Obrtno šolstvo. Euketa za saniranje financ obrtuonadaljevalnih šol na Kranjskein, ki jo je sklical dež. odbor je zborovala dne 25. avg. v dež. dvorcu. Vabilu se je odzvalo 37 udeležencev. — Na Kranjskem je okrog 19 obrtnonadaljevalnih šol, ki se imajo v večiui boriti s finanenimi težkočami. Primanjkljaj znaša ii leta 1909 nad 7000 K. Država je prispevala v letu 1909 okroglo 23.000 K, dežela 12.000 K, posamezni faktorji, kakor občine in druge korporacije 1600 K, trgovska zbornica 3000 K — Alro sft pa Drim.erja prorafiune, je raz68.000, ki se deloma pokrije z dohodki t>l'.UOO K, tako, da zaaša faktični primanjkljaj 17.000 K, ako se prišteje še priraanjkljaj iz leta 1909 v znesku 7000 K, se imajo boriti potem odbori obrtno nadaljevalnih šol z primankljajem 24.000 K. — Za leto 1910 je država dovolila znesek 25.875 K, torej eno tretjino vseh stroško7, ki znašajo 53.685 K. — Eaketa nadzoruikov obrtno-nadaljevalnih šol, ki je pred kratkim zborovala, je pa sprejela tozadevno sledeče normalije: Vodstvu 200 K učiteljske plače ostanejo po zadnjem ministrskem ukazu, kurjava letno za razred 20 K, svečava letno 40 K, snaženje letno 40 K, učila 50 K, pisarniške potrebe 40 K, a risarske potrebe 3 K 50 vin. za vsakega učenca. G. Eavnatelj Subic je smatral kot glavno krivdo nedostatkoy to, da nimajo odločilni faktorji pri posameznih šolskih odborih preliminarov v evidenci, da premalo prispevajo v to svrho občine in trgovska zbornica. (Št. Vid uad Ljubljano, kjer je največ učence? obrt,nadaljevalDih šol ne prispeva v to svrho niti vioarja.) — Priporočalo se je, da se predpiše posameznim mojstrom, da plačujejo gotove prispevke. — Glede prispevkov obžio se je bilo tudi mnenja, da naj prisperajo one občine več, ki ne plačujejo doneskov. — O trgovski zbornici se je dvomilo, da bi prispevala več in da prispeva dovolj pri sedanji dokladi 5%, kajti koroška zbornica prispeva znesek 4200 K za 38 trgovsko-nadaljevalnih šol, a bogata budjeviška trgovska zbornica daje za vsak razred obrtno-uadaljevalnih šol 80 K. Sprožila se je tudi misel, da naj se ob dači okrajne zastope. — Gosp. Frauchetti je povdarjal, da bi bilo dobro če bi se oziralo tudi na trgovsko izobrazbo več, in bi potem bolj podpirale te šole trgovske in obrtne zadruge in slični faktorji. — V specijalui debati se je živahno razpravijalo o tera, da se osnuje deželna centrala, ki bi vodila denarno poslovanje, kar bi pripomoglo k temu, da bi se potem šolski odbori držali proračuuov in bi se tudi šolskim vodstvom pri nabavi učil io tiskovin s tera odpomoglo. — Do kakih pozitivnih sklepov še sploh ni prišlo, ker se ni sklepalo in je imel sestanek h informativen značaj. Na podlagi teh mneDJ bode dež odbor skušal sedaj posredovati med onimi faktorji, ki prispevajo k obrtnemu šolstvu — da se stvar uredi.