažje pogovarja zaradi topline, empatije, razumevanja in občutka, da jih nekdo posluša in skrbi zanje. Psihotera-pevt je po definiciji oseba s strokovnim psihološkim znanjem in zbirko metod oziroma tehnik, ki lahko pripomorejo k uspešnosti v terapevtskem procesu. Psihoterapija je proces skozi čas. Traja lahko mesece ali leta, izvaja pa se po točno določeni časovni strukturi (praviloma enkrat tedensko ob isti uri) in predvidoma v istem prostoru,« pojasnjuje Irma Zuman.
Srečanje med terapevtom in klientom traja 50 minut. Vse, kar je v tistem času izrečeno, je zaupno. Načelo zaupnosti ne velja v primeru, ko terapevt presodi, da je v nevarnosti klientovo življenje ali življenje drugih. V tem primeru mora obvestiti pristojne službe. Terapije so lahko individualne ali skupinske. Pogosto se izkaže, da je skupinska terapija lahko pri zdravljenju določenih tipov težav zelo učinkovita. Ne glede na psihotera-pevtsko smer pa psihoterapija ni magično zdravilo, ki bi samo po sebi prineslo izhod iz težav. Kapaciteta za zdravljenje leži v osebi sami, ki skozi proces psihoterapije sčasoma razvije občutek za boljše obvladovanje situacij, čustev, misli in vedenja. Psihoterapija in psihološko svetovanje sta dva podobna, a hkrati različna strokovna prijema zdravljenja težav psihosomatskega izvora. Večina terapevtov definira psihološko svetovanje kot proces, ki bi naj omogočal osebi, da izboljša občutek blagostanja,
zmanjša stres, razreši krize in okrepi strategije za razreševanje težav ter sprejemanje odločitev zase. Psihološko svetovanje je tako namenjeno osebam, ki že imajo do neke stopnje razvit občutek blagostanja, so sposobne reševati težave in sprejemati odločitve, vendar takrat, ko se znajdejo v kriznih trenutkih, potrebujejo podporo in ustrezno strokovno pomoč. Zato psihološko svetovanje traja praviloma krajši čas. Psihoterapija pa naj bi bila bolj v pomoč osebam s psihološkimi težavami, ki so se razvile in okrepile skozi leta razvoja in na splošno predstavljajo problem v življenju osebe. Psihoterapija se izvaja tako dolgo, dokler terapevt in klient ne ocenita, da sta na cilju.« Delavnice za osebnostno rast Psihoterapevtka Irma Zuman za letošnjo jesen pripravlja tudi delavnice za osebnostno rast. »Na delavnicah bomo skozi svet zabave in humorja iskali poti za zmanjšanje samokri-tičnosti in izboljšanje samopodobe. Vsebino delavnic pripravljam v teh dneh, do jeseni pa želim izoblikovati tudi skupino, v kateri se bodo srečevali udeleženci. V skupini so še prosta mesta, zato tisti, ki jih zanima področje osebnostne rasti (hkrati pa se želijo zabavati), vabljeni, da se nam pridružite. Več informacij o delavnicah in nasploh o mojem delu lahko najdete na spletni strani www. psihofitnes.si, kontaktirate pa me lahko tudi po elektronski pošti irma@psihofitnes.si ali po telefonu na telefonsko številko 031 713 775,« je pogovor zaključila Zumanova.
(PR)
Ptuj • Vzpostavljeni prvi stiki s knjižnicami pobratenih mest
Na obisku v varaždinski knjižnici
V Štajerskem tedniku smo ptujski knjižničarji že predstavili knjižnici in vtise iz delovnih obiskov v Ohridu in Arandelovcu, ki smo ju opravili v sklopu projekta Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje. V današnjem prispevku pa predstavljamo varaždinsko splošno knjižnico in čitalnico Metela Ožego-viča, kamor sva se 3. aprila odpravila direktor mag. Matjaž Neudauer in Darja Plajnšek.
Varaždin sodi med najstarejša hrvaška mesta z bogato kulturo in zgodovino, obiskovalca pa pritegne skladna urbanistična zasnova, številne baročne palače, urejen mestni park in prijazni ljudje.
V primerjavi z ostalimi knjižnicami pobratenih mest je varaždinska po velikosti, številu vpisanih članov in enot gradiva najbolj primerljiva s ptujsko. Ime je dobila po baronu in politiku Metelu Ožegovicu, ustanovitelju čitalnice v Varaždinu leta 1838. Metel Ožegovic je med drugim idejno in finančno podpiral tudi ustanovitev šole. Prva čitalnica, ki jo je ustanovil Ožegovic, je nekajkrat spremenila ime, pogosto pa se je tudi selila.
Danes knjižnica deluje na treh lokacijah; oddelek za odrasle je osrednji del knjižnice in se nahaja v prostorih Hrvaškega narodnega gledališča, kjer so dobili svoje prostore leta 1945. Mladinski oddelek je svoje prostore našel v vili Bedekovic, kamor se je začasno naselil leta 1958. Tretja
Foto: arhiv KIP
Sprejem pri direktorju varaždinske knjižnice; od leve Mario Šoštarič, mag. Matjaž Neudauer in Ja-sminka Štimac
lokacija pa je skladišče. Vara-ždinski kolegi si želijo svojih in novih knjižničnih prostorov, saj je prostorska stiska vedno večja.
Direktor knjižnice Mario Šoštaric in Jasminka Štimac,
Foto: arhiv KIP
Izposoja v oddelku za odrasle
vodja matične službe, sta bila najina gostitelja, pozdravila pa naju je tudi predsednica varaždinskega književnega društva Nada Rukav Bogo-jevic. Knjižnica Metela Ože-govica ima 21 zaposlenih in okrog 200.000 enot knjižničnega gradiva. Odprta je od ponedeljka do petka in v soboto dopoldan. Zanimivo je, da je članarina obvezna za vse člane knjižnice, tudi šolajočo mladino do 18. leta in brezposelne, le da je znesek nižji. Posebnost vseh hrvaških knjižnic je tudi v tem, da nimajo enotnega vzajemnega bibliografskega sistema, kot je pri nas Cobiss, ampak vsaka knjižnica uporablja svojo lokalno bibliografsko bazo.
Knjižnica Metela Ožegovica ima bogat fond in raznolik
Ormož • Predstavitev gimnazijskih projektov
Rastemo z znanjem
Raziskovalna dejavnost in projektno delo na Gimnaziji Ormož ocenjujejo kot neke vrste presežek, tako to delo tudi vrednotijo in predstavljajo. Zato so pripravili javno predstavitev projektnih in raziskovalnih nalog svojih dijakov, ki so nastale v iztekajočem se šolskem letu. Ker je bilo letos na gimnaziji le 117 dijakov, je bilo tudi temu primerno nekoliko manj nalog.
kulturni in izobraževalni program; v mladinskem oddelku je bilo moč videti veliko različnih aktivnosti za mlade bralce, od delavnic do razstav, media-teko, čitalnico z računalniki in oddelek tuje literature.
Skupno imajo nekaj več kot 10 tisoč vpisanih članov, njihova prednost pa je tudi dostopnost v središču mesta, ki je posebej prijazna do oseb na invalidskih vozičkih.
Hrvaški kolegi se veselijo sodelovanja v projektu Knjižnice pobratenih mest, saj je to dobra priložnost trajnega medsebojnega sodelovanja in mreženja, izmenjave izkušenj, predvsem pa priložnost, da svoje pomembne lokalne osebnosti predstavijo tudi širši javnosti.
Darja Plajnšek
čjih imajo pogosteje konflikte nedemokratično vzgojeni mladostniki. Zanimivo je, da demokratično vzgojeni mladostniki najpogosteje poiščejo pomoč pri mami, nato pri obeh starših in najmanj pogo-
Tednikova knjigarnica
Ivan Minatti (1924-2012)
To je slovo.
Nič več »Med nebom in zemljo«, kot se glasi pesem (str. 79 v Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem. Izbor in spremna beseda Vasja Predan; bibliografija Matjaž Hočevar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Jubilejna zbirka / Mladinska knjiga):
listi, listi, listi,
krvavo rdeči, voščeni, višnjevi. O, kot da vame padajo s krikom bolečine in samote
izsusena, ki ne morejo umreti, kot da vame padajo. Gol, teman kot drevo prisluškujem tišini v sebi in umirajočemu šepetu zvezd, z grozo čutim, kako zemlja trza, kako se veje krčijo. Počasi, počasneje polzi sok v njih.
Neko jutro bodo mirni listi, bodo mrtve zvezde, bodo neme veje.
strmi vame noč.
To je hvala.
Hvala za vse trave in tišine, za vse samotne miline, za tiho pomlad mladih brez, za bele oblake in dekleta spomladi, za otroke, ki so možje, za tisto noč, ko je mimo okna šla jesen, za trave v vetru, težke in zrele, za dan umit in gramofon navit, za barje, za topole, za preproste tišine, za malodušje, za svit in mrak, za kamniti vodnjak na sredi, ki se v curkih razdaja, za zdolgočasene hiše, za tišine vrbe, tišine neprehojenih cest, za samoto neodžejanih rok, za bolečino nedoživetega ... V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje -za vse tiste velike in male, ki še verujejo vanje ...
Slava pesniku!	.... .„., ^
r	Liljana Klemencic
sto pri očetu. Nedemokratično vzgojeni mladi pa najprej pri očetu, nato pri mami in najredkeje pri obeh skupaj. Skoraj 90 % vseh gimnazijcev
Teme nalog dijaki izbirajo samostojno, glede na to, kaj jih zanima. Pri tem jim pomagajo mentorji, ki jim na stojnici idej v začetku leta ponudijo nabor tem in jim pri delu svetujejo, kako priti do najboljših rezultatov. Prisluhnili smo nalogi, ki sta jo v okviru predmeta psihologije izdelali dijakinji 2. letnika Na-stja Feguš in Špela Pleh z naslovom Ali so ormoški gimnazijci zadovoljni s svojimi star-
ši? Z nalogo sta na regijskem tekmovanju osvojili zlato, na državnem pa srebrno priznanje. Pri delu sta si pomagali z vprašalnikom in na koncu ugotovili, da v družinah ormoških dijakov prevladuje demokratični vzgojni stil, večina staršev izraža pozitivna čustva in nudi svojim otrokov veliko ali zelo veliko čustvene opore, da starši vztrajajo pri upoštevanju dogovorjenih pravil ter da mladostniki
prevzemajo odgovornost ob kršenju pravil. Večina mladostnikov vzdušje v družini dojema kot razumevajoče, urejeno in toplo, petina pa kot popustljivo, zmedeno in ravnodušno. Petina dijakov doživlja konflikte pogosto ali vsak dan, pogosteje pa se prepirajo dekleta (glede učenja), fantje in dekleta pa se prepirajo glede preživljanja prostega časa, izhodov, pomoči doma. Na vseh podro-
Foto: Viki Ivanuša
Nastja Feguš in Špela Pleh sta bili zelo uspešni s svojo raziskovalno nalogo na temo Ali so ormoški gimnazijci zadovoljni s svojimi starši?
čuti do staršev zadovoljstvo in naklonjenost, pri nedemokratičnih družinah pa le slabi dve tretjini. Tretjina čuti do staršev odpor in s starši nima primernega odnosa.
Dijaki so letos raziskovali še športna društva v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž in Zelišča (2. mesto na državnem tekmovanju). Na predstavitvi so predstavili tudi projektne dneve na temi Iz srednjega v novi vek in Droge ter projekt Hočem pomagati okolju, ki je na šoli potekal leto in pol. Kot zanimivosti pa je bila predstavljena tudi individualna mobilnost dijakinje Nuše Rajh, ki se je tri mesece izobraževala v Franciji, in že tradicionalna izmenjava dijakov Gimnazije Ormož z dijaki Gimnazije Vič.
Viki Ivanuša
Cirkulane
Podoba športnega parka se zaokroža
Stran 12
Biomaraton
Prijetno druženje na kolesih
Stran 12
Tajski boks
Toplak in Petje zmagala v Novem Sadu
Stran 13
Kikboks
Novi uspehi ormoških in ptujskih tekmovalcev
Stran 13
Nogomet
Brez odločitve pred povratno tekmo
Stran 14
Nogomet
Prijateljski remi na prijateljski tekmi
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • EP 2012
Ševčenko priredil Ukrajini veliko veselje
Evropsko prvenstvo v Ukrajini in na Poljskem gre nezadržno naprej. V ponedeljkovih prvih tekmah skupine D smo videli večerno rapsodijo v rumenem, ki jo je poosebljal zimzeleni Andrej Ševčenko. Ta je z dvema zadetkoma domačinom prvenstva prinesel sila pomembne tri točke, obubožano Ukrajino pa spravil v nogometna nebesa. Francija je v polju nadigrala Anglijo, toda Otočani so z edinim strelom proti vratom Llorisa zadeli (Francozi so streljali kar 15-kart) in osvojili točko. Pri galskih petelinih se vse bolj vidijo obrisi kakovostnega dela stratega Laurenta Blanca. Navijači trikolorjev lahko upravičeno upajo, da bodo njihovi nogometaši kmalu spet mešali štrene na mestih, kjer so že bili in kamor si vsak želi - na vrh.
Zelo kvalitetno srečanje 2. kroga v skupini A sta odigrali Rusija in domača Poljska. Izid je bil 1:1, kar pomeni, da je »zbornaja komanda« z eno nogo praktično že v četrtfinalu. Tja Lewandowskega in druščino vodi le zmaga v 3. krogu proti
Mario Gomez (Nemčija, na fotografiji) in Alan Dzagojev (Rusija) sta v prvih dveh tekmah dosegla že po tri zadetke.
Čehom. Žal pa je srečanje zaznamovalo razgrajanje »huliganov«, s katerimi je imelo veliko dela kar 6 tisoč policistov, na srečo pa se hudi nemiri v centru Varšave niso prenesli na stadion. Čehi so že po šestih minutah proti Grkom vodili z 2:0, nato pa za zmago trepetali vse do konca. Z uspehom so vendarle dokazali, da so bili štirje zadetki v njihovi mreži na tekmi z Rusijo le slab dan. Grki so zaenkrat v skupini pokazali najmanj, res pa je, da so imeli kar nekaj smole s
sodniškimi odločitvami.
V srečanju 2. kroga v skupini B med Dansko in Portugalsko smo videli kar pet zadetkov, slavili pa so slednji. Največji zvezdnik Portugalcev Cristiano Ronaldo spet ni blestel, toda njegova ekipa je vendarle zmogla dovolj moči za zmago. Pri Dancih je bil dvakratni strelec Bendtner. Na drugem srečanju te skupine, med klasičnima rivaloma, Nemčijo in Nizozemsko, je slavila slednja in »oranje« potisnila v izjemno
Atletika • 3. večerni tek čez ptujski grad
Zmagovalci vsi, ki so zmogli progo
Tekaška akademija za odrasle je v soboto, 9. 6., pripravila 3. večerni tek čez ptujski grad. Start in cilj teka je bil v Termah Ptuj, medtem ko je za vsakega tekmovalca ali tekmovalko, ki je pretekel 5,7 kilometra dolgo progo, vrhunec predstavljal tek čez ptujski grad. Ideja o teku ali lastnem projektu zanimive in atraktivne večerne prireditve se je razvila pri članih društva TAO, ki so tudi letos dobro izpeljali celotno prireditev. Prijavljenih je bilo blizu 200 nastopajočih, v cilj je priteklo 110 moških in 73 žensk.
Udeleženci so bili razporejeni v različne starostne skupine, v absolutni konkurenci pa je pri moških slavil Boštjan Buč, ki je za progo potreboval 18 minut in 7 sekund. Skoraj
Rezultati, moški:
1.	Boštjan Buč
2.	Tadej Kaluža
3.	David Valenti ženske:
1.	Jasna Golež
2.	Marjeta Gomilšak
3.	Polona Lamut
minuto za njim je zaostal dru-gouvrščeni Tadej Kaluža, medtem ko je bil tretji David Valenti. Izmed tekačev iz našega področja je bil Bojan Pur-gaj (ŠD Gorišnica) peti, Matej Jeza (AK Cestno podjetje Ptuj) šesti, Marko Bratuša (AK Ormož) sedmi in Robert Prelog (TAO Ptuj) deveti.
V različnih starostnih skupinah so zmagali: Rene Gomil-šek (moški A, 1992 in mlajši), David Valenti (moški B, 1982-1991), Boštjan Buč (mo-
Dosedanji rezultati:
skupina D (1. krog):
Francija - Anglija 1:1 (1:1); strelca: Nasri 39.; Lescott 30.;
Ukrajina - Švedska 2:1 (0:0); strelca: Ševčenko 55., 62.; Ibrahi-movič 52.; skupina A (2. krog): Grčija - Češka 1:2 (0:2); strelci: Gekas 53.; Jiraček 3., Pilar 6.;
Poljska - Rusija 1:1 (0:1); strelca: Blaszcykowski 57.; Dzagojev 37.; skupina B 82. krog): Danska - Portugalska 2:3 (1:2); strelci: Bendtner 41., 80.; Pepe 24., Postiga 36., Varela 86.;
Nizozemska - Nemčija 1:2 (0:2); strela: Van Persie 73.; Gomez 24., 38.;
skupina C (2. krog):
Italija - Hrvaška Španija - Irska
težak položaj. Tako nebogljenih Nizozemcev, kot so letos na evru, že dolgo nismo videli, medtem ko »elf« zaenkrat odlično izpolnjuje napovedi strokovnjakov, ki odličnemu Gomezu (skupaj že trije zadetki) in tovarišem prerokujejo boj za najvišja mesta.
Tadej Podvršek
M JÉ

a

Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši so za 5,7 km dolgo progo potrebovali manj kot 20 minut.
ški C, 1972-1981), Boris Kau-čič (moški D, 1962-1971), Ivan Golob (moški E, 1952-1961) in Vasko Kosirnik (moški F, 1951 in starejši).
Bolj izenačen boj za zmago smo videli v ženski konkurenci. Na koncu je slavila mladinka Atletskega društva Kladi-var Jasna Golež, za njo sta zaostali Marjeta Gomilšak (TAO Ptuj) in Polona Lamut. V deseterici izmed tekačic iz našega področja najdemo na 4. mestu še Bernardo Ivan-
Boštjan Buč, zmagovalec v moški konkurenci
čič (AK Ormož) in na 9. mestu Simono Vrabič (TAO Ptuj). Tudi ženske so bile razporejene v starostne skupine, zmagovalke pa so bile: Jasna Golež (ženske A, 1992 in mlajše), Polona Lamut (ženske B, 19821991), Tamara Buč (ženske C, 1972-1981), Marjeta Gomilšak (ženske D, 1962-1971), Bernarda Ivančič (ženske E, 1952-1961) in Jelka Vrbnjak (ženske F, 1951 in starejše).
Čeprav smo našteli zmagovalce v vseh kategorijah, pa so bili zmagovalci prav vsi, ki so po svojih zmožnostih pretekli zanimivo postavljeno in kar zahtevno progo.
David Breznik
Nogomet • MNZ Ptuj
Prihaja Super liga
Foto: Črtomir Goznik
Bodo Ptujčani in Podvinčani jeseni skupaj nastopali v Super ligi?
Domala vso preteklo sezono se je v klubih, ki tekmujejo pod okriljem MNZ Ptuj, pri navijačih in tudi nogometnih funkcionarjih špekuliralo o novi ligi, v kateri bi bili zajeti najboljši klubi našega področja (izjema so le klubi, ki nastopajo v najboljših slovenskih ligah). V samem zaključku prvenstva 2011/12 so govorice postajale vse glasnejše, »ulica« je znala povedati marsikaj, vodilni možje MNZ Ptuj pa so se zavili v tišino. Vse do ponedeljka, 11. 6., ko je bil na temo ustanovitve nove lige sestanek vodstva MNZ Ptuj s klubi in kjer so se donedavne skrivnosti, ovite v pajčolan, vsaj deloma razkrile. MNZ Ptuj je po ponedeljkovem sestanku na svojih spletnih straneh objavila kratko sporočilo za javnost, ki ga objavljamo v celoti.
»Na sestanku klubov iz MNZ Ptuj, ki nastopajo v 3. SNL vzhod in Štajerski ligi je bil soglasno sprejet sklep o izstopu vseh ekip iz Štajerske lige. Izvršni odbor MNZ Ptuj so pozvali, da sprejme sklep o preklicu ustanoviteljstva Štajerske lige in pozitivno ocenili formiranje ptujske Super lige, v katero se bodo enotno vključili. Splošna gospodarska situacija je negativno vplivala na delovanje klubov, ki nimajo dovolj finančnih sredstev, zato je treba tekmovanje reorganizirati, poceniti in ga narediti zanimivejšega.«
Še pred tem smo na predsednika MNZ Ptuj mag. Stanka Glažarja naslovili nekaj vprašanj, na katere smo dobili le kratek odgovor. Naša vprašanja so se glasila: kateri klubi bodo sodelovali v Super ligi, koliko bo klubov v ligi in kateri klubi so bili pobudniki ustanovitve? Obstajajo morda tudi klubi, ki so proti tej ligi? Kateri? Kaj ta liga pomeni za reorganizacijo ostalih lig MNZ Ptuj? Kaj se bo zdaj zgodilo z 1. in 2. medobčinsko ligo ter kaj bo z našimi ligaši Štajerske lige? Kam se bo z morebitno zmago v Super
ligi uvrstil prvak oz. kakšen bo sistem igranja, napredovanja in izpadanja v Super ligi? Bo ta liga „nadomestilo" 1. lige MNZ? Kaj vodstvo tekmovanja pričakuje od novoustanovljene lige?
Odgovor mag. Glažarja je bil sledeč: »O formiranju ptujske Super lige so bili podani predlogi že skozi celotno letošnjo sezono. Predlagatelji so bili predvsem klubi, katerih ekipe so do sedaj nastopale v Štajerski ligi in 3. SNL vzhod. Po zaključenem prvenstvu smo sklicali sestanek vseh ekip iz MNZ Ptuj, ki nastopajo v omenjenih ligah. Predsedniki teh klubov so enotno sprejeli sklep, da naj izvršni odbor MNZ Ptuj sprejme odločitev o preklicu ustanovitve Štajerske lige in posledično izstopu teh ekip iz omenjene lige. Osnovni vzrok za formiranje Super lige je v trenutni gospodarski situaciji, ki je povzročila finančne probleme v vseh klubih. Želja klubov je, da se zmanjšajo stroški za tekmovanje in da se poveča zanimanje za tekmovanje, kar pa prinaša ustanovitev ptujske Super lige. Sama sestava lige je odvisna od prijave ekip in statusa Stojncev in Bistrice (licenciranje za 3. SNL vzhod). Prvak novonastale lige bo nastopal v kvalifikacijah za vstop v 3. SNL vzhod.«
Seveda bomo o ustanovitvi Super lige, ki torej postaja dejstvo, še pisali, sploh ko bo jasno, kako se bo IO NZS odločil o naknadni vlogi Stojncev glede licence za igranje v 3. SNL vzhod. Člani bodo zasedali v sredo, 20. 6., ko nejasnosti o tem, kdo vse bo nastopal v Super ligi, ne bi smelo več biti. Če bodo Stojnci prejeli licenco, se bo novoustanovljeni ligi priključila tudi Bistrica, v obratnem primeru Bistrica ostaja v 3. ligi, Stojnci pa bodo najverjetneje nastopali v Super ligi. Sicer pa bi naj liga neuradno imela 10 klubov, ki bodo igrali po trikrožnem ligaškem sistemu.
Tadej Podvršek
12 Štajerski
Rekreacija, šport mladih
petek • 15. junija 2012
Cirkulane • Športniki proslavljajo
Podoba športnega parka se zaokroža
V Cirkulanah zadnji teden praktično ni dneva, da ne bi nečesa proslavljali, predvsem pa odpirali oziroma prejemali. Po gasilcih so konec tega tedna na vrsti športniki; vodstvo tamkajšnjega športnega društva bo namreč uradno prevzelo v upravljanje nov športni objekt - pokrite tribune z vsemi potrebnimi društvenimi prostori pod njimi.
Objekt je bil sicer dokončan že konec lanskega leta, njegova skupna vrednost pa znaša slabega pol milijona evrov, točneje 498.881 evrov. Veliko večino, dobrih 316.000 evrov, je zagotovila občina iz proračuna, razliko (182.000 evrov) pa ministrstvo za kmetijstvo prek razpisa Za razvoj vasi, na katerem je občina uspešno kandidirala s projektom izgradnje. Objekt je zgradilo Cestno podjetje Kranj (danes Gorenjska gradbena družba) s Cestnim podjetjem Ptuj kot podizvajal-cem. Na pokriti tribuni je na voljo 240 sedežev, pod njimi pa so urejeni vsi ostali potrebni prostori za športnike in tekme: toalete, slačilnice, dve garderobi, prostor za sodnike in delegata, klubski prostor, prostor za prvo pomoč ter prostor za orodje in rekvizite. Kot je ob opisu nove pridobitve pojasnil Ivan Hemetek nov športni objekt s prostori ustreza vsem pogojem druge slovenske lige. Predsednik ŠD Cirkulane Raj-ko Klajderič pa je povedal, da so v okviru športnega društva zaenkrat aktivne le sekcije nogometašev; od najmlajših do veteranov: »V športnem društvu smo nove pridobitve zelo veseli, za nas pomeni to nov zagon za še aktivnejše delo, hkrati tudi boljše oziroma primerljive pogoje s sosednjimi društvi in zavezo, da bodo naši rezultati v prihodnje še boljši kot doslej. Res pa je tudi, da s prevzemom objekta prevzemamo tudi redne stroške, ki gotovo ne bodo nizki, ne moremo
Nov športni objekt je zahteval pol milijona evrov, z njim pa se počasi zaključuje podoba cirkulanskega športnega parka; v načrtu je še ureditev atletske steze in kakšnega dodatnega igrišča za tenis ipd.
Ivan Hemetek, Stanko Korenjak (predsednik gradbenega odbora), župan Janez Jurgec in predsednik ŠD Cirkulane Rajko Klajderič so predstavili vrednost in pomen novega športnega objekta - pokritih tribun z garderobami in ostalimi društvenimi prostori - za nadaljnji razvoj športa v občini.
pa reči, kakšni natančno bodo, saj se bo to pokazalo v prihodnjih mesecih.« V športnem društvu se bodo po besedah Klajderiča zavzemali tudi za to, da se razvije čim več različnih športnih panog, kar seveda spodbuja tudi župan Janez Jurgec: »Imeli smo odlično ekipo mladih nogometašic, ki pa je žal prenehala delovati. Apeliram na naše športnike, da bodo obudili čim več različnih športnih aktivnosti, kot sta npr. odbojka in tenis, kar je zanimivo tudi za ženske in rekre-
ativne športnike. Športni park namreč s tem objektom ponuja že kar nekaj možnosti, saj je urejeno veliko travnato igrišče in pomožno igrišče z umetno travo, v načrtu pa je še ureditev atletske steze in igrišča za otroke. Glede upravljanja z vsemi temi športnimi površinami se zaenkrat pogovarjamo s športnim društvom, saj je najbolje, da bi bili tudi 'gospodarji' celotnega športnega kompleksa, ki ga bodo lahko potem tudi tržili. Sicer pa so že s prevzemom objekta lahko lep zgled ostalim
Ormož • 1. biomaraton Prek čez breg
Prijetno druženje na kolesih
Zaradi smole z vremenom so organizatorji bio-maraton Prek čez breg, ki je bil načrtovan za 2. junij, izvedli minulo nedeljo. Vreme je bilo tudi tokrat zjutraj bolj neobetavno, čez dan pa ravno pravšnje za kolesarjenje. To se je poznalo tudi na dobrem obisku, s katerim so bili organizatorji - Bioplin Šijanec in Krajevna skupnost Ormož - zelo zadovoljni.
Obiskovalcem prireditve so bile na voljo tri trase, dolžine 10, 35 in čez 70 kilometrov, ki so se vile skozi občine Ormož, Ljutomer, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Te so prevzele tudi pokroviteljstvo nad prireditvijo. Največ kolesarjev je odrinilo na 35 kilometrov dolgo pot. Maraton ni bil tekmovalne narave, v ospredju je bilo druženje in skupna vožnja po slikoviti pokrajini, kljub temu pa je ostalo zabeleženo, da je najhitrejši kolesar za čez 70 kilometrov dolgo progo potrebo-
val 2 uri in 8 minut, povprečni kolesarji pa so se k bioplinarni vrnili po 3 urah in pol. Robi Šijanec ocenjuje prvi biomara-ton kot zelo uspešen, prijetno je bil presenečen nad dobrim odzivom kolesarjev, ki se jih je nabralo okoli 250, vzdušjem in izvedbo, ki je minila brez za-
društvom in prepričan sem, da so s podpisom pogodbe naredili pogumen in hkrati pameten korak na poti nadaljnjega delovanja in razvoja športa v občini.« Župan Jurgec je ob tem še namignil, da so bili morda nekateri občani ob izgradnji polmilijonskega objekta za šport nekoliko skeptični, ali je to res smiselno in potrebno: »Upal pa bi si trditi, da so danes zadovoljni vsi, saj je vse to namenjeno predvsem mladim, ki imajo perspektivo v športu. Pogoji za njihovo delo in razvoj talenta so zdaj odlični. Velik dosežek pa bo tudi to, da bo vsak mlad človek, ki ga šport veseli, lahko to tudi razvijal. Pri tem ne mislim le nogometa, ampak različne športne dejavnosti, za katere je dana možnost tako v športnem parku kot v bodoči novi dvorani. Izgovorov torej več ni!«
Cirkulansko športno društvo sicer nima dolge zgodovine; uradno je nastalo leta 1993, a so takoj po ustanovitvi začeli z odkupovanjem potrebnih zemljišč in urejanjem prvega igrišča: »Začetki so bili res precej težavni, vendar pa je železna haloška volja že v letu 2000 obrodila sadove. V tem letu je bilo namreč dokončano travnato igrišče za veliki nogomet. V letu 2009 pa je bil stadion bogatejši še za pomožno igrišče z umetno travo. Zdaj se nam je uresničil še en cilj: to so sodobne slačilnice s tribuno, ki pomenijo realizacijo naših večletnih sanj,« je še povedal Klajderič.
Osrednja slovesnost z otvoritvijo in predajo objekta športnemu društvu so bo zgodila to soboto popoldne, prireditev bo ob kulturnem programu, v katerem bodo nastopili Mladi veseljaki in harmonikar Nejc Kralj, gotovo popestrila tudi prijateljska nogometna tekma med NK Cirkulane in NK Aluminij, sobotni večer pa se bo zaključil ob zvokih ansambla Štajerci.
SM
Kolesarstvo • KK PP
Bedenik odličen 3.
v vožnji na čas
V	petek, 8. 6., je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v kolesarstvu za mlajše kolesarje. Barve Perutnine Ptuj v kronometru, dolgem 18 km, so branili: Manuel Bedenik, Mitja Serdinšek, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko, Sašo Mikolič, Nejc Ši-rec in Aleks Kurnik.
V	konkurenci vseh najboljših mladih kolesarjev v tej disciplini je bil najboljši Bede-nik na 3. mestu. To je izredno dober rezultat, saj je Bedenik do sedaj veljal za kolesarja, ki je najmočnejši v vožnji v klanec. Največ je proti konkurenci pridobil od obrata proti cilju, kjer je tekmovalce oviral močan čelni veter, prav tukaj pa je Be-denik najbolj izstopal. Na cilju je prevzel vodstvo, prehitela sta ga še le dva tekmovalca, za 2. mestom je zaostal le 2,8 sekunde. Enak dosežek je uspel v svoji konkurenci Sašu Mikoli-ču, ki je presenetil konkurenco z vrhunsko vožnjo. Od obrata do cilja, kjer so bile razmere najtežje, je bil celo najboljši.
Foto. Marjan Keiner
Manuel Bedenik (KK PP)
Na 7. mesto se je uvrstil Ser-dinšek, ki se v vetru ni najbolje znašel in je izgubil nekaj časa od obrata proti cilju. Do obrata je bil med najboljšimi, vendar je tudi končno 7. mesto lep klubski uspeh. Širec je bil 14., Plajnšek 15., Kurnik 16. Mohor-ko pa 21. Vsekakor gre mlade Ptujčane pohvaliti, saj so dosegli lep ekipni uspeh.
tp
Luka Sagadin nadaljuje v svojem slogu, 2. mesto Manuela Bedenika
Na začetku junija so Ptujčani tekmovali na pokalu Sandija Papeža v Gabrju. Zablestel je Luka Sagadin, ki je na 20 km dolgi progi zmagal z veliko prednostjo. Jernej Paj je osvojil 11. mesto. V konkurenci starejših dečkov je bil Luka Kramberger peti. Tim Roškar, za katerega je bila to prva dirka nasploh, je dosegel 7. mesto. Lep ekipni uspeh je zaključil Blaž Leljak, zasedel je 14. mesto.
Mladinci Perutnine Ptuj so nastopili v Avstriji na dirki na Diex (24 km od tega zadnjih 9 km v klanec). Tekmovali so kolesarji iz Slovenije in Avstrije. Ptujske barve so branili Manuel Bedenik, Mitja Serdinšek, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko, Nejc Rogina in Nino Medved. V klanec je takoj napadel Bedenik, ki mu je zmogel slediti le domači kolesar. Ta je imel v zaključku več moči, Bedenik je dosegel 2. mesto, njegov uspeh pa sta s 3. in 5. mestom dopolnila Serdinšek in Plajnšek.
Pri naših severnih sosedih so člani KK Perutnina Ptuj nastopili tudi v nedeljo, 3. 6. Pedala so vrteli na tradicionalni dirki imenovani Grand Prix Sudkârnten - Vôlkermarkt, ki velja za najprestižnejšo enodnevno dirko za mlade v Avstriji. Nastopilo je skoraj 100 kolesarjev iz Avstrije, Slovenije, Italije in Madžarske. V zaključni krog je prišlo 17 kolesarjev, od tega kar trije iz Perutnine Ptuj. Številčne premoči in odličnega dirkanja vso dirko pa na žalost Bedenik, Serdinšek in Plajnšek niso izkoristili. Zmaga je tako ostala doma, najboljši član mladincev ekipe iz Štajerske je bil Serdinšek na 6. mestu, 9. je bil Bedenik in 15. Plajnšek.
pletov. Želi si, da bi prireditev izvedli tudi prihodnje leto in jo razširili v športni vikend.
Organizatorji so podelili vrsto nagrad, najstarejši udeleženec biomaratona pa je bil Jože Podplatnik, star 75 let. Čeprav rad kolesari, se kolesarjenja sploh ni nameraval udeležiti,
Foto: Viki Ivanuša
Prvi so bili na startu starodobni kolesarji, ki so vzbudili precej zanimanja, za njimi pa so se zvrstili sodobno opremljeni kolesarji, ki so se podali na 70-kilometrsko pot.
Foto: Viki Ivanuša
Prireditev je bila namenjena tudi mladim, ki so se lahko preizkusili v spretnostni vožnji, seveda pa je bilo treba najprej dobro napolniti zračnice.
a ga je v nedeljo zjutraj obiskal prijatelj iz Kranja in ga prepričal, da se podata na 35 km dolgo progo.
Prvenstven namen biomara-tona je bil v rekreaciji združiti čim več ljudi, imel pa je tudi humanitarno noto, saj je ves izkupiček prireditve, okoli 5000 evrov, namenjen v dobrodelne namene, in sicer družini Perša - Pintarič ter šolskima sklado-
ma osnovnih šol Stanka Vraza in Miklavž pri Ormožu. Kot je povedal Vlado Hebar, ravnatelj OŠ Miklavž pri Ormožu, bodo na njihovi šoli s temi sredstvi napolnili šolski sklad, jih namenili za potrebe učencev iz socialno šibkih družin, razmišljajo pa tudi o nabavi tabličnih računalnikov za nadstandard.
V veliki meri je bila prireditev tudi preventivno obarva-
na, saj je policija opozarjala na varnost kolesarjev, predvsem otrok, v prometu. Učencem osnovnih šol je bil namenjen tudi poligon za spretnostno vožnjo, kjer so lahko preizkusili svojo spretnost na kolesu. Pri organizaciji biomaratona je prek različnih društev sodelovalo veliko število prostovoljcev.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Foto: SM
Tajski boks
Toplak in Petje zmagala v Novem Sadu
Samo Petje, Matjaž Tomažin in Tadej Toplak
V športni dvorani Hala Slana v Novem Sadu je v soboto potekal 2. krog lige Muay Thai. Organizator je bil mT Gym Vojvodina na čelu z legendo jugoslovanskih borilnih veščin prof. Miodragom Joticem, ki je poskrbel za brezhibno organizacijo dogodka, ki je potekal pod patronatom svetovne organizacije IFMA/WMC. Tekmovanje je potekalo v izjemnem prijateljskem vzdušju in pristnem gostoljubju domačinov. Nastopilo je 40 borcev iz 16 klubov iz Srbije, Avstrije in Slovenije, ki so prikazali lepo število atraktivnih dvobojev. Nagrado za najboljši dvoboj sta dobila Samo Petje (Muay Thai Gym Ptuj) in Dimitrije Tadic, za najboljšega borca turnirja je bil razglašen Mirko Vorkapic, medtem ko je najuspešnejši klub 2. kroga lige postal domači MTG Vojvodina.
Muay Thai Gym Ptuj je imel v Novem Sadu dva tekmovalca - Sama Petjeja in Tadeja Toplaka. V kategoriji do 71 kg se je Petje pomeril s Srbom Dimitrijem Tadicem in ga prepričljivo premagal. Sama borba je potekala po navodilih in pričakovanjih ter jo je Petje do 4. runde izkušeno pripeljal v
svojo korist. V zadnjem dvoboju turnirja je nastopil najboljši ptujski tekmovalec Tadej Toplak, ki se je v kategoriji do 86 kg pomeril s Srbom Sašom Di-mitrijevičem. Kljub pomanjkanju tekmovalne prakse zaradi poškodbe nosu naš vice prvak sveta ni dovolil nobenega presenečenja in je svoje delo v rin-gu opravil z odliko.
Trener Matjaž Tomažin je po borbi dejal: »Lahko bi rekel, da je bila to ena boljših borb v njegovi karieri, saj jo je opravil zelo tehnično. S pravo taktiko je tekmeca ugnal že v 1. rundi, prav tako kot smo načrtovali v samih pripravah.«
Tako sta oba borca kluba Muay Thai Gym Ptuj potrdila odlično formo pred svetovnim prvenstvom, ki se bo pričelo 6. septembra. Na najpomembnejše letošnjo tekmovanje potujeta oba, a pred tem najverjetneje Toplaka čaka še profesionalni dvoboj v K1 v Trstu v Italiji. V Novem Sadu so borbe minile v znamenju nokavtov in odličnih borb. Podobne si lahko obetamo tudi v 3. krogu tekmovanja, ki bo na sporedu 20. oktobra na Ptuju. Finale bo potekalo decembra v Ivančni Gorici.
David Breznik
Nogomet • Fotozapis
Zaključna revija cicibanov U-10
V Podvincih je bila 2. 6. izvedena zaključna revija cicibanov U-10, ki se je je udeležilo 16 ekip (od 24, ki imajo formirane ekipe v tej kategoriji). Te so bile razdeljene v štiri skupine s po štirimi ekipami, srečanja pa so se odigrala po sistemu vsak
z vsakim. Po koncu prireditve, ki jo je vodil predstavnik domačega kluba Boštjan Kuser-banj, je vsak udeleženec prejel medaljo. Glavni namen prireditve je bilo druženje mladih nogometnih navdušencev.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z zaključne revije cicibanov U-10 v Podvincih
Kikboks • Turnirja v Izlakah in Karlovcu
Novi uspehi ormoških in ptujskih tekmovalcev
Minuli vikend je bil zelo pester za mlade ormoške borce, ki so se v soboto, 9. junija, mudili v Izlakah in dan kasneje 10. junija še v Karlovcu na Hrvaškem. Znova so bili doseženi izjemni rezultati.
Izlake open 2012
V športni dvorani OŠ v Izlakah je potekal odprt turnir za kadete in mladince v semi kontaktu, Izlake Open 2012. Udeležilo se ga je tudi šest tekmovalcev in tekmovalk iz KBV Ormož in sodnica Tončka Kaluža.
Na tekmovanju je sodelovalo 80 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Pod vodstvom trenerjev Danila Korotaja in Ernesta Pleha so bili doseženi naslednji odlični rezultati:
kadeti: do 37 kg: 5.-7. Nejc Ko-rotaj; do 42 kg: 1. Dejan Kociper, 2. Rok Tomažič; do 47 kg: 1. Matjaž Pleh, 2. Dejan Kociper, 5.-8. Rok Tomažič; do 52 kg: 1. Matjaž Pleh; do 57 kg: 1. Žan Tomažič;
mladinke: do 55 kg: 1. Nuša Šte-fančič.
Karlovac open 2012
Dan kasneje so se tekmo-
Čurin, Kaisersberger in Vindiš med zmagovalci
Na odprtem turnirju v Izlakah so tekmovali tudi tekmovalci iz KBV Ptuj, ki so osvojili 3 prva mesta, 6 drugih mest in 2 tretji mesti. Rezultati:
kadetinje do 32 kg in do 37 kg: 2. Lara Vuzem Vajda; do 46 kg: 3. Nina Duh;
kadeti do 32 kg: 2. Žiga Korenjak; do 37 kg: 2. Timi Sitar, 3. Nino Bratušek; do 63 kg: 2. Gašper Mlakar; do 69 kg: 1. Vito Čurin, 2. Gašper Mlakar; nad 69 kg: 1. Vito Čurin;
mladinci do 69 kg: 1. Simon Kaisersberger; do 74 kg: 2. Simon Kaisersberger; do 84 kg: 1. Luka Vindiš.
Iz KBV Ptuj so nastopili še Nejc Popošek, Dejan Duh, Niko Ritlop, Patrik Šulek in Dominik Ljubec, a tokrat niso stopili na stopničke.
V Izlakah sta sodila tudi mednarodna sodnika s Ptuja Milan Breg in Edvard Štegar ter trenerji Vladimir Sitar in Aleš Skledar. Z nastopom Ptujčanov smo lahko zelo zadovoljni.
Franc Slodnjak
Nogomet • U-12
Prvak Aluminij iz Kidričevega
V petek se je z drugim finalnim srečanjem končalo tekmovanje mladih nogometašev do 12. leta starosti. V finalu sta se pomerili ekipi Aluminija in NŠ Poli Drava s Ptuja. Naslov prvaka so si priborili nogometaši Aluminija, ki so na Ptuju slavili 3:1, v Kidričevem pa 4:0.
Za Aluminij so nastopili: Marko Pernat, Miha Pšajd, Žiga
Modelarstvo
Tretje mesto za OŠ Mladika
V soboto, 12. maja, je na letališču v Moškanjcih potekalo mednarodno tekmovanje s prostoletečimi letalskimi modeli v kategoriji F1H, Ptuj Cup 2012. Tekmovanje je spadalo v serijo tekem za Euro challenge, Pokal Slovenije za mladince ter tekmovanje učencev osnovnih šol in ga je
Člani KBV Ormož so se v Karlovcu okitili s številnimi medaljami.
valci Kluba borilnih veščin Ormož udeležili še odprtega turnirja Karlovac Open 2012 v Karlovcu na Hrvaškem. Tekmovanja se je udeležilo 350 tekmovalcev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Ormoški klub so zastopali brata Rok in Žan Tomažič, Matjaž Pleh, Dejan Kociper in Florjan Kuharič. Spremljal jih je trener Milan Korotaj in sodnica Tončka Kaluža. V hudi konkurenci so znova dosegli odlične rezultate, predvsem v light kontaktu, v katerem so Ormožani v samem svetovnem vrhu. Rezultati, light kontakt: starejši kadeti: do 42 kg: 1. De-
jan Kociper, 3. Rok Tomažič; do 47 kg: 1. Matjaž Pleh; do 57 kg: 1. Žan Tomažič; do 63 kg: 2. Žan Tomažič;
člani: do 79 kg: 2. Florjan Kuha-rič.
Semi kontakt:
Starejši kadeti: 5. Rok Tomažič, 2. Dejan Kociper, 3. Matjaž Pleh, 1. Žan Tomažič (vsak v svoji kategoriji).
Skupno je ekipa KBV iz Ormoža v Karlovcu dosegla 4 prva mesta, 3 druga mesta, 2 tretji mesti in 1 peto mesto. S tekmovanjem v Izlakah in v Karlovcu so tekmovalci Kluba borilnih veščin iz Ormoža zaključili izredno uspešno tekmovalno sezono.
Uroš Krstič
Ramšak, Urban Tomanič, Jure Perger, Žan Medved, Teo Milič, Gregor Predikaka, Teo Glažar, Jan Elšnik, Nejc Pipenbaher, Rene Plajnšek, Rok Pišek Mar-kež, Timotej Jerenko, Luka Ko-vačič, Uroš Krajnc, Tilen Šmi-goc, Rok Mohorko, Niko Klinc, Domen Žunkovič, Vid Ovčar, Alen Kropec. Trener: Dejan Žolek.
Danilo Klajnšek
Prvaki, NK Aluminij Kidričevo U-12
organiziralo Modelarsko društvo Aviotech. V veliko pomoč pri izpeljavi tekme sta bila člana Društva modelarjev Po-murja Franc Gomboc in Borut Lemut. Slednji je skupaj z domačinom Francem Prelogom skrbel za obdelavo rezultatov in objavo slik. Te so bile sproti objavljene na spletni strani,
Modelarji iz OŠ Mladika: Rok Bezjak, Staš Planinšek, Tomaž Šuta in mentor Miro Dajčman
tako da je bilo možno skorajda v »živo« spremljati dogajanje na letališču.
V	kategoriji za Euro challenge so bili najuspešnejši: 1. Osz-kar Illesi (Madžarska), 2. Rok Bezjak, 3. Damjan Pentak (oba Slovenija).
V	kategoriji osnovnih šol je zmagal Rok Bezjak (OŠ Mladika, Ptuj), 2. Damjan Pentak (OŠ Puconci), 3. Alen Tucman (OŠ Ljudevita Gaja, Zaprešič, HRV).
Ekipno med osnovnošolci so se najbolje odrezali modelarji iz OŠ Puconci, drugo mesto so osvojili učenci iz OŠ Murska Sobota, odlično so se odrezali mladi modelarji iz OŠ Mladika, ki so se pod mentorstvom Mira Dajčmana uvrstili na 3. mesto.
Z ukvarjanjem z modelar-stvom želimo spodbuditi mlade k aktivnemu preživljanju prostega časa, krepitvi tehničnega znanja ter športnega udejstvovanja. Z organizacijo tekem na mednarodni ravni omogočimo srečevanje in tekmovanje z izkušenejšimi tekmovalci, izmenjavo izkušenj in promoviramo Ptuj in njegovo okolico. Več o tekmovanju lahko najdete na http://ptujcup. modelarji.si/.
Irena Prelog
Košarka
Uspešne predstave mladih Ptujčanov
Košarkaški klub Maska caffe Ptuj se je osredotočil na delo z mladimi in uspešno nastopa v slovenskih ligah, predvsem v starostnih skupinah do 12. in 14. leta starosti. Za dvanajstletniki je drugi del tekmovanja (v prvem delu so zabeležili tri zmage in tri poraze), v katerem so bili v skupini skupaj z Elektro iz Šoštanja in Messerjem iz Maribora. Zadnji krog tega dela se je odigral v športni dvorani Gimnazije Ptuj, kjer so mladi ptujski igralci popolnoma nadigrali Mariborčane z rezultatom 70:23, zelo izenačeno srečanje proti ekipi iz Šoštanja pa so dobili z rezultatom 48:43.
Ptujski igralci pod vodstvom Dušana Lubaja so v drugem delu na sedmih tekmah zabeležili pet zmag, kar jih vodi v tretji del tekmovanja in nato morda še v razigravanje za mesta pri vrhu v Sloveniji. Podobno uspešni so bili tudi 14-letniki, saj so na osmih tekmah dosegli šest zmag. Obe ekipi bosta s tekmovanjem v slovenskih ligah nadaljevali jeseni.
DB
Nogomet • Kvalifikacije za 1. ligo MNZ Ptuj
Brez odločitve pred povratno tekmo
Lovrenc - Majšperk
2:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Frlež (50.), 1:1 Korže (74.), 1:2 Fišer (79.), 2:2 Drevenšek (93.)
LOVRENC: T. Medved, Drevenšek, L. Pepelnik, N. Novak, Korže,
M. Kirbiš, M. Pepelnik, M. Medved, A. Pulko, M. Novak, M. Pulko (od 70. Pučko, od 77. Ivančič). Trener: Ivan Zajc.
MAJŠPERK: Zupanič, Kovačič, Ilek, Vodušek, Širec, Čeh (od 34. Fišer), Frlež, Turkuš, Pompe (od 89. Bundalo), Tominc, Škrabl (od 60. Mrčinko). Trener: Alen Vogrin-
V prvi kvalifikacijski tekmi za obstanek oz. napredovanje v 1. ligo MNZ Ptuj sta ekipi Lovrenca in Majšperka remizirali. Zmagovalec bo tako znan po povratni tekmi, ki bo odigrana v nedeljo, 17. 6., ob 17.00 v
športnem parku v Gerečji vasi, kjer igra Majšperk domače tekme. Pred približno dvesto gledalci sta ekipi več pokazali v 2. polčasu, ko so bili doseženi vsi štirje zadetki. Prvi so povedli gostje iz Majšperka, domačini pa so izenačili 25 minut kasneje. Kljub igralcu manj v polju so gostje še enkrat prešli v vodstvo, domačini pa so z veliko truda prišli do izenačenja v zadnjih trenutkih srečanja.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma
Tokrat
prijateljski
remi
V soboto so se na tradicionalnem srečanju, že 8. po vrsti, pomerili nogometaši NK Tržec in nogometaši družine Emer-šič. S tem so v Tržcu zaključili minulo zelo uspešno tekmovalno leto, v katerem so postali novi član 1. lige MNZ Ptuj. Rahlo prednost v dosedanjih medsebojnih srečanjih imajo nogometaši NK Tržec. Prek sto gledalcev je uživalo v nogometu in druženju, na koncu pa so bili z miroljubnim remijem zadovoljni prav vsi. Strelec za NK Tržec je bil Habjanič, za družino Emeršič pa Timi Petek.
NK TRŽEC: Mišič, Serdinšek, A. Pečnik, R. Pečnik, Levstik, Sitar, D. Skrbinšek, Damjan Skrbinšek, Krajnc, Petrič, Habjanič, T. Fider-šek, M. Fideršek, D. Fideršek, Kru-
Nogomet
1. SML
REZULTATI 30. KROGA: Triglav NOGA - Aluminij 2:4 (1:3); 29. KROG: Aluminij - Šampion Celje 3:2
1.	HIT GORICA 28 21 6 1 76:24	69
2.	OLIMPIJA 29 16 8 3 58:33	56
3.	DOMŽALE 28 15 9 4 72_37	55
4.	FC KOPER 28 15 5 8 56:37	50
5.	MARIBOR 28 13 5	10 55:38	44
6.	IB INTERBLOCK 28 12 7 9 45:41	43
7.	RUDAR VELENJE 28 11 6	11 37:42	39
8.	ŠAMPION CELJE 29 11 6	12 52:61	39
9.	ALUMINIJ 30 11 5	14 41:48	38
10.	B. PUBLIKUM 28 9 4	15 37:57	31
11.	NOGA TRIGLAV 29 7 9	13 44:51	30
12.	MURA 05 28 9 3	16 37:69	30
13.	DRAVOGRAD 28 7 8	13 39:50	29
14.	KRKA 28 6 9	13 46:57	27
15.	KRŠKO 29 6 8 15 48:77	26
16.	CELJE 28 4 10	14 45:54	22
ALUMINIJ - ŠAMPION CELJE
3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Šmigoc (5.), 1:1 Kristl (13.), 2:1 Krajnc (48.), 3:1 Krajnc (66.), 3:2 Jankovič (69.)
ALUMINIJ: Peršuh, Cesar, Kaj-tna, Strel, Vindiš, Sagadin, Damše (Goljat), Jus, Kristl (Koren), Kirič, Krajnc. Trener: Primož Gorše.
1. SKL
REZULTATI 30. KROGA: Triglav NOGA - Aluminij 0:0, 29. KROG: Aluminij - Šampion Celje 4:1
1.	FC KOPER	28 25	0	3	92:28	75
2.	MARIBOR	28 19	2	7	82:28	59
3.	ALUMINIJ	30 16	7	7	60:43	55
4.	TRIGLAV NOGA	29 15	6	8	54:27	51
5.	IB INTERBLOCK	28 16	3	9	55:40	45
6.	OLIMPIJA	29 16	2	11	59:30	44
7.	DOMŽALE	28 12	6	10	47:52	42
8.	B. PUBLIKUM	28 13	3	12	27:32	42
9.	CELJE	28 12	3	13	38:45	39
10.	RUDAR (V)	28	7	9	12	35:45 30
11.	KRKA	28	8	4	16 34:56 28
12.	HIT GORICA	28	7	5	16 21:36 26
13.	DRAVOGRAD	28	6	8 14	35:56 26K
Skupinska slika obeh moštev
šič, Vinko. Trener: Milan Šeliga.
DRUŽINA EMERŠIČ: Alojz Emer-šič, M. Emeršič, B. Emeršič, Ivan Emeršič, J. Emeršič, Alen Emeršič, Mitja Emeršič, Boris Emeršič, Do-gun, Borut Emeršič, Timi Petek, Niko Emeršič, Jan Emeršič, Danilo Emeršič, Mihael Emeršič, Damir Merc, Damjan Merc, Gregor Ha-bjanič, Jan Belšak. Trener: Alojz Emeršič.
Danilo Klajnšek
14.	KRŠKO 29 7 4 18 25:67 25
15.	MURA 05 28 7 3 18 31:56 24
16.	ŠAMPION CELJE28 6 5 17 21:63 23
ALUMINIJ - ŠAMPION CELJE 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Rogina (18.), 2:0 Cafuta (39.), 3:0 Petek (41.), 4:0 Ž. Špehonja, 4:1 Morina (60.)
ALUMINIJ: Tetičkovič (Kamplet), Brence, Gerečnik, Ahec, Novak (Gale), Cafuta, Rogina, Ž. Špehonja (Knez), Petek (Ornik), Dobaj (Zečevič), Planinšek. Trener: Bojan Špehonja.
LIGA U-14 VZHOD
REZULTATI 30. KROGA: Žalec -Aluminij 0:5, Maribor - Rudar Velenje 10:0, Šampion Celje - Celje 0:1, Mura 05 - Dravinja 3:0, Brežice - Pobrežje 0:4, Tehnostroj Ver-žej - NŠ R. Koren Dravograd 3:1, Nafta - Kovinar Tezno 4:1, Železničar - Nissan Ferk Jarenina 1:7
1. CELJE	30 26	3	1 164:16	81
2. MARIBOR	30 25	4	1 132:13	79
3. ALUMINIJ	30 24	2	4 123:12	74
4. POBREŽJE	30 17	3	10 63:42	54
5. FERK JARENINA 30 16		4	10 65:48	52
6. RUDAR VELENJE 30 15		4	11 73:66	49
7. ŠAMPION CELJE 30 14		2	14 57:28	44
8. NAFTA	30 13	1	16 58:70	40
9. MURA O5	30 11	6	13 43:55	39
10. TEH. VERŽEJ	30 10	5	15 37:78	35
11. ŽELEZNIČAR	30 11	0	19 39:94	33
12. DRAVOGRAD	30 7	6	17 29:60	27
13. KOV. TEZNO	30 7	5	18 38:81	26
14. ŽALEC	30 7	3	2032:_118 24	
15. DRAVINJA	30 6	3	21 33:104	21
16. BREŽICE	30 5	1	24 26:117	16
ŽALEC - ALUMINIJ 0:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Panikvar (21.), 0:2 Panikvar (25.), 0:3 Panikvar (45.), 0:4 Petrovič (57.), 0:5 Krivec (59.)
ALUMINIJ: Pungartnik, Ahec, Muharemi (Šavorič), Majerič, Panikvar, Klanjšek (Krivec), Brodnjak, Lončarič (Bračič), Elšnik, Petrovič, Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
PLMN Miklavž:
Kemovod sam na vrhu
REZULTATI 6. KROGA: Mladost Digo bar - DM Trgovišče Plečko, s. p. 3:8, Kog - KAEMDE 5:0, Kemovod - Pušenci 7:4, Kog Junior -B. U. TEAM Vinogradništvo Bogša 1:2, Mladost Prevozništvo Pesrl -Pristan Frankovci 0:1
1.	KEMOVOD	6 5 0 1 15
2.	ŠD KOG	6 4 1 1 13
3.	BU TEAM VIN. BOGŠA 6 4 1 1 13
4.	KAEMDE	6 3 1 2 10
5.	PRISTAN FRANKOVCI 6 3 1 2 10
6.	MLADOST PESRL 6 3 1 2 10
7.	DM TRGOVIŠČE PLEČKO 6 2 13 7
8.	PUŠENCI	6 2 0 4 6
9.	KOG JUNIOR	6 1 0 5 3
10.	MLADOST DIGO BAR 6 0 0 6 0
Nogomet
Dornavčanke druge na domačem zaključnem turnirju deklic U-12
LESTVICA STRELCEV: Alen Leben (Kemovod) 14, Alen Žinko (Pušenci) 9, Samo Krabonja (DM Trgovišče Plečko) 9, Denis Pinta-rič (BU Team Vinogradništvo Bogša) 8, Primož Panič (KAEMDE) 6, Renato Fajfar (ŠD Kog) 6, Dejan Kralj (BU Team Vinogradništvo Bogša) 6
RAZPORED 7. KROGA (petek, 15. 6., Miklavž pri Ormožu): ŠD Kog - Pušenci (ob 19.00), Pristan Frankovci - B. U. TEAM Vinogradništvo Bogša (ob 19.50), Mladost Prevozništvo Pesrl - Mladost Digo bar (ob 20.40), Kemovod - DM Trgovišče Plečko, s. p. (ob 21.30), Kog Junior - KAEMDE (ob 22.20).
uk
V	soboto, 9. 6., je bil na športnem igrišču v Dornavi na sporedu zaključni turnir deklic v konkurenci U-12 in finalna tekma pokala Slovenije za dekleta U-17. Prireditev sta organizirala domači ŽNK Dornava in Nogometna zveza Slovenije.
V	konkurenci deklic je nastopila tudi domača ekipa ŽNK Dornava (na fotografiji), ki je
v polfinalu premagala ekipo ŽNK Rudar Škale, v finalu pa je morala priznati premoč ekipi ŽNK Maribor.
Dornavčanke so prikazale odlično igro in nekaj izvrstnih akcij, vendar jih niso kronale z zadetkom. Na drugi strani so Mariborčanke izkoristile praktično edini strel proti golu in minimalno zmagale...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Dornave je na zaključnem turnirju zasedla končno 2. mesto.
Športni napovednik
Nogomet • Kvalifikacije za
I.	ligo MNZ Ptuj
Nogometaši Lovrenca in Majšperka bodo v nedeljo, 17. 6., ob 17.00 v Gerečji vasi odigrali povratni srečanje za obstanek/napredovanje v 1. ligo MNZ Ptuj.
Nogometni turnir mladih v Kidričevem
Nogometni klub Aluminij bo v soboto in nedeljo v športnem parku Aluminija v Kidričevem organizator velikega mednarodnega turnirja. Do sedaj je prijavljenih 70 ekip iz petih držav, in sicer Slovenije, Avstrije, Hrvaške, BiH in Madžarske. V soboto bodo nastopile ekipe v konkurenci U-7 in U-10; v nedeljo pa U-8 in U-12.
5. turnir Golgeter na Hajdini
Nogometna šola Golgeter Hajdina organizira v soboto in nedeljo, 16. in 17. junija, 5. tradicionalni turnir za mlade nogometaše Golgeter Hajdina 2012. Na turnirju bo tokrat nastopilo kar 32 ekip, in sicer v kategorijah U-6, U-8, U-10 in U-12. Pričetek turnirja bo oba dneva ob 9.00, zaključek pa ob 14.30. Za najboljše so pripravljeni pokali in priznanja.
4. Nogomet nas združuje in 1. memorial za Mihaelo, Darjo in Patrika Arnuša
V nedeljo, 17. 6., bo na športnem igrišču v Dornavi potekala tradicionalna, letos že četrta, prireditev Nogomet nas združuje in 1. memorial za Mihaelo, Darjo in Patrika Arnuša. Prireditev je posvečena tragično preminulim članom ŠD Dornava. Spored:
II.00	- zbor sodelujočih ekip in pozdrav predsednika ŠD Dornava Boštjana Peteršiča;
11.30-15.00 - turnirja za ekipe U-10 (Dornava, Gorišnica, Pod-vinci, Zavrč) in U-12 (ŽNK Dornava, Markovci, Bukovci, Stojnci);
15.00-20.00 - triangel turnir člani (Dornava, Podvinci, Gorišni-ca);
17.30 - prijateljska tekma ženskih ekip ŽNK Dornava in ŽNK Rudar Škale;
20.00 - podelitev prehodnega pokala in priznanj za sodelujoče.
Slovenski pokal v kajakih in kanujih na mirnih vodah
Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizira slovenski pokal v kajakih in kanujih na mirnih vodah Ptuj 2012. Tekmovanje bo v nedeljo, 17. 6., od 10. ure naprej potekalo na Ptujskem jezeru. Mladi bodo tekmovali v naslednjih kategorijah: MK-420 cicibani/cicibanke - 200 m; K-1 ml. in st. dečki/deklice - 2000 m; K-1 ml. mladinci/mladinke - 1000 m, 500 m; K-1 st. mladinci/mladinke - 1000 m, 500 m; C-1 mladinci - 1000 m, 500 m; K-2 ml. dečki/deklice - 2000 m. Tekmovanje bo predvidoma zaključeno ob 14.00.
Mali nogomet • LMN Juršinci
Pari 2. kroga (petek, 15. 6., delegat: KMN Draženci): Sakušak -Puch - Bar Žabica (20.00), Vinogradništvo Toplak - ŠD Polenšak (20.40), Sad. Lovrec - Okrepčevalnica Puma (21.20), ŠD Rim -ŠD Kenguru - Mitmau (22.00).
RLMN Haloze
PARI 7. KROGA: 20.30 ŠD Rim - ŠD Stopno, 21.05 Plajnsko -TD Naraplje, 21.40 ŠD Cirkovce - ŠD Stoperce, 22.15 PD Ptujska Gora II. - ŠD Žetale
Turnir v Doleni
V	soboto, 16. 6., s pričetkom ob 12.00 bo v Srjakovi grabi v Doleni turnir v malem nogometu na travi.
V Apačah turnir v petanki in šahu
ŠD Apače v soboto, 16. 6., ob 15.00 v športnem parku v Apačah organizira turnir v petanki. V nedeljo ob 9.00 bo na isti lokaciji potekal še šahovski turnir.
2. NOGOMET FEST v Gabrniku
Športni park Gabrnik organizira 2. tradicionalni Nogomet fest -nogometni turnir na travi (5-metrski goli). Odvijal se bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. junija 2012; v soboto se bo pričel ob 11.00.
V	soboto bo najprej na sporedu članski turnir (24 ekip bo razdeljenih v 8 skupin), v katerem se bodo ekipe merile v skupinah. V nedeljo se bo turnir nadaljeval z zaključnim delom na izpadanje. Nagradni sklad je kar 1000 evrov. Žreb bo v četrtek, 21. junija, ob 20.00 v šotoru ob igrišču v Gabrniku. Prijave in informacije dobite na tel. št. 041 942 954, Darjan Čeh, in elektronskem naslovu daceh7@gmail.com.
V	nedeljo bo od 15.00 naprej potekal še ženski turnir (žreb in prijave ob 14.00). Najboljše tri ekipe prejmejo pokale, prijavnine ni!
V	nedeljo, 24. 6., bo ob 20.00 turnir v ročnem nogometu (dvojice). V ponedeljek, 25. junija, bo ob 11.00 na sporedu še veteranski turnir.
JM, DK
«alf /
		hniL. ■
®Seliti®		
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
Kuharski nasveti
Biskvitno testo
Uspeh slaščic iz biskvitnega testa je v prvi meri odvisen od kvalitetnih sestavin ter tehnike priprave testa in pečenja. Osnovna sestavina tega testa so jajca.
Najpogosteje v pripravi jedi uporabimo jajca s težo 50 g in ta podatek nam pove, kako sestavimo recept oziroma koliko sladkorja in moke potrebujemo. Pri težkih biskvitnih masah je razmerje med moko, sladkorjem in jajci enako oziroma za težo 50 g jajc uporabimo še 50 g sladkorja in 50 g moke. Za lahke biskvitne mase pri masi enega jajca oziroma 50 g uporabimo 20 g sladkorja in 20 g moke.
Osnovne sestavine biskvitne-ga testa lahko še dodatno spreminjamo. Tako lahko cela jajca delno zamenjamo z rumenjaki, in sicer lahko z rumenjaki nadomestimo do 1/3 ali 1/2 teže jajc. Takšno biskvitno testo je zato težje, gostejše in ima v prerezu po peki drobne in enakomerne zračne mehurčke. Pri pripravi težkih biskvitnih mas jajc ni priporočljivo zamenjati z rumenjaki, saj bi s tem preveč znižali količino vode v testu in zaradi tega se v testu slabo topi sladkor, to pa vpliva na slabo strukturo testa po peki. Od moke najpogosteje uporabimo gladko moko ali mešanico gladke in ostre moke. Če moko shranjujemo v večjih količinah, jo vedno prese-jemo, saj s tem dobi testo nekaj zraka in ta zrak dodatno vpliva na rahlost biskvitnega testa med peko in po njej.
V biskvitnem testu lahko moko nadomestimo s čistim škrobom. Prav tako kot pri ru-
menjakih velja tudi za moko, da je lahko s škrobom nadomestimo le polovico. Uporabimo lahko pšenični, koruzni, krompirjev in rižev čisti škrob. Biskvitno testo, v katerem del moke nadomestimo s čistim škrobim, je po peki bolj fino glede na gostoto in strukturo. Dodatek škroba pa zmanjša količino lepka v moki, zato preveč dodanega škroba maso osuši in ji daje grobo strukturo.
Biskvitno testo velikokrat izboljšamo z raznimi dodatki, kot so narezana jedrca lupinastega sadja - od orehov, lešnikov, mandljev do pinjol in podobnih dodatkov. Te dodatke vedno primešamo k moki ali škrobu, saj se le tako enakomerno porazdelijo po celotni masi. Prav tako dodajamo k moki vse dodatke, ki so grobo zmleti. Če pa dodajmo drobno zmlete dodatke, nam ti že služijo kot nadomestek moke, zato v tem primeru osnovno količino moke zmanjšamo za toliko, kolikor smo dodali mletih dodatkov. Od fino mletih dodatkov najpogosteje dodajmo sladke drobtine, orehe, kakav, navadne drobtine in podobne dodatke. Pri dodajanju dodatkov pazimo tudi, da ti nikoli ne presegajo količine sladkorja v testu, saj to vpliva na okus in strukturo izdelka po peki.
Če v biskvitno testo dajamo manjšo količino biskvitnih
Foto: ASV
Eno najhitreje pripravljenih vrst peciva iz biskvitnega testa so rulade.
drobtin, ni treba narediti sprememb v receptu, razen če se masi spremeni gostota. Najbolje je, da biskvitne drobtine dodajamo premešane z manjšo količino mleka. Dodatek kakava v biskvitno testo močno vpliva na barvo in aromo testa. Če pa je dodatek kakava prevelik, dosežemo ravno nasprotno, kot bi sicer želeli. Zato upoštevamo, da na en kilogram moke dodamo največ 8 dekagramov kakava ali l0 dekagramov jedilne čokolade in pri tem pazimo, da izbiramo čim manj sladko jedilno čokolado.
Zraven tega moramo upoštevati, da biskvitno testo lahko pripravimo na tri različne načine. Tako da jajca in sladkor stepamo nad soparo tako dolgo, da se sladkor stopi in masa naraste. Maso s tem ogrejemo na 40 °C. Ko masa naraste previdno dodamo dišave, vaniljo in limono in na koncu primešamo previdno presejano moko. Tak način priprave je primeren za izdelavo biskvi-tnih rulad in tort.
Biskvitno testo lahko pripravimo tudi tako, da cela jajca skupaj s sladkorjem mešamo
s pomočjo ročnega mešalnika ali stroja. Če testo obogatimo z dodatkom maščobe, ga prav tako dodamo na začetku mešanja, da se z dolgim mešanjem ta enakomerno in homogeno porazdeli po celotni masi. Moko z ostalimi dodatki na koncu primešamo ročno. Ta tehnika priprave biskvitnega testa je primerna za minjone, biskvi-tne rezine s kremami, navaden biskvit in podobne biskvitne slaščice.
Biskvitno testo lahko pripravimo tudi tako, da ločimo rumenjake od beljakov, rumenjakom dodamo polovico sladkorja, tekočino in maščobo in penasto umešamo. Ročno dodamo moko z dodatki in trd sneg beljakov z ostalo polovico sladkorja. Biskvitno testo je po peki rahlo, z velikimi zračnimi mehurčki in je manj primerno za tiste biskvitne rezine, pri katerih bodo koščki majhni in bi želeli, da bodo čvrsto stali. Iz tako pripravljenega biskvitne-ga testa pogosto pripravljamo biskvitne omlete, biskvitne rezine s čvrstimi kremami in podobne slaščice.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Kolenski sklep in težave s pogačico
Prispelo je kar nekaj vprašanj s sorodno tematiko. Vprašanja postavljajo predvsem lastniki brahiocefalnih pasem, to so pasme s kratkimi gobčki. Francoski buldogi, mopsi in angleški buldogi so tipični predstavniki pasem, ki imajo kar pogosto težave z občasnim bolj ali manj izrazitim šepanjem na zadnje tačke, povzročenim zaradi tako imenovanega izpaha pogačice, tj. problematike, ko pogačica izskoči iz žleba, po katerem drsi na kolenskem sklepu in zaradi tega kužek začne šepati. Vzrok temu so lahko mehanski dražljaji, npr. poškodba kolena, zelo pogosto pa imamo opravka s prirojenimi težavami zaradi preplitvega žleba, po katerem pogačica potuje gor in dol.
Glede na anamnezo, ki so jo podali lastniki, na kakšen način njihovi kužki šepajo, in na pasmo, gre najverjetneje pri omenjenih kužkih za izpah pogačice. Pogačica je del kolenskega
sklepa, ki med gibanjem drsi po posebnem žlebu po prednjem delu stegnenice. Funkcija, ki jo opravlja je, da preprečuje drgnjenje mišičnih tetiv neposredno po kosteh kolenskega
Foto: E. Senear
sklepa. Na hrbtni strani ima pogačica obliko črke V in s tem delom drsi po stegneničnem žlebu. O izpahu pogačice govorimo takrat, ko pogačica nima več stika s stegneničnim žlebom in med gibanjem ne drsi več po njem. Pogačica lahko iz stegneničnega žleba zdrsne samo za kratek čas in se kasneje sama vrne vanj. Če ostane dalj časa zunaj in se med gibanjem ne pomika po žlebu, kužek kar izrazito šepa ali pa tačke sploh ne uporablja. Drži jo ali močno skrčeno ali popolnoma iztegnjeno in je ne uporablja. Izpah pogačice se lahko pojavi na eni ali obeh tačkah. Bolezen je zelo pogosta pri že omenjenih brahiocefalnih pasmah in drugih majhnih pasmah, kot so mali koder, yorkshirski teri-er, čivava, pekinžan bostonski terier, japonski čin in manjših mešancih. Najdemo pa jo tudi pri chow chowih, sharpejih in še nekaterih večjih psih.
Diagnozo postavimo s palpa-cijo (pretipavanjem) kolenskih sklepov. Pri kužkih, pri katerih
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
je pogačica trdno povezana s sklepom in izpade le ob večjem pritisku na sklep in živali samo občasno šepajo, zdravljenje ni potrebno. Če se šepanje pojavlja prepogosto, lahko pride do poškodb samega sklepa zaradi izpadle pogačice. Takrat pride v poštev zdravljenje, ki je izključno kirurško. Treba je poglobiti stegnenični žleb in s tem poskrbeti, da pogačica lepo zdrsi po njem. Uspeh pa na žalost ni vedno zagotovljen. Bolezen se deduje, kar pomeni, da gre za prirojeno bolezen, zato se nosilci bolezni izločajo iz reje.
Lastnikom kužkov, ki so poslali vprašanje z omenjeno težavo, svetujem, da se oglasijo v ambulanti, kjer bomo zelo hitro brez invazivnih diagnostičnih metod in slikanj RTG postavili diagnozo, oziroma izločili ali potrdili omenjeno bolezen kot vzrok šepanju pri njihovih kužkih. Emil Senčar, dr. vet. med.
Od tod in tam
Ptuj • Igrače za otroški oddelek bolnišnice
*r;--h
Foto: Črtomir Goznik
V ponedeljek, 11. junija, so predstavniki Lions kluba Ptuj skupaj s predsednikom dr. Darkom Frišem in predstavnico projekta Finančni dan Gabrielo Preac otroškemu oddelku ptujske bolnišnice predali didaktične igrače, s katerimi želijo olajšati bivanje otrok v bolnišnici. Lions klub Ptuj se je pridružil dobrodelnemu projektu Finančni dan, ki ga organizirajo premoženjski svetovalci, analitiki in samostojni podjetniki. Darilo za male bolnike je prevzel predstojnik oddelka Andrej Leva-nič. V zahvali je povedal, da se na otroškem oddelku ptujske bolnišnice zelo trudijo, da bi malim bolnikom bivanje bolnišnici čim prej minilo. Za to je v veliki meri zaslužna tudi vzgojiteljica Vanja Žuran. Letno se pri njih zdravi okrog 1500 bolnikov. V 50 odstotkih so pri malih bolnikih v času zdravljenja prisotni tudi starši, kar je najnižja stopnja hospitalizacije v Sloveniji glede na število otrok. Tudi ležalna doba je izredno kratka, znaša manj kot tri dni.
MG
Prlekija • Kakšno je znanje ekip civilne zaščite
Ljutomersko Območno združenje Rdečega križa in soboška uprava za zaščito in reševanje sta v prleški prestolnici pripravila 18. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Vajo, ki se je je udeležilo 13 ekip, si je ogledal tudi obrambni minister Aleš Hojs, najbolj pa se je izkazal sestav CZ mestne občine Murska Sobota. Sobočani so zmagali že peto leto zapored, sicer pa so se tekmovanja izven konkurence udeležile tudi tri tuje ekipe - hrvaški Čakovec ter madžarska Lenti in Kormend. Preverjanje znanja je potekalo na primeru potresnega sunka, sodelujoče ekipe pa so na štirih delovnih točkah morale pomagati poškodovancem v različnih situacijah ter ob tem pokazati svoje znanje in usposobljenost na področju dajanja prve pomoči ponesrečencem. V sklopu celotne akcije so bile predstavljene dejavnosti in oprema gasilcev, potapljačev, civilne zaščite, kinologov, tabornikov, službe nujne medicinske pomoči, Rdečega križa, policije in slovenske vojske.
NŠ
Spodnje Podravje • Gobe rastejo
Foto: Anemari Kekec
Da po dežju gobe res rastejo, še kako drži, je prejšnji teden dokazal Branko Zajc iz Juršincev, ki je v pičlih petih minutah dopoldne našel za dober kilogram gob. „Najdbo" nam je prinesel pokazat tudi v naše uredništvo. Poletni goban je tehtal skoraj pol kilograma, nekoliko lažji, 35 dekagramov, pa je bil borov goban, je hitel pripovedovati Branko, ki mu je nabiranje gob predstavlja enega najljubših konjičkov že trideset let. Sam najraje gobari v okoli Majšperka, od koder je bil tudi njegov današnji izplen. Ni kaj, vredno posnemanja, če tudi vi obožujete gobe. Cena za kilogram gob se namreč giblje okoli 25 evrov, nam je še zaupal Branko Zajc.
Ur
Foto: NS
Krvodajalci
6. marec: Karina Pintarič, Zagorci 61 a, Juršinci; Patricija Brmež, Sp. Velovlek 32 b, Ptuj; Tanja Trinkaus, Bišečki Vrh 41, Trnovska vas; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2 b, Videm; Bojan Muršič, Senčak 4, Juršinci; Neža Erjavec, Vičava 66, Ptuj; Lidija Potočnik, Spodnje Jablane 5, Cirkovce; Nina Ogrizek, Ilčeva ul. 1, Ptuj; Nina Očkerl, Videm 31; Davorin Šegula, Bodkovci 42, Juršinci; Boštjan Zupanc, Gabr-nik 11, Juršinci; Zdenka Druzo-vič, Krčevina pri Vurbergu, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58 b, Videm; Irena Junger, Sp. Hajdina 38; Rosvita Fekonja, Zagorci 56 b, Juršinci; Franc Ratek, Gabrnik 1, Juršinci; Janez Furman, Zagorci 71, Juršinci; Milan Kostanje-vec, Grlinci 20, Juršinci; Slavko Žnidarič, Tibolci 21 a, Gorišnica; Robi Kurnik, Hočko Pohorje 78, Hoče; Ana Černezel, Levanjci 29 b, Destrnik; Leon Muršič, Gabrnik 1 a, Juršinci; Franc Simonič, Gabrnik 3, Juršinci; Irena Rajh, Gabrnik 34 a, Juršinci; Franc Ca-futa, Zamušani 22 c, Gorišnica; Tamara Trinkaus, Bišečki Vrh 41, Trnovska vas; Katarina Holc, Za-gorci 81, Juršinci; Marija Novak, Kukava 1, Juršinci; Franc Mikša, Hlaponci 17, Juršinci; Albin Voda, Destrnik 28 b; Ivan Hentak, Gub-čeva 5, Ptuj; Robert Avguštin, Lešje 37, Majšperk; Milan Avguštin, Lešje 37.
8. marec: Srečko Bedrač, Mo-ravci v Slovenskih goricah, Mala Nedelja; Robert Horvat, Šinkova ul. 8, Središče ob Dravi; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Andrej Žuran, Mihovci 76l, Velika Nedelja; Dejan Sovič, Lahonci 81 a, Ivanjkovci; Ivanka Muraj, Levanjci 2, Destrnik; Milan Mikolič, Čermožiše 63, Žetale; Ivan Stoč-ko, CMD 6, Ptuj; Andrej Frangež, Osterčeva 7, Ptuj; Danilo Habja-nič, Slavšina 4, Vitomarci; Aleš Mori, Ul. 25. maja 19, Ptuj.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Upanje
Vprašanje: Ali mi bo uspelo, da si začnem graditi in ustvarim svoj dom v kraju, kjer sem živela v otroških letih.
Odgovor: Spoštovana bralka, vaše vprašanje mi zveni nekoliko mistično. Prepričani ste namreč, da ste v otroštvu in s tem posledično v preteklosti imeli srečo in popolnost. Ravno zaradi tega si tako želite graditi majhno hišico v rojstnem kraju. Zavedati se morate, da stvari gredo po svoji poti. Notranje ste zelo pogumni in intenzivno stopate naprej po brazdi usode. Pomembno je, da si naredite načrt in razmislite, kaj vas veseli. Odgovoriti si morate tudi na vprašanje, kaj je za vas sreča. Seveda je odgovor na to vprašanje lahko zelo splošen in po drugi strani morate biti pogumni. Pretirano dokazovanje ljudem okoli sebe se ne izplača in je naivno. Vaša preteklost je bila po eni strani lepa in po drugi vas obremenjuje. Spomine nosimo v srcu. Razbrati je, da morate pri sebi narediti kmalu, že do poletja, določene spremembe in dati na stran tisto, kar vas moti. Dom je tam, kjer se človek počuti doma in kjer ga ustvari. Če bi svoje zdajšnje domovanje nekoliko polepšali in vanj spustili svežo energijo, bi kmalu ugotovili, kako ste lahko srečni in zadovoljni. Živeti v preteklosti se ne izplača, živeti v prihodnosti je prevelika uganka in tako vam ostane sedanjost, da se prepustite sedanjemu trenutku, da v njim uživate in da se veselite vsega tistega, kar vas čaka. Tako boste našli svojo srečo. Moram priznati, da so zvez-
de prepričane, da imate v življenju vse na dosegu dlani in da je od vas odvisno, ali to sprejmete ali ne. Včasih ljudje iščemo priložnosti vsepovsod in ker jih ne najdemo, se jezimo. Nakazano je tudi, da vas čaka cela paleta nekih novosti in da jih morate sprejemati postopoma, korak za korakom. Pomembno je, da nikoli ne prenehate poslušati svojega srca in da se odločite, da morate aktivno stopati naprej po svoji poti. Tako bodo žarki sreče večni. Ob vas so tudi ljudje, ki bi vam z veseljem pomagati, ampak vaša naloga je, da jih zaprosite za pomoč. Pravzaprav ni nič tako težko in vedno je lepa beseda tista, ki najdete lepo mesto. Od časa do časa ste gotovo tudi zelo trmasti in zavarovani vase. Življenje je nevidna igra usode, ki vam je naklonjena. Iz vsake situacije lahko izvlečete nekaj dobrega in se kaj naučite. Sprosti vas tudi narava in svež zrak. Odločno stopajte naprej in vedite, da ste Ljubljeno bitje.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Šifra: Mir
Vprašanje: Zakaj imam že vse življenje občutek, da mi nihče resnično ne prisluhne, me ne razume, in občutek, da me nihče ne mara. Kar izgovorim, ljudje razumejo narobe.
Odgovor: Zrno modrosti se skriva v tem, da ima vsaka beseda svojo moč in sklop besed svoj namen. Besede so tiste, ki so lahko lepe in prijetne, ter tiste, ki prinašajo veselje ali žalost, če so izgovorjene na napačen način. Zvezde so mnenja, da so vaše besede preveč impulzivne.
V navalu silovitih čustev lahko izrečete tudi tisto, kar kasneje obžalujete, toda omenjeno je za vas breme. Napredek boste dosegli tedaj, ko se boste pri vsem začeli sprejemati in iz dneva v dan uživati. Spodbudno je, da krepite svo-
Če imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Tanji ugotovili mastno, občutljivo in dehidrirano kožo. Po površinskem čiščenju, pilin-gu in masaži so ji več povedali o negi kože doma. Priporočili so ji redno globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu, priporočili pa tudi mikro dermoabrazijo, brušenje kože s kristali, ki prispeva k zmanjšanju por.
V	Frizerskem salonu Stanka je bila Tanja najprej deležna striženja, frizerka Sabina Vajda je lase postrigla asimetrično in kratko. Posušila pa s krtačo in stilirala z bisernim stajlerjem.
Vizažistka Minka Feguš je ličenje pričela z mineralnim pudrom v prahu, nanesla ga je s čopičem. Veke je obrobila s črnim črtalom, zabrisala pa s temno vijoličnim in svetlejše sivim odtenkom senčila. Nekoliko je poudarila še obrvi in s črno maskaro
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tanja prej ...
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m zensKo
FÍU2GÍÍSCVO z Slomškova 22
10 % popust v juniju
trepalnice. V mareličnem odtenku so zasijale ličnice, svetlejši glos pa je nanesla na ustnice. Ličenje, ki ga je Minka izbrala za današnjo kandidatko, v prvi vrsti poudarja njen celoten obraz in njeno siceršnjo podobo.
„Današnja izžrebana kandidatka je mlada mamica, ki šele drugi mesec uživa v svojem materinstvu. Torej bo v naslednjem letu polno zaposlena z razvajanjem svojega sina in bo lahko pozabila na vse morebitne probleme, s katerimi bi se nehote ubada-
la, če bi imela preveč časa. Ima sicer rada naravo, rada kolesari, kar pomeni, da je več ali manj v športnih oblačilih, ki pa jo bodo spremljala tudi v času odraščanja njenega prvorojenca, saj bo morala iz dneva v dan biti pripravljena skakati zdaj sem, zdaj tja. Vendar to nikakor ne pomeni, da si Tanja ne more kdaj izbrati tudi oblačil, ki se spogledujejo s športno eleganco. Kako bi to bilo videti na njej, ji bomo skušali pokazati danes. V trgovini Modiana sem izbrala zanimivo prosojno
Bernardo zanima, kaj je to fobija in kaj je v ozadju te motnje.
Fobija je nevrotični strah, ki se nanaša na določeno situacijo, čeprav za to ni nobenega objektivnega razloga. Po tej svoji neobjektivnosti se razlikuje od fiziološkega strahu, po svoji omejenosti na določeno situacijo pa od tesnobnosti.
Vsebina fobije je različna (od strahu pred odprtim prostorom -agorafobija, pa do strahu pred zaprtim prostorom - klavstrofobija; lahko se nekdo boji vsake višine, živali, potovanja, umazanije in infekcije, lahko je nekoga strah, da zardi v določeni situaciji ipd.).
Pacienti se zavedajo nesmiselnosti svojega strahu, toda ne morejo se ga znebiti, pa tudi ne izogniti situaciji, ki ga izzove.
Fobija pravzaprav zamaskira plašnost in občutek negotovosti pred nalogami, kar pacienti niti sebi niti drugim ne želijo priznati in jih projicirajo v neko zunanjo nevtralno situacijo. Pacient se namreč ne boji tistega, kar je povod njegovi fobični reakciji, temveč je v njem stalna tesnoba, ki se je občasno želi znebiti.
Za pojav fobije ni nekih specifičnih razlogov, saj vse tisto, kar naredi človeka negotovega, lahko izzove v njem tudi fobijo.
Mag. Bojan Šinko
jo intuicijo in da se predvsem umirite. Ko boste zadeve delali v miru, lahko v sebi najdete moč in navdih za naprej. V navalu jeze, ki se v vrtincu duše odvija občasno, je lahko povod za slabo voljo. Drugi vzrok je dejstvo, da v življenju verjamete v lastno nemoč in se oklepate tistega, kar je staro in neuporabno. Spremembe ostajajo oaza nekih priložnosti in pričarajo tudi mir v duši. Kajti skozi to vam ni nikoli dolgčas. Res pa je, da je zdravilo za vaše težave tudi ljubezen, da imate v prvi vrsti radi sebe in potem svojo okolico, naravo, da radi živite in da vsak dan uvidite kaj novega. Vsak dan se lahko veselite novega dne in uvidite v vsem neko upanje prihodnosti. Tako bodo postopoma prišli v vaše življenje takšni ljudje, ki vas bodo imeli radi in se bodo
ob vas dobro počutili. Pravilno je, da se ločite od preteklosti in uvidite priložnost v vsakem trenutku bivanja!
V primeru, da tudi vas zanima odgovor na kakšno vprašanje, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odločite. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj poslati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščete me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil
Tanjino spogledovanje s športno eleganco
Tanja Horvat je 26-letna mamica iz Biša (občina Trnovska vas), mamica dvomesečnega sinka, po poklicu živilska tehnica, ki je trenutno brez zaposlitve. V prostem času rada kolesari, uživa v naravi. Sodelovanje v akciji Iščete svoj stil je vzela kot neke vrste mali življenjski izziv. Meni, da so spremembe v življenju dobrodošle, vsak si jih od časa do časa zaželi.
bluzico s sivo oranžnim potiskom. Bluzica je iz zmečkanega materiala, kar pomeni, da je po pranju ni nujno likati. K njej sem izbrala še poletno ozko krilo z zanimivim detajlom na dolžini, ki razbije klasičen videz ravnega krila. Model in material krila dajeta možnost uporabe tako za športni kot tudi za elegantni slog, kar je vsekakor velika prednost, saj menjujemo le zgornji del (druga bluza, majica, jakna, blazer ...). Da pa ta slog dobi nekaj na svoji drugačnosti in razbije monotonijo sivine, sem v trgovini Alpini izbrala rdeče usnjene sandale in k temu še rdečo torbico. Rdeča in siva barva se zelo dobro dopolnjujeta, tako v bolj elegantnem kot tudi športnem slogu. Seveda bi kombinacija krila s črno bluzo in črnimi čevlji takoj vse skupaj dvignila na visok nivo elegance. Tanja naj torej izkoristi kakšen trenutek tudi za skok v krilo, ki pa naj ohranja detajle mladostnega in športno elegantnega sloga," je Tanjino preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Tanja izbrala pedikuro, saj so redno negovane noge
Foto: Črtomir Goznik
Tanja po preobrazbi: v oblačilih iz Modiane, ki jih dopolnjujejo rdeči čevlji in torbica iz prodajalne Alpina v Lackovi ulici na Ptuju.
pogoj za lahkoten in živahen korak. Klasična pedikura vključuje namakanje nog v masažni kopeli, odstranjevanje trde kože, oblikovanje ter odstranjevanje obnohtne kožice, nego nohtov in masažo stopal. Postopek pe-dikure v salonu traja 45 minut, je povedala kozmetičarka Silva
Čuš. Če imate težave s suho ali razpokano kožo, glivičnim obolenjem, prekomernim potenjem, vraščanjem ali zadebeljenim nohtom ali kurjim očesom, je obisk kozmetičarke ali pedikerke nujen za lahkoten in živahen korak v poletje.
MG
Slo glasbene novice
Člani Etno skupine Langa so legendarno pesem Baby come back oblekli v prekmurščino, jo obuli v ciganski ritem in pokrili z zvokom violine. Pesem v avtohtonem prekmurskem narečju pripoveduje o žalosti preprostega fanta, ki ga dekle zamenja za »boljšo« ponudbo. Glasba z žalostnim besedilom in hkrati z veselim ritmom dobi druge dimenzije in skoraj ne spominja na original.
Skupina Langa je v zadnjih šestih mesecih posnela dve pesmi ter videospot, za člani zasedbe je uspešna koncertna turneja v Seiser Almu v Italiji, pripravljajo pa nov album z glasbo, ki bo gorela in plamtela; langa v ciganskem jeziku namreč pomeni plamen. »S pesmijo Mala odi nazaj sporočamo, da Langa vedno pride nazaj - v nas je ogenj, ki se ga ne da pogasiti,« o skladbi pravita Mišo in Jože Kontrec.
•kick
Skupina Big Foot Mama je na odmevni promociji novega albuma Izhod, kije potekala 17. maja v ljubljanskem SiTi Teatru presenetila z razstavo umetniških slik, ki so nastale izpod čopičev 15 študentov likovne pedagogike pod mentorstvom prof. Zdenka Huzjana na temo 12 besedil, ki se nahajajo na albumu. Zaradi navdušenja obiskovalcev promocije in velikega zanimanja javnosti se razstava seli na častno mesto - od 5. do 25. junija bodo slike krasile glavni hodnik ljubljanskega City Parka, kjer bo na slušalkah mogoče tudi poslušati posamezne skladbe, ki so slikam služile kot vodilo in navdih.
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ALIENS - . NA DRUGI STRANI 9. ANDRAŽ HRIBAR - NI RES 8. JERNEJ ' DERMOTA - NIKOLI NI PROV 7. LANGA - MALA, ODI NAZAJ 6. ZLATKO - VEČ OD LAJFA 5. ČUKI - Z NOGO OB TLA 4. ORLEK - ŽIVLJENJE GRE NAPREJ 3. REGINA - TEBE NI 2. KATARINA MALA - BOMBON 1. SAŠA LENDERO - KAJ MI DELAŠ
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Ralčeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Poletna noč v znamenju 50-letnice Slovenske popevke
Z gala koncertom Poletna noč - 50 let Slovenske popevke se bodo organizatorji letos poklonili zlatim časom Slovenske popevke. Na velikem odru na Kongresnem trgu v Ljubljani bodo v četrtek, 21. junija, ob 21. uri, pod taktirko dirigenta Patrika Grebla ter v izvedbi Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija zazvenele največje uspešnice Slovenske popevke.
Program gala koncerta bo obsegal skladbe vse od leta 1962 pa do danes. V originalnih priredbah bo publika lahko prisluhnila zimzelenim melodijam, kot so Mandolina, Zvezde padajo v noč, Orion, Poletna noč, Malokdaj se srečava, Maja z biseri, Vem, da danes bo srečen dan, Za prijatelje, Čez 20 let in še mnogim drugim.
Idilično okolje ljubljanskih Križank bo letos nadomestil večji prireditveni prostor, na novo urejen Kongresni trg v Ljubljani, ki bo omogočil, da si prestižni gala koncert v živo ogledajo vsi tisti, ki si to želijo.
Na velikem odru Kongresnega trga bodo priljubljene slovenske uspešnice prepevali Stane Man-cini, Alenka Godec, Nina Strnad,
Lado Leskovar, Lea Sirk, Lidija Kodrič, Eva Boto, Edvin Fliser, Bilbi, Janez Bončina - Benč, Tomaž Domicelj, Nuška Drašček, Oto Pestner, Omar Naber, Andrej
Šifrer, Nuša Derenda, Katrinas, Yuhubanda & Katja Koren, Yle-nia, Anika Horvat, Damjana Gola-všek, Anžej Dežan, Darja Švajger in Rudi Bučar ob spremljavi Big
Foto: Stane Sršen
Zimzelene uspešnice bo med številnimi izvajalci obujala tudi odlična vokalistka Nuša Derenda.
Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla. Posebni gosti večera bodo tudi Mojmir Sepe, Nataša Dolenc, Jure Robe-žnik, Ajda Kalan, Nino Robič in Dušan Velkaverh. Prireditev bo povezovala Bernarda Žarn.
Gala koncert Poletna noč, ki ga vsako leto organizirata RTV Slovenija in Festival Ljubljana, je postal tradicionalna prireditev, ki obuja spomin na zlate čase Slovenske popevke. Festival je v vseh teh letih slovenski glasbeni prostor obogatil s številnimi pevskimi zvezdami in še številčnejšimi skladbami. Prenekatere so postale prave slovenske zimzelene uspešnice, primerljive s skladbami svetovno znanih komponistov, kot so George Gershwin, Cole Porter ali Irving Berlin.
Pred organizatorji letošnje Poletne noči je bila tako težka naloga - v enem samem koncertnem večeru predstaviti bogato, polstoletno glasbeno dediščino, vrsto izjemnih avtorjev, vse od komponistov, piscev besedil in aranžerjev, pa do vokalnih solistk in solistov, dirigentov in voditeljev. Večer bo tako poln odlične glasbe iz bogate zakladnice Slovenske popevke.
MZ
Filmski kotiček
Prometej
Film Prometej se začne kot legenda o Prometeju, saj nazorno pokaže, da je znanje pogubno, toda hkrati za razvoj nujno potrebno. Znanje oz. vedenje je kot ideja ali subjekt dovolj abstraktno, da je onkraj sodbe o dobrem in zlu. Šele ljudje mu dodamo subjektivna ovrednotenja, ki na nivoju družbe večkrat trčijo. Pravzaprav se ti trki dogajajo ves čas, zlasti pred volitvami, ko različne skupine, ki si lastijo znanje nad ustrojem sveta, v svoji dušebrižniški skrbi želijo svoje vrednosti aplicirati na vse. Od tu naprej je tovrstna dobrota le tlakovana pot v pekel in tudi to je tista pogubna lastnost znanja, ki človeka uniči. Od tod spoznanje, da je ne-
Prometheus
Igrajo: Noomi Rapace, Charlize Theron, Michael Fassbender, Logan Marshall-Green Režija: Ridley Scott Scenarij: Jon Spaihts in Damon Lindelof Žanr: ZF grozljivka Dolžina: 124 minut Leto: 2012 Država: ZDA
znanje blaženost oz. neka vrsta usmiljenja.
Film Prometej je po 32 letih vrnitev slavnega režiserja Ridleyja Scotta k franšizi o Osmem potniku, zato so bila pričakovanja (ne)upravičeno visoka. Pravzaprav tako visoka, da jih ni bilo mogoče izpolniti, zato je relativno razočaranje nad filmom do neke mere razumljivo. Scott se je tokrat lotil temeljnih vprašanj o nastanku človeštva, seveda skozi prizmo znanosti, delno tudi darviniz-ma, toda ker film prihaja iz ZDA, te globoko verske države, avtorji kljub temu obdržijo idejo boga kot temelj vsega, kljub temu da se je ta ideja skozi zadnja stoletja morala vedno bolj umikati odkritjem znanosti. Človeška nenaravna potreba, da tudi v kaosu išče red, smiselnost, urejenost, ter egoistična ideja o podrejenosti višji ideji za lastno korist (kamor spada tudi preživetje osebka ali vrste) ostaja v luči znanstvenih odkritij nepotešena, zato je kljub vse večjemu oddaljevanju koncepta boga slednji še vedno (trdovratno?) prisoten, kar gre filmu Prometej malce v škodo.
Film namreč zastavi več vprašanj, kot ima odgovorov, kar je načeloma znak dobre ZF, vseeno pa ni tako globoko delo kot Odiseja 2001 ali kot (prav tako Scottov) Iztrebljevalec. Ravno tam, kjer bi lahko Pro-metej kot film zasijal, nastane vsebinska in pomenska luknja, ki jo režiser sicer povsem solidno napolni z žanrsko vsebino, toda izmikanje odgovorom gledalca ne napoti k razmišljanju, temveč mu pusti kanček grenkobe, saj se zdi bolj kot priprava na nadaljevanje napotek k razmišljanju.
Film je zato treba gledati neobremejeno in ločeno od preostanka franšize. V tem primeru smo deležni dokaj dobre ZF grozljivke, kljub nekaterim občutkom o že videnem. Scott, podobno kot Cameron, ostaja
zvest močnemu ženskemu liku Ripley, nekaj gravž prizorov pa seveda 30 let kasneje ne deluje tako pretresljivo kot izvirnik. Bolj kot o vprašanjih o ustroju stvarstva in človekovega mesta v njem, vključno z nastankom, se gledalec zaradi mestoma zmedenega scenarija ukvarja s sestavljanjem narativnega poteka zgodbe. Kdo je kaj storil in zakaj, zlasti robot David, ki ima tipično halovsko skrito agen-do, toda žal brez zanimivih moralnih in etičnih dilem.
Bolj pomembno vprašanje, ki se zastavlja, je to, ali se Scott z obiskom začetka svoje impresivne kariere morda počasi poslavlja. Konec koncev pripravlja tudi Iztrebljevalca 2, kar se zdi kot sklenitev kroga njegovega opusa. Mar nima več česa povedati?
J
(g
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
|=	Prestop Sonca v znamenje Raka
'g	(21. junij) prinaša veliko zvedave
.g	in radovedne energije. Prenova
S	vas čaka doma in končno se boste
'CO
-a morali odločiti, kaj si pravzaprav "s želite in kje so vaše meje. Finančno 1 stanje bo v vašem primeru zelo pe-zdnistro in zanimivo. Zavedali se boste, da iz majhnega raste veliko.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Napredovali boste besedno in v komunikaciji. Nakazano je, da boste našli v sebi moč in ustvarjalno energijo. Tako časa za počitek ne bo, ampak se aktivno soočite z obveznostmi življenja. Sprostila in z energijo vas bo napolnila narava in svež zrak. Odločili se boste in
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)

Finančno stanje se vam bo popravilo in spremljala vas bo sreča in radost. Zanimivo je, da se znajdete v vseh oblikah sodelovanja in da vas bo mnogo ljudi povprašalo za nasvet. Odločni boste na delovnem mestu, kanček kreativnosti pričara čarobnost. Ljubezen in romantika bosta šli z roko v roki.
RAK (21.6. - 22.7.)
Kresnica (23. junij) bo za vas dan, v katerem najdete svoj smisel in prijetne trenutke. Ustvarjalna energija bo tista, ki bo božala vašo dušo, našli boste navdihe v komunikaciji. Zdi se, da boste veliko na poti in doživeli uspehe na delovnem mestu. Partnerjevi namigi vam
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Pred vami je zelo prijeten in umirjen čas. V primeru, da se odpravljate na morje, vas čaka ugodna romanca. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali s partnerjem pogovoriti in mu povedati svoje mnenje. Na delovnem mestu boste usodo vzeli v svoje roke in javno pokazali svoje ambicije.
Mi DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
V vašo bližino bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili in vam pokazali še drugo pot. Začetek tedna bo morda nekoliko bolj nemiren in pri sebi boste naredili določen obračun. Slabe stvari morate pozabiti in dobre zapolniti. Partner vas bo koval med zvezde in to vam
SESTAVIL
EDI KLASINC
MOŽEVA MATI
INDIJSKI PESNIK RAJA
POLJSKA CVETICA
BOMBAŽNA TKANINA
PODOBA
TIPKA
NASA PEVKA
MAJHEN KAVELJ
BLOM-DAHLOVA OPERA
ŠTRLEČI DEL
KRAJ ZA ČAKANJE
KRALJ ZAHODNIH GOTOV
NAŠ HARMONIKAR (LOJZE)
PODALJŠANI SLONOVI SEKALCI
STOPNJA VELJAVE, POLOŽAJ
IZVIJAČ
NUDISTKA
JUGOSL. NOGOMETAŠ (SILVESTER)
OBLOGA NA BOLEČEM MESTU
ALENKA ŠMID
TERORIST. ORGANIZACIJA
MAJHNA LINA
SEZNAM NAPAK
NASELJE PRI MIRNI PEČI
Štajerski TEDNIK
STAVBA ZA ČEBELE
REKA V KARELIJI
KURIVO ZA PLAVŽE
OLGA KOROŠEC
GRŠKA ČRKA
OČALA, ŠČIPALNIK
POSEDUJEM
RDEČE BARVE
ČRKA GRŠKE ABECEDE
OGLJIKOVODIK
DALMATINSKA ANA
ANGLESKI PISATELJ (GRAHAM)
JEZERO V KANADI
TARNANJE
KRAJ NA MADŽAR.
NAČELNIK BANOVINE
PREBIVALEC ČIČARIJE
PEVKA DUVAN
KALIF IZ RADU MAJA
BELA LILIJA
DANSKI ŠA-HIST LARSEN
LITIJ
MARKO OKORN
ANTON TROST
NEOBSTOJ MOTIVA
GRLICA RUMENE BARVE
SLUŽBENO
MESTO KANONIKA
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANIARA = Blomdahlova opera iz leta 1959 s prvo elektronsko glasbo, AREN = aromatski ogljikovodik z benzenovim obročem, BAK = kraj na Madžarskem, KEM = reka v Kareliji, LIMBAR = bela lilija, MUL = redka, mehka bombažna tkanina, RAE = jezero v Kanadi, TAKAČ = nekdanji jugoslovanski nogometaš (Silvester, 1940-).
■je>j!uoue>j 'eojgeiauis
'e^iewaje 'ofiauiouey '}uag 'jequn| 'peierno 'o|3 'aey 'auaajg 'm 'erne^p 'jb^ao 'yo 'Heiuiaqag 'ley u^aA 'epje^ iv 'SV 'WeIW Ibajoh e>pv '|nui 'oey 'sjiueuie 'jbibj 'e^jjs '|e}uv 'egsej :ouAejopoA '3>INVZId>l 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 16. junij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 17. junij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 18. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
8.00. ODPRTI TELEFON: 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 19. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali ogla-
si (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 20. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA.
18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 21. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in god-
ci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 22. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). Gospodarski izziv na Radiu Ptuj. Ob ponedeljkih po 11. uri z novinarko Mojco Zemljarič.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Sprehod po gozdu vas bo notranje umiril. Veliko bo priložnosti za romantične večere v dvoje. Dokazali boste lahko, da ste po naravi zelo romantični. Na delovnem mestu boste imeli v ognjuveč želez, toda bodite previdni in poleg intuicije uporabite tudi diplomacijo. Poglobili se boste vase.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Ugotovili boste, da imate srečo v sebi. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in pri tem ugotovili določeno lepoto. Navdih boste našli pri srčnemu izvoljencu in skupaj vam bo uspelo. Na delovnem mestu bo izstopala individualnost, šteli bodo skupinski uspehi. Počasi
V tem tednu boste zelo pridni, delovni in marljivi. Obveznosti se bodo kopičile in tako boste imeli polne roke dela. Nekaj več poudarka boste morali dati svojemu zdravju. Preberite si kakšno knjigo o zdravi prehrani. V ljubezni boste plesali po taktu partnerja. Odzo-vite se klicu narave.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Nakazana je neka novost, ki vam bo podarila veliko energije. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in našli boste določen smisel. Poleg romantike bo tu tudi kreativna in umetniška energija. V ljubezni boste našli določeno motivacijo in nasvete. Skozi delo se boste pilili.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Pred vami je zelo pustolovski teden, v katerem boste imeli veliko časa zase. Lahko se odpravite med tabornike in iščete svoj zaklad. Pestro in zanimivo bo v ljubezni, čeprav v tem obdobju morate biti bolj dojemljivi. Največ aktivnosti doživite doma, kjer bo tudi oaza
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Kljub povečanim obveznostim si boste vzeli čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Za svoja dejanja boste v veliki meri postali odgovorni in v pogledu službe se vam odpirajo novosti. Komunikacija in intelektualni izzivi bosta paradna konja tega tedna. Ljubezen: pogovorite se.
se
Majšperk • Podjetje Albin Promotion proslavilo 22-letnico
Na velikem slavju prek 400 gostov
Podjetje Albin Promotion iz Majšperka, ki je bilo ustanovljeno junija 1990, je minuli konec tedna proslavilo 22-letnico delovanja z velikim slavjem, ki se ga je udeležilo okoli 400 vabljenih gostov iz Slovenije, Afrike in celo iz Azije.
Kot je na velikem slavju v petek, 8. junija, na sedežu podjetja v Majšperku povedal Albin Brencl, lastnik in prokurist podjetja AP Albin Promotion, je junija 1990 podjetje Albin Promotion ustanovil še v Beogradu, v njem pa so bili tedaj zaposleni le trije delavci. V dobrih dveh desetletjih se je zgodilo veliko sprememb, prihajalo je do različnih nihanj, ves čas pa so si prizadevali za nenehni razvoj in širitev proizvodnje. Do največjega razcveta je prišlo po tem, ko so sedež firme iz Lovrenca na Dravskem polju preselili v prostore nekdanje tovarne volnenih izdelkov v Majšperku.
V podjetju AP se že od vsega začetka ukvarjajo s široko paleto proizvodnih in prodajnih dejavnosti; danes, ko skupaj z delovno enoto v Kidričevem zaposlujejo 168 delavcev, pa sodijo med najpomembnejše predvsem proizvodnja in prodaja delov za avtomobilsko industrijo, proizvodnja kovic in žebljev, recikliranje odpadnih gum ter izdelava volne in gobelinov. V zadnjih dveh letih pa je v ospredju tudi zbiranje, predelava in prodaja kurjih nogic za azijske trge, ki jih največ izvažajo na Kitajsko, v Hongkong in Vietnam. Na azijske
Foto: M. Ozmec
Med slavjem v Majšperku: (z leve) Inacio Bintchende iz Gvineje Bissau, lastnik podjetja Albin Brencl, Ibrahim Nouhoum, direktor mednarodnega afriškega foruma, ter Franci Weingerl iz podjetja AP
trge izvozijo že okoli 4000 ton kurjih nogic letno, saj so tam prava kulinarična specialiteta.
Zaradi vsega tega so na proslavo ob 22-letnici podjetja Albin Promotion povabili več kot 400 gostov iz vse Slovenije, nekaterih sosednjih držav, Afrike in Kitajske. Na proslavi pomembnega jubileja ter na pokušnji kulinaričnih speci-alitet iz kurjih nogic so se v Majšperku zbrali predstavniki kitajske ambasade v Sloveniji
s skupino kitajskih kuharskih mojstrov, ki so gostom ponudili kurje nogice na več različnih načinov. Prišli so predstavniki afriških držav Gane, Malija, Ma-vretanije in Senegala, nekoliko pozneje pa so se jim zaradi zamude letala pridružili še predstavniki iz Tanzanije. Poleg tega so se slavja v Majšperku udeležili tudi številni visoki domači predstavniki iz vladnih ministrstev, Gospodarske zbornice Slovenije, Državnega
sveta in Državnega zbora, podjetniškega sklada Slovenije, več kot 120 direktorjev slovenskih in okoliških podjetij ter seveda številni sodelavci, poslovni partnerji in prijatelji.
Poleg bogate pokušnje raznih kulinaričnih dobrot so slavje ob 22-letnici podjetja Albin Promotion popestrili tudi z glasbenimi užitki, saj sta številne goste zabavala kar dva rokovska ansambla.
-OM
Haloze • Društvo rejcev KGZ Ptuj vabita
Naj rejec drobnice 2012
Društvo rejcev drobnice Haloze v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj vabi vse rejce drobnice na območju Spodnjega Podravja, da se prijavijo na ocenjevanje in izbor naj rejca drobnice 2012, ki ga bo DRD Haloze razglasilo ob dnevu rejcev na 10. OVČJE-KOZJEM BALU 2012, ki bo v soboto, 7. julija, na gradu Borl, Dolane 1, 2282 Cirkulane.
Ocenjevalna komisija bo kandidirano »rejsko gospodarstvo« opredelila v dve kategoriji: A - rejec ljubitelj drobnice, ki redi do 15 glav drobnice, in B - rejec drobnice, ki redi nad 15 glav drobnice. Na dan ogleda bo ocenila stanje z ocenami od 1 do 5 po naslednjih kazalnikih kakovosti:
PS1 - tehnologija reje (navzkrižna skladnost, pogin, zdravljenja - hlevska knjiga, zunanji videz -koža, parklji ...);
PS2 - bivalne razmere živali (hlev, staja, površina glede na GVŽ, zračnost ... nastilj/gnoji-šče, sveža voda ...);
PS3 - pašniki, seniki (površina glede na GVŽ, parce-
liranje, obora, sveža voda ...);
PS4 - celostna podoba (pregledna dokumentacija, oznaka kmetije - rejca, prospekt ... član društva).
Zmagovalci v kategoriji prejmejo prehodni pokal, vsi udeleženci pa priznanje za sodelovanje.
Komisija sprejema prijave
na naslov: DRD Haloze, Pristava 21 a, 2282 Cirkulane, do 18. 6. 2012, s pripisom: NAJ REJEC DROBNICE 2012.
Prijavni obrazec lahko dobite na spletni strani www.halo. si ali pišete na info@halo.si. Na spletni strani bodo objavljena pravila in rezultati ocenjevanja. Za podrobnejše informacije o razpisu pa pokličite na 041 317 503.
Komisija bo izvedla ocenjevanje po predhodni najavi v dneh od 20. do 25. junija.
S prijaznim odnosom do živali in narave vas vljudno vabimo k sodelovanju!
KGZS Zavod Ptuj
Slovenija • Po volitvah v KGZ
Vrisk ne bo kandidiral
Potem ko so javnosti že znani neuradni izidi volitev v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), po katerih je največ sedežev dobila Smrkoljeva Slovenska kmečka zveza, le dva sedeža manj (15) pa Vriskova Kmečka lista, je ugibanj okoli tega, ali bo KGZS še naprej vodil Ciril Smrkolj ali pa bo tokrat le uspelo Petru Vrisku, konec. Vrisk zagotovo ne bo novi predsednik.
Namreč, na ponedeljkovem srečanju kluba svetnikov Kmečke liste - društva za razvoj kmetijstva in podeželja so zbrani izbrali novega kandidata za predsednika KGZS. Kandidat Kmečke liste je Cvetko Zupančič, ki je bil izvoljen iz območne enote Ljubljana.
„Cvetko Zupančič že osem-intrideset let gospodari na 27 ha veliki hribovski kmetiji, kjer se ukvarjajo z živinorejo (kravami dojiljami), poljedelstvom in gozdarstvom. Že peti mandat zapored uspešno kot predsednik vodi Kmetijsko zadrugo Stična in je aktiven tako v
domačem okolju kot tudi širše. Je državni svetnik, član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in aktiven v številnih strokovnih odborih. S svojim delom in izkušnjami ima velik čut za ljudi in njihove potrebe, zato ve, da le skupaj lahko zagotovimo varno prihodnost za
Peter Vrisk
slovenskega kmeta in podeželje," je v izjavi za javnost med drugim zapisal predsednik Kmečke liste Peter Vrisk.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ormož • Čarovnik iz Oza
Po Piki Nogavički in Matildi je odrasla gledališka skupina OŠ Ormož letos že tretje leto zapored na oder postavila predstavo. Režiserka Irena Blagovič se je odločila za Čarovnika iz Oza, ki ima poleg zabavne tudi poučno sporočilno vrednost. V ekipi so zaigrali Mojca Bauman Kralj, Mirjana Meško, Aleksander Šterman, Majda Šveglar, Majda Podplatnik Kurpes, Mateja Kovačič, Mojca Kovačič, Metka Lešničar, Bojan Viher, Alenka Šalamon, Anton Lah in Daniel Lesjak. Režiserka je povedala, da sodelavce kot igralce že dokaj dobro pozna in jim je brez težav določila vloge. Bilo pa je nekaj težav pri zasedbi moških vlog zaradi pomanjkanja moških igralcev. Zato je pritegnila k igranju tudi dva kuharja, dodatno pomoč pa je poiskala tudi v kolektivu sosednje gimnazije. Z delom so pričeli že v februarju, vendar se je zaradi obilice drugega dela in aktivnosti članov ekipe v drugih gledaliških skupinah nekoliko zavleklo. Vaje so bile naporne, a tudi zabavne. Ker pa gre za prostovoljno izbiro in ker so delali s srcem in dobro voljo, se za rezultat ni bilo treba bati. Za kostume je poskrbela Alenka Šalamon, za glasbeno opremo Irena Blagovič, sceno so pripravili Janja Rudolf, Darko Špaca-pan in Igor Kavčič, slednji pa je skrbel tudi za tehnično opremo.Minuli petek so imeli kar tri predstave, kar je bilo za vse precej naporno. Najprej so okrog 80 minut trajajočo predstavo dvakrat zaigrali za učence in zaposlene v OŠ Ormož. Učenci so se pošteno zabavali, hkrati pa so bili tudi navdušeni nad igro svojih učiteljev, ki so jih lahko videli v povsem drugačni vlogi kot običajno. Zvečer pa so zaigrali še za upokojene sodelavce in vse, s katerimi so na različne načine sodelovali skozi vse šolsko leto.
Viki Ivanuša
Ptuj • Pozdrav poletju
Foto: MG
Pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ki jih vodi Marija Zamuda, so 2. junija v Narodnem domu na Ptuju pripravile že tradicionalno prireditev Pozdrav poletju. Nanj so povabile skupine ljudskih pevcev in godcev, s katerimi se sicer družijo tudi na drugih podobnih pevskih srečanjih na Ptujskem in širše. Dvorano Narodnega doma na Ptuju je napolnila ljudska pesem gostiteljic, mešane pevske skupine DU Sv. Trojica (vodja Zofka Druzovič), pevk KD Sela (vodja Antonija Kauče-vič), mešanega pevskega zbora PGD Hajdoše (zborovodja Jože Dernikovič), pevk društva gospodinj Vitomarci (vodja Ljudmila Kocuvan), pevcev ljudskih pesmi KD Obrež (vodja Danica Žerjav), skupine Odmev Mala vas - trio Vetrnica (vodja Konrad Kostanjevec), pevk KUD Maksa Fur-jana Zavri (vodja Milena Potočnik), ljudskih pevcev KD Trnovska vas (vodja Janez Rojko) in ženskega pevskega zbora Lipa Dll Ptuj (zborovodja Jože Dernikovič) V Pozdrav poletju je v soboto zapela še vokalistka Nina Kokol, zaplesala pa folklorna skupina Vrtca Ptuj - enote Marjetice, kije navdušila s točko Levo - desno. Letošnji Pozdrav poletju so zaključili s skupno pesmijo ženskega pevskega zbora Lipa DUPtuj in moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, ki so ji pritegnile tudi ostale pevske skupine, tako da je ljudska pesem Narodni dom prepla vila do zadnjega kotička, VZKD Ptuj so veseli, da kultura še vedno živi v teh prostorih. Pozdrav poletju je ena dragocenejših prireditev v tej pomladi, ker so jo oblikovali ljudje, ki svoj prosti čas preživljajo zelo zelo ustvarjalno in delijo vse tisto, kar je lepo, z drugimi, edino plačilo za njihovo ustvarjalnost pa je aplavz občinstva in naj bo tako tudi tokrat, je vpozdra-vu nastopajočim poudarila predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič. Pevkam in pevcem ter ljudskim godcem so se za nastope zahvalili s cvetjem in priznanji, ki jih je skupinam podelil Franc Lačen, podpredsednik ZKD Ptuj.
MG
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
POLAGANJE KERAMIKE in vsa sliko-pleskarska dela. Tadej Murko, s. p., Zidanškova ul. 21, Ptuj. Tel. 040 468 828.

Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ?V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
NEPREMIČNINE
POSLOVNO-STANOVANJSKO objekt v Skorbi oddamo v najem. Kont. št. 031 680 939.
£
—-n'ruTbA
IffpiPPilIMIraHIIII
">StEM DVORISčUV ORMOŽU K
datum	PRIREDITEV	vstopnina
sobota, 16- junij	Ploščad Grajske pristave Ormož, ob 10. uri JSKD Ol Ormož in pihalni orkester Ormož: 17. TEKMOVANJE GODB SLOVENIJE V ZABAVNEM PROGRAMU ZA POKAL VINKA ŠTRUCLA	-
torek, 19- junij	Grajska pristava Ormož, ob 15. uri POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ - ORMOŽ Simpozij: Po poteh rokodelcev ormoškega območja Avla občine Ormož, ob 17.30 uri POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ - ORMOŽ Otvoritev razstave: Po poteh rokodelcev ormoškega območja	-
petek, 22- junij	Grajsko dvorišče Ormož, ob 19. uri OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI: Fake Orchestra OTVORITEV ORMOŠKEGA POLETJA: Barbara Krajnc Avdič in Gregor Geč Kerenčičev trg, ob 21. uri 9. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK	-
sobota, 23. junij	Hum pri Ormožu, ob 19. uri MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE	-
ponedeljek, 25. junij	Velika Nedelja pri gradu, ob 19. uri TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Gosti koncerta: Slavko Ivančič in Klapa Solinar	4€ (študentje) 7€ (odrasli)
sreda, 27. junij	Grajsko dvorišče, ob 18. uri OTROŠKA LUTKOVNA PREDSTAVA Pravljičarna: POGUMNEGA VITEZA JE STRAH	-
petek, 29. junij	Grajsko dvorišče, ob 21. uri Koncert BILBI	5€
MEDIJSKI POKROVITELJ:
Štajerski
Prodaja vstopnic poteka na enoti Turističnoinformacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 9. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož, razen koncerta Bilbi, Tadeja Vesenjaka, Alenke Godec in glasbene skupine Connect, ki bodo v primeru slabega vremena
v prostorih Unterhunda v gradu. Tekmovanje godb bo v primeru slabega vremena v Športni dvorani na Hardeku, tamburaški koncert pa v Športni dvorani pri Veliki Nedelji.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
Oddajamo ž* 50 l«t
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
PRODAMO VEČJO gradbeno parcelo s staro hišo v Apačah, k. o. Kidričevo. Tel. 041 664 863.
NA PTUJU - CENTER PRODAMO večjo poslovno-stanovanjsko hišo z dvoriščem, večji del obnovljen, možne vse dejavnosti, ugodno. Telefon 070 350 853.
NA PTUJU - NOVA VAS PRODAMO hišo z lepo ohišnico, cca 900 m2, je delno obnovljena, lepa lokacija, cena 75.000 evrov. Telefon 070 270 130.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
UGODNO prodamo les za ostrešje, letve, deske, opaž, bruna ter lepljen les do dolžine 11 m, možna dostava. Tel. 051 325 033 ali 041 642 055.
PRODAM lepa bukova drva z dostavo, metrska ali rezana, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM slamo in pšenico iz njive. Tel. 02 818 19 91 ali 041 590 403, Slovenska Bistrica.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 040 571 404.
PRODAM prašiče, težke od 70 do 80 kg. Tel. 755 23 21.
KUPIMO jalovo kravo ali telico. Tel. 040 727 779._
PRODAM kozlička in kozico, srnaste pasme, stara dva meseca in pol. Tel. 070 896 081.
PRODAM bukova drva, razrezana na 25 in 33 cm ali metrske cepani-ce, dostava z dvigalom. Telefon 040 167 035._
KUPIM traktor Zetor, lahko tudi IMT ali Ursus. Telefon 041 680 684.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, prodaja poteka zjutraj do 10. ure, popoldan po 16. uri.
DOM - STANOVANJE
UGODNO PRODAMO enosobno stanovanje na Ptuju, odlična lokacija, prvo nadstropje, Gregorčičev drevored, vse-ljivo takoj. Telefon 031 324 834.
V KOPRU oddam apartmaje, polno opremljene, za 3 in 4 osebe. Cena tedenskega najema je 350 EUR. Možnost najema koles, dobrodošli tudi hišni ljubljenčki. GSM: 031 870 458.
ODDAM dvosobni apartma za štiri osebe. Vir pri Zadru, prosto do 15. julija in od 19. avgusta. Tel. 031 742 714.
raMDOTD i©©© ure
\m [ptMiKi
Tel.: 02/252-46-45, GSM ¡040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Prireditvenik
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si

400 HIIIIAMS 000
mm
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
USPEŠNO podjetje z več kot 15-letnimi izkušnjami išče kvalificirane električarje za delo v tujini. ELEKTRO-KA, d. o. o. Informacije na 02/7467170.
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 12%, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarfcom na zobni estetiki.
Mostiček. proteze in bela zalivka cenejša kot pri koncesionaiju.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-10473
Petek, 15. junij
08:00 Cerkvenjak, OŠ: 14. občinski praznik, 6. otroška likovna
kolonija - OŠ Cerkvenjak-Vitomarci 09:00 Poljčane, učni poligon: 1. dan odprtih vrat na učnih poligonih
10:00 Cirkulane, Črkova domačija: dan odprtih vrat Čebelarskega društva Cirkulane 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: lutkovni spektakel Dinozavri gledališča Labirint in Društva likovnih ustvarjalcev, za izven 17:30 Videm, Drvarnica KD: ogled razstave karikatur Aljane
Primožič (do 19:30) 18:00 Ormož, galerija Grajske pristave: odprtje razstave Lepote grafične umetnosti Galerije starih in novih mojstrov Mestnega muzeja Varaždin 19:30 Slovenska Bistrica, grad: zaključni koncert KUD Vivere z gosti
20:00 Cerkvenjak, prireditveni šotor: 14. občinski praznik, Antonova noč
20:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: monokomedija Fotr z Ladom Bizovičarjem
Sobota, 16. junij
08:00
10:00
10:00
14:00
16:00
17:00
17:00
18:00
18:00
19:00
19:00
20:00
20:00 20:00
20:00
Videm, Vidovi dnevi: pohod Borl-Videm; zbirališče pred občinsko zgradbo
Cerkvenjak, vzletišče v Čagoni: letalski dan, 10-letnica Aero kluba Sršen
Ormož, ploščad grajske pristave: festival Ormoško poletje, 17. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, JSKD Cerkvenjak, Kovačecev travnik pri ŠRC: gasilsko tekmovanje za pokal Slovenskih goric, PGD Cerkvenjak Vurberk, grad: 21. festival narodnozabavne glasbe Vurberk 2012 (ob 16:00 in 20:00) Mezgovci ob Pesnici, igrišče za gasilskim domom: 6. prireditev Od paše do sira; zabava z ansambloma Fantastičnih 5 in Modrijani
Tržec, Djočanova kmetija: Vidovi dnevi - poletna muzejska noč Etnografskega društva Tržec Videm, Drvarnica KD Videm: ogled razstave karikatur Aljane Primožič (do 20:00)
Ptuj, grad: Poletna muzejska noč, ogled zbirk, delavnice mečevanja za družine; ob 20:00 Na muzejski sceni: predstavitev dveh novih publikacij; ob 21.30 koncert Katje Koren; 23:00 javno vodstvo po gradu in degustaci-ja vin
Cerkvenjak: 14. občinski praznik, odprtje poslanske pisarne Franca Breznika
Slovenska Bistrica, Grad: Poletna muzejska noč, druženje s Spidijem, pravljica, kuhanje v grajski kuhinji in večerja, sprehod po gradu, ogled razstave, Zvezdogled, pripovedovanje zgodb in jutro v gradu (ob 7:00) Cerkvenjak, v šotoru za OŠ: Antonova noč Gostišča pri Antonu
Ptuj, Stara steklarska: gledališka predstava Propapir Studenice, samostan: grajski večer dalmatinske glasbe Dravograjskega okteta, predstavitev društva kmetic Studenice
Videm, prireditveni šotor pred občino: Vidovi dnevi -koncert patra Janeza Ferleža; gost Alfi Nipič
Nedelja, 17. junij
07:00 Slovenska Bistrica, Grad: Poletna muzejska noč, jutro v gradu
09:00 Videm, Drvarnica KD Videm: ogled razstave karikatur
Aljane Primožič (do 11:00) 09:30 Cerkvenjak: 14. občinski praznik, maša; 10:30 povorka Obudimo stare čase TD, 11:00 osrednja proslava v Kulturnem domu; ob 13:00 družabno srečanje 10:00 Videm, cerkev sv. Vida: Vidovi dnevi - pobratenje župnij
Videm in Bednja 11:00 Ptuj, minoritski samostan: nedeljska harfistična matineja; nastopajo harfistke Zasebne glasbene šole in gostje: učenka Glasbene šole K. Pahorja Ptuj, Jana Vidrih, plesalke in pevec Jannis Vagenas 13:30 Dežno pri Podlehniku, ribnik: koncert Pihalne godbe
Podlehnik, tradicionalni tek in družabne igre 14:00 Pongrce, vaški dom: 7. kmečke igre Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, TD Kidričevo in vaščani
Ponedeljek, 18. junij
19:00 Cerkvenjak, Kulturni dom: 14. občinski praznik, predavanje dr. Milojke Fekonja o trajnostni lokalni preskrbi na območju Sl. goric, Združenje SGF Cerkvenjak
Mestni kino Ptuj
Petek, 15., sobota, 16., in nedelja, 17. junij: 17:00 Lorax; 19: Pogovoriti se morava o Kevinu; 21:00 Tri.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Reportaže iz TV-studia 7: aktualna tema: Kdo je kriv, da je cerkev na slabem glasu?; Okrogla miza s poznavalci cerkvene zgodovine; Kaj se godi v današnjem svetu?; Kaj bi na to rekel Jezus?; Mi sprašujemo, vi odločate!; Malikovanje katoliške cerkve; Od prakristjanstva do državnega krščanstva; Kaj je bilo in je prakristjanstvo.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. junija 2012
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 15.6.
SOBOTA 18. 6.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Glasbeni večer, KOS 2012 1. del 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani 16:50 Ptujska kronika 17:10 ŠKL
18:00 Glasbeni večer, KOS 2012 2. del 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
NEDELJA 17. 6.
8:00 9:00 10:40 11:00 12:15 13:00 15:00 16:20 17:00 18:30 20:00 22:00
Otroška oddaja
Ljudski pevci na Hajdini
Ptujska kronika
Oddaja iz Občine Videm
Od kleti do kleti s prijatelji
Košnja trave na Čušekovi domačiji
Gorišnica - Iz naših krajev
Glasbene novičke z Ingrid
Koncert ljudskih pevcev na Tumišču
Glasbeni večer, KOS 2012 2. del
Jubilejni koncert Tamburašev iz Gorišnice
Video strani
8:00 Zaključni koncert zborov OŠ Markovci 9:00 Ptujska kronika 9:20 Glasbeni utrinki 10:00 Glasbeni večer, KOS 2012 2. del 12:00 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Bukovci - »Piišlšank pri Mrkuci« 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani
PONEDELJEK 18.6.
8:00 Koncert Tamburašev iz Vidma z gosti
9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Videm 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Bukovci - »Pušlšank pri Mrkuci« 21:20 Zaključni koncert zborov OŠ Markovci 22:20 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uradništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90. 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
O pMckLavi I.C.C.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2007	10.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN	2008	15.690,00	NÄVI.	ČRNA
BMW 318 D TOURING	2008	12.980,00	USNJE	KOV. ČRNA
CHEVROLET LACETT11.416 V	2006,12. mes	4.280,00	KLIMA	ČRNA
CITROEN C 2 l.li	2004	3.250,00	KLIMA	ČRNA
FIAT SEDIC11.9 JTD DYNAMIC	2008	9.650,00	4X4	BELA
FORD FIESTA 1.4	2008	5.680,00	AVT. KLIMA	SREBRNA
PEUGEOT 4007 2.2 HDI	2009	17.980,00	USNJE	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.200,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.6 SPORT WAY 2002		2.980,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
ŠKODA OCTAVIA COMBI ELEGANCE 2.0 TDI 2010		15.780,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
TOYOTA CELICA 1.8 WT-I	2004,12. mes	7.550,00	AVT. KLIMA	SREBRN
TOYOTA AVENSIS BREAK 2.0 D-4D	2008	10.880,00	KLIMA	BELA
VOLVO S 80 2.4TD5 AUTOM.	2005	7.580,00	XSEN0N	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2006	8.450,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN TRENDÜNE 2009		11.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VWSHARAN 2.0TDI	2009	15.980,00	WEBAST0	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
www. radio-ted ni k. s i
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
AB A
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ŠOTORI!
IZPOSOJA od 1.5.2012 PRODAJA od 1.4.2012
jh.objekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.Jh-obJekttehnik.informacga.net
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
nik		Oprema	Barva
2010	6.890,00C	34.000 PREV.	KOV. SREBRNA
2008	5.500,00«	44.000 PREV.	KOV. ČRNA
2007	6.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
2005	6.500,00«	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
2000	1.450,00«	76.000 PREV.	KOV. ORANŽNA
2008	12.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
2005	3.690,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
2006	5.250,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
2002	2.630,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
2006	5.180,00«	PRVI LAST.	KOV. MODRA
2007	5.250,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
2007	6.650,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
1997	1.150,00«	SERVOVOLAN	KOV.BORDO
2008	6.650,00«	PRVI LAST.	RDEČA
2005	3.690,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MOD.
1998	1.350,00«	KLIMA	KOV. T. ZELENA
2004	2.990,00«	PRVA REG. 05	KOV. SREBRNA
2003	12.500,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
2003	3.950,00«	AVT. KLIMA	KOV. SV. MOD.
2002	6.500,00«	PRVA REG. 03	KOV. SREBRNA
2008	9.700,00«	PRVI LAST.	BELA
2004	10.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
2004	2.990,00«	PRVI LAST.	KOV.BORDO
2009	9.990,00«	51.000 PREV.	KOV. SIVA
SKODA FABIA 1.2 CLASSIC PUNT01.4I8V ACTIVE RENAULT BREAK LAGUNA1.9 DCI EX. CON VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 1.9TDI COMF. FIAT PUNTO 1.2 SX
RENAULTGRANDESPACE2.0 DCI INITIALE PARIS PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE RENAULTCLI01.216VAUTH. CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE CITROEN 01.41 SX PACK CITROEN G 1.4 HDI SX PACK PEUGEOT 2071.416V PREMIUM RENAULT MEGANE 1.6 E COUPE SEAT IBIZA 1.212V REFERENCE FORD FOCUS 1.416V AMBIENTE RENAULTSCENIC1.6ERT CHEVROLET KALOS 1.2 SE MERCEDES- BENZ 320 CLK ADVANGARDE RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRES.. TOYOTA CELICA 1.816VWT-I CITROEN 12H1 JUMPY2.0 HDI CON. BMW 530 D AVT. LIMUZINA CHEVROLET KALOS 1.416V SX PREMIUM HYUNDAI TUCSON 2.0 CWT GIS 2WD
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NA1
ROCnMCA7A Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SONČNE
MMMsnrnim
GSM: 031 500 598 GSM: 040 460 886
www.hercog.si
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......„isf;
Z glasbo do srca Z	d O
na radiu Ptuj z Marjanom
W	pnjln t. Jn!
www.radio-tednik.si
fCCRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.avto-prstec.si

■	9rat's ob nakupu
■	VI/ I W novega vozila na leasing
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
PIUJSKA TELEVIZIJA
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Íion. mož
Petek 15.6.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pori, 9:25 Kuhinjiea-pon. 10:00 Ptujske kronika-pen. 10:20 Modra - j 12:00 Ree TV ( 15:35 Kumrjica - pon. 16:00 Duhovna oaza - pon 17:00 Povabilo na kave-pon 17:35 Moto scena-pon, 13:00 Cista umetnost - pon, 13:36 EPK napevednik-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip - pon. 20:50 Sport(no) - pon. 21:20 Mote scena - jpon. 21:40 Epk napo ved nih - pon. 22:10 RegiTv Gorišnica -pon. Sobota 16.0.
9:00 Ptujske kronika - pon. 9:20 Smeha polna skleda 10:00 Duhovna oaza - pon. 10:26 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi -pon. 12:00 Ptujska krenite 12:20 Povabilo na kavo-pen. 13:00 Pregled tedna 13:20 Smela polna skleda-pon. 13:45 RegiTV Ormož-pen. 16:15 Prleki -Med Muro in Dravo
4. oddaja-pon. 16:00 Ptujska kronika - pon.
17:00 Pos " 'J----
18:00 Ptu
18:20 Ptu ske odrske deške - pon. 18:50 Pregled tedna - pon. 19:40 XI, regata PtujCanka 20:00 Ptujska kronika-pen. 20:20 Zemlja in mi - pen.
NeSella 17.6.
1 rtlijs 9:2.0. Kuhinjica
8:00 Ptujska kronika-pon.
anski utrip-pon. ska kronika-pen.
10:15 Duiiovna oaza-pon. 11:16 £nk napevednik-pon. 13:00 Pregled tedna - pon. 3:25 Zemlja in mi-pon. 3:55 Polka in majolka 5:16 Glasbeni predali 17:00 Poslanski utrip - pon. 13:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Ptujske odrske desko -pon. 18:45 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20.Kulfura na dlani - pon. 21:15 Sjort(no)-pon. 21:46X1. rega ta PtujCanka -pon. 22:05 Moto scena-pon.
Ponedeljek 18.6. 8:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 8:25 Knhinjica-pon. 8:50 Modro - pon. 10:15 Pregled tedna-pon. 15:00 Pomurski tednik 5:40 Kubinjica 7:00 Povabilo na kavo - pon. 7:36 Pregled tedna-pon. 13:00 Sport(no) - pon. 13:30 Kultura na dlani 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Enk napevednik-pon. 20:50 Moto scena-pon. 21:15 Sport(no)- pon. 21:46 Cista umetnost - pon.
20:50 Poslanski utrip - pon. 21:35 Enk nanovednik-pon. 22J5 Sportfno)- non. 22:35 Ki repta PtujCanka - pon.
www.petv.tv
l^tj n£ libtl sf rtml jltl Ml IB T3 in SIOl T(
Kje si, draga mama, kje je tvoj obraz, kje je tvoja dobra roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Slatič
IZ WILHELMOVE ULICE 6 (1918-2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ji darovali vence in cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekli sožalje in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: otroci z družinami
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane, pojdem v kraj, od koder ni vrnitve nazaj, pojdem v maj vseh majev, ne kličite me več nazaj!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, dedka, pradedka in dobrega prijatelja
Zvonka Vrabla
IZ ŽABJAKA
4. 1. 1930 + 30. 5. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Zahvaljujemo se patroma Marjanu in Klemenu od sv. Ožbalta in patru Janezu od sv. Petra in Pavla ter ge. Veri. Posebej hvala članom ZŠAM s Ptuja in ostalim članom ter sodelavcem Kmetijske zadruge Ptuj. Hvala vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu. _Žalujoči: tvoji najdražji
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
Osrednje teme majske
številke SADA, revije za
sadjarstvo, vinogradništvo
in pridelavo vrtnin, so
zatiranje orehove muhe,
pridelovanje rdečega in
belega ribeza ter pomen
redčenja plodičev v
sadovnjaku in mladik v
vinogradu za kakovost
pridelka. Pišemo tudi o
namakanju vrtnin in
ohrovtu v domačem vrtu.
Revija Sad - 23 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši.
(J. Medvešek)
SPOMIN
17. junija bo minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi
Ivan Vidovič
IZ TURNIŠKE ULICE 14
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečo. Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšel si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli. V bolečini nemi smo tiho sklonili glavo z lepo mislijo nate - za slovo.
SPOMLN
14. junija je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi
Branko Ficjan
IZ PODVINCEV 94
Vedno boš v naših srcih in v naših mislih. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK

DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. I DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URB
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Mobilna mešalnica omogoča mletje Vaših žitaric in pripravo popolne krmne mešanice na kmetiji.
Storitev zajema:
prihod na kmetijo in izdelavo tehnološkega načrta prehrane po tej tehnologiji ter vseh receptur po Sano konceptu glede na individualne potrebe kmetije
pneumatski transport surovin od skladišča do mobilne mešalnice
mešanje po zadnji recepturi
pneumatski transport od mobilne mešalnice do skladišča
Obveznosti rejca:
Zagotoviti vse potrebne surovine po tehnološkem načrtu znotraj kmetije ter prost pristop do le teh, prostor za skladiščenje zmešane krme in spoštovanje dogovorjenih terminov.
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate, dragi mož, oče in dedek, sveče že 15 let gorijo. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te nikoli izbrisal.
SPOMIN Janez Rogina
IZ POBREŽJA 2 1997-2012
Hvala vsem, ki prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
t
RADIOPTUJ
B9L8-9«'I(H3
Obiščite naš spletni portal
www.tednik.si
RADIOPTUJ
«« d/tčeiee www.radio-ptuj.si
PTUJSKI DAN
DOBRODELNOSTI
2012
ANLJUBEZNI

KRI
organizatorji
Mestna občina Ptuj Lions klub Ptuj Rotary klub Ptuj Soroptimist klub Ptuj Rdeči križ
Karitas
medijski pokrovitelj
Štajerski (RADIOPTUJ
i d
tUj	dvorišče
Ub ptUj	minoritskega
samostana
19. junij, 20.00
Z nakupom vstopnice
boste organizatorjem pomagali
pri nakupu družinskih prehrambenih paketov
za socialno šibke.
Prodaja vstopnic: TIC Ptuj, Slovenski trg 5.
Cene: 10 EUR (predprodaja), 12 EUR (na dan koncerta).
Oblikovanje s.kolibri
Kidričevo • Zupan zavrnil pobudo za razpis referenduma
Bodo vrtca vendarle priključili k šolama?
Zahtevek za razpis referenduma, ki ga je civilno Gibanje za otroka izročilo kidričevskemu županu, da bi z voljo občanov preverili, ali so za priključitev vrtcev k osnovnima šolama Kidričevo in Cirkovce, je župan zavrnil kot neutemeljeno. V Gibanju so ogorčeni.
Novico o zavrnitvi zahteve Gibanja za otroka je župan Anton Leskovar sporočil v sredo, 13. junija, na tiskovni konferenci v prostorih občine:
»Podpise, ki smo jih prejeli v zahtevi Pobude za otroka, smo pregledali in ugotovili, da je 8 odstotkov podpisnikov s tega seznama takih, ki imajo otroke v vrtcu, 7,5 odstotka pa je zaposlenih v vrtcu. Tako trditev, ki je bila posredovana medijem, da je večina staršev in večina zaposlenih proti združitvi vrtcev v Kidričevem in Cirkovcah z obema šolama, ne drži. Temeljito smo preučili tudi vsebino pobude za razpis referenduma, pregledali vse sezname in ugotovili, da obstaja sum, da posamezniki zahteve oziroma pobude za razpis referenduma niso podpisali sami. Razpolagamo tudi z izjavo občana, ki se je oglasil pri nas na občini in dal uradni zaznamek ter ga tudi podpisal, da ni vedel za te podpise, da ta seznam vidi prvič in da podpis na seznamu ni njegov. Iz primerjave dokumentacije in seznama podpisov je prav tako razvidno, da je en občanov na seznamu podpisan dvakrat in da sta oba podpisa med sabo popolnoma drugačna.
V preučitvi zahteve podpisanih prebivalcev občine Kidričevo za razpis referenduma z vprašanjem: 'Ali ste za to, da ostane javni vzgoj-no-izobraževalni zavod Vrtec Kidričevo samostojen?' sem ugotovil, da je zahteva neutemeljena in sem jo zavrnil. Tudi pravna praksa kaže na to, da je bilo ob pobudi za razpis referenduma treba izdati zavrnilni sklep.«
Na vprašanje, ali bo te podpise sedaj pregledala policija in kako bodo ukrepali, pa je župan Leskovar odgovoril:
»Celotno zadevo bomo pri-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zupan občine Kidričevo Anton Leskovar: »Ugotovil sem, da je zahteva Gibanja za otroka za razpis referenduma neutemeljena, zato sem jo zavrnil!«
Vodja gibanja dr. Silvestra Klemenčič: »Vse kaže, da bomo morali tudi mi seči po pravnih sredstvih, saj je očitno, da na občini z nami drugače ne želijo komunicirati.«
javili na policijo, oni bodo verjetno prišli k nam, zato jim bomo predali vse podpise, izjavo gospoda, ki je podal uradni zaznamek, in podpise osebe, ki je na seznamu zapisana dvakrat z dvema popolnoma drugačnima podpisoma.«
Na vprašanje, ali bodo v občini nadaljevali postopke, da se vrtca v Kidričevem in Cir-kovcah priključita osnovnima šolama, pa je župan Leskovar odgovoril:
»Civilna pobuda Za otroka ima možnost pritožbe. Pobudniki lahko v osmih dneh po prejemu obvestila o odločitvi župana zahtevajo presojo na upravnem sodišču. O naši odločitvi smo Pobudo za otroka že obvestili, saj smo jim o tem poslali priporočeno pošiljko.«
Bodo v Gibanju za otroka segli po pravnih sredstvih?
Zavrnilna odločitev župana je vodjo civilnega Gibanja za otroka dr. Silvestro Klemenčič razburila:
»Natančne vsebine uradnega odgovora občine na našo zahtevo še ne poznam, saj obvestila doslej še nismo prejeli. Za vsebino županove odločitve sem izvedela pred nekaj trenutki od novinarjev,
ki so bili na občini na tiskovni konferenci. Slišala sem, da naj bi govoril o tem, da je zahtevo podpisalo le 8 odstotkov staršev otrok, vendar vem, da jih je mnogo več, saj so zahtevo podpisovali tudi dedki in babice. Trditev o domnevnem ponarejanju podpisov in o nekih dvojnih podpisih pa ne morem komentirati. Lahko rečem samo to, da popolnoma zaupam vsem tistim, ki so zbirali podpise. Med njimi so res bile tudi vzgojiteljice vrtca in starši otrok, a tudi nekateri svetniki občine Kidričevo, ki se s sprejetima odlokoma ne strinjajo, zato ima zahtevek toliko večjo težo.
Nad takšno reakcijo župana smo bili sprva res presenečeni, po drugi strani pa smo kaj takega pričakovali, ker je stalna praksa Občine Kidričevo, da nastopa rigorozno z ovadbami proti civilnim pobudam. Ne nazadnje je občina ovadila tudi Vojteha Rajherja, ki je vodil nekdanjo pobudo za vrtec. Vsi, ki smo proti združitvi vrtca s šolama, smo žalostni, da se kaj takega lahko dogaja. Če se vsaj 5 odstotkov volivk in volivcev naše občine ne strinja z odlokom in zahteva o tem referendum, kar je naša ustavna in tudi statusna pravica, potem si zaslužimo,
da naši zahtevi ugodijo, ne pa da iščejo razne izgovore, pomanjkljivosti in luknje. Ker so zahtevo podpisovali tudi občani iz drugih občin, ki imajo otroke v kidričevskem vrtcu, smo zbrali celo nekoliko več podpisov volivk in volivcev, da bi tako zadovoljili zahtevano 5-odstotno kvoto volivk in volivcev. Natanko 302 podpisa sta na omenjeni zahtevi, ki smo jo izročili županu, zato je zahtevek vsekakor zakonit.«
In kaj boste po zavrnitvi vašega zahtevka sedaj storili?
»Po prejemu uradnega sporočila o županovi odločitvi bomo celotno zadevo podrobneje preučili in analizirali, še posebej vse, kar naj bi nam očitali. Vse pa kaže, da bomo morali tudi mi seči po pravnih sredstvih, saj je sedaj očitno, da se na občini želijo igrati neke igrice in da drugače z nami ne želijo komunicirati.«
Usoda zahteve krajanov
oziroma Gibanja za otroka, da vrtec Kidričevo, ki s svojimi 15 oddelki in skoraj 300 otroki sodi med uspešnejše v državi, ostane samostojen, ostaja tako še naprej negotova. Priključitev k šolama je po njihovem mnenju strokovno in ekonomsko neutemeljena. Kljub županovemu pojasnilu, da naj bi šlo za racionalizacijo in sinergijo, so v Gibanju prepričani, da je to škodljivo tako za otroke kot za učence, saj za ukinitev statusa enovitega samostojnega zavoda ni podanih nobenih izračunov, primerjav ali raziskav. Tako vrtec kot osnovna šola imata namreč svoje specifične zahteve, ki jih ni mogoče prezreti in zanemariti, združevanje tako različnih zavodov pa tudi zaradi dodatnega financiranja vodilnih kadrov, zaradi dodatne organizacije dela in politike vodenja po njihovem mnenju ni ekonomsko upravičeno.
M. Ozmec
tehnični pregled
(za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Črna kronika
Poostren nadzor prometa
V soboto, 9. junija, od 20. do 4. ure so policisti na cestah na območju Policijske uprave Maribor izvedli poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Pri tem so z alkotestom preizkusili 391 voznikov motornih vozil. 19 jih je imelo v organizmu večjo koncentracijo alkohola od dovoljene, pri osmih pa je bila presežena koncentracija 0,52 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka in so bili pridržani. Najvišjo koncentracijo alkohola, 1,36 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, so izmerili 29-le-tnemu vozniku v Mariboru.
Verižno trčenje na magistralki
9.	junija okoli 11.30 se je na cesti Podlehnik-Gruškovje zgodila prometna nesreča, v kateri je prišlo do verižnega trčenja petih osebnih vozil. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti naprošajo morebitne očividce, zlasti neznanega voznika osebnega avtomobila, ki je tik pred nesrečo zavil z glavne ceste proti Sedlašku, da se oglasijo na Policijski postaji Podlehnik.
Vlomi
Med 7. in 9. junijem je neznan storilec vlomil v vikenda v Sakušaku. Iz notranjosti obeh je odtujil več kosilnic, agregat, žar in soda z vinom. Skupna premoženjska škoda znaša okoli 1700 evrov.
Napihali so
8. junija ob 20.20 so policisti Policijske postaje Ptuj v Spodnjem Velovleku ustavili 45-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,26 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
8. junija ob 22.10 so policisti Policijske postaje Rače v Ra-čah ustavili 49-letnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,44 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Vozilo so zasegli in voznika pridržali.
10.	junija ob 20.20 so policisti Policijske postaje Ptuj v Mar-kovcih ustavili 24-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,02 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
... osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo precej jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo precej jasno in zelo toplo. V severni Sloveniji bodo v nedeljo posamezne nevihte.
iPodulajk nai na iuitounim ijiLta!
RADIOPTUJ
ttei ¿jtfetci www.radio-ptuj.si