i oki Ijivih )či žtf elo p lamo seboi m ze' Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINGS DAILY NEWSPAPER CLEVELAN 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 6, 1944 LETO XLVI, — VOL. XLVI. ekarie SyLvl lia> fetatis iem ft iRusi so okrcali Willkiea SS,JAmenški avijatičarji s« uničili p.rtk,, * c ameriških kadilcev, jih 86^1 t\r i . • •! lil L1; obmejne probleme m z 'idi samo cigare, 92 samo pipe, imi, |4 samo cigarete, drugih 428 ojiMdi ob prilikah tudi vse tri vr-j ar s| tobak. i London, 6. jan. ;nu !-« * * * i težki bombniki in Nemcem 95 bojnih letal v bitki •500,000 Nemcev beži iz ruskih klešč bojna letala, Vsled pomanjkanja konj, mul ki so jih spremljala, so sklatili f traktorjev je ena četrti na \ včeraj Nemcem 95 letal v 800 milj dolgem poletu od pristanišča Kiel v Nemčiji do Bordeaux v Franciji. Spotoma šo obiskali tudi Ditesseldorf v Nemčiji. To je bil velik dan za ameriške letalce, ki so izgubili 25 - Ameriški cijo, kjer so razbijali Bordeaux. wj]]'k v New York Timelu, v katerem « leriških farm, ki nimajo niti alske, niti mehanične vprege. /[nogo vlagateljev zaprtih deSk se nikdar ne zglasi za svo-a leti vloge. Tako čaka v zaprti zveč(fyorški banki, Bank of United! težkih bombnikov in 12 bojnih d 3, ftes, že od leta 1930 lepa vso-' letal v tem boju z Nemci, in v; $1,500.000. da se bodo zgla ' t žarijo bivši vlagatelji. ' * * * Največje posamezno posojilo Ameriki je dobila korporacija heral Motors v oktobru 1942. fojilo je bilo v vsoti $1.000,-,000 in 400 bank je sodelova-P°s°jiio poteče 28. februar-#946. * * * Ne samo za nove, ampak tudi 1 tgot«lab^ene Predmete je postav- Ameriški avijatičarji so včeraj prvič napadli razne točkq v takih razdaljh. Najprej so bombardirali nemško pristanišče Kiel na Severnem morju, potem so pa leteli v južnovzhodnoFran- Berlin. Moskva,—Pravda, ki je urad- fWjlniXof HrttayillA da t no glasilo komunistične stran- "OSlliniCjlF OOKaZUJC, Oa ke, je ostro napadla Wendell J6 plačal Velike VSOte Razdalja je 800 m«j pot, , Mj®« žganje Amerikanci so bombardirali obravnava rusko politiko ter! Cleveland, O.— John Hayo-Kiel že drugič v dveh dneh. To problem Poljske in Baltiških j ^ ki vodi fiTOStilano na 3617 pristanišče je za Nemce eno paj-j provinc. Pravda trdi, da Will-iTurner Rfl" Garfield Heights, važnejših, ker gradijo tukaj pod- kie kali vodo z namenom, da] J'e včeraj povedal, da je pla-mornice in druge ladje in služi pridobi glasove kot predsedni-; čal za 75 zab°Jev ž«6nJa skoro tudi kot baza nemški bojni moiv§ki kandidat. i i še enkrat tako veliko vsoto, kot narici. Iz švedske se zatrjuje, da pri- Pravda piše, da -so Baltiške province ruski problem, v ka- povedujejo potniki, ki prihajajo terega naj se Willkie ne vtiče, iz Berlina, da civilno prebival-! Eliako Rusi ne potrebujejo na-stvo odhaja v masah iz nemške »vetov Willkiea v finskem, polj-prestolnice. Ljudje so trdno pre'*kem in balkanskem vprašanju, pričani, da namerava angleška ki ga bodo sami rešili, zračna sila popolnoma razdejali Kot je razvidno iz računa, ki „ , , ga priobča St. Clair Savings & e, da na maksimalna cena. Toda te Loan Co_ v današnji številki na- Slovenska posojilnica naznanja lep napredek v prošlem poslovnem letu |e je težko regulirati, ker se!» veli1 znai° ljudje spretno izogniti, •davno je nek farmar prodal >jemu sosedu balo sena za vso-$2,000'. Za "nameček" mu jej šega lista, je bilo leto 1943 leto p or as tka za posojilnico. Hranilne vloge so se dvignile za $650,000 in znašajo zdaj _ tipa; še traktor, za katerega je I K%avljena maksimalna cena EC*/0' * * * ih f- W, ce Pred vojno je pojedla povpres-f. vsaka oseba v Zed. državah pest jajec na teden. iz j "t ledeC.1" vseh držav v ameriški se loVi največ divjačine v 4avi Michigan. V letu, ki se je ričalo 30. julija, je bilo izda-'■J& 718,281 lovskih dovoljenj, uga za njo je Pennsylvanija ^tretja New York. Prijatelje lova bo morda za-nalo vedeti, da imamo v Ame. ;i danes 1,290 divjih" merjas-evropske pasme. Svoje re- |e imajo v petih državah. * * » Ifajveč divjačine večje vrste 3amo v državi Pennsylvaniji in Ir jo štejejo na 777,300 glav. '«ga je država Michigan z i,500. >fi * * »ognano je, da je v Ameriki zniški promet tako razvit in pirjen, da se začne premikati 'a.i,ali tam v Zed. državah kak k vsaki dve sekundi, -"f * * * (^Gospodinje tožijo danes nad gaginjo jajec. Kaj bi pa rekle, bi morale plačevati zanje to-F°» kot so plačevali nekdaj pjgjieriški iskalci zlata na zapadu ■H vsako jajce in sicer po $10 za Mlako, * * * ■Pr> gggf1 ovprečena oseba civilnega Bebivalstva porabi na dan 3 ■gnte živil. Vojak na bojni fron- še> M,._ -n Mrfi_ John DebeVec iz HHPtt pa porabi 5 funtov in pol. 12g4 E_ 16g gt ) ko je prišel za ■Kaivifi,- -1 ' t, . . !nekaj dni na dopust. Prišel je morskoVT"5 T S5f i" San Dieg0' Kalifornija, kjer S^lRtil-vsvojik .i o ; svoje čase pnden raznasa!ec vliev nad morsko gladino ' Amfiriške Domovine in Je zdaJ ($2,200,000 dočim znaša skupno premoženje z 31. decembrom vsoto $2,750,000. To kaže, da narod popolnoma zaupa temu denarnemu' zavodu. ia.d114r.ija. skoro popolnoma prenehala in je torej manj vprašanj za prve vknjižbe, je investirala posojilnica precejšno vsoto v vladne obvezifice, s čemur ima velike vsote vsak čas na razpolago. Vse hranilne vloge je posojilnica obrestovala po 3'' v letu 1943, toda v bodoče bo morala obrestno mero neka j znižati, ker se težko dobi varno in dobro investicijo. Uradniki in uslužbenci St. Clair Savings & Loan so pomagali pri kampanji za vojno posojilo in družba je sama kupila za $300,000 vladnih vojnih bondov. V tem uradu lahko kupite vojne bonde. Poleg dnevnih uradnih ur, je posojilnica odprta tudi vsak petek do osmih zvečer. Vodstvo posojilnice tudi naznanja, da bodo vse hranilne vloge, prinesene do pondeljka 10. januarja, obrestovane od 1. januarja. Hranilne vloge do vsote $5,000 so zavarovane po Federalni posojilniški zavarovalni korporaciji, ki je pod upravo vlade Zed. držav. --o- Vse kokošje meso, ki se nahaja v hladilnicah, mora biti za armado Washington. — Vl|idna živil, ika administracija je ukazala, da mora biti rezervirano vse kokošje meso, ki se nahaja danes v hladilnicah, za armado. Sedanjo zalogo kokošjega mesa računajo na 170 milijonov funtov in niti en funt ga ne sme biti prodanega za civiliste, dokler ga ne bo dobila armada 17 milijonov funtov. Vse tisto meso pa, ki ne bo odgovarjalo armadnim zahtevam in vse tisto, ki je prišlo v hladilnice po 29. decembru, gre lahko za civilno prebivalstvo. Ta 'ukaz je prišel zato, ker armada ni mogla nakupiti zaklane perutnine, kolikor je hotela. Ta odredba zadene vse tiste hladilnice, ki imajo več kot 3,000 funtov zmrznjene perutnine v zalogi. -o- Peta obletnica V petek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Frank Pižmohta v spomin 5. obletnice njegove smrti. m M m Naši vojaki Pfc. John E. Debevec je v torek veselo presenetil svoje star- g; S2 i Ameriške Domovine in je 'čvrst marin. Vso srečo, John-i ■g Na trgu ne poznamo danes no- ny! ■Bmega znanega živila, ki bi ga' * m pridelali v tem ali onem delu Frank Deželan, Seaman 2/C (Sifverne ali Južne Amerike I je prišel na dopust k svoji so-K * * * j progi in sinčku na 1114 E. 63. [B|v ameriški filmski industriji St. ter k družini Anton Žigman. |Pf "službenih 28,500 oseb, kate-j Njegov brat Pvt. William Deže-h letna plača v Holliwoodu lan je že tri leta v armadi in. 19 Jg iaša $129,000,000. (-—-------- JHl: * * * j leto pridelali v Ameriki, bi bilo JpiAko bi stisnili sok iz vseh li- toliko vode, da bi v njih lahko g ion in oranž, ki so jih prošlo plavalo 80 bojnih ladij. mesecev že v Angliji. Frank odide nazaj v torek. Tem potom izreka najlepšo zahvalo mladinskim organizacijam sv. Vida za poslano božično darilo ter želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srečno in zdravo novo leto. Obiščejo ga lahko n,a gornjem naslovu. Stt BK Sgt. Josip F. Puc^l, sill Mr. in Mrs. Gregor Pucel iz 7817 Burke Ave. je bil pred božičem za en dan doma. Ko se je vrni nazaj v taborišče, si je poškodo val nogo, da mora za nekaj časa "stati na straži" v postelji. Nahaja se v bolnišnici. Piše, da bo noga kmalu zopet O. K. Njegov sedanji naslov je: Sgt. J. F. Pucel, ASN 35516900 Station Hospital (Ward A-7) Camp Forrest, Tenn. V zapadnih državah bodo dobili manj gazolina je postavna cena, namreč da .je dal za vsak zaboj več kot $44. Žganje je kupil potom zveze, v kateri so včlanjeni gostilničarji, ki imajo permite D-3 in D-5. Nedavno je bilo poročano, da je ta organizacija nakupila za svoje člane 6,000 zabojev žganja in sicer, da je plačal I vsak član nekako $25 za zaboj, j Ko je Hayoway slišal o tem, je Los Angeles. — Avtomobilisti, prinesel na dan čeke, ki kažejo, v zapadnih državah bodo dobili i d« je 011 plačal več kot po $44 najbi'že zopet manjšo mero gazo-'za zaboj in bi zdaj rad vedel, lin. Morda jim bo ; celo odvze- kdo je spravil razliko. ta vsaka vožnja za zabavo. Za-! -o-- loga gazolina na zapadriem obre-! Roosevelt SkuŠa DOraVna-žju se vidno krči, dočim ga boj-'j« 1 , v , na sila zahteva vedno več za voj- " ZaMCVe ZeieZniCarjeV 110 proti Japonski. To bodo mo-| Washington.—Predsednik rali plačati motoristi s tem, da Roosevelt je imenoval poseben bodo dobili manj gazolina v tan-[odbor, ki naj premotri zahteve ke. i "železničarjev, da se konča spor. V petih zapadnih državah, Predsednik se je sam ponudil, Arizoni, Kaliforniji. Ne Vadi, da bo odločil glede zahtev unij, Oregonu in Washingtonu se je toda te niso hotele tega sprejeti, znižala zaloga gazolina od julija1 Železniške unije so sprejele do-oktobra za vfefr^ 5 milijo- ponuden pdholjšek pri mezdi, nov sodov. Ako bo šlo tako na- ki jje v višini od 4 do 10/ centov prej, bo na zapadu zmanjkalo na uro. Toda zdaj še zahteva-gazolina do decembra 1944. Po- jo, da se jim plača čas in pol za ložaj bodo skušali izboljšati s vse delovne ure nad 40 ur na te-tem, da bodo poslali nekaj zalo- den. Zdaj so dobili plačano čas ge iz vzhodnih držav. Vladni in pol nad 48 ur dela. urad za transporl.aci.io je neda-j _0_ vno ukazal prepeljati iz vzhodnih 1 držav na zapad 70,000 železniških voz gazolina. -o- Pri sv. Vidu bodo zopet začdi s prireditvami Jutri večer bodo začeli pri sv. Vidu zopet z običajnimi prireditvami v dvorani pod cerkvijo. Prireditve so pod avspico Skupnih društev fare sv. Vida. Od jutri naprej bodo zopet redno Iz raznih naselbin Johnstown, Pa. — Rojaka Franka Govekarja je. zadela kap na božič, ko je bil sam doma. Ko se je njegova žena vrnila domov, ga je našla mrtvega na tleh. Pokojnik je bil rojen v Franklinu, kjer .je njegova rodbina bivala okrog 40 let. Poleg žene zapušča hčerko, potem mater, šta.jerjevo Ančko iz Cerknice, štiri brate (trije so v armadi, četrti, Jože Ruske armade h i le, da preslrilejo nacijem beg iz ovinka reke Dnieper v južni Ukrajini. lukaj je se 500,600 Nemcev. London, 5. jan. — Rufsi so danes zavzeli važno železniško križišče Berdičev. 25 milj južno od Žitomira ter so tako spojili svojo zapadno in centralno ofenzivo v Ukrajini. V Berdičevem so imeli včasi Nemci svoj glavni stan. Ruska armada je zavzela tudi Belo Cerkev, 50 milj pod Kijevom z namenom, da zajame več kot 500,000 nacijev v ovinku reke Dnjeper. j Nemci poročajo c. hudih bojih | j D A i M C CnAUTC zadnjih par dni in Moskva za-' I L BUJilE F K V R I L t rju je. da se je zdaj pričela bitka, da se izžene nacije iz ovinka Dn.jepra. Nemci se na vse načine trudijo, da vzdržujejo komunikacije med posameznimi vsak petek večer, kot pred pra zniki. Farani so prijazno vab-' Govekar, je pa mrliški oglednik ljeni, da pridejo v velikem števi-1 za okraj Cambria) in štiri sestre, lu po lepe denarne nagrade in k; Imperial, Pa. — Pred dnevi je prijetni zabavi. umrla 24-letna% Frances Ušenič- Okrajni davki manjši nik za poškodbami, ki jih je do-Davki za okraj Cuyahoga bo- j bila, ko je vlak zadel avto, v ka-do v letu 1944 za 20 centov pri' terem se je vozila z možem. Po-$1,000 veljave manjši, kot so'leg moža zapušča otroka, očeta, bili lansko leto. Okrajna proračunska komisija je postavila lestvico $4.90 za vsakih .$1,000 vrednosti, dočirn so znašali lansko leto $5.10. Čeki so dospeli Bolniški tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel bolniške čeke, po katere bolniki lahko pošljejo fvJi pridejo. armadami. V spodnji Ukrajini je zdaj dirka, med armado feldmaršala von Mannsteina, da se iz vi je rus. lcim kleščam in ruskimi četami, ki naglo prodirajo, naprej, da popolnoma obkolijo nacije. Nemške armade v tem veilkem ovinku Dn.jepra so v enaki nevarnosti, kot so bile nemške armade pred Stalingradom, katere so Rusi končno obkolili in zajeli. Feld-maršal von Mannstein bo skušal umakniti to'armado čez reko Bug v Romunijo. Moskovski radio je danes poročal, da je prišlo do pobojev med madžarskimi in nom-škiim četami na fronti .zapadno od žitomira. Miidž»,ri so se:t>a'je 'uprli poveljem maršala von Mannsteina, da bi šli v boj. Iz Ankare, Turčija, se pa poroča, da je romunska vlada ukazala civilnemu prebivalstvu, na j zapusti Besarabijo, proti kateri prodira ena izmed ruskih armad. —;—»—o--— Teta štorklja je bila zelo aktivna New York.—M e t r o p o 1 itan Life Insurance Co., je izračunala, da je bilo letos rojenih v Zed. državah okrog 3,200,000 otrok. To je za nekako 200,000 več kot lansko leto, ali skoro 1,000,000 več kot v letu 1933, ko je bila kriza. ---o---— Tajnik Knox pride Mornariški tajnik Frank Knox bo prišel 14. januarja v Cleveland, kjer si bo ogledal razno v o j n o industrijo, predvsem Thompson Products, kjer izde- Imate že vstopnico? Preskrbite si pravočasno vstopnico za srnjakovo večerjo in lovski ples, ki ga bo priredil Euclid Rifle klub v nedeljo večer IG. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Imeli se boste prav dobro pri naših fantih, ki ne šte-dijo ne dela ne časa, da pripravijo gostom prijetno zabavo in dobro postrežbo. Vstopnice dobite pri vseh članih in tudi v uradu Ameriške Domovine. Jaka jih prodaja letos ceneje, namreč po dve za en par. Sszite po njih! sedem bratov in dve sestri. -o--. Ameriška podmornica je izgubljena Washington.—Mornariški oddelek poroča, da smatrajo podmornico Pompano izgubljenim, ker ni bilo ž,e dolgo glasu o njej. To je že 17. ameriška podmornica, ki je izgubljena v tej vojni. -—o- Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je umrl včeraj zjutraj rojak (Četrtek, 6. januarja) IT A LI J A—P o v o čila z a t r j u j e j o, da hite Nemci z gradnjo obrambne linije, ki bo šla preko Italije nekoliko severno od sedanje bojne linije. Ta obrambna, linija bo več milj široka in bo utrjena na tak način, kot je obrambna linija v zapadni Evropi. Nemci nameravajo braniti Rim kolikor najdlje mogoče. Na fronti v Italiji je pa drugače še precej mirno. RUSIJA—Ruske a r m a d e so prekoračile reko Slue in so prodrle že 35 milj globoko na poljsko ozemlje. POLJSKA—Moskva naznanja, da smatra vzhodno Poljsko in zapadno Belo Rusijo kot svo i o. last nil) o. Poljska ..vlada v Londonu je ukazala svojim ge rilcem doma, naj se ne upirajo ruski okupatorski armadi ter izraža upanje, da bo R u s i j a upoštevala pravice poljske republike. PACIFIK—Ameriški marini so s tanki napadli japonske postojanke. na Novi Britaniji. --—o-——— Mrs. Roosevelt trdi, da je vojaki niso "buali" Washington. •— Mrs, Eleanor Roosevelt odločno zanika, da bi jo bili ameriški vojaki "buali" v neki pivnici v Noumea, Nova Kaledonija. Mrs. Roosevelt jo baje rekla ameriškim vojakom, da bodo po vojni hodili po ulicah Tokia, mesto da bi prišli domov. ---O-......; ............ Novi uradniki Društvo Cleveland št. 23 ZSZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednik John Kadunc, podpredsednik Louis Rozman, tajnik Frank Mihelic, blagajnik in , . . .,, , _ j _ . j zapisnikar John Pele; nadzor- lu.ie.,0 dele za letalske motorje. j nik;. Anton Gruden> Joe Jarc; Bolj suho vreme | Theresa Weber; zastopnik za Mrzla sapa je posušila mokre | klub društev in za konferenco ceste v Cleveland u in okolici.) SND John Kadunc. društveni Vremenski urad napoveduje za i zdravnik dr. F. J. Kern, seje so danes popoldne nekaj snega in Lvsako 2. nedeljo v mesecu ob 10 mrzleje. 'zjutraj na domu tajnika. DVA SLOVENSKA MORNARJA STA BILA NA TORPEDIRANEM RUŠILCU LEARY Dva slovenska mornarja iz pravi, da je bil v mrzlem Atlan- Clevelanda sta bila med onimi srečnimi, ki so se rešili s torpedi ranega rušilca Leafy, katere-, ga so Nemci torpedira'i in po-Frank Žabnikar, star 74 let.; gi.eznin m SVeti večer na Atlan- Doma je bil iz Kamnika na Gorenjskem, odkod« r je prišel sem pred 23. leti. Bil je po poklicu čevljar in je imel svojo delavnico na 4041 E. 42. St. Tukaj zapušča sina Franka in tiku. Ta dva mornarja sta radijski operator Frederick J. Pire, sin Mr. in Mrs. Frank Pire iz 16102 Holmes Ave. in Nicholas Kolesar, sin družine Kolesar iz 1112 77. St. Oba mornarja sta do- tiku šest dolgih ur in da mu je bil spodnji del telesa popolnoma zmrznil prodno- so ga rešili iz vode. Ko se je rušilec nagnil potem, ko je bil zadet, je dobilo moštvo povelje, naj ladjo zapusti. Mornarji so se držali splavov, čolnov in vsega, česar se je mogel kdo oprijeti v mrzli vodi. Pire pripoveduje, da se je ladja postavila pokonci, kot spomenik boginje Svobode, pralno se je pogreznila. hčer Frances Levar, vnuke in! ji več drugih sorodnikov. Pogreb j bila za nekaj dni dopust, bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz j pire pripoveduje, daje zadelo pogrebnega zavoda Louis Fer- njegov rušilec več torpedov in da folia, 9116 Union Ave. v cerkev j «ta pri napadu sodelovali dve sv. Lovrenca in na Kalvarijo.; nemški podmornici. Vzelo je eno! lomce iz vode po več urah, te-Naj počiva v miru, preostalim ' uro in 1S» minut, predno se je ru- kom katerih so se borili z mrzli« sožalje. i šilec pogrcznil v morje. Mornar mi valovi globokega Atlantika. Druge ladje so pobrale brodo- 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 6, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 0X17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $0.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3,50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 4 Thur., Jan. 6, 1944 Chamberlainov dežnik in Churchillova cigara Skoro pred 60 leti je imel na pariški šoli za politično vedno predavanje francoski zgodovinar Albert Sorel, ki je izjavil: "Ako bo kdaj avstro-ogrski imperij razdrt, bo to tudi uničilo stabilnost angleškega imperija." Zgodovinarju je bržkone imponirala solidarnost Avstro-Ogrske leta 1886, da je podal to izjavo. Med poslušalci je bil tudi nek mlad. Anglež, ki je potem večkrat omenil, da svarila zgodovinarja Sorela ne bo nikdar pozabil. Ta mladenič je bil Austen Chamberlain, katerega je ironija usode postavila kot člana angleške vlade ravno leta 1919 ter je bil osebno udeležen kot tak pri politični in ekonomski razdelitvi Avstro-Ogrske. Znano je, da Austen Chamberlain ni bil nikdar zadovoljen z uničenjem avstro-ogrske monarhije in radi balkani-zacije bogate podonavske kotline, ki je sledila prvi svetovni vojni. Ako bi bil pa Chamberlain živel eno leto dlje kot je, bi bil v svojem žalovanju za Avstro-Ogrsko še bolj prizadet, ko bi bil priča aneksije Avstrije po nemških nacijih, kar je Nemčiji odprlo vrata v Podonavje. Ironija usode je pa dalje hotela, da je bil njegov po pol brat NeviHe Chamberlain angleški ministrski predsednik v času, ko je, Hitler korakal na Dunaj v marcu 1938. Bil je Neville Chamberlain, ki je 29. septembra istega leta dal svoj podpis pri znanem paktu v Monakovem, ki je prodal Čeho slovaško IS|emčiji. Zgodovinar Sorel gotovo ni predvideval pakta v Monakovem. Predvideval pa je, da če bosta kdaj Nemčija ali Rusija domonirali na Podona;vju, bo to za Anglijo več kot samo diplomatsko zapostavfjenje. Sorel je videl v bodočnost, da bi to uničilo stabilnost moči v Evropi, na kateri je slonela vsa moč ali varnost angleškega imperija. Anglija faktično nima v Evropi nobenega direktnega sovražnika. Edini sovražnik bi ji bila sila ali koalicija sil, ki bi dominirale. Evropo. In proti takemu skupnemu močnemu sovražniku bo Anglija vedno gledala, da bo pripravljena, to se pravi, da bo imela tudi ona močne zaveznike. Anglija je vedno menjala svoje zaveznike po potrebi in sicer v istem razmerju, kako so se. spreminjali njeni sovražniki. Njen včerajšnji sovražnik je bil lahko njen jutrišnji zaveznik in njen včerajšnji zaveznik je bil morda drugi dan njen sovražnik. Lisjak Bismarck je nekoč izrekel pomenljive besede: "Kdor bo gospodar nad Češko, bo gospodar nad Evropo." V monakovskem paktu je bila dana kontrola nad Češko, s privoljenjem Anglije in Francije, Nemčiji in s tem je prešla v nemške, roke oblast nad vsemi kraji južnovzhodno "od Češke. Pri konferenci v Teheranu pa se je kazalec na uri premaknil v drugo smer s privoljenjem Anglije in Amerike. Bodočnost Podonavja je bila skoro gotovo dana Rusiji v roke, katere se še ileta 1938 ni popolnoma nič vprašalo, kaj misli o tej zadevi.. To je velikanska sprememba. Winston Churchill radi svoje bolezni še ni mogel dati popolnega poročiJa parlamentu o svojih dogovorih s Stalinom. Tudi predsednik Roosevelt ni še vsega povedal. Kongresu je bilo dovoljeno, da je šel domov čez praznike, ne da bi ljudski zastopniki zvedeli kaj natančnejšega o dogovorih v Teheranu. V svoji božični poslanici je predsednik Roosevelt obljubil, da bo podal natančno poročilo kongresu v "par tednih." Istočasno je pa omenil, da se v Teheranu niso razgovarjali Zgolj o vojaških zadevah, in dodal, da po njegovem mnenju nc bo prišlo do nobenih važnih nesoglasij med Rusijo, Veliko Britanijo in Zed. državami. Nespametno pa bi bilo trditi, da ni nobenih nesoglasij med Anglijo, Rusijo in Zed državami. Tudi ni nobenega,dvoma, da bo treba tej ali oni državi dati značilne koncesije,, da se bo poravnalo eventuehia nesoglasja. Na konferenci v Teheranu, kolikor smo dognali iz poročil, ni bil Stalin tisti, ki se je skuša? zadovoljiti s koncesijami. Na tej konferenci tudi ni bilo glavno vprašanje, kako bodo zavezniki postopali s premagano Nemčijo. Bolj važna je bfla politična, prilagoditev teritorija, vzhodno in južno v Evropi, ki je zdaj pod nemško oblastjo. Rusija nič ne skriva, da bo zahtevala velik del Finske, Baltiške dežele, vzhodno Poljsko, severno Bukovino in ,Be-sarabijo. Kakor hitro bo ruska armada okupirala te kraje, jih bo Stalin tudi proglasil za rusko last. (Dalje, prihodnjič.) KAKO JE NA PRIMORSKEM PO PROPADU ITALIJE Poročilo iz Julijske Krajine z dne 18. oktobra 1943 TO IN ONO Ljudje božji, vriskajte! Učenjaki so namreč dognali, da bo človek izginil s te puklaste zemlje šele čez en bilijon let. Ni čudno, če se ljudje tako pehajo za svetsko oblast! * » » Moškim se ni treba več bati, da bodo izgubili hlače. Urad za vojno produkcijo je namreč dovolil, da se sme k moškim hlačam zopet prišiti gumbe za naramnice. (Priobčujemo to poročilo dobesedno kot smo ga dobili iz čisto zanesljivega vira preko Londona.) Provinca Gorica. Po razglasitvi premirja dne 9. 9. t. 1. je nastopilo brezvladje, ker je italijanska vojska razpadla, ker so italijanska oblastva zbežala in del italijanske vojske prestopfl k partizanom. V italijanski vojski so imeli komunisti namreč vedno dobro organizirane edinice. — Dne 10. 9. je po Gorici demonstriralo okoli 200 žensk s slovenskimi zastavami s srpom in kladivom. Dne 11. 9. so partizani, skupno z italijanskimi komunisti iz Tržiča (Monfalcone) zasedli obe železniški postaji v Gorici. Dne 12. 9. so prispele prve nemške čete ter. zasedle Gorico skoro brez odpora partizanov, ki so se umaknili v okolico. Partizani so nasilno izvedli mobilizacijo vseh moških od 18. do 45. leta ter proglasili sovjetsko republiko. Nemci so 20. 9. začeli li ofenzivo v Vipavski dolini na črti Gorica-Postojna. Z artile-rijo so deloma porušili devet slovenskih vasi in to Kronberg, Podsabotin, Miren, Voljčja draga, Bilje, Vogersko, Ajšovi-ca, Renče, Šempeter, skupno nad 100 hiš. Potem so naglo prodirali s tanki in pehoto ter so v predelu čaven-Otlica obkolili glavnino partizanskih čet. Župnik Andrej Simčič, iz Sv. Križa, ki je bil mobiliziran v partizansko bolnico, je povedal, da so Nemci s tanki in strojnicami tam pobili okoli 1,-600 partizanov, a 350 so jih ujeli in potem ustrelili. Ker so Nemci zagrozili, da bodo vse družine, ki imajo kakega člana med partizani, deportirali na Poljsko, so mnogi od razpršenih partizčftittV 'Prišli domov strašno razočarani. Nemci kličejo pod orožje v italijanske edinice moške letnikov 1909-26, za delovno službo. Nemci so po slovenskih vaseh plenili in zažgali več hiš. Župnika Gnezda iz Podkraja so zvezanega odpeljali v Polo, župnik Tone Žagar iz St. Tomaža je moral za nemškimi vojaki nositi strojnico, 79-letni župnik Josip Stancar je moral popravljati cesto, potem pa so ga nemški vojaki še pretepli, češ, da drži s partizani. Nemci so vsakogar, pri katerem so našli orožje ustrelili. Partizanski nastop, ki je z izmišljenimi vestmi, da se bliža osvoboditev po zavezniških četah potegnil za seboj mnoge, ki drugače obsojajo partizanstvo radi komunizma, je prinesel nad našo Goriško strašno gorje •Partizani so bili brez vsakega pravega vojaškega vodstva. Neki nemški kapetan se je izrazil : "Das ist kein Krieg, es ist ein Bauerntanz" — (To ni nikaka vojska, to je kmečki ples.) Toda ta ples je goriške Slovence stal na'd, 2000 mladih življenj—za primorsko republiko. Politično stališče partizanov —se je vnovič pokazalo/ V nji hove vrste je Vstopilo nad 3,-000 italijanskih komunistov iz Trsta in Tržiča (Monfalcone), pridružilo se jim je tudi mnogo italijanskih vojakov, ki pa so sedaj skoro vsi že pobegnili domov, kolikor jih pač ni padlo. Na shodu v črnicah je bila razglašena vlada Primorske sovjetske republike: Dr. Jože Vilfan, advokat v Kranju, predsednik, — pisatelj Franc Bevk, podpredsednik, — delavec Antonio Marega (Italijan iz Tržiča) podpredsednik, vojaško vodstvo, šef štaba je italijanski kapetan Muzzolin. Na shodu v Črnicah je dr. Vilfan izvajal: Partizani hočemo'izvesti istočasno nairodno osvobojenje in socijalno revolucijo. Stara Jugoslavija s kra- ljem Petrom, ki je simbol kapitalistične reakcije, je za ve-.tno padla. Izdajalski Mihajlo-vič bo padel, zmagalo bo ljudstvo, ki bo vladalo v sovjetskih republikah povezanih z veliko in zmagovalno Sovjetsko Unijo. Tudi na Goriškem se je reakcija zbrala v beli gardi, ki *e držala z izdajalcem Mihaj-tovičem. Vodili so jih izdajalci monsg. Brumat, dr. Kralj, Kemperle. Z njimi bomo obračunali. Primorski proletariat, slovenski in italijanski, se je združil okoli rdečega prapor-ja svobode. Konec je narodnih jojev, vse nas druži proletar->ka solidarnost. Jaz bom pre-/zel vlado, da popravim politične grehe svojega očeta, ki je kot voditelj slovenske buržua-zije na Primorskem mnogo kriv sužnosti naroda na Primorskem. Na Ponikvah je partizanski voditelj dr Maks Rejc izvajal ;e sledeče: "Mi 'hočemo priti lo Velike Slavije, ki je Sovjetska Unija Vojna je pokazala, ;ia so male države obsojene na propast. Moremo le izbirati med Sovjetsko Unijo, ki je slovanska in proletarska—ali med Anglijo, ki hoče obnoviti male države na Balkanu, da bi ji'h britanski kapitalizem krva-'o izkoriščeval. Srbski kralj Peter, ki je ujetnik angleške vojaške klike, naj bi obnovil kapitalistično Jugoslavijo. Mi pa ne maramo ne za tako Jugoslavijo ne za kralja—mi hočemo postati sestaven del Sovjetske Unije, ki prinaša delovnemu ljudstvu socijalno osvobojenje in garantira vsem narodom kulturno svobodo. Proti slovenskim nacionalistom so partizani povsod divjal. Ubili *o župnika A. šateja v Štanjelu na Krasu V Dorn-bergu so ubili pet sorodnikov Ivana Brica, tajnika goriške Slovenske ljudske stranke, ki je bil ustreljen že v juniju, ko je • širil letake za kraljevino Jugoslavijo po Primorskem. V Podragi pri Vipavi so ustrelili 12 mladeničev, ki so bili zaupniki jugoslovanskega četni-škega gibanja Na Trnovem pri Gorici so ustrelili 22-letnega študenta Borisa Juga, ker je zagovarjal demokratično kraljevino Jugoslavijo. Ravnatelja Katol. tiskarne v Gorici Joško Žigona so imeli 12 dni zaprte ga v neki kleti. On je simpati-ziral s partizani, toda ob neki priliki je dejal, da je za Jugoslavijo in ne- za Primorsko republiko. Tako partizani v nerazumljivi nestrpnosti niso trpeli nobenega svobodnega izraza drugega mišljenja. Kdor ni hvalil vsega, kar so naredili ali rekli voditelji partizanov, je bil takoj proglašen za izdajalca in likvidiran. Velik del ljudstva, ki je v začetku podpiralo marsikako akcijo partizanov, je sedaj s silno bridkostjo pregledal, da so partizani proti Jugoslaviji in le za nekako pol italijansko .primorsko republiko. Ljudstvo se vsled tega obrača proč od partizanov, ker resnično hoče priti pod Jugoslavijo, o kateri je prepričano, da bo bolje urejena kot je bila doslej. Tudi oni maloštevilni inteligentje, ki so poprej simpatično spremljali gibanje partizanstva, so ob tej katastrofi spremenili svoje mišljenje. Province Pola, Trst, Reka.— Partizani so po" 10. septembru zasedli vso Istro do Kopra in ves Kras okoli Trsta. Nemška ofenziva s tanki se je v Istri začelaf 30. septembra. Nemci Trst, kjer so zaprti v silosu po-'času, to je, pred sejo. če prine- pa jih vozijo v Nemčijo. Istra je sedaj vsa v nemških rokah, razpršeni partizani so se umaknili v šumej v čičariji in na Učko. Nemci so po vaseh pobili mtiogo nedolžnih ljudi, tudi župnika šime Milanoviča. -o- Društvo Srca Jezusovega (samostojno) Člane našega društva tem potom vabim, da bi se v kar največjem številu udeležili redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. januarja ob eni popoldne v navadnih prostorih. To je prva seja našega društva v novem letu, zato pa je jako priporočljivo, da bi se člani vsaj te prve seje udeležili vsi, ki jim le čas dopušča. Letna seja je bila še precej povolj-no obiskana, vendar ne tako kot bi morala biti. Nekateri člani se resnično zanimajo za svoje društvo, a vedno je par še precejšnja večina, ki ne ve za društvo drugače kot takrat, ko ga tajnik opomni, za zaostali ases-ment. Pretekli mesec sem pisal članom precej lepo število kartic. Kaj taka kartica pomeni, ko jo dobite od društvenega tajnika, to že veste vsi člani. Prepričan sem, da vsi veste, da tajnik tistih kartic ne piše za kratek čas, ali morda zato, da nima drugega dela. Tudi ta teden sem oddal večje število takih kartic z opominom. Bratje, če jih ne boste upoštevali, posebno nekateri, potem vedite, da tisti, ki boste to prezrli in ne boste plačali svojega asesmenta do zaključka seje v nedeljo, boste prenehali biti člani našega društva. Od seje do seje vas opominjam in vedno ene in iste, a se ne zmenite za vse opomine. Vsi tisti, ki boste v nedeljo črtani, se potem jnikar ne izgovarjajte na tajnika, ker si boste tega prav sami krivi. Vse prošnje in moledovanje potem, je brez pomena in vam ne bo vse nič pomagalo, posebno ne tistim, ki ste že v letih in vam ne bo mogoče ponovno pristopiti v društvo. Zato pa ski-bite, da poravnate svoje obveznosti do društva o pravem času. V preteklem letu smo zgubili osem članov, katere je iztrgala iz naše srede neizprosna smrt. Ne vemo ne ure ne dneva. . . . Zato pa bodite pripravljeni in skrbite, tla boste v tekočem letu dobrostoječ član društva, če hočete, da bo ob času smrti tudi društvo priskočilo s svojo podporo vašim preostalim. Ali, če se vam primeri, da zboli-te, pa nimate plačanega asesmenta, tedaj niste upravičeni do bolniške podpore. So pač taka pravila našega društva in dolžnost društvenih uradnikov pa je, da se ravnamo po pravilih. Kot tajnik vas sedaj že četrto leto opominjam in prosim, da bodite točni. Pa v največ slučajih zadenejo vse prošnje in opomini na gluha ušesa. Dalje naj vam povem, da je bil na glavni seji zopet sprejet predlog, da tudi letos plača vsak član 50 centov za pogrebce. Ta prispevek mora biti plačan najkasneje s marčevim asesmen-tom. Vabim pa vas na sejo tudi zato, da boste slišali trimesečne račune, ki bodo prebrani na tej seji. Iz tega poročila boste lahko razvideli, ali napredujemo, ali pa gremo rakovo pot. O napredku sicer ni dosti govora, ker pač ne dobimo novih članov in ostali pa že veste v kakšnih letih smo. Dalje opozarjam tudi vse leg želežniške postaje, od tarnate listino med sejo, boste morali čakati na izplačilo podpore do prihodnje seje. Prosim vas, držite se reda in boste videli, da boste zadovoljni in meni kot tajniku pa boste prihranili veliko nepotrebnega dela. Z bratskim pozdravom, Frank A. Turek, tajnik -o- "Iztaknile mu oči . , Pred nekoliko leti je v Budimpešti umrl baron Evgen Scotti, ki se je ponašal, da je imel 31 zaročenk, ne da bi se pri tem spri s paragrafi. Sedaj je dobil učenca, ki je bil na najboljši poti, da prekosi njegov rekord. Morda ga bo nekoč pozneje. Navzlic* svoji mladosti se je neki Julij Molnar ponašal namreč že s 24 zaročenkami, toda štiri in dvajseta je njegovi karieri napravila za dolgo časa nenaden konec. Stvar je umlji-va, kajti med tem ko je Scotti svoje zaročenke povedel pred poročnega uradnika in jim za dobro odškodnino priskrbel zveneče ime, je imel Molnar navado, da je svoja dekleta nezvesto zapuščal, potem seveda, ko jih je pošteno obnal. Sodna razprava, ki se je vršila pred nekoliko dnevi in na katero je prišlo samo osem njegovih žrtev, se je končala s svojevrstnim prizorom. Ko je državni tožilec naštel seznam Molnar j evih grehov in zahteval trdo kazen, se je obrnil predsednik, ki menda dobro po-znia žensko maščevalnost, do neutolažljivih zaročenk in jih vprašal, kakšno kazen si želijo za brezvestnega zapeljivca in tatu. Komaj je izrekel svoje vprašanje, se je oglasil iz kopice obupanih žensk klic: "Dajte mu iztakniti oči!" Sodnik je menil, da te kazni madžarska zakonadaja že 900 let ne pozna več. Končno so se osleparjene zaročenke zadovoljile s tem, da je moža obsodil na štiri leta premišljevanja v neprijazni sobici, koliko bolje bi bil storil, če bi se bil v redu poročil. IZSLOVENIJE bolne člane, da pošljete svoje so na pohodu skozi Istro razru-j bolniške pole na dom tajnika v šil i P&zin in Umag ter požgali soboto popoldne pred sejo. Ni- 72 hrvaških vaši. Partizanov, ki so bili brez pravega vojaškega vodstva, je padlo po partizanskih --icenitvah okoli 4000. Nemci moške deportirjo v kar ne nosite listin tajniku med sejo. Kajti sklep, ki je bil sprejet pred par leti še vedno drži. Vpošteva se samo tiste listine, katere tajnik prejme o pravem Ljubljana. — Mesto je bilo zaenkrat trdno v nemških rokah. Toda četniška skupina, ki je imela svoje oporišče v KRIMSKIH GOZDOVIH (med Rakitno in Vel. Laščami, to je, južno od Ljubljane) je navalila na železnico in pretrgala pot v Trst na več kraj ih. Posebno je bila imenovana vas Kamnik pri Preserju. Porušili so borovniški most. Vse ozemlje od Borovnice in Logatca čez Lož, Ribnico in Kočevsko do Delnic in Istrske Bistrice je v četni-ških rokah. NEMCI NEUSMILJENO POBIJAJO. — Poročilo iz Ljubljane z dnem 8. avgusta 1943: "Ugotovljeno je, da so Nemci ustrelili v prvi polovici julija v Bukovici pri Škof ji Loki 20 slovenskih talcev, v Begunjah na Gorenjskem 20, v zadnjem tednu julija 1943 pa v Gorenji vasi pri Poljanah 10. "Padec fašizma je bil v Ljubljani sprejet z velikim veseljem. Vojska je fašiste takoj razorožila. Slovensko prebivalstvo pričakuje nemško okupacijo. "Od polnoči do 6. in 7. avgusta vozijo skozi Ljubljano v smeri proti Postojni dnevno po štirje Wehrrhacht transporti, ki imajo prednost pred vsemi vlaki. Ta odreba je v veljavi za štirinajst dni po odredbi, ki se je takoj pričela izpolnovati." OBSOJENI NA DOSMRTNO JECO. — V Ljubljani so bili obsojeni na dosmrtno ječo radi sodelovanja pri družbi, na-prejeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega 1 in Ce verjamete al' jti Ko smo tako počivali P1 brem kosilu, ki si ga sicf smo zaslužili, da bi rekel,Lc tudi malo pomodrovali Mzc spodarski ljudje, ki gle&i: vsako stvar s finančnimi |"I zlasti še, če za nas kaj i" kaže. |'l "Bog ve," se oglasi Jiftr ima rad besedo po dobrejfl ložaju, "zakaj je Kushlatetc stavil kempo v taki samoti; uj je res prijetno tukaj za '|še 15 minut, ampak mene P^'N ne bi vzdržalo, če bi morijej,: ti sam." "šuf," mu pomaga ftKo "ako bi si ti v takem kraj do stavijal kempo, bi gledal,!ji si kdo poleg tebe postavilpr oštarijo na drugi strani l>a i fal kdo odpreti kegljišče,''H drugi garažo in gazolinskmi stajo. Pa bi bil skoro p0"Ž< brivnica bi morala biti zel nj zu. Ti ne veš Jack," se je'"N France k meni, "da se Ji^je z avtom k brivcu, ki ima pal delavnico na Waterloo B"N koj čez cesto od Jima." ta j "Ni hudir!" se začudijo, "Tisto je bilo samo en^. ',e takrat samo zato, kerjfeež deževno in nisem imel i*lan pri rokah," se izgovarja |>vi "Orajt, če si se peljal ia j sto k brivcu z avtom sal bi] Krat, kako je pa to, da p !ej pelješ z avtom na^ba« Q< je komaj en lučaj kaflilnc tvoje štacune, a?" dodali da bom pomagal Franc^obi debati. >r;n "O, tisto ..." Jim jI G o zadregi, pa se je hitro .mit zal. "Kaj naj denar v ,rah nosim in ga vsemu sve("V< Eem. Menda.tako, kot jfpa cukajle napravil nekoldo lega, France, menda .slišal. Nekega večera srfl'"N< jašali in po pomoti se $1 L dilo, da je Jack dobil pMtal :ov. Smo nalašč tako igf'N oo imel fante veselje. In|se se je drugo jutro peljal« G )o Waterloo Rd., je drži 3ti tistih par papirnih sCučil n jih kazal skozi okno-iba je peljal mimo naše hiš%lje ko trobil, kot Judje pi'e|vrj ho, ki so jo s trobentarn>i"T; li, ker takrat še niso |[e 1 kanonov ali bombn^iko^dj bolsko slabo je moral b$maz jen tisti zid v Jerihi* d«|L0, sapa iz trobent podrla, L^ pa» imeli Judje takrat , čno sapo." -i "Najbrže so se naj^fzai sa," je dodal FVance, k'|la. čen za šomaštra in takž|«y natančno ve. 1 q0 "Kan se meni čudn4ag€ sem poprijel jaz, "je t0,|Svo Tone Debevec dovolil ku Kushlanu, da se jel:"K na njegovo farmo s svoji p po. Morata že biti zelo prijatelja, ali' pa ni ^f Ce tak odvetnik, kot se o ']še vori. V normalnem sluCjres, postal odvetnik lastnik v|rav me prej kot v desetih if,e z še dolžan bi mu bil fai'%v]j kaj tisočakov. Pa m<%Va bi se je enkrat dobro Pr»vete i PV Kushlan vse drugačen ker si v ,teh letih, kaf svojo kempo na D® zemlji, ni polastil niti še. Saj poznata tisti 1't^itie ježu in luisici. Sicer jcfetrrr prav lahko mogoče, daiova kega dne Leo v Debevč^^ Debevčevi bodo pa v Ku-jfcok. vi kempi, kadar se bod0]jev tovi otroci poženili ia s'|>išč z mamo izgovorila kot t'tlrot Take stvari se vedno ^ V Saj poznam nekega sal? sla, ki je imel zelo dobrega |t]a ^ derja. V dveh letih je j| j( ši bartender salunar, ^fmoč lunar pa bartender pri Ivolj "Naj bo to že kakoijven. kar je zdaj glavno je t0'Lto za nas velika sreča, ^Iroci kempa postavljena. Bog ijviio" družabnega reda v državi sle-j bi bili mi zdajle, tako • «-, deči: Krašovec Matija, iz Gob- i lepo pod streho in nič s'|Lqv nika in Tome Ivan rodom iz ni," moclruje Jim in o^Lj] Črnega vrha pri Idriji, bivajoč j klenico, da poplakne |ge)JC v Ljubljani. prepričevalne besede. mm AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 6, 1944 /ali P( a sice - rekel,Lovrač je mogočno sedel za ali kfao. Pivci so buljili vanj in i gle<žirali besede, nimi t'Tisti kaj zna, ki gre po sve-kaj t" je zatrjeval Macafur. fLovrač je pa tič," je dodal isi Jltrman. [obrejfTič, pa brez repetnic. Pre-ushlateto se mu bo še izpodrsnilo," amotij ugovarjal star kmet, plačal j za pel iz krčme, ne pf'Naj le gre," je zaničljivo i moriejiil Lovrač. "Taki so za nas ipaste ničle." ?a FiKo se je Lovrač vračal pro-t kraj domu, je dohitel Gontarja. edal,!ljučen in izmučen je že bil istavfpri vsakem koraku ga je du-■ani fe naduha. iišče,|'Hentaj te, Adamovec, iz olinslmčije?" L'o p#Že ni več res! — Adamovec iti zel nisem, saj ni moje." se jefNič ne de! Kar je žena — je Jitfje mož! Ali si tam zaklad iz-; imaipal, ka-li?" loo IfNič ne rečem, da ne!" se je a." tajil Lovrač in všeč mu je čudilo, da se je srečal z Gontar-o enlfi. Gontarjev grunt je bil keriežen, sončen. Mejil je na nel %tmovčev grunt. Bukovi go-arjajbvi so bili nedotaknjeni, le Ijal % je bila razdrapana in pota n sa«bila razdrta. Boljših pašni-da % pa daleč naokoli ni bilo kot aT>af Gontah. Sadje je rodilo ču-kaifllno, dren se je na jesen kar iodajil in v posekah so rodile ranc^bnice kot nikjer na svetu. |ravega gospodarja manjka im MGonte bi bile paradiž," si je litroinišijal Lovrač in zadrževal ir v trak, da ni prehitel Gontarja. sv#Veš, kaj, jaz nisem umazan, cot Jipa nisi prazen, midva bi se ieko jdomenila," je zavlekel Gon-da h. a s#Ne vem, kaj mislite," je dose J'lll Lovrač, čeprav se mu je že )il Pitalo, kaj misli Gontar. o ig^'No, star sem, sam, v dolino j. In se ra(j zavlekel v kakšno baj-ljal| Gonte so zame previsoko." drž®'Xo je pa res. Zakaj bi se ih -'učili po teh hribih! Ni vam kno.|ba, brez tega bi imeli lepše hlwljenje," mu je ' pritrjeval : pi'4vrač. ta mi "Takole sem mislil: Gonte bi iso P|e kot nalašč zate, denar pa >ikoSdi imaš. Rekel sem, nisem b!!'anazan, ti nisi prazen." ll> /Lovrač se ni prav nič obotav-drla» al, ves je zagorel po gruntu, ^i|si ga je ustvaril s svojimi žu- na^|Začela sta kupčijo in jo skle s, ki la: taM;<.Velja!„ Gontar je segel v težko Lo-ucl!Uračevo roko in jo dolgo držal je Q svoji. I "Kdaj napraviva pisma?" e ie.|"Kar v soboto pri notarju," sv°% pritrdil Lovrač. In sta se ^eJOazšla. 111 . Cez teden dni je bil Lovrač 3 0 |ie gontarski gruntar. Tja se je sl^reselila tudi vsa. družina, če-"ik. Jrav se je Jeri trgalo srce, ko ;ih je zapuščala hišo, kjer ji je 0 Pjfetela mladost in kjer je prenavljala dneve prvega materinstva. ačei» Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK kopišča in vsem vtepal v glavo delo, ljubezen do dela in do grunta in nič drugega. Otroci niso poznali nič otroškega; z njimi se je pogovarjal kot z odraslimi. Strmeli so vanj in ga poslušali, toda razumeli ga niso. Bil jim je tuj mož, ki ukazuje in kaznuje. Šele kadar je odšel po opravkih v mesto, so se jim obrazi razvedrili in mladost je zagorela na licih in ves zadušeni ogenj je zaplapo-lal v njihovih očeh. Jera jih je učila moliti. V zvezdah jim je razodevala an-glčke in Boga. Metuljček in pisana roža, jaslice in božji grob — vse jih je domikalo božji ljubezni. Zato jim je bila mati sveto bitje, ki je moglo uto-lažiti njihovo lakoto, ki je moglo olajšati njihovo trpljenje in ki jim je dajalo moč, da so mogli z očetom zmagovati delo. Karel Čapek: Norveška pokrajina kal' m Gonte ti efl IX. so bile za Lovrača. Pet ga je zgrabila zemlja in jti 1 Oklenil se je z vso dušo.-Divjim er strminam se je smejal, preska-' d?ŠQVal grape, vriskal z vrha^Je-pod katerimi je šumel%po-jUJok- čuval je jegalarice, cep-bods|jeval divjake, pripravljal ko-ia §>išfia in klestil suho vejevje z ' odP1 kne Z očetom so otroci le malo govorili, ker se ni mogel dokopati v otroško dušo; nežnosti ni poznal in celo šibkosti otroških teles ni mogel razumeti. Nalagal jim je butare, ki bi bile za odrasle pretežke, in pošiljal jih je na pota, ki bi se jih izkušenec ustrašil. "Lovre, nikar tako," ga je opominjala Jera, ker je čutila, da je otrokom tuj. "Ne uči me!" se jo je odkri-žal in hodil svojo pot. Nedelje so v hribih najlepše. Družina se porazdeli: gospodinja gre k prvi, ostali k drugi maši. Za južino je ričet, kuhane suhe češnje ali krhlji. Popoldne pa posede družina v senco. Vse, kar so domačnosti zamudili med tednom, jo na-domeste to popoldne in vsa ljubezen, ki veže družino v eno, se odkrije v tem času. Gospodar sprašuje otroke, kakšna je bila pridiga v cerkvi, otroci pa poizvedujejo, odgovarjajo in prodirajo v skrivnosti gruntarske učenosti: kdaj je trava zrela na njivicah, kdaj je paša najslajša v planinskem predelu, kako se popravi jarem, izpili lemež, kje raste gabrovina za jermenico, po čem spoznaš na-gnoj, mokoVec, hrast, bukev, lesko, jelko in smreko. Vsega tega ne povedo knjige, to uči življenje, to uče nedelje na kmetih. Pri Lovraču tega ni bilo. Otroci so se nedelje bali, ali so morali delati kot druge dneve, ali so pa posedali sami in se dolgočasili. Mati jim ni mogla dati vsega. Učila jih je krščanski nauk in njolitve, zlivala nanje svojo ljubezen, kar pa so pogrešali od očeta, ni zmogla. Lovrač je hodil svoja pota, ki so bila nepoznana materi in otrokom. Drugi otroci so hodi-j li v šolo, v cerkev, Lovračevi so se ubijali z ovcami po goliča-vah, ali vlačili drva za kope. Drugi otroci so se pripravljali za prvo obhajilo in za birmo, Lovračevi so nosili težke butare sena z Jegal. Gosposka mu; ni mogla do živega zaradi šole. Natanko je vedel postavo, ki je štela kilometre. "Ko bom velik, poj dem z doma," je namignil Janez Tonetu. Spogledala sta se in se razumela, čeprav nista nič vedela o svetu. "Doma je dolgčas," je dodal Tone in oba sta otožno gledala na ravan, kjer je pozvanjalo in se vse smejalo, kjer so bili fantje lepo oblečeni in je vsakemu dal oče kaj okroglega: "Na, ker si bil priden." Ko pa sta zagledala mater, ki se je čudno postarala,,se jima je zasmilila. Skrb ji je iz-glodala na obrazu globoke brazde, oči so se ji vdrle in roke splahnele. "Rasto ti pa, rasto otroci," je menil postaven kmet iz doline, ki se je mudil na Gontah. (Dalje prihodnjič) (Poglavje iz knjige "Pol na sever") Bergenska planinska proga sodi med tako zvane tehnične čudeže. Tehnični čudeži so po navadi tuneli in viadukti, toda bergenska proga se ponaša s to posebnostjo, da imajo tu tunele, ki so takorekoč umetni, nad zemljo zgrajeni, napravljeni iz tramovja in desk. Ti tuneli so samo zaradi plazov in snežnih žametov in se vlečejo milje in milje daleč na tej poti, zlasti na najzanimivejših mestih, kjer pa ni tunelov, so vsaj visoke deščene ograje. Toda potrpežljivi opazovalec najde kljub temu kdaj pa kdaj mesto, kjer je pustil tesar luknjo in lahko za trenutek osupne ob lepoti in vzvišenosti sveta, medtem ko se vozi skozi nadalj-ni deščeni tunel. Vendar pa naj povem, če hočem, da bo vse v redu: To tehnično čudo se pojavlja šele zgoraj v Ustadalu in poleg Ustek-veike; v začetku drvi vlak zdaj skozi navadne tunele pod zemljo, zdaj preko zelene Norveške skozi gozdove in čez pašnike, ob rekah in jezerih. Vedno imajo oči dovolj paše: gledaš lesene hiše in brezrogate krave, gore in doline, dokler ne pride Ho-nefoss, ki slovi po svojem vodo-padu in po Trockem v emigraciji, nato pa sladka dolina Sok-ne, prelepi sveži pašniki med črnimi gozdovi; povsod po zelenih pobočjih so rjave iz tramovja zgrajene hišice na nožicah kakor grad Babe Jage — —in potlej se namah pokaže Kroderen, jezero Kroderen med granitnimi trebušastimi griči, na katerih tiči kodra ta lasulja listnatega drevja; takšne so te glavnate, oble, »s pravim strugarsjkim mojstrom obrušene gore. Nič ne. pomaga, tu mora človek gledati na svet z geološkimi očmi; na primer, tistele granitne kupole pod No-retjellom pričajo, da svet ob svojem stvarjenju vendarle ni bil napravljen kar zlepa iz vrele kaše, marveč je bil obdelan na moč skrbno, brušen in o trugan, opiljen in uglajen, dokler ni takle ledenik naposled dopadljivo in vešče potegnil s palcem po gorah nad Krode-ron in bil zadovoljen z njihovo oblino; zares, tako je prav, pa naj mi kdo pokaže še kakšen ledenik, ki je tolikaj spreten! Vidiš pa tudi druge gore, ki niso bile ostrugane, marveč razcepljene počez in navpik, razbite z ledenimi klini, name tane po plasteh, položene druga na drugo kakor klade, posuli j ene vase kakor skodle, nagubane, skrivi j ene, prelomljene ali razrezane; bilo vam je to strašno tesarstvo v granitu! Pravijo: geološki vekovi, toda koliko dela je videti na,njih! Nikar mi nič ne pravite, tista-le ledna doba je bila ogromna delavnica, samo poglejte, koliko rokodelstva je bilo takrat v naravi, in kakšna tehnična čuda so vam to! Kdor nima razumevanja za kamen, ne ve mnogo o lepoti in o velikem dostojanstvu sveta. In potlej pride Hallingdal, stara kmečka dolina, ki slovi po svoji ljudski umetnosti; tu so nekoč slikali sloveče hallingdal ske rožice in še danes lahko vidiš, s kakšno rokodelsko ljubeznijo je tukajšnje. ljudstvo stavilo svoje hiše iz brun, močnih kakor grom, svoje kozolce, položene na ozke podstavke" iz hlodov; svoje starodavne cerkve, zgrajene v obliki stolpa kakor lesene pagode; svoja izrezljana okna, hišna čela in stebriče — samo krasno, temeljito, starinsko delo iz zajetnih debel in debelih desk; in kdor ne ume ceniti lesa, temu uide premnogo jedrnate, .»smolnate in ljudske lepote sveta. Da, kamen in drevo, to je Hallingdal. In gozdovi, gozdovi iz samih jadrnikov: tako je tisto visoko drevje. In seno v predolgih kopicah, črede majhnih rjavih krav, težki čr-nogrivi konjički, sami travniki, sama svilena trava, žolta kamilica in beli oslad, modrina zvončkov kakor nikjer drugod, v brunatlh oknih rumenkaste pelargonije — to ti je Hallingdal. Čudno, da se je nemara povsod na svetu prav v planinskih krajih najbolj ražVila ljudska navada rezbanja, sliknja in vezenja. Saj vem, delno je tako zaradi tega, ker so se v zakotnih dolinah sorazmerno bolj ohrani le stare reči po pradedih in pra babicah; toda, da se nekaj ohrani, je moralo prej nastati. Me nim, da je vse to zbog lesa; dajte dečku v roke poleno in brž jame vanj (kajti pipec ima gotovo) izrezavati škrte in zareze dokler ni iz tega ročaj meča, kip ali steber. Les je mogoče rezati in slikati z barvami, medtem ko je kamen primeren samo za va rasti. Breza, vrba, lišajnik in stavbe ali za pradavne nagrobni-J človek: nič ni na svetu vztraj-ke. Ljudska umetnost od arhi- nejšega. Pustite me, še tu imam tekture tja do piščalke in diple kaj delati; mahljati moram z se oklepa lesa, zato se tolikaj dr-| obema rokama ljudem, ki žive ži gor in gozdov in zategadelj se človekovo srce enako razveseli v Hallingdalu kakor v Pirenejih, v Alpah ali pri nas. Kamenito je delo narave, lesena je stavba človekova; tako je vsaj bilo, dokler je vladal na svetu naravni red. To je potemtakem Hallingdal, potlej pa pride Ustadal in tam je že povsem drugačen svet; tam več nihče ne živi, razen načelnikov postaj in osebja planinskih hotelov; vse ostalo je kamen in mrzla jezera in vlažna vresišča; drže se še obtolčen bor in pritlikava, zakrivljena breza in stisnjena jelša; samo tu in tam vidiš brunasto bajto z rogovjem severnega jelena na zatrepu ; potlej pa zopet samo kamenje in plazeča se breza, ločje in suhopernik; potem ni več ne jezera in ne rastlinja, samo deščeni tunali, galerije in ograje zoper žamete; tako Suden je ta kraj. In zdaj smo že povsem zgoraj, pri Fiasi; res ni više kakor dvanajst sto metrov nad morjem, toda v tukajšnjih severnih razmerah je to tako, kakor pri nas vakšnih tri tisoč metrov visoko. Konec življenja. ^Jezera, ki ostajajo tudi poleti zamrznjena; najbrž jim ni do tega, da bi se znebila ledu. Jeziki večnih ledenikov segajo prav do železnice, ve-liko.snežno polje Hardengerjoke-len, zameti ob progi: temu se tod pravi julij. Tu in tam čakajo ljudje ob progi, da bi zamahnili v pozdrav nečemu živemu, ko pojde mimo vlak. Snežna polja, jekleno siva jezera in kamenite podrtine; peščica rjave trave, to je vse; nemara je zaradi tega vse to tako silno in neizmerno, ker tu ni več življenja. Ni več življenja, vendar se ponekod ljudje še preživljajo; človek je žilav kakor pritlikava arktična vrba, ki dela srebrnkaste preproge tam, kjer ne more več niti tra- VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Jan- 10> ___ W1GSHJ38 StlECTlOB W«r Food Adml»Wr«tio« USE MORE POTATOES NOW! Fill out your menus with our plentiful crop of this fine, nutritious food. ________ •-*< SAVE MONEY. Buy a peck or moro at a time. NOW, before our b^ new crop goei to waste. Store a bushel or two in a cellar, closet, back porch, garage ... any dark, cool place where the temperature doesn't rise above 60 degrees or fall below 40 degrees. • SAVE RATION STAMPS. Plentiful, unrationed potatoes make up fct many scarce, rationed foods. A little imagination and lots of potatoes will enable your family to eat heartier meals, on less money, and fewer ration stamps than if you buy scarce foods. A GREAT ENERGY FOOD. Potatoes contain Vitamin C, Vitamin Bi, C a iron, and other important minerals. Keep up your fam- ^ 6' ''y'* 8ner9y °n tt"> Home Front as our armed forces do ' on the Fighting Fronts . with more potatoes! SO MANY WAYS TO SERVEI Watch the family go for hash brown "' potatoes at breakfast. Potato hash is a great meat-saver. So is potato crust on meat pie. Serve potato soup or salad for lunch. Remember potato pancakes or stuffed potatoes for dinner .. . not to mention the Big Three . . . spuds boiled, baked, or fried. POTATO P's AND Q's 1. When paring, keep paring thin. Pare just before cooking. 2. Don't soak. You only soik out minerals llllllllllllllilllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIHIli GET M,JJL^T A POTATOES *QJEAYt Vabilo na sejo Tem potom se vabi vse delničarje in zastopnike -društev na delniško sejo Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., ki se vrši v nedeljo 16. januarja, 1944, začetek ob 2:00 popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vabi DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠT. DOMA. RAZPIS SLUŽBE OSKRBNIKA(CE) S tem razpisujemo službo oskrbnika-ce za Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave., ki morata biti ameriška državljana, kakor tudi delničarja imenovane dvorane. Kdor je zmožen, naj se zglasi pri tajniku Dvorane in sicer do 8. januarja, 1944. DIREKTORIJ SDD, 10814 PRINCE AVE. ^Šllli^lillItlU ......IIIIIH«WiM1IHII»l«tl| ! J oh. Zole io Sinovi | POGREBNI ZAVOD | AvtaiuQftlU »II uolnt.yn v or redno m ob vsaki ari na razpolago. £ Mi smo vedno pripravljeni * naJboljSo postrežbo = : 6502 Sf. C1.AIR AVENUE Tel: ENdicott 05«! Ct-AIK AVENUS 3 C O 1.11 N W O O O S K I I 43« E. Htm tfMNVV iHUHUia»HIIIIIUIIIUII«IIHHUHM»«l»««»t>»««««'««»»«»S««»"»«»'»",»«»»»»"l,Jur URAD: Tel.: KEnmore Sili Jo Van Ammers-Kuller |mt olon ■SNW^'MIUiHi- -mM** irmrmw Kandidat, ki se je hočeš nočeš moral s svojo ptičjo kletko ustaviti na rapenburškem mostu, se je spomnil lepih besed o krščanski vdanosti, katerih še zmeraj ni povedal. Zdaj se mu je zopet zazdelo, da je učakal pripraven trenotek, ker je njen glas mahoma zazvenel bolj žalostno in zamolklo. Toda, kje je bil njegov navadni, trdni notranji mir, kadar je srečal njene oči, te velike rjave oči, ki so bile svetle od neizjokanih solza in ki so se vendar prostodušno pokojne ozirale vanj! Sunkoma mu je vroča kri zalila obraz. Saj vendar ni bil šo-larček, da bi ga moglo zbegati dvoje lepih' oči! Ali se ni kot služabnik Gospodqy lahko sramoval, da so ga jele tako omamljati vabe mesa ? Za mlado damo se nikakor ni spodobilo, da jo gledala mlademu možu, katerega je komaj poznala, tako naravnost v oči. Namršil je čelo, čim dostojan-stveneje je zmogel, in jo priganjal: "Premraz je, da bi stala tu." Ko sta stopala čez most, pa je zagrmel iz Breetstraata odprt stirivprežni voz in med norim truSČejt hrupno oddrdral po tlaku. Bil je zvrhan mladih mož, ki so viseli čez naslon ali pa sedeli na kozlu, kričali, peli in vihteli svoje čepice, palice iti steklenice. Divj.i "hura" je mahoma preglasil drdranje koles, ko so ob mostni ograji odkrili mlado dekle, ki je z začudenim smehom opazovalo mimo vihrsijbčo divjo tropo, hura, na katerega je sestrična, Hendri-ku v neznanski strah, odzdravi- la z roko! . - "Kdo je bil to?", je poizvedovala dfeklica. Toda bratrancev odgovor "Študenti" je bil tako čemeren, da je, preplašena udu-pla^tM. .nadaljnja vprašanja. Kandidat par je preudarjal v ovojem srcu, da bo svoji sestri v prvi vrsti naročil to, naj tega tujega otroka na vsak način ostro pouči, da sme v tej deželi in v tem mestu mlado dekle le s pobešenimi očmi čez cesto. Tudi ko sta šla mimo univerzitetnega poslopja, ga ni prav nič mikalo, da bi svojo spremljevalko poučil, kakor se je namenil, o visokem in važnem namenu te hiše. Nekaj korakov dalje ji je že lahko pokazal hišo s širokimi, čistimi zunanjimi stopnicami, ki bo v bodoče tudi njen dom; velika široka hiša, po tedanjem okusu rumeno belo prepleskana, s stenami in okni, ki so bila prav tako brez madeža, kakor so bila sijoče svetla temno zeleno prepleskana vrata in zimska okna. Dobra, imenitna "gosposka hiša" z dvema visokima, ozkima oknoma na obeh straneh glavnega vhoda in z dvakrat petimi nizkimi in širokimi okni nad njim; črno lakirane verige in količki, katerih konice so jim dajale videz mučilniškega orodja, so okvirili zunanje stopnišče iz peščenca, kjer bi zaman j iskal sledu prahu, j Hendrik Coornvelt je potegnil za debelo kovinasto levjo I glavo poleg vrat in morje oglu-išujočih zvokov je završalo po votli notranjščini. Zdelo se mu je, da traja celo večnost, pre-'den je znotraj zarožljala veriga in je nekdo odvil zapiralnik, 'večnost, ko je on opazil, da se je navzlic ostremu vetru in doma puščenemu plašču ozno-jil — ko je ona spoznala, da ji je mali kapital poguma, ki ga je na potovanju tako skrbno hranila v svojem samotnem sr-čecu, na potu skozi sivo, tiho mesto ob strani tega napeto umerjenega mladega gospoda popolnoma izpuhtel v njene mokre in umazane čevlje. "Kar vstopite, sestrična," Hendrik Coornvelt se je umaknil v stran; tiho in plašno je deklica stopila čez prag. Predolgi, ravni hodnik s svojimi topo belimi stenam in s podom, ki je bil obložen z modrimi in belimi pečnicami, številna sre-po zaprta rjava vrata ob obeh straneh, hladni, vlažni duh po apnu, predvsem pa svečana tišina — vse to ji je težko leglo na srce. Da, v njenih otroških letih ji je mati pravila, o lepih, velikih, palačam podobnih hišah na Holandskem . . . toda to je bilo čisto drugače, kakor si je pa zamišljala ;t ta hiša je bila podobna cerkvi, zavodu . . . ne, zdaj je uganila: samostanu ! "To je mlada gospodična Syl,vain," je glasno in ponižno javil kandidat bitju, ki je odprlo vrata in popolnoma izginilo za njimi; šele polagoma je deklica odkrila majhno, neznatno postavo, v belo sivi obleki iz enega kosa, ki jo je pa skoraj vso zakrival velik črn predpasnik. Bela, strogo nabrana avba je okvirila bledo rumen, postaren ženski obraz, ki se je radovedno sklanjal naprej. Bil je naguban kakor zimsko jabolko in imel dvoje majhnih, ostrih oči. Marija Elizabeta je nenadoma začutila, da je nekaj poseglo po njeni roki; glas, ki je bil brez zvoka in je škripal kakor kričanje kakaduja, ji je zavpil skoraj v uho: "Nečakinja, božja patVi so nedojemljiva, toda tudi izgubljenci in obsojenci so v njegovih rokah!" Brezpomemben "m e r c i" je! bilo vse, kar je vedela deklica j odvrniti na ta čudni pozdravi neznatnega bitja, katerega ji j je Hendrik kratko in malOj predstavil kot 'teto* Pietje.' Ko j pa je v zadregi hotela osvoboditi svoje preste starkinega prijema, je druga hrapava, nagubana roka otipala njen obraz: "Ah, otrok moj! Tvojo ubogo mater sem tako dobro poznala! Bog ve, da je človek po naravi dovzeten za vse grehe in da ga teži Adamovo prekletstvo!" Tedaj se je vmešal Hendrik z u r a d n i m dostoj anstvom: "Opravi te stvari pri svojih večernih pobožnostih, ne pa tu!" .je- ukazujoče kriknil v gluha ušesa, v istem hipu pa je že prepustil ptičjo kletko rokam stare žene. "Poglej rajši, če je prišel že Barend s kovčegi." Vdano kimaje z glavo je starka oddrsaia v svojih copatah po trdih vsakdanjih opravkih in nekaj trenotkov pozneje si čul njen papagajski glas, kako se je drl nad postreščkom. Kakor bi hotel pokazati, da je ta prigoda popolnoma brez pomena, je Hendrik urno položil roko na porcelanasti rožnik sprednjih vrat in spustil pri-šlega dekleta pred seboj v sobo. Radovedni pogled vstopivše deklice je zajel prostorno, visoko, toda le mračno razsvet ljeno sobo. Na opnah so se v pisani menjavi vrstile kitajske pokrajine in slike z morja. Jaj-časta miza se je lesketala kakor zrcalo, oholo strumni stoli so stali ob steni. Tujka-je prvič vdihavala vonj tesno zaprte, brezsolnčnej; holandske izbe, duh po ljudeh, po kafri, toba-kovem dimu in po pogoreli šoti. Potem jie zagledala na nasprotnem koncu, v svetlem kotičku kraj oken, štiri obraze, ki so se obrnili proti njej, štiri drobne, meet seboj zeio si podobne ženske obraze, ki so bili vsi enako rezani in vsi enako, skora j prosojno brezbarvni. Eden izmed njih, ki je bil radi debelih mesnatih lic in težkega podbradka širši m debelejši, je imel sive lase pod ogromnim nastavkom iz čipk in trakov, izražaj očem dostojanstvo zakonskega stanu; ostale tri pa so okvirili po angleškem načinu nasukljani kodri, tisti ljubki in slavni kodri, ki so bili kakor nalašč ustvarjeni zato, da> prikrijejo rdečico, kadar je v zadregi preletela alabastrova lica, ali da zadrhte, če sta veselje ali bolečina pretresala snežno bele prsi! V polkrogu so sedele pred levim oknom mati in tri hčere, ki so kakor metulji razgrinjale svoje široke, skromno brezbarvne obleke. Vsaka je imela pred seboj vezilni razpon, nad katerega so se bile sklanjale z vneto potrpežljivostjo. Skozi zgornjo polovico visokega okna z majhnimi, rdeče vijoličastimi šipami je lila tiha, siva opoldanska luč. Na mah so se dvignile vse tri hčere s tistimi počasnimi, ljubeznivimi kretnjami, ki jim jih je dolgoleten "pouk o spodobnem vedenju" tako vcepil v meso in kri, da so postale njih druga narava; nad težkimi, širokimi gubami kril, ki so negibno stale na tleh, so bila videti n.yh zadrgnjena telesa s togir mi oglgvnicami in z rokavi, ki so segali do zapestij, kakor telesa lutk. Mati — čeprav ji je bilo šele osem in štirideset let — ni bila radi štirinajstih porodov nič več trdna v nogah. Ni se dvignila s stola, pač pa je stegnila obe roki proti deklici, ki jih je po kratkem oklevanju prijela in spoštljivo poljubila. Jasne, svetlo rjave oči tete Aagjeje so bile polne solz: "Bog bodi zahvaljen, da si končno v varnem pristani rok moj. Da bi bila srečna' ši sredi in da bi bila blagtf ljena tvoja pot!" Nova članica družine 1 tem ginjenem glasu mogla , brati naklonjenost, da, 11 , kakor ljubezen; vendar so sede zvenele resno, skoraj*™"1''1 kor svarilo. Z isto tesnobo1*""" cu, ki jo je obšla, ko je st<- ^ v hišo in ko jo je tako kri' pozdravila stara teta, je pj bila k njej obrnjeno mehlj mlahavo tetino lice. (Dalje prihodnjič) _-iteti MOOT STRAIBHT omb WttO*N*l jeli r fed i i CLEVELAND ORCHESTRA ftUDOWH RINGWAIJL dirigent STEVEfiANCE DVORANA: Cetrtiek. G. Januarja, 8:30 zvefer SolH*ta. t. iitfMUM-la. 8:S0 zveier , MPRAW ZIMBALIST. violina V&8 ČAJKOVSKI PROGRAM y cfrY^fm™ "ALL, CE 7300. V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE NBPOZABLJENE SOPROGE IN ; C.... MATERE » Frances Zurga fei fe M redno zatlsnila svoje mile oči «. januarja, 1937. Sedem let nam grob Te krije, tor v vednost se podala, * leWU zdaj Ti sonce sije, vsem v spominu si ostala. Truplo tam na božji njivi T grobu hladnem zdaj trohni, (hlh na Tvoj v neminljivi Blavi ra.1a Se živi. Žalujoči ostali: MATHEW ZURGA, soprog. JOSEPH, DOUIS. MATHEW. FRANK, WtLLIAM. Sinovi. FRANCES HOfcVATH, JANE TREN-TEL, MARY ROSE. hCere. Cleveland. O.. 6. januarja, 1944. THIS BRAND HEW or malce two basic doughs and four variations—pan rolls, clover leaf rolls, butterscotch rolls and tea ring. Yes i: perfect result« guaranteed. PHOTO- IT'S EASY—Baking Success GUARANTEED the very first time when you use Enriched OCCIDENT FLOUR Action pictures show you every step. You will be amazed how easy it is. This new Virginia Roberts Photo-Method for Rolls shows you how to And remember, your big success is guaranteed when you use this new Photo-Method for Rolls with Enriched Occident Flour. Enriched Occident Flour is made from carefully selected wheat. Try it and you will never want to use any other. You can depend upon Occident for good baking every time. GUARANTEE h your ow. kIWwv wlnfl your .ton ojd J™«™*'-quality of Ocddont Flour f> gucr.ntod to bo luWdMHy w-pirlor to bo lmm.dtot.ly notlMoblo. M you oro^ jKmgfetolr ioH.fltd with all your Ooddont rabati*rwrftajfrfw", , vtod portion to your doolor for rofuno of tno onto* purdwio pneo. ig^XVS ZSWKS C " OCCIDENT ^K^mouR I! Bw«. a-«* I WtmrnpeMt 1, Mm. 1 > Dear Uln Roberta . . . Pksoe «e*4 t . your N»w PHOTO-METHOD foe ROfrMI. | I uatestaad it is sbselutsbr FRSSt WSJSM FINANČNO POROČILO St. Clair Savings & Loan Co. 31. decembra 1943 IMETJE Gotovina na rokah in v bankah-----------$ 264,566.78 U. S. vojni bondi in obresti----------------------------402,187.53 Posojila na prve vknjižbe--------------------------------1,959,106.60 Nepremičnina — bančno poslopje------------------44,000.00 Nepremičnina — za prodajo--------------------20,804.00 Pohištvo in oprema------------------------------------------. 1,800.00 Prodane in garantirane vknjižbe--------------------7,283.08 Vloge v drugih posojilnicah----------------------------3,800.00 Delnice Federal Home Loan banke----------------13,100.00 Delnice v blagajni -------------.----—— 2,676.51 Vse drugo imetje----------------------------------------------7,360.30 Skupno imetje ____________—-----------$2,726,684.80 OBVEZNOSTI Hranilne vloge_______________________— $2,201,959.69 Posojila v delovanju in Escrow vloga------ 89,467.55 Predujemi vlog Federal Home Loan banke__ 150,000.00 Možna obveznost jamčenih vknjižb------- 7,283.08 Izposojevalni sklad za zavarovalnino in davke 28,172.67 Vse druge obveznosti J__:----------------- 7,811.08 Skupne obveznosti________________$2,484,694.07 ^ KAPITAL IN PREOSTANEK Stalne delnice _______________—-------$ 116,934.68 Tekoče delnice__________________________________________________1,179.88 Nerazdeljen dobiček________________________________________23,876.17 Rezervni sklad J____________________-— 100,000.00 Skupaj kapital in preostanek-------$ 241,990.73 Skupne obveznosti, kapital in preostanek-----------------------------$2,726,684.80 NADALJNA POJASNILA K NAPREDKU POSO JILNICE TEKOM LETA 1943 a) Izdali smo 292 novih posojil v skupni vsoti $1,100,000.00 b) Prejeli smo 464 novih vlog s čistim narastkom v vsoti $650,000.00 c) Skupni napredek v premoženju znaša $800,000.00 d) Kupili smo vojne bonde za $300,000.00 Vse vloge, ki jih sprejmemo pred 10. januarjem, bodo dobile obresti od 1. januarja. Vse vloge so zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings and Loan Insurance Corporation, ki je last Združenih držav ameriških. Kupujte United States vojne bonde pri nas ODPRTO OB PETKIH DO. 8. URE ZVEČER AMERIŠKA DOMOVINA, .JANUARY 6, 1944