2 Didakta september 2013 ≈Jezikovni inkubator√ : CLiL ob petkih popoLdan / prof. dr. Alja Lipavic Oštir / Filozofska fakulteta (UM) / dr. Tina Rajšp / Pedagoška fakulteta (UM) / doc. dr. Saša Jazbec / Filozofska fakulteta (UM) Kar pogosto lahko slišimo učiteljice tujih jezikov, ki potarnajo, da otroci v prvi polovici osnovne šole nimajo dovolj koncentracije, da so nemirni pri pouku in da pri pouku tujega jezika preprosto ne zdržijo dlje časa in da je zato najbolje pripraviti krajše učne enote, npr. po 20–25 minut. Menimo, da temu ni nujno tako. Prepričane smo, da je možno tuji jezik pod določenimi pogoji poučevati tudi v daljših učnih enotah in da se ob tem otroci zelo za- bavajo in njihove koncentracije ne zmanjka. To smo pokazali letošnjo pomlad na popol- danskih delavnicah, ki sta jih organizirala skupaj Oddelek za germanistiko Filozofske fakultete Maribor in Zveza prijateljev mla- dine Maribor (ZPM), k sodelovanju pa smo pritegnili didaktičarko predmeta spoznavanje okolja z Oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru. Kaj smo počeli? Jezikovni inkubator S ciljem, da bi imeli študenti programa »Nem- ščina kot tuji jezik« razen praktikumov, ki jih predpisuje študijski program, še doda- tne možnosti za praktično delo, pri čemer bi preizkušali in spoznavali za njih nov pristop učenja tujih jezikov – metodo CLIL (Content and Language Integrated Learning), smo skupaj z ZPM od zimskih počitnic naprej or- ganizirali petkove delavnice (od 17h do 19h) za otroke v starosti od 6 do 10 let, kar smo poimenovali 'Jezikovni inkubator'. Ime nam pove, da v inkubatorju kar najbolje skrbimo za otroke in da se ukvarjamo z jezikom. Da lepo skrbimo za otroke, nam povejo že šte- vilke: otroke smo razdelili v dve skupini (po 12 in po 17 otrok), za vsako skupino so vedno skrbele 4 učiteljice oz. študentke. V 'jezikovnem inkubatorju' pridobivamo jezikovne spretnosti, pri tem pa kar najbolje skrbimo za otroke. V Jezikovnem inkubatorju pridobiva- mo jezikovne spretnosti iz nemškega jezi- ka, ker pa vemo, da je pridobivanje jezika najuspešnejše, če se kar najbolj približano naravnemu usvajanju jezika, uporabljamo metodo CLIL. CLIL poznamo pod veliko imeni (jezikovna kopel, Sprachbad, imerzija, immer- sion, bilingvalni pouk, dvojezični pouk, pouk nejezikovnih predmetov v tujem jeziku …) in najdemo ga v veliko različnih oblikah. Če bi hoteli povedati, kaj vse te oblike združu- je oz. kdaj govorimo o CLIL-u, potem lahko zapišemo, da izvajamo CLIL takrat, kadar v ospredje postavljamo nejezikovne cilje, jezik pa funkcionira kot medij pouka. CLIL izvajamo takrat, kadar v ospredje postavljamo nejezikovne cilje, jezik pa funkcionira kot medij pouka. Preprost primer: v drugem razredu OŠ do- ločene vsebine npr. pri matematiki ali spo- znavanju okolja izvedemo v tujem jeziku, pri čemer v prvi vrsti ne poučujemo tujega jezika, ampak v ospredje postavimo npr. matematične cilje. Jezik je medij pouka in njegovo usvajanje poteka na pretežno in- tuitivni ravni, kar ga približuje usvajanju prvega jezika. CLIL velja za najuspešnejšo metodo učenja tujih jezikov, v kakšni obliki pa bo izvajan, je odvisno od odločitev po- sameznega učitelja, šole, pa tudi jezikovne in šolske politike v neki državi. V Sloveniji poznamo CLIL na narodnostno mešanem območju v Prekmurju že desetletja, drugje poznamo samo posamezne projekte 1 . Seveda je uspeh metode največji takrat, ko učence v celoti potopimo v tuji jezik (tako imenovana popolna imerzija) in te oblike CLIL-a se po- služujemo v Jezikovnem inkubatorju. Kako torej poučujemo? 1 Več o situaciji v Sloveniji glej Lipavic Oštir, Jazbec (2009) in Lipavic Oštir/Jazbec (2010) ter Jazbec, Lipavic Oštir (2010) in drugo literaturo. CLIL velja za najuspešnejšo metodo učenja tujih jezikov. Nejezikovne teme v nemščini Kot predvideva izvajanje metode popolne imerzije kot oblike CLIL-a, učiteljice dosledno uporabljajo izključno nemški jezik. V skupini so otroci z nekaj predznanja nemščine, pa tudi takšni, ki nimajo nobenega ali pa samo skromno znanje nemščine. Učiteljice vedo, da bodo tudi otroci brez predznanja v kon- tekstih, situacijah razumeli, kaj se dogaja, kaj naj počnejo, da bodo ravno tako iskali Fokus: Pouk jezika in književnosti Didakta september 2013 3 odgovore na vprašanja. Navsezadnje, kdo pa nam je tolmačil in v kateri jezik, ko smo bili majhni in smo usvajali naš prvi jezik? Vendar pa je zavedanje o tem, da otroci nimajo pred- znanja iz nemščine, dejstvo, ki ga učiteljice seveda morajo upoštevati. To pomeni, da se parafrazirajo, da kaj ponovijo in predvsem da ponazarjajo. Primer s prve delavnice z naslovom Sejemo ali sadimo? Po kratkem uvodnem ogledu slikovnega materiala, ki otroke pelje v svet pomladi in cvetja, se učiteljici »po nerodnosti« prevrne lonček s posajeno narciso in skupaj z otroki si ogledujejo, kaj je v zemlji. Seveda najdejo gomolj narcise. Učiteljica gomolj spet posadi v lonček in ob tem pove, da sadi. Nato jim pokaže posajeno krešo in poskuša od otrok izvedeti, kaj je tam v zemlji. Opazijo razliko in učiteljica vzame nekaj zemlje, seme kreše in pokaže, kako posejati krešo. Temu sledi delo na postajah, na katerih otroci sadijo in sejejo. Posamezne učiteljice z njimi ob delu govorijo, vendar nikakor ciljno ne ponavlja- jo stavkov, v katerih bi ubesedovale sajenje in sejanje. Otroci skupaj z opazovanjem in predvsem preizkušanjem postopka sajenja in sejanja mimogrede usvajajo tudi oba pojma v nemščini. In ne samo ta dva pojma, usvajajo tudi druge, ki se v sobesedilu pojavljajo. Torej smo praktični in konkretni. Znanost opaža, da pri dosledni uporabi meto- de CLIL učenci neko določeno obdobje jezik sprejemajo, ga razumejo, osmišljajo pojme, a še ne producirajo tako hitro. V našem prime- ru sejanja in sajenja učiteljice ne zahtevajo od otrok, da ponavljajo določene besede ali stavke, kar je običajen pristop pri klasičnem učenju tujega jezika, ampak poskrbijo za to, da je dovolj jezikovnega vnosa, da torej same veliko govorijo, sam jezikovni vnos se pri tem skladišči, tudi če otrokom ničesar ni potrebno ponavljati. Opažali smo, da so bili nekateri otroci že kar kmalu produktivni, kar pa je odvisno od predznanja in od tega, če se jim je zdelo smiselno, da nekaj vprašajo, pripo- mnijo, odreagirajo. Otroci se torej odzivajo glede na kontekst in ne zaradi tega, ker jih je učiteljica z zahtevo po ponavljanju prisilila v jezikovno produkcijo. Ko je jezikovno znanje uskladiščeno v možganih in se po tako imenovani »tihi fazi« začne produkcija, so vsi, predvsem starši, presenečeni, kako njihov otrok naenkrat od nekod toliko zna. Ko je jezikovno znanje uskladiščeno v možganih in se po tako imenovani »tihi fazi« začne produkcija, so vsi, predvsem starši, presenečeni, kako njihov otrok naenkrat od nekod toliko zna. V tem je čar narav - nega usvajanja jezikov in v tem se mu CLIL približuje. Naj dopolnimo še z izkušnjami iz vrtca Manka Golarja v Radgoni, kjer že nekaj let izvajajo prave zamenjave vzgojiteljic. Le-te po- tekajo tako, da en dopoldan v tednu vzgojite- ljica iz avstrijskega vrtca preživi čas aktivnosti v slovenskem vrtcu, slovenska pa na avstrijski strani meje. Ko gostuje avstrijska vzgojiteljica, ki govori seveda samo nemško, saj slovensko ne zna, delo poteka po kotičkih oz. tri vzgo- jiteljice izvajajo tri različne dejavnosti vsaka v svojem delu igralnice. Opazno je, da se otroci, ki lahko kotičke svobodno izbirajo, ne odločajo glede na jezik, ampak glede na dejavnost, ki jim je všeč. Torej jezik zanje ni ovira, pač pa izbor pogojuje vsebina. Vsebine naših delavnic izbiramo v veliki meri glede na vsebine predmeta spoznavanje okolja v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Seveda vsebine dopolnjujemo, nadgraju- jemo, povezujemo, interpretiramo. Nekatere vsebine so otrokom poznane, nekaterih se spomnijo, spet drugih ne, nekatere so zanje povsem nove. Pouk je problemsko zasnovan in veliko eksperimentiramo, preizkušamo. Razen vsebin spoznavanja okolja se loteva- mo tudi splošnejših tem in področij gibanja ter glasbe. Primeri tém: sajenje/sejanje, eksperimenti z vodo, spoznajmo Afriko (kulinarično, glas- beno, zemljepisno, živali), naredimo cirkus, nakupujmo in kuhajmo skupaj, naredimo si čokolado, polstimo pomladni nakit idr. Ker Fokus: Pouk jezika in književnosti 4 Didakta september 2013 otroci obiskujejo različne razrede osnovne šole, ne izbiramo matematičnih tem. Za tuje jezika velja: več vnosa – več iznosa! Za delo po metodi CLIL se morajo učiteljice in učitelji seveda posebej izobraziti. Kadar gre za učiteljice tujih jezikov, jim je treba posebej pojasniti, da jezika ne bodo učile ek- splicitno, ampak da so v osredju nejezikovne teme. Med izobraževanjem na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru posvečamo pri predmetih spe- cialne didaktike veliko pozornosti temu, da učitelji dosledno uporabljajo samo tuji jezik, da se torej ne tolmačijo v slovenščino ali pa celo kar govorijo v slovenščini. Za tuje jezika velja: več vnosa – več iznosa! Torej več bodo učenci slišali, več in hitreje bodo samostojno producirali, s tem ne mislimo papagajskega ponavljanja, ampak jezikovno rabo, kot jo predvidevajo cilji usvajanja tujega jezika. Med pripravo učiteljic na izvajanje CLIL-a je pomembno tudi uzaveščanje, na kakšen način bodo učenci usvajali slovnične struktu- re. Tradicionalno gledanje, da je treba slov- nico obravnavati v vseh starostih približno enako, je že zdavnaj preživeto. Otroci v Jezi- kovnem inkubatorju so v starosti zgodnjega učenja, kar pomeni, da se učijo podobno naravnemu usvajanju jezikov, učijo se ce- lostno in intuitivno. To je treba upoštevati tudi pri načrtovanju delavnic. Vendar pa to seveda ne pomeni, da otroci v Jezikovnem inkubatorju slovničnih struktur ne usvajajo. Kako usvajajo slovnične zgradbe? Nekatere starše je včasih pri metodi CLIL strah, da se njihovi otroci ne bodo naučili slovnice … Usvajanje slovničnih zgradb Nekatere starše je včasih pri metodi CLIL strah, da se njihovi otroci ne bodo naučili slovnice, da torej ne bodo znali govoriti slov- nično pravilno, ker jih slovnice eksplicitno ne učimo. Najprej jim moramo pojasniti, da se tudi slovnice slovenščine niso učili, saj nihče ne reče dvoletnemu otroku: »To je miza, tista miza, ženski spol.« Iz tega izhajamo tudi pri CLIL-u. Za vsako učno enoto seveda lahko določimo cilje, ki se nanašajo na nejezikovni predmet, vendar pa lahko kot učitelji nem- ščine za vsako učno enoto predvidimo tudi jezikovne aspekte (recepcija in produkcija jezika, besedišče, določena področja slovni- ce), čeprav slednji ne bodo v ospredju, saj je jezik medij in ne cilj. V bistvu torej lahko predvidimo tudi jezikovne cilje. Če se slovnice ne učimo eksplicitno, kako jo torej otroci usvajajo? Otroci slišijo določene strukture, ne da bi jih kdo pojasnjeval ali ciljno uporabljal, ampak je raba vezana na kontekst. Strukture ponotranjijo ob zado- stnem vnosu (če jih slišijo samo enkrat, jih še ne morejo ponotranjiti) in ko jih uporabljajo sami, jih ne uporabljajo zaradi tega, ker neko določeno strukturo z njimi vadimo, ampak ker je pri določeni aktivnosti potrebna, torej spet v kontekstu. To zadeva vse slovnične strukture. Primer: pri veliko dejavnostih se upora - blja predmet v tožilniku, ker ga zahtevajo Fokus: Pouk jezika in književnosti Didakta september 2013 5 prehodni glagoli. Pri CLIL-u ne bomo pro- blematizirali tožilniškega predmeta in tudi ne bomo učencev učili, naj si zapomnijo oblike, kot so: den Ball, einen Ball, keinen Ball in druge, ampak jih bomo uporabljali v ustreznem kontekstu. Sčasoma jih bodo otroci ponotranjili in jih začeli uporabljati tudi sami. Seveda pri CLIL-u jezikovnih napak eksplicitno ne popravljamo, poskrbimo pa za to, da jih tudi učitelji ne delajo. Jezikovno dobro izobraženi in spretni učitelji so dobri praktiki CLIL-a, če seveda spoznajo metodo in jo znajo uporabljati. Sposobni so izvajati tudi daljše učne enote in poskrbeti, da učencem ne bo dolgčas. V Jezikovnem inkubatorju otroci brez problema preživijo čas med 17h in 19h uro. S tem smo spet prišli na začetek našega za- pisa. V Jezikovnem inkubatorju otroci brez problema preživijo čas med 17h in 19h uro. Kako je to možno? Otroci so nad delavnicami navdušeni Zanimive vsebine, zanimiv način dela V Jezikovnem inkubatorju so po dveh urah delavnic vse štiri učiteljice utrujene in včasih tudi zadihane, a zadovoljne in dobre volje. Otroci so po koncu delavnic malo manj utru- jeni, so pa tudi zadovoljni in dobre volje. Zgo- dilo se je že, da kar ne bi šli domov. Nekatere od deklic niso hotele sleči vrečk za smeti, ki so jih imele oblečene kot zaščito pri poskusih z vodo. Med tednom otroci sprašujejo starše, kdaj bodo spet lahko prišli v inkubator. Vse to se sliši kot samohvala, ampak je res tako. Otroci so nad delavnicami navdušeni, ker (a) pouka nemščine, ki ga imajo v šolah, ne marajo preveč, (b) k delavnicam pridejo, ker se jim teme zdijo zanimive, (c) ker jim je všeč način, kako se učijo nemščino. Pouka v šoli ne marajo, kot so nam pove- dali, zaradi tega, ker se učijo posamezne be- sede, ker je nemir v razredu, ker prepogosto pojejo, barvajo in se igrajo nekaj istih iger. Teme, ki se pojavljajo pri učenju nemščine v šolah, se pogosto prekrivajo s temami pri angleščini, vezane so na minimalno znanje jezika, čeprav so otroci dovolj stari za inte- lektualne izzive na višjih kognitivnih ravneh. Torej kognitivno ne predstavljajo izziva za otroke in njihovi starosti včasih tudi niso primerne. Čarobnost CLIL-a je v življenjskosti tém in drugačnosti. Čarobnost CLIL-a je ravno v življenjskosti tém in drugačnosti. Pri CLIL-u na stopnji za- dnjega triletja osnovne šole in v srednji šoli učenci pogosto rečejo, da jim je všeč, ker »zdaj gre zares«. Otroci, ki jih poučujemo v Jezikovnem inkubatorju, tega mogoče še ne zmorejo izraziti na tak način, kljub temu pa so čarobnost CLIL-a začutili. Literatura Lipavic Oštir, A., Jazbec, S. (2009). Vzajemno delovanje različnih dejavnikov pri uvaja- nju CLIL-a v šolski sistem v Sloveniji. Peda- goška obzorja, l. 24, št. 3-4. 104–118. Lipavic Oštir, A., Jazbec, S. (2010). Pot v ve- čjezičnost – zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole. Ljubljana: Zavod za šolstvo. Http://www.zrss.si/pdf/vecje- zicnostclil.pdf. Jazbec, Saša et al. (2010). Pot v večjezičnost – zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole. Zgledi CLIL-a. Ljubljana: Zavod za šolstvo. Http://www.zrss.si/pdf/ vecjezicnostclil.pdf. Fokus: Pouk jezika in književnosti