Pristranost. (Iz Istre.) Na zadnjem občnem zborovanju našega društva mi je bila dana hvaležna naloga. da sestaVim zakonski načrt. s katerim bi se izpremenil deželni zakon z dne 5. junija 1908., št. 32., ki je res pristranski in nepravičen. Po celi Istri pride menda le troje slovanskih nadučiteljev v I. plačilni razred, medtem ko je redek italijanski nadučitelj, ki ne bi užival plače iste najvišje vrste. Po tem zakonu morajo vsi drugi učitelji in vsi nadučitelji manjrazrednih šol čakati nič manj kot 30 let po deiinitivnem imenovanju, da pridejo enkrat v I. plač. razred. če jih poprej ne reši boginja Morana s plačo vrste OaliOO. Mnogi pa ne pridejo nikoli do plače I. vrste, tudi če živijo še toliko let. Med temi sem tudi jaz. Bodi človek značajen in neomajano naroden, pa postaneš difinitiven šele, ko si se preselil v druge kraje, kjer je krajni šolski svet v narodnih rokah. Pa tudi po naših krajih si lahko razočaran, ker ti znajo tovariši - konkurenti — bodisi tudi na najpodlejši način — pridobiti službodajalce, ki so časih tudi službojemalci, na svojo štran; ti pa ostani, kjer si — saj ni nikomur mar, če trpiš gmotno in duševno krivico! Pravično bi bilo torej, da bi se šteJa leta za napredovanje vsaj od dneva učiteljskega usposobljenja, ne pa od dneva definitivnega nameščenja. Marsikaterega tovariša je zavedel prejšnji stari zakon, ker mu takrat nič ni škodovalo, če je bil tudi leta in leta provizorično nastavljen. Dovolj mu je bilo, da je bil usposobljen. Dalje uživa po tem zakonu plačo I. vrste že lahko 211eten mladenič — tudi če je največji revček, da ima le kakega »kcmpareta« in da ga ne ženira značaj. Nasprotno pa je lahko še v najnižji plačilni vrsti že star, zaslužen in vzoren mož, jeklenega značaja in neutruden delavec povsod, kjer je narodu v korist! Tudi učiteljicam dela krivico ta za- kon, največ v tem, da jih šteje za 20% manjvredne od moških — čeravno služijo več ur na teden kot oni — in da jim brani ustvariti si družinico, kjer bi pozabljale na prebite napore s šolskimi paglavčki, ki bi se rajši igrali s kakim piskajočim konjičem ali s kako cunjasto »mulo«, nego pa malomarno gledali, kako se uboga učiteljica trudi — bistriti jim glavice. E, dosti, dosti jih ima na vesti ta zakon — šolski namreč! Da bi se tovarišice in tovariši temeIjito pripravili na razpravo, ki se vrši na prihodnjem zborovanju 9. maja t. 1. v Klancu. bi rad tukaj podal cel načrt, a stvar bi postala predolga in tovariš urednik bi se jezil, ker to ne spada vse v širšo javnost. Omeniti hočem torej le glavne izpremembe. ker drugo sloni itak na teh glavnih točkah. 1. Opravičujem se. da sem v načrtu ohranil naziv »podučitelj«, toda to le omejeno, namreč samo za one tovariše, ki so še brez usposobljenostnega izpita. Potem pride začasni učitelj, nato stalni učitelj, učitelj-voditelj in nadučitelj. Na meščanskih šolah je ravnatelj, učitelj — če je stalen, in podučitelj — če je začasno nameščen. Primerni naslovi veljajo seveda tudi za žensko učiteljsko osobje. 2. Stare kvinkvenije odpadejo. Plača podučiteljev na ljudskih šolah znaša 1200 K letnih. Plača začasnih učiteljev letnih 1500 K. Stalni učitelji, učitelji-voditelji in nadučitelji imajo letnih 1800 K plače skozi pet let zaporedoma. Na koncu petega leta po usposobnostnem izpitu se vsemu stalnemu učiteljskemu osobju nakaže za drugo petletno dobo po 2160 K na leto; na koncu 10. leta po usposobnostnem izpitu za tretjo petletno dobo po 2520 K na leto; na koncu 15. leta po usposobnostnem \zpitu za četrto 5Ietno dobo po 2880 K na leto; na koncu 20. 1. po usposobnostnem izpitu za 5. 51etno dobo po 3240 K na leto; na koncu 25. leta po usposobnostnem izpitu za šesto petletno dobo po 3600 K na leto, in na koncu 30. leta po usposobnostnem izpitu za sedmo petletno dobo po 3960 K na leto. Plača začasnih suplentov (suplentinj) znaša s stanarino vred po 150 K na mesec. Stalni suplenti uživajo plačo in napredovanje stalnih učiteljev. Plača podučiteljev na meščanskih šolah znaša letnih 1800 K, plača učiteljev in ravnateljev pa letnih 2160 K; potem se povišuje vsakih pet let za 360 K na leto, tako da znaša končna plača 4320 K na leto. Tudi tukaj se šteje petletne dobe od dneva usposobljenja dalje. 3. Plača neporočenega ženskega učiteljskega osobja na ljudskih in meščanskih šolah je v vseh slučajih enaka plači moškega učiteljskega osobja. Cim je pa učiteljica omožena, začne z naslednjim mesecem uživati le 75% plače rnoškega učiteljskega osobia istega značaja in istih službenih let. 4. Poslovna doklada znaša za nadučitelje in učitelje-voditelje, in sicer na eno, dvo in trirazrednicah po 300 K na leta na več kot trirazrednicah pa po 420 K na leto. Ravnatelji (ravnateljice) meščanskih šol dobivajo vedno po 480 K poslovne doklade na leto. Poslovna doklada se prišteva v pokojnino. V pokojnino se prišteva 300 K tudi onim učiteljem, ki niso bili nadučitelji ali voditelji ali ravnatelji kake šole. 5. Cilede stanarine ostane po starem. A glede stanovanja v šolskem poslopju pride nekoliko drugače. Zaradi tega načrta sem moral premeniti z načrtom tudi zakon z istega dne, _t, 31., jn sicers V § 6. se izpusti »petletnice«. V § 9. se mora glasiti III. odstavek; »Vsa pokojnina učiteljskih oseb (moškihin neporočenih ženskih) ne more znašati v. nobenem slučaju manj kot 864 K na leto«. § 10. je dodati nove odstavke: »Kar je do tukaj rečenega v tem zakonu, velja tudi za neomožene učiteljice, medtem ko nimajo omožene učiteljice ter njih vdovci in otroci nikakoršne pravice do pokojnine, dasi prispevajo tudi omožene učiteljice 5% pokojninsko takso od svoje plače v pokojninski zaklad (§ 27.). Ako se pa dokaže, da vdovec po učiteljici nikakor ne more preskrbovati osirotelih otrok, veljajo naslednji paragraii tega zakona glede vzgojevalnih doneskov tudi za sirote po učiteljici. Isto velja tudi za otroke po pokojni učiteljici, ki niso drugače preskrbljeni z lastnimi sredstvi zaradi pozneje nastopivše smrti očeta. Ako je bila pa učiteljica ob svoji smrti že vdova. je smatrati njene otroke kot otroke kakega umrlega učitelja in uživajo tudi njeni otroci enake pravice z onimi, če se dokaže, da niso drugače preskrbljeni. Edino le v slučaju, da postane poročena učiteljica vdova brez sredstev, dobi ob nesposobnosti za nadaljno službovanje pokojnino po § 8. in § 9. Njena vštevna plača je v tem slučaju plača poročene učiteljice. § 29. ostane le do besede »ako«. Ravnotako sem moral z načrtom premeniti zakon z istega dne, št. 29. § 31. Učiteljske osebe, ki še niso stalno nameščene, se ne smejo oženiti ali omožiti brez dovolila okrajnega šolsk. sveta. Drugi odstavek ostane, samo je reči tudi »dotične učiteljice«. Namesto tretjega odstavka pride: Stalno nameščene učiteljice (ravnateljice, nadučiteljice, podučiteljice) morajo potom šolskega vodstva naznaniti okrajnem šolskem oblastvu svojo omožitev v istem mesecu, da se jim s prvim dnem sledečega meseca nakaže plaea poročenih učiteljic. Namesto četrtega odstavka pride= Cim je neomožena učiteljica vpokojena, ji ostane pokojnina neomožene učiteljice tudi če se potem omoži. Peti odstavek ostane, premeniti je le v toliko: ... ki naznani izstop iz učiteljske službe vsled zakona... Če bo kaka tovarišica zaradi tega načrta huda name, ji ne vzamem za zlo, kakor tudi se ne ujezim, če mi kdo poreče, da sem svetozakonski koroški ali kranjski reproducent. Jos. Valentič.