Časopis občine Kamnik, 20. julij 2018, leto 3, številka 13
Se obeta nova rekordna sezona?
Kamniški turistični delavci so zadovoljni z obiskom turistov v prvi polovici leta. Glede na velik porast domačih in tujih gostov si obetajo rekordno sezono.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Turistične atrakcije v zadnjih letih v Kamnik privabljajo vse več domačih in tujih gostov. Po podatkih statističnega urada je v prvih petih mesecih občino obiskalo nekaj manj kot 11 tisoč gostov, kar pomeni 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Osemintrideset odstotkov je bilo domačih, 62 pa tujih, skupaj so v namestitvenih kapacitetah v mestu in okolici ustvarili dobrih 25 tisoč nočitev, kar predstavlja približno 34-odstotno povečanje glede na prvih pet mesecev lanskega leta. »Očitno Kamnik postaja prepoznan tudi kot destinacija za zimski turizem, kar nas izredno veseli. Opažamo pa tudi izredno veliko zanimanja za obisk Kamnika in njegovih turističnih destinacij s strani tujih in domačih medijev ter blogerjev in vplivnežev na družabnih omrežjih, kar je dodatni znak, da Kamnik postaja privlačna turistična de-stinacija. Zato smo s prvo polovico leta zelo zadovoljni in jo ocenjujemo kot obetavno,« podatke prvih petih mesecev komentirajo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik.
Porast obiska predstavlja dobre obete za vrhunec letošnje poletne sezone, ko v juliju in avgustu v Kamniku beležimo največ turistov. Dobre sezone si obetajo tudi v kamniškem zavodu za turizem. »Glede na to, da smo lani v tem obdobju beležili slabši obisk, potem pa smo imeli rekordno poletno sezono, se letos nadejamo novega rekorda. Pri tem nas spodbujajo majski podatki, kjer smo beležili izjemno porast predvsem tujih turistov. Tako se lahko zgodi, da
Največ zanimanja med gosti, ki obiščejo Kamnik, je za Veliko planino. / Foto: Gorazd Kavčič
bomo že letos konec leta dosegli število prihodov in nočitev, ki smo si ga v Strategiji razvoja in trženja turizma zadali za leto 2020,« pojasnjujejo na zavodu in dodajajo, da v turizmu spanje na lovorikah nikakor ni dovoljeno, zato si bodo za razvoj turizma prizadevali tudi v prihodnje.
Številni gostje obiščejo tudi točko TIC v središču mesta. Francoze, Nemce, Nizozemce in Špance pritegnejo gore. Medtem ko se Čehi zanimajo za Plečnikova dela v Kamniku, si Skandinavci želijo aktivnega oddiha in povprašujejo po izposoji električnih gorskih koles. Kot še dodajajo na zavodu za turizem, je vsem gostom skupno zanimanje za Veliko planino, med bolj prodajanimi turističnimi produkti pa sta veli-koplaninski sir Trnič in Ru-šov'c.
Da je zanimanje za največjo turistično zanimivost v obči-
ni, pritrjuje tudi Leon Keder, direktor podjetja Velika planina. »V prvih šestih mesecih lanskega leta smo z gondolo prepeljali 16 tisoč gostov, v enakem obdobju letošnjega leta pa že 22 tisoč,« pravi Keder, ki dodaja, da tako dobre sezone statistika ne beleži že več kot dvajset let. »Spomladanski meseci april, maj in junij so bili vsak posebej rekordni, tudi za julij pa kaže dobro. Če bi bilo še vreme nekoliko boljše, pa bi bile številke gotovo še večje,« je prepričan prvi mož Velike planine. Planšar-stvo in naravne lepote naše največje planote pritegnejo vse več tujcev. Po podatkih, s katerimi razpolaga Leon Ke-der, je kar devetdeset odstotkov obiskovalcev, ki med tednom obiščejo Veliko planino, tujih gostov. Z dozdajšnjo sezono so zadovoljni tudi v Termah Sno-vik, kjer beležijo petodsto-tno rast nočitev, a bolj kot
število nočitev želijo v Sno-viku povečati dodano vrednost storitev. »To se nam zdi pomembno še posebej zato, ker je slabost slovenskega turizma, da se hvalimo z nočitvami, ki pa jih prodamo po nizkih cenah. To v Termah Snovik spreminjamo. Že lani smo dosegli 15-odstotno povišanje cen storitev, rasti pa se nadejamo tudi letos,« nam je povedala direktorica term Petra Zlatoper, ki pravi, da jim je že predlani poletno sezono uspelo razširiti še na junij in september, v preostalih osmih mesecih pa goste privabljajo tudi z razširjeno velneško ponudbo. »Zato smo v velneške pakete letos vključili tudi knajpa-nje. Ravno velneška ponudba, obogatena s knajpanjem, pa je osnova, s katero iščemo nove ciljne skupine tudi izven poletne sezone,« zaključuje direktorica Term Snovik.
OBČINSKE NOVICE Izzivov je še veliko
Pogovarjali smo se s podžupanom Igorjem Žavbijem, ki je po odohodu Marjana Šar-ca v državno politiko začasno prevzel funkcijo župana.
stran 2
AKTUALNO
Naj gostitelj je Kamnik
Kamniku, ki je konec junija gostil kolesarsko Dirko po Sloveniji, je pripadla nagrada najboljšega gostitelja dirke, za kar so zaslužni predvsem navijači ob poti in v cilju, ki so pripravili odlično vzdušje.
stran 5
MLADI
Rekord kamniških maturantov
Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra so na splošni in poklicni maturi dosegli izjemen uspeh, 13 zlatih maturantov na poklicni in pet na splošni maturi.
stran 8
ŠPORT
Na Maratonu Alpe vse več tujcev
Maraton Alpe Scott je tudi letos v Kamnik privabil blizu šeststo kolesarjev. Organizatorji pa opažajo, da najtežja kolesarska preizkušnja pri nas privablja vse več tujih tekmovalcev.
stran 19
Gorski tekači znova na Grintovec
Po enoletnem premoru se znova vrača tek na Grintovec, na katerem organizatorji pričakujejo rekordno udeležbo domačih in tujih gorskih tekačev.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Po tem, ko je lansko leto odpadel zaradi organizacije evropskega prvenstva na Veliko planino, se znova vrača gorski tek na Grintovec, ki bo potekal v nedeljo, 29. julija. Ekstrem-ni tek na 2558 metrov visok najvišji vrh Kamniško-Sa-vinskih Alp že devetnajstič organizira Klub gorskih tekačev Papež.
Start teka bo pri Piknik centru pri Jurju ob 9. uri, ob 15. uri pa tudi razglasitev rezultatov. Tekači bodo morali na 9,8 kilometra dolgi progi premagati tudi 1959 metrov višinske razlike. Kot je povedal Dušan Papež, organizator in
vodja tekmovanja, so udeležbo že potrdile romunska mladinska reprezentanca z evropskim prvakom Gabrijelom Bulardo, ukrajinska in češka ekipa in številni hrvaški tekači, seveda pa se bodo teka udeležili tudi številni Slovenci. Organizatorji se nadejajo tekmovalcev iz petnajstih držav in rekordne udeležbe. Zaradi težavnosti so tokrat skrajšali progo za mladince, da bi s tem privabili čim več mlajših tekačev. Ti se bodo sicer pomerili v 14 kategorijah. Za najmlajše pa organizatorji letos ponujajo tudi varstvo od 8.30 do 15. ure. Prijave so možne preko spletnega portala Prijavim, se še do srede, 25. julija.
FESTIVAL
Kamfest
10.-18. AVGUST 2018 STRANI 9 D016
10
petek, 2. junija 2018 Kamničan %
Občinske novice
Odstop direktorice
Božena Peterlin odhaja z mesta direktorice Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik.
Izzivov je še veliko
Pogovarjali smo se s podžupanom Igorjem Žavbijem, ki je prevzel županovanje v kamniški občini.
Po odhodu Marjana Šarca funkcijo župana opravlja
Igor Žavbi. / Foto: Aleš Senožetnik
Aleš Senožetnik
Kamnik - Eden najpomembnejših kamniških zavodov ostaja brez vodstva. Po tem, ko je v začetku leta 2016 nastopila mandata, je namreč konec junija odstopila direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin. Kot je pojasnila Peterlinova, ki sicer na mestu direktorice zavoda ostaja še do izteka odpovednega roka, 31. avgusta, so jo k odločitvi privedli osebni razlogi, podrobnosti pa ni želela komentirati. Povedala je še, da jo pot ponovno
Aleš Senožetnik
Kamnik - Na Šutni v času del v središču Kamnika začasno ne bo več bolšjega sejma. Zaradi del namreč promet poteka tudi po Šu-tni, zaradi česar so na Zavodu za turizem, šport in
pelje nazaj v gospodarstvo. Na potezi je tako svet zavoda, ki bo najverjetneje v kratkem objavil razpis za novega direktorja, ki bi ga ob uspešni izbiri primernega kandidata menda lahko dobili že septembra, v nasprotnem primeru pa bo najverjetneje imenovan vršilec dolžnosti direktorja. Vprašanje o odstopu direktorice smo zastavili tudi kamniškemu podžupanu v začasnem opravljanju funkcije župana Igorju Žavbiju. Odgovor si lahko preberete v pogovoru, objavljenem na tej strani Kamničan-ke.
kulturo Kamnik ugotovili, da ni mogoče zagotoviti varnosti obiskovalcev in prodajalcev na sejmu, varne prodaje pa ne morejo zagotoviti niti na Ulici Josipa Močnika, začasni lokaciji, ki so si jo prodajalci izbrali sami.
Aleš Senožetnik
Ste podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana. Kaj to pomeni?
"Imam polna pooblastila, enaka, kot jih ima župan. Razlika je v tem, da je župan voljen, podžupan pa imenovan s strani župana. Zato jaz, ki opravljam to funkcijo podžupana v začasnem opravljanju funkcije župana, ne morem biti imenovan z nazivom župan."
Zaradi udejstvovanja župana Marjana Šarca in stranke LMŠ v državni politiki je slišati očitke, da je bila Občina Kamnik v mrtvem teku. Kako vi gledate na to? "Služba je bila vedno na prvem mestu, to velja tako zame kot za nekdanjega župana Marjana Šarca. Oba sva poskrbela za to, da so bile najprej urejene stvari na Občini, šele nato sva se posvečala kampanji. Gospod Šarec se je temu res posvečal več, a konec koncev sem bil tudi jaz tukaj, tako da je nekdo vedno skrbel, da so občinske zadeve potekale nemoteno. Občina nikakor ni bila v mrtvem teku, kar se vidi tudi na terenu."
Katere so glavne naloge, ki vas čakajo do konca mandata?
"Glavni cilj je dokončanje tistih projektov, ki smo si jih zastavili. Največji projekt v izvajanju je trenutno obnova Maistrove ulice z Glavnim trgom. Maistrova ulica bo dokončana v roku, medtem ko so na Glavnem trgu našli temelje stare Mestne hiše in vodnjak, zaradi česar bodo arheologi nekoliko dlje opravljali svoje delo. Predvidevamo, da bo projekt dokončan v oktobru. V sklop urejanja središča sicer spadajo tudi fasade, nekaj lastnikov ima precej zanemarjena pročelja. Trudimo se s subvencijami, ne moremo pa financirati celotne fasade. Trenutno potekata tudi obnovi podružničnih šol na Selih in v Zgornjem Tuhinju ter zamenjava tribun v telovadnici Osnovne šole Marije Vere, poleg tega pa še nekaj manjših projektov. Čaka nas še obnova kuhinje v gostišču na Starem gradu, tretja faza obnove ceste v Podgorju in tisto, kar si vsi želimo že vsa štiri leta - pridobitev gradbenega dovoljenja za Osnovno šolo Frana Albrehta Kamnik. Gradnje skoraj zagotovo ne bomo začeli v tem mandatu, upam pa, da čim prej pridobimo gradbeno dovoljenje. Med projekti pa velja omeniti tudi uvedbo izposoje koles, po podobnem sistemu, kot ga poznajo v Ljubljani. Z električnimi kolesi se bodo občani lahko vozili med še-
stimi točkami po mestu in okolici. Pristopili smo tudi k projektu kolesarske povezave med Kamnikom, Mengšem, Trzinom in Ljubljano, s čimer bo bolje poskrbljeno predvsem za varnost kolesarjev.
Največji dosežek je gotovo uspešna izpeljava kohezij-skih projektov, s čimer smo zgradili primarne kanalizacijske vode po občini, za kar smo pridobili tudi evropska sredstva. Trenutno pa se izvaja izgradnja sekundarne kanalizacije v Tuhinjski dolini do Šmartnega v Tuhinjski dolini."
Kaj dela v središču mesta pomenijo za občino, ki je na višku turistične sezone?
"Lani, ko je bil zaradi del zaprt Glavni trg, smo se vsi bali, da bodo rezultati na področju turizma slabši, a na koncu leta se je izkazalo, da to ni vplivalo na kamniški turizem. Če se bo zaradi del morda kakšen turist ognil središču Kamnika, pa sem prepričan, da bo obiskovalcev več, ko bo vse preurejeno in bo imel Kamnik najlepše mestno središče."
Odstopila je direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. Kako bo to vplivalo na delo zavoda v času največje turistične sezone?
"Odstop direktorice sredi mandata oziroma dobro leto pred koncem mandata gotovo ni nekaj, kar bi nas veselilo, a odločitev je treba spoštovati. Vesel sem, da je gospa Božena Peterlin v Kamniku naredila veliko dobrega za kamniški turizem, o čemer pričajo tudi rezultati. Odločila se je za drugo pot. Jutri (s podžupanom smo se pogovarjali prejšnjo sredo, op. p.) bo o tem razpravljal svet zavoda in predvidoma bodo v skladu z odlokom objavili razpis za izbiro novega direktorja. Gospa Peterlin bo na mestu direktorice še do konca avgusta, in če bo vse potekalo brez zapletov, je popolnoma možno, da bomo s prvim septembrom že dobili novega direktorja zavoda. Če na razpisu ne bo mogoče izbrati primernega kandidata, pa bo treba imenovati vršilca dolžnosti. Tudi to ni tako slaba rešitev, saj lahko potem v novem mandatu novo vodstvo imenuje novega direktorja. Delo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik je utečeno. Vsak direktor potrebuje dobro in močno ekipo. Naš zavod jo ima in prepričan sem, da bo ekipa tudi naprej delala tako, kot zna. Pred vrati so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki pa zaradi novega vodstva ne bodo ogroženi, ravno tako se bodo nadalje-
vale vse ostale aktivnosti, ki jih je začela gospa Peterlin."
Že nekaj časa je zavodu pridruženo področje kulture. Je to dobra rešitev?
"Zagotovo. Dr. Tomaž Si-metinger, ki je vodja kulture na zavodu, je pripravil kvaliteten program, Dom kulture Kamnik je poln in še vedno lepo živi. Dodali so tudi nekaj novega programa, kot je denimo Poletje pod krošnjo. Tudi sama stavba se obnavlja, prenovil se je oder in Kino klub, želja je, da bi se zamenjala tudi okna. Hiša je namreč stara, bila je slabo vzdrževana in marsikaj bo treba še nadoknaditi."
Poteka čiščenje pobočja Starega gradu. Zaznavate kaj težav z obvozi?
"Država, ki je investitor projekta, dobro sodeluje z občino. V času zapore se nabere kakšen kilometer dolga kolona tovornih vozil, osebna vozila pa vozijo po obvozu. Do večjih zastojev trenutno ne prihaja.
Velja pa omeniti, da država pripravlja še sanacijo treh odsekov državnih cest, in sicer v Šmarci od meje z občino Domžale do kroži-šča pri Qlandii, od mosta čez Kamniško Bistrico do krožišča Volčji Potok ter od krožišča Volčji Potok do povezovalke. Gre za obsežno rekonstrukcijo državne ceste, dela pa se bodo začela še v letošnjem poletju. Tudi v tem primeru bodo potrebne zapore, bodisi občasne bodisi popolne. Dogovarjamo se z investitorjem in zahtevamo kvalitetne obvoze, ki ne bodo prinesli daljših zastojev."
Občina ni uveljavila predkupne pravice za dvorec Katzenberg. Kaj si lahko občani obetajo od urejanja območja nekdanje smodnišnice?
"Občina si prizadeva za odkup severnega dela smodni-šnice. Na seji občinskega sveta je bil sprejet sklep, da bo Občina sodelovala na dražbi za to območje, če bomo pridobili pozitivno mnenje ministrstva, kar pa se ni zgodilo. Nato je bil na pobudo nekaterih svetnikov sklican sestanek in nato ko-respondenčna seja, na kateri je občinski svet sklenil, da se kljub temu udeležimo dražbe 19. julija. Celotno območje smodni-šnice pa je gotovo velika rana za Kamnik. Marsikaj je bilo zamujenega, tudi v prejšnjih mandatih, ko so bile realne možnosti, da pridemo do lastništva. Največja škoda je bila narejena, ko je propadla Kemijska industrija Kamnik.
Kljub temu da je trenutno predvsem v južnem delu nekaj nereda, pa je se bo to slej ko prej uredilo s prostorskimi akti. Občinski prostorski načrt za to območje je sprejet, v pripravi je tudi občinski podrobni prostorski načrt. Prostorski akti jasno določajo, kakšna dejavnost je tam dovoljena."
Kateri so največji dosežki iztekajočega se mandata in kateri izzivi nas še čakajo?
"Največji dosežek je gotovo uspešna izpeljava kohezij-skih projektov, s čimer smo zgradili primarne kanalizacijske vode po občini, za kar smo pridobili tudi evropska sredstva. Poleg tega je bilo še ogromno manjših projektov. Še posebej sem vesel, da nam je uspelo ponovno oživiti gostišče na Starem gradu. Kot že rečeno, je največji izziv, ki nas čaka, gradnja Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, poleg tega pa še več manjših projektov. Ne smemo pozabiti na prostorsko stisko gorske reševalne službe, ki jo moramo tudi čim prej razrešiti."
Začasno brez bolšjega sejma na Šutni
Osemdesetletnica PGD Tunjice
Tunjice - Jutri bo pred podružnično šolo v Tunjicah potekala slovesnost ob osemdeseti obletnici začetka delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Tunjice. Začetek slovesnosti z gasilsko parado bo ob 18. uri, sledila pa bo gasilska veselica s skupino Špica. A. Se.
OBVESTILO
Občina Kamnik občanke in občane obvešča, da bo v petek, 20. 7. 2018, na uradni spletni strani Občine Kamnik www. kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2018 za ukrep:
šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih.
Igor Žavbi l.r. PODŽUPAN V ZAČASNEM OPRAVLJANJU FUNKCIJE ŽUPANA
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si)
Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2018 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 17. avgusta 2018, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 9. avgusta 2018.
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
3
Občinske novice
Osamosvojitev je zasluga vseh
Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti je tudi letos potekala na dvorišču Mekinjskega samostana.
Letošnja prireditev ob dnevu državnosti / foto:
Klemen Brumec
Aleš Senožetnik
Mekinje - S slovesnostjo na dvorišču Mekinjskega samostana se je tudi Občina Kamnik konec junija pridružila številnim praznovanjem dneva državnosti. Slovesnost je odprl prihod zastavonoš Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, Društva general Maister Kamnik, Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik in Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik - Komenda. Zbrane je nato nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda Zvonko Cvek, ki se je spomnil nekaterih dogodkov v času vojne za Slovenijo, s katerimi smo povezani tudi Kamničani: »Kamničani smo v osamosvojitveni vojni sodelovali v enotah v Ljubljani, sodelovali v bitki pri Depali vasi in v Trzinu, ubranitvi letališča Brnik,« je povedal Cvek in se spomnil tudi padlega Edvarda Peperka. Slavnostni govornik na prireditvi, poslanec Državnega
zbora in nekdanji kamniški župan je poudaril, da je bila osamosvojitev Slovenije dolgotrajen proces, k uresničitvi sanj pa sta prispevala modrost politike in sposobnost obrambno-varnostnih organov ter celotnega prebivalstva. »Osamosvojitev ni bila samo zasluga nekaterih, kar danes lahko tu pa tam tudi slišimo, ampak je bila osamosvojitev zasluga celotnega naroda. Če takrat ljud-
je ne bi stopili skupaj, če ne bi verjeli v to osamosvojitev, potem je zagotovo ne bi bilo,« je poudaril Šarec in se dotaknil tudi današnjega časa: »Po 27 letih lastne države bi bil že čas, da bi začeli gledati naprej. Da bi presegli tarnanje, nezadovoljstvo, da bi ob pravih problemih znali kritično kaj povedati, samo kritizirati ni dovolj. Treba se je izpostaviti, zbrati pogum, saj pogum
vodi k spremembam. Spremembe pa so vedno in povsod nujne.«
Kulturni del prireditve, ki jo je vodil vodja oddelka kulture na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik Tomaž Simetinger, so ob spremljavi Mestne godbe Kamnik popestrili pevka Silvana Nuhijeva, kitarist Matic Smolnikar in pevka Teja Poljanšek ter recitator Gregor Gruden.
Planina, ki združuje
Na Menini planini so se spomnili 73. obletnice preboja partizanov iz sovražnikovega obroča.
Aleš Senožetnik
Menina - Približno dva tisoč obiskovalcev je v začetku julija počastilo spomin na preboj iz sovražnikovega obroča, 75 let ustanovitve četrte operativne cone za Štajersko in sedemdeset let ustanovitve zveze borcev. Slovesnosti sta se poleg predstavnikov veteranskih orga-
nizacij, županov sosednjih občin, nekdanjih borcev Franca Severja - Franta, Valerije Skrinjar, Franca Bere in Rudolfa Pfajfarja udeležila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič in kamniški podžupan Igor Žavbi. Slavnostni govornik, generalni sekretar Zveze druženj borcev za vrednote NOB Slovenije Aljaž Verhovnik je
Menino planino označil za sveto partizansko goro in podrobno orisal dogodke izpred 73 let, ko se je okoli 450 borcev skozi opuščeno drčo za spravilo dreves v hudi zimi brez boja uspešno izvilo okupatorjevemu obroču. Dotaknil se je tudi današnjega časa. »Žalostno je, da se moramo po več kot sedemdeset letih boriti za
resnico o narodnoosvobodilnem boju, ki jo blatijo celo najvišje državniške avtoritete,« je povedal Verhovnik in poudaril odločilno vlogo, ki jo je narodnoosvobodilni boj odigral, da smo si lahko na tej podlagi ustvarili lastno domovino. Zbrane je nagovoril tudi kamniški podžupan Igor Žavbi, ki je poudaril vlogo Menine kot planine, ki ljudi združuje, in pomen spoštovanja države. »Pomembno je spoštovati našo državo in našo domovino, za katero so premnogi pre-lili kri in darovali svoja življenja. Spoštujmo pa jo tako, da bomo ob državnih praznikih s ponosom izobesili našo, slovensko zastavo. Spoštujmo jo tako, da si bomo ob za to namenjenih priložnostih prepevali našo, slovensko Zdravljico. Spoštujmo jo tako, da bomo najprej spoštovali sebe in slovenski narod,« je med drugim poudaril Žav-bi in pozval k složnosti med Slovenci.
Tudi letos so številni obiskovalci počastili spomin na dogodke na Menini planini med drugo svetovno vojno. / foto: aleš senožetnik
in memoriam
Dušanu Jeseniku
V	svojih spominih na otroška leta najdem Dušana Jeseni-ka. Živel je pri Balantičevih na Novem trgu za Bistrico, kamor sem hodil s staro mamo, ki je hodila prat za Bistrico. Bil je namreč poročen s Tilko, mlajšo sestro pesnika Franceta Balantiča, o katerem se pa takrat ni smelo govoriti, kar smo vedeli tudi otroci. Blizu mojega doma sta imeli svojo skromno hišico Tilkini teti Lojzka in Rezka, ki ju je Dušan pogosto obiskoval.
Po izidu pesniške zbirke Muževna steblika Franceta Balantiča 1984 sva se z Dušanom začela srečevati, on je bil zrel mož, oče treh hčera in, kar je zelo pomembno, zavedal se je sorodstva s pesnikom, ki je zaradi nesrečnega časa postal žrtev razmer, v katere gaje pahnilo življenje. Stopil sem v stik z njim in z njegovo družino ter pesnikovo sestro Min-ko, ki je ves čas del Dušanove družine. Čeprav je bilo do »slovenske pomladi« še kar nekaj let, smo se somišljeniki, člani Pedenjmožica, na Malem gradu odločili pripraviti recital Balantičevih pesmi. Seveda nam tega tedanji oblastniki niso dovolili. Zgodilo pa se je, da sva se z Dušanom takrat zbližala. Spoznal sem njegovo prizadevanje za dobro naše vsakdanjosti in še posebno prihodnosti, ki je takrat že kazala nove obrise. Vem, da je bil, preden je prišel, na željo prijateljev, v Kamnik, zaposlen v takrat močni »firmi« SCT in je vedno imel odgovorna mesta, dokler ni iz Obnove, kjer je bil direktor tehničnih obratov, prišel v Kamnik in tako dokončno zapustil Ljubljano. Bil je povsod cenjen ne le kot strokovnjak, temveč kot človek, ki je znal prisluhniti sodelavcu, predvsem pa človeku v vseh njegovih stiskah. Prišel je v Kamnik, poln načrtov za razvoj mesta, ki je postalo njegovo, ker si je v njem ustvaril dom in družino. Prišel je čas največjih družbenih sprememb v slovenski zgodovini. Dušan se poleg dela, ki se mu je vedno popolnoma predal, nikoli ni hotel vključevati v kakršno koli politično dejavnost, vedno je ostal pri svojih stališčih v skladu s svojim prepričanjem. Prevzela ga je slovenska pomlad, veselil se je samostojne Slovenije in zato se je celo pridružil SLS, najbrž tudi zato, ker je bil kot občinski svetnik ves čas v stiku s podeželjem. Ne poznam urejene ceste v Tuhinjski dolini, v Kamniški Bistrici in Črni, ki ne bi bila povezana z njegovimi prizadevanji. In ne nazadnje tudi za »tuhinjske Toplice« Snovik se je prepričljivo in uspešno zavzemal s svojim delom. Bil je prizadeven in delaven uslužbenec Občine Kamnik, član tedanje SLS, občinski svetnik, svetovalec župana Smolnikarja...
Vedno je poudarjal stroko, bil je komunikativen, znal je prisluhniti ljudem in jih razumeti. Njegova človeška širina je bila pot do uspehov. Takega se spominja tudi nekdanji kamniški župan Smolnikar, ki trdi, da je Dušan Jesenik vedno znal preseči politične razlike, ko je delal v dobro Kamnika in Slovenije. Zaradi njegove vizije in realnih prizadevanj za uresničitev smelih rešitev ima podeželje na Kamniškem bogato javno infrastrukturo. Ostalo je poseljeno, prazne domačije so izjemna redkost. In po teh delih se bomo spominjali Dušana Jesenika. Zato v najbolj oddaljenih vaseh živijo in se rojevajo novi rodovi. Dušana Jesenika je v Kamnik z Vranskega prineslo najčistejše čustvo. Ljubezen. Prišel je v družino, kjer se je po sinovi smrti naselila žalost. Prišel je med ljudi, ki jih je zaznamovala sinova in bratova odločitev in smrt. France je bil izbrisan kot človek in pesnik več kot pol stoletja. Z njim je trpela vsa družina, tudi Dušan.
V	življenju ni naključij. Dušan Jesenik je prišel v Balantičevo družino, da je lajšal trpljenje »tistega novembra« pesnikovi mami (ki ga je sprejela kot sina), dolga leta zamo-lčanosti ... Danes vedno bolj razumemo pesnikovo usodno odločitev ... In zato še bolj cenimo Dušanovo globoko prepričanje in vero v dobro, njegovo delo in iskrenost, zvestobo in Ljubezen do družine, Kamnika in do Slovenije.
Igor Podbrežnik
Za večjo varnost
Kamnik - Ob nezavarovanem železniškem prehodu na Tunjiški cesti so pred časom namestili opozorilni sistem, ki s senzorji prepozna bližajoča se vozila in nato voznike s svetlobnimi signali opozori na približevanje prehodu ter na ta način spodbudi njihovo pozornost. Namestitev sistema je plod projekta Zavarovalnice Triglav in podjetja COPS systems, h kateremu je kot ena od dvanajstih občin pristopila tudi Občina Kamnik. A. Se.
10
petek, 4. junija 2018 Kamničan %
Občinske novice, mnenja
Tretje srečanje za CityWalk
V Kamniku spodbujajo k trajnostni obliki mobilnosti.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Občina Kamnik je v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije, v okviru projekta CityWalk, programa Interreg Podonav-je, v začetku julija organizirala tretje srečanje deležnikov programa. Kot pilotno območje bo občina preizkušala rešitve, namenjene krepitvi trajnostnih oblik mobilnosti, zlasti hoje. V razpravi so deležniki podali svoja stališča v zvezi z izzivi
hoje in predlagali potencialne pilotne ukrepe, ki bi lahko prispevali k spreminjanju navad prebivalcev, odpravo ovir v okolju, ki onemogočajo spremembe, denimo širše pločnike, daljše intervale na semaforjih, delavnice o prometni kulturi za otroke, usposabljanje projektantov in tematske poti. Na Občini vabijo občane, da izpolnijo vprašalnik o površinah za pešce v Kamniku, ki je na voljo na povezavi: https://goo.gl/zK3M15.
Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja in podpora lokalne skupnosti
klicnega življenja. S strani staršev so bile izpostavljene težave s pomanjkanjem dejavnosti med krompirjevimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami. 96 odstotkov staršev se je strinjalo, da bi bile koristne informacije o počitniški ponudbi zbrane na enem mestu (npr. spletna stran občine). Starši opozarjajo, da potrebujejo bolj prilagojen delovni čas vrtcev. Javni zavodi bi lahko v času počitnic dostavljali kosila otrokom na dom. V anketi so bile posebej izpostavljene težave staršev, ki skrbijo za otroka s posebnimi potrebami ali pomoči potrebno odraslo osebo. Svetniška skupina Lista Dušana Papeža si bo prizadevala, da se pred naslednjim proračunom predlogi iz anket pretehtajo in se v okviru možnosti uvrstijo v občinski proračun in prilagodijo programi javnih zavodov.
Milena Klemen
Občina Kamnik je z nekaterimi javnimi zavodi v 2016 in 2017 sodelovala v EU-projektu Aktivni.Vsi, nosilec je bilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V lokalnem okolju se je preverjala obremenitev staršev z ¡gospodinjskimi opravili in skrbjo I za otroke in kako so ta dela razpo-s rejena med očete in mame. I Ženske opravijo več gospodinjil skega dela in jim zato ostane manj I časa za vključevanje v druge aktiv-{nosti in tudi za politično participai cijo. V okviru projekta je bilo opra-S vljenih več kot 300 intervjujev z i- občani Kamnika, in ti so predlagajo li nekatere ukrepe, ki bi olajšali ¡usklajevanje družinskega in po-

tiste
Cft^lin?
pßpei*
Vroče politično poletje
Moja izvolitev za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije je bila eno večjih povolilnih presenečenj. Pred konstitutivno sejo državnega zbora 22. 6. je ( kazalo, da se politične stranke ■j ne bodo mogle dogovoriti, kdo J naj bo njegov predsednik. š Obstajala je nevarnost prve politične blokade, kar bi bilo slabo i sporočilo državljanom.
1	Tisto dopoldne sem dobil več ž namigov, da bi moja kandidatu-p ra lahko presegla 46 glasov.
2	Hvaležen sem za podporo kar t 80 poslancev. Izvolitev razu-| mem kot prvi korak k stabilizaciji slovenskega političnega prosti tora. Ko gre zares, se sloven-
ska politika lahko dogovori in preseže blokovsko delitev. Zavedam se, da Slovenija čim prej potrebuje razvojno vlado. Kot predsednik državnega zbora delam vse, kar je v moji moči in pristojnosti, da se to uresniči. Slovenijo namreč čakajo veliki izzivi: demografska kriza in slabo stanje zdravstva doma, v Evropski uniji pa varnostna vprašanja, nesoglasja in ohlajanje gospodarstva. Če naj vse to obvladamo, mora Slovenija zadihati tako z levim kot desnim pljučnim krilom.
Tudi zaradi tega se vsa ekipa Nove Slovenije trudi, da bi temeljne točke našega programa v čim večji meri prelili v koalicijsko pogodbo: višje neto plače za vse, odprava čakalnih vrst v zdravstvu, povrnitev dostojanstva bolnikom in ureditev pravosodja. Od tega ne bomo odstopali, saj mislimo resno.
Matej Tonin
N.Si
Glavni trg skrival ostaline preteklosti
Tla pod Glavnim trgom skrivajo ostanke Mestne hiše in vodnjaka.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Ob obnovitvenih delih, ki potekajo v središču Kamnika, so arheologi naleteli na ostanke stare Mestne hiše in vodnjaka. Pred začetkom rekonstrukcije omenjenega dela so namreč izvedli arheološke raziskave, saj je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije predvideval najdbe starejše poselitve tega prostora. Že lani, ko je potekala obnova Glavnega trga proti Medvedovi ulici, pa so na območju Albrehto-ve hiše arheologi naleteli na ostanke severnega mestnega obzidja z delom severozahodnega stolpa nekdanjih mestnih vrat.
Gre za Mestno hišo, ki je pogorela v požaru leta 1805 in je v originalni podobi ohranjena na sliki v Zakalu, ki prikazuje mesto Kamnik in sv. Florjana, ki gasi požar na Grabnu.
Ostanki mestne hiše in vodnjaka, ki so jih izkopali ob urejanju Glavnega trga.
»Mestna hiša je imela v zadnjem delu tlakovano dvorišče in vodnjak, na severu pa je segala skorajda do sredine Maistrove ulice, ki je bila
takrat mnogo ožja,« so ob pričakovanem odkritju sporočili z občinske uprave, kjer dodajajo še, da bodo dela na Maistrovi ulici kon-
čana do konca avgusta, kot je bilo predvideno, medtem ko bo Glavni trg zaradi arheoloških izkopavanj dokončan predvidoma oktobra.
Avtobus do atrakcij
V času poletnih počitnic v Kamniško Bistrico, do Arboretuma Volčji Potok in Term Snovik vozi turistični avtobus.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V času poletnih počitnic, do 31. avgusta, do glavnih turističnih atrakcij v okolici Kamnika vozi turistični avtobus. Za ta korak so se na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik odločili v sodelovanju s podjetjem Arriva Kam-Bus, saj precej turistov v Kamnik pride brez lastnega prevoza. Za ceno en evro posebej označeni avtobus vsak dan vozi v Kamniško Bistrico, do Term Snovik in Arboretuma Volčji Potok. »Na ta način
Do konca avgusta bo vozil tudi turistični avtobus.
želimo vsem turistom, ki v Kamnik pridejo z javnim prevozom, omogočiti ogled teh priljubljenih znamenitosti,« pojasnjujejo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik.
Vozni red je na voljo preko spletne povezave bit.ly/ BusKamnik, informacije pa so potnikom na voljo tudi na potniški blagajni avtobusne postaje Kamnik in točki turistično informativnega centra Kamnik.
Kamnik je nosilec srebrnega znaka Greeen destination, zaradi česar si prizadevajo za trajnostni turizem. Tako si je mogoče že od konca maja na točki TIC Kamnik izposoditi navadna in električna Kolesa. Občanom in drugim obiskovalcem mesta pa bo kmalu na voljo tudi šest izposojevalnic električnih koles v mestu in okolici.
Preobrazba z Noahom
Aleš Senožetnik
Mekinje - Avgusta se bodo nadaljevali zanimivi pogovorni večeri, ki jih bo v okviru projekta Preobrazba, ki se izvaja pod vodstvom Občine Kamnik, gostil Noah Charney. Med 11. in 16. avgustom bo Samostan Mekinje v okviru letošnjega Kam-festa gostil letni kino na samostanskem dvorišču, vsak dan z začetkom ob 21. uri. 11., 14., in 16. avgusta se bo Charney pred filmskimi
projekcijami pogovarjal z gosti, povezanimi s predvajanimi filmi. Pogovori se bodo začeli ob 20. uri pred filmskim platnom. V petek, 17. avgusta, pa bo na samostanskem dvorišču gostil šest kamniških mikropivo-varjev. Obiskovalci bodo tako spoznavali skrivnosti priprave odličnega piva, ki si z drznimi recepturami in prepoznavnim avtorskim odtisom utira pot na slovenski in tudi tuji pivovarski
Za ginekologinjo izven delovnega časa
Aleš Senožetnik
Kamnik - Zaradi prenehanja koncesijske pogodbe specialistke za ginekologijo in porodništvo Helene Iste-nič Pikl bo opredeljevanje pacientk pri specialistki za ginekologijo in porodništvo Maji Merkun zaradi nemotenega dela ginekološke ambulante potekalo izven rednega delovnika ambulante, in sicer v drugem nadstro-
pju zdravstvenega doma, v predavalnici Magnolija v torek od 10.30 do 12.30 in sredo od 13.30 do 15.30. V istem času bo potekalo tudi posredovanje dokumentacije v primeru odločitve za drugega ginekologa. Ure vpisov se bodo zaradi dopustov spreminjale, o spremembah pa bodo obveščali preko spletne strani kamniškega zdravstvenega doma.
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
5
Aktualno
Operativni forum tudi v Kamniku
Konec junija je v Kamniku potekal operativni forum gasilske enote, na katerem sta predavala strokovnjaka iz Hrvaške in Srbije.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Na operativnem forumu, ki je potekal v predavalnici kamniškega gasilskega doma, sta svoje znanje predstavila tudi Aleksandar Lazarevič, nekdanji poveljnik gasilsko reševalne brigade v Beogradu in načelnik sektorja za izredne razmere Republike Srbije, ter Nikola Tramontana, nekdanji poveljnik javne gasilske enote mesta Opatija in strokovni sodelavec gasilske zveze Primor-sko-goranske županije. Lazarevic je zbranim predstavil izkušnje in način dela gasilske brigade v času napada zveze Nato na Beograd, Tramontana pa je pripravil strokovno analizo hude tragedije na Kornatih, v kateri je pred nekaj leti življenje izgubilo 12 gasilcev, en pa si je zaradi travmatičnih dogodkov kasneje sam vzel življenje. »Gasilci so željni takšnih dogodkov. V obdobju volitev v gasilske organizacije pred časom je bilo čutiti veliko želje po treningih, usposabljanjih in izobraževanjih. Intervencij ni toliko, da bi operativno sposobnost lahko stalno preverjali, zato gasilci takšne dogodke kot tudi
Aleksandar Lazarevič, Tomas Felkar in Nikola Tramontana
Senožetnik
treninge in usposabljanja potrebujemo,« je povedal Tomas Felkar, sicer poklicni gasilec pri kranjski gasilsko reševalni službi ter član PGD Kamnik, ki je pripravil forum.
Kot je dodal Felkar, je zelo pomemben tudi psihološki vidik tako travmatičnih izkušenj, o katerih sta predavala Lazarevič in Tramontana. »Vse več je požarov v naravnem okolju in požarov, ki so za gasilce nevarni. Pogosto se soočamo tudi z nesrečami s smrtnim izidom ali samo-
mori, kar za gasilce predstavlja velik stres. V Sloveniji imamo sistem psihološke pomoči, na Igu potekajo usposabljanja psiholoških zaupnikov, s katerimi znotraj ene enote usposobimo gasilca, ki zna nuditi pomoč ekipi. Gasilcem je na voljo tudi šest pogodbenih psihologov, na katere se lahko obrnemo v primeru težjih intervencij in težav. Ni pa še razvit sistem, s katerim bi gasilec lahko prišel do psihiatra in dobil klinično pomoč,« je še povedal Felkar.
Čeprav upa, da do tako eks-tremnih situacij, o katerih sta govorila hrvaški in srbski strokovnjak, ne bo prišlo, pa je prav, da se tudi naši gasilci seznanijo s takšnimi okoliščinami. S tem se strinjata tudi Lazare-vič in Tramontana, ki tudi sicer redno sodelujeta s slovenskimi gasilci. Oba zatrjujeta, da so odlično usposobljeni in zelo dobro opremljeni, predvsem pa hvalita sistem prostovoljnega gasilstva, ki je v Sloveniji izjemno dobro organiziran.
Bogatejši za novo vozilo
Gasilci iz Srednje vasi so prevzeli ključe novega orodnega vozila.
Aleš Senožetnik
Srednja vas - Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Srednja vas so konec junija z gasilskim vozilom GV-1 posodobili svoj vozni park. Kot je povedal predsednik društva Igor Trebušak, je novo vozilo nadomestilo staro orodno vozilo znamke Tam, ki je po 28 letih odslužilo svojemu namenu. »Lahko bi ga razstavili kot eksponat, vendar nam že tako primanjkuje prostora in smo ga prodali zainteresira-
nemu kupcu,« je na slovesnosti ob predaji novega vozila še povedal Trebušak in dodal: »Tako smo 14. avgusta leta 2009 v garažo pripeljali novo vozilo GVC16/25, leta 2013 pa je staro vozilo za prevoz moštva zamenjalo novo. Seveda smo želeli zamenjati tudi dotrajano orodno vozilo, in kot vidite, nam je uspelo. Velika zahvala gre Gašperju Balohu, ki je bil gonilna sila tega projekta, ki ga bomo danes s slovesnim prevzemom zaključili.« Vozilo je
primerno za posredovanje ob žledolomih, vetrolomih in podobnih nesrečah, opremljeno je z vitlom, opremo za prvo pomoč, elektroagre-gatom ter opremo za posredovanje ob poplavah in delo na višini. 67 tisoč evrov vredno pridobitev je v višini 34 tisoč evrov sofinancirala Občina Kamnik, preostanek pa je plačalo društvo. »V vseh letih je tehnika močno napredovala in tudi na Občini Kamnik se zavedamo, da je nujna dobra
Ob prevzemu vozila so gasilci iz Srednje vasi pripravili slovesnost z gasilsko parado.
opremljenost društev za zagotavljanje požarne varnosti na celotnem teritoriju, zato skrbimo, da je vseh 13 društev enakovredno opremljenih. Zavedamo pa se tudi tega, da dobra izobrazba in usposobljenost nista dovolj, da mora tudi kvaliteten vozni park zagotavljati ukrepanje ob vedno zahtevnejših intervencijah,« je ob tem dodal podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi.
Gasilci iz Srednje vasi pa ne skrbijo le za posodabljanje voznega parka, temveč se zavedajo tudi pomena psihofizične pripravljenosti svojega moštva, zato redno skrbijo za pripravljenost in usposobljenost svojih članov, posvečajo pa se tudi podmladku. »Če z gasilstvom zastrupiš Janezka, dobiš dobrega operativca, ki mu postane gasilstvo način življenja,« je ob tem pripomnil predsednik društva, ki povezuje 255 članov in v kraju deluje že od leta 1930.
Naj gostitelj je Kamnik
Kamnik je prejel nagrado naj gostitelj Dirke po Sloveniji.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Kamničani in drugi obiskovalci, ki so pričakali kolesarsko karavano Dirke po Sloveniji na cilju v središču mesta ter na vrhu vzpona na Kranjskem Raku in ob progi, so konec junija pričarali odlično kolesarsko vzdušje, kulisa pa je spominjala celo na znamenito dirko po Franciji. Dogodek ni ostal neopažen niti med organizatorji, ki so Kamniku podelili posebno nagrado najboljšega gostitelja letošnje dirke.
Nagrado sta iz rok predsednika komisije Darka Bulca sprejela podžupan Matej Slapar in vodja športnih programov na Zavodu za turizem, šport in kulturo
Kamnik Franci Kramar. Kot je povedal Slapar, nagrada pripada navijačem, Kamnik pa je pravi dom za kolesarske navdušence. »Veseli smo, da so se najboljši kolesarji ustavili tudi v našem mestu. Kamnik je namreč športno in kolesarsko mesto, kar dokazujejo številne kolesarske in ostale športne prireditve kot tudi uspehi kolesarskih in ostalih športnih klubov ter kamniških kolesarjev in ostalih športnikov,« je povedal kamniški podžupan. Posebno priznanje strokovne žirije so prejeli tudi učenci Osnovne šole 27. julija Kamnik, ki so s stvaritvami na temo kolesarske dirke sodelovali na natečaju, povezanem z Dirko po Sloveniji.
Navijači, ki so pričakali kolesarje v cilju, so pričarali
izjemno vzdušje. / Foto: Primož Pičulin
S V I L A N I T
TRGOVINA SVILANIT OUTLET KAMNIK, KOVINARSKA CESTA 4
PONUDBA VELJA V TRGOVINI SVILANIT OUTLET KAMNIK, KOVINARSKA CESTA 4 IN NA WWW.SVILANIT.SI. POPUST SE OBRAČUNA NA BLAGAJNI IN VELJA TUDI NA ŽE ZNIŽANE CENE IZDELKOV OSTALI POPUSTI, RAZLIČNE AKCIJE, KUPONI TER DARILA SE MED SEBOJ NE SEŠTEVAJO.
www.svilanit.si
10
petek, 6. junija 2018 Kamničan %
Planinstvo
Planinski pohod gasilk
V organizaciji Gasilske zveze Kamnik je v začetku julija potekal deseti pohod članic Gasilske zveze Slovenije, ki je imel tudi dobrodelno noto.
Vladka Bučevec
Kamniška Bistrica - Tako kot prvič so se tudi v deseti izvedbi pohoda članic Gasilske zveze Slovenije poho-dnice povzpele na Kamniško sedlo. Tokrat so se organizatorke z Gasilske zveze Kamnik odločile, da za slabše pripravljene organizirajo še manj zahtevno pot do slapa Orglice. V Piknik centru Pri Juriju se je v soboto, 7. julija, zbralo kakšnih 250 pohodnikov, največ doslej. Kolona za pot proti Kamniškemu sedlu je poleg vodnikov štela 81 udeležencev. Udeležencev lažje poti proti Orglicam pa je bilo poleg vodičev 143. Po prihodu nazaj v dolino se je malo po tretji uri začel zaključni del pohoda. Vokalna skupina Vocal Bača, ki jo sestavlja sedem članov iz Baške grape in okolice, je za uvod občuteno zapela dve
pesmi, potem pa je prisotne nagovorila glavna organiza-torica in pobudnica pohodov Vladka Bučevec. Pohod-nike sta nagovorila tudi poveljnik Gasilske zveze Kamnik Gašper Baloh in poslanec državnega zbora Marjan Šarec, nato pa so zbrani prisluhnili Lani Bu-čevec, ki je ob kitarski spremljavi Slavka Bučevca zapela pesem Ferija Lainšč-ka Ne bodi kot drugi. Sledilo je tekmovanje za naj gasilko, nova predsednica Komisije za članice GZ Kamnik pa je udeležencem vseh desetih pohodov razdelila darilca.
Pohod je imel tudi dobrodelno noto. Zbrani so pripravili dobrodelno akcijo za gasilko iz Črnomlja, ki je utrpela materialno škodo ob nedavnem neurju s točo. Za sanacijo škode na domačiji so pohodniki zbrali nenadeja-nih 630 evrov.
Gasilke so se povzpele na Kamniško sedlo. / foto: pgd i
SCHLENK ()
Podjetje Kamnik-Schlenk, d. o. o. Fužine 9, 1241 Kamnik
objavlja prosta delovna mesta za delo v proizvodnji kovinskih past in prahov
DELAVEC V PROIZVODNJI BO
m/ž (3 delavci)
(za določen čas, možnost podaljšanja delovnega razmerja )
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	končana osnovna šola s priučitvijo oz. poklicna šola tehnične smeri
•	izkušnje z delom v proizvodnji
•	opravljen izpit za vožnjo viličarja (ni pogoj)
Opis del in nalog:
•	upravljanje postrojenja za polnjenje kovinskih past in prahov
•	izdelava kovinskih past
•	upravljanje postrojenja za izdelavo kovinskih Al lusk
•	opravljanje opravil pri izdelavi Al zdroba
Nudimo:
•	stimulativno nagrajevanje
•	redno mesečno plačo
•	možnost dodatnega usposabljanja
Delo se sklepa za polni delovni čas.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu.
Novice s planin
Začetek poletja je v kamniškem planinskem društvu zaznamovalo pestro dogajanje, tako doma kot na tujem. Obiskali so jih prijatelji iz Trofaiacha, organizirali so Roza vikend in tabor Pipa miru, preplezali južni steber v Barre Noire in organizirali pohod na Maloško poldne in Ostro peč.
Matjaž Šerkezi
Kamnik - V soboto, 23. junija, kot je po tradiciji že skoraj dvajset let, so nas v našem mestu obiskali planinski prijatelji iz pobratenega mesta Trofaiach iz avstrijske Štajerske in se skupaj z vodniki PD Kamnik povzpeli na Brano in v nedeljo udeležili tradicionalnega Dneva kamniških planin, ki je letos potekalo na Kamniškem sedlu. »Oj Triglav, moj dom, kako si krasan,« je za-donelo iz grl Lirašev. Pesem je odmevala med Brano in Planjavo in napolnjevala srca obiskovalcev s ponosom in zanosom. Vsak dan, ki nam je dan preživeti v gorah, je vreden veliko, če pa se v takem dnevu združita še družba planinskih prijateljev in ubrana pesem, je to dan, ki bo še dolgo odzvanjal v spominu. Zahvala gre vsem nastopajočim: prvemu slovenskemu pevskemu društvu Lira in zborovodju Andreju Misso-nu, citrarju Tomažu Pla-hutniku in pevcu Simonu Erženu, pevki in pevcema Nuši Fujan, Roku Rakarju in Tonetu Rakarju ter Jožetu Prezlju, ki je kot vsako leto poskrbel za ozvočenje. Pozabiti ne smemo Vladka Vremšaka za organizacijo in vodenje celotnega programa in ubranega osebja Kamniške koče, ki je poskrbelo, da nismo bili lačni.
Roza vikend
Med 8. in 10. junijem je v okviru Turnosmučarskega in kolesarskega odseka potekal Roza vikend, ki ga organizira Barbara Berlec. Pot jih je vodila iz Škofje Loke na Blegoš, do cerkniškega kolesarskega parka, kjer so
se spustile po trailu Marjetice, naprej na Porezen, Petrovo Brdo, Soriško planino. Po spustu s Soriške planine so prispele v Bohinjsko Bistrico in nato še na Uskovni-co, na Zajamnike in se spustile v dolino Radovne. Skupaj so opravile 160 kilometrov poti in premagale 4500 višinskih metrov. Barbara pa že vabi na naslednji Roza vikend: »Naslednje leto pa ponovno vabljene na babje potovanje, kjer se veliko izve; ko se goni v klanec, znamo biti tudi tiho; in ker smo take čarovnice, dežuje samo za nami, nad nami pa lahko samo prši.«
Pipa miru
Tabor Pipa miru, ki že petnajsto leto poteka v organizaciji Alpinističnega odseka Kamnik na Petkovih njivah (Korošica), je "znova bil živ" med 22. in 25. junijem. Tako slikovito se je izrazil Žiga Oražem, ki je Pipo miru prevzel od dosedanjega vodje Marka Petka: »Sedaj pipo nosim Žiga Ora-žem in prepričan sem, da bo tako imenovana pipa miru gorela še mnogo let.« Verjamemo, da bo z novo močjo in mladimi dekleti in fanti, ki prihajajo v alpinistično šolo AO PD Kamnik, pipa še dolgo gorela.
Južni steber v Barre Noire
V sklopu plezalnega tabora Alpinističnega odseka PD Kamnik so Klemen Rom-šak, Boris Bodlaj, Jure Pre-zelj in Simon Kurinčič preplezali južni steber v Barre Noire. Gre za klasično smer v masivu Ecrines. Iz tabora so krenili ob četrti uri, z derezami pristopili pod steno. Dva raztežaja so plezali v gojzarjih, nato pa
4v < 1
V -TO
I
£
> j
S.
V sklopu plezalnega tabora Alpinističnega odseka PD Kamnik so Klemen Romšak, Boris Bodlaj, Jure Prezelj in Simon Kurinčič preplezali južni steber v Barre Noire.
so jih zaradi naklonine nadomestili s plezalkami. Pozno popoldne priplezajo na vrh in se po dveh spustih po vrvi spustijo na škrbino med Barre des Ecrin in Barre Noir. Sledi še sestop po ledeniku do koče Ecrines. Smer ponuja odlično plezanje, v zgornji tretjini zelo "pokonci". »Avantura je bila tista prava, s pravimi prijatelji, na pravem mestu, ob pravem času,« so doživetje opisali plezalci.
Maloško poldne in Ostra peč
Vodniški odsek PD Kamnik je 23. junija organiziral planinski pohod na Maloško poldne in Ostro peč v Kara-
vankah, kjer so se spopadli s kratko, a sladko ferato in uživali v razgledu. Zdenka Jelenc, udeleženka izleta, je turo opisala: »Glede na to, da so bile skale precej spolzke in smo po jekle-nici prečili potok, so nam varovala prišla prav. Vmes nas je še malo potuširalo. Hitro smo bili spet na gozdni poti. Sledil je vzpon proti mejnemu grebenu. Vršnji del je bil krasen, poln macesnov, rododendrona, ki žal še ni povsem zacvetel, drugih rož ter ptičjega petja. Šli smo mimo lesene hiške, ki je v zasebni lasti in ni bila odprta, čeprav v svojem imenu vsebuje besedo koča -Mitzl Moitzl hutte.«
Gorniški filmi na Starem gradu
Aleš Senožetnik
Kamnik - V sklopu Poho-dniškega festivala, ki ga pripravljajo turistične organizacije na območju Kam-niško-Savinjskih Alp, je konec junija na Starem gradu potekal gorniški filmski večer. Kljub nekoliko hladnejšemu vremenu se je na dvorišču Starega gradu zbralo okoli 150 obiskovalcev, ki so pred ogledom filma Klatež: legenda Freda Beckeyja, ki govori o življenju znamenitega uporniškega plezalca z edinstvenim življenjskim slogom, ki še vedno navdihuje plezalce, prisluhnili pogovoru s slovensko legen-
ki je predstavil svojo knjigo Alpinist.
»Namen pohodniškega festivala je ravno promocija
Večeri, ko se obiskovalci lahko srečajo z legendo slovenskega alpinizma, nato pa si ogledajo še nagrajeni film o
ročju Alp, k promociji veliko prispevajo,« je ob dogodku povedal koordinator Združenja Kamniško-Savinjske
do alpinizma, Silvom Karo, gorništva in pohodništva. drugi legendi, in vse to v na- Alpe Grega Ugovšek.
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
7
Kultura
Po poti industrije
Kakšnih dvajset udeležencev Poti smodnika in tovarištva je skozi pripoved Marka Kumra in Gorana Završnika spoznavalo kamniško industrijsko dediščino.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Sedaj že ustaljeni dvojec Marko Kumer in Goran Završnik je v začetku julija pripravil še enega v vrsti dogodkov na temo kamniške industrijske zapuščine. Prvi je avtor razstav o kamniški industrijski dediščini, drugi pa predsednik Kulturnega društva Priden možic ter vsestranski kulturni ustvarjalec. Tokrat sta z minibusom popeljala po poteh nekdaj bogate kamniške industrije. Vodenje se je začelo na gradu Zaprice, kjer je Marko Kumer predstavil glavne poudarke razstave Na sodu smodnika, ki priča o eni naj-vznemirljivejših kamniških tovarn - smodnišnici oziroma barutani, ki je odmaknjena od oči radovednežev na severnem robu mesta delovala dobro stoletje in pol. Z minibusom so se nato udeleženci odpravili na ogled skoraj stoletje stare in še vedno delujoče elektrarne v tovarni Titan in se prepričali o resničnosti besed tamkajšnjega direktorja prodaje Demetrija Perčiča, da jo, tudi ob posluhu francoskega lastnika, ohranjajo domala takšno, kot je bila nekoč. Pot smodnika in tovarištva je nato vodila mimo Svilani-ta in Ete, tovarne, ki je zaslovela z gorčico in še danes uspešno deluje. Tega pa ne moremo reči za tovarni Alprem in Utok. Od znamenite tovarne usnja Utok je ostal le še neugleden kup ruševin, ki nikakor ne spada v mestno središče. Kot pravi Marko Kumer, je prav Utok izmed vseh znamenitih kamniških tovarn dočakal najbridkejši konec, tovarniški dimnik pa je s svojim padcem 25. marca 1998 simbolno označil konec
Na ogledu skoraj stoletne elektrarne v Titanu
Eden od igranih prizorov v Katzenbergu j Foto: Aleš
Senožetnik
močne industrijske dobe mesta Kamnik. Drugačno vlogo so dobili zidovi nekdanjega Alprema, ki danes nudijo prostor za delovanje različnim društvom in posameznikom. Pot se je zaključila z ogledom območja nekdanje smodni-šnice, kjer danes raste nova industrijska cona, vse manj pa je objektov nekdanje tovarne smodnika. V enem izmed
tistih, ki še stojijo, so si udeleženci poti ogledali prizorišče največje nesreče v zgodovini tovarne, ki jo je povzročila iskra ob menjavi žarnice. Zadnja postaja na poti je bil Katzenberg, nekdanja upravna stavba smodnišnice in kasneje Kemične industrije Kamnik, kjer so člani novoustanovljenega industrijskega gledališča Katzenberg pripravili tudi ne-
kaj igranih prizorov iz obdobja propada podjetja in na ta način približali žalostni konec tovarne smodnika. Pot smodnika in tovarištva je zanimiv način približevanja ne tako oddaljene zgodovine kamniških tovarn in ponuja možnost za kritičen razmislek o nadaljnji usodi razvoja mesta in vlogi industrije v njem. Naslednje vodenje bo že v nedeljo, 29. julija.
Pod krošnjo kulture
Vsak četrtek na dvorišče Doma kulture Kamnik prihaja zanimiv in poletno sproščen kulturni program.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Od kresne noči do začetka Kamfesta ljubitelje kulture pod krošnjami dreves na dvorišču Doma kulture Kamnik vsak četrtek pričakuje pester in raznolik program.
Dogajanje sta odprla Ljoba Jenče, ki je ob glasbeni spremljavi pozavnista Žana Tkalca pripovedovala zgodbe, o pomenu kresne noči pa je spregovoril tudi etnolog dr. Tomaž Simetinger. Na drugem večeru se je s cirkuško predstavo in delavnico cirkuških rekvizitov predstavil Cirkus Printi Pravi, tretji večer pa so v sodelovanju s Festivalom Stop Trik predstavili filme, posvečene umetnosti stop motion animacije. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji standup komedije. Nasmejala jih je
hrvaška komičarka Marina Orsag, včeraj pa so si najmlajši in mladi po srcu lahko ogledali lutkovno predstavo Lee Menard: Trobla in Ključ. Kot pravijo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, se želijo s Poletjem pod krošnjo v Domu kulture Kamnik povezati s festivali, ki v tem času potekajo po državi, in najboljše festivalske zgodbe pripeljati v Kamnik.
Četrtkovi dogodki bodo na sporedu še vse do začetka Kamfesta. Že prihodnji četrtek bo na sporedu otroška predstava Moje prav(lj)ice, v začetku avgusta pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji etno glasbe, obeta se namreč koncert Hannah James. Poletje pod krošnjo se bo sklenilo z improvizirano glasbeno predstavo Tria Šar-done: Ala Kart.
Eden od četrtkov je bil namenjen tudi standup komediji.
Slikarska delavnica v Arboretumu
Volčji Potok - Jutri bo med 10. in 15. uro v Arboretumu Volčji Potok potekala slikarska delavnica pod vodstvom slikarke Teje Vučko in likovnega pedagoga Jureta Plavca. Delavnica je primerna za odrasle in mlade nad 15 let, slikarsko znanje pa ni potrebno. Delavnica je brezplačna, plača se le vstopnina v park. Prijave na delavnico so možne preko elektronske pošte organizatorja še danes do 12. ure. A. Se.
Ko otroka piči žuželka
UKREPATI JE TREBA HITRO
Poleti se pogosteje srečujemo s piki žuželk. Posledice pri odraslih po navadi niso hude, običajno gre le za blago lokalno reakcijo. Ker pa je otroška koža bolj občutljiva, so reakcije po pikih lahko hujše. Kako zaščiti majhne otroke? Posledice pikov
Piki komarjev, os, sršenov, čebel in čmrljev, pa tudi mravelj, obadov in nekaterih mušic so sicer precej neprijetni, vendar jo običajno tudi otroci odnesejo le z manjšo oteklino, rdečino in srbenjem kože okrog pika. Težave izzvenijo dokaj hitro, lahko že v nekaj urah ali najkasneje v nekaj dneh. Huje je, če je otrok na pike žuželk alergičen. Takrat je reakcija lahko lokalna in kot večja srbeča oteklina prizadene le
okolico pika ter mine po nekaj dneh, lahko pa je sistemska in celo ogrozi življenje. Znaki alergije so hitro otekanje ustnic, jezika in žrela, težko dihanje, hudo srbenje, omotica, izpuščaji, krči in celo izguba zavesti. Takrat ne oklevajmo in takoj pokličimo nujno zdravniško pomoč.
Ukrepajmo hitro
Če otrok na pike ni alergičen, bomo težave omilili, če ukrepamo hitro. Če je v koži želo, ga odstranimo, potem pa mesto pika izperemo in osušimo ter nanj položimo hladen obkladek in nato namažemo z mazilom, ki bo ublažilo vnetno reakcijo. Pri odstranjevanju žela ali klopa moramo biti pazljivi, da ne okolice vboda ne klopa ne stiskamo, saj lahko otrok na ta način v telo dobi več strupa oziroma mu v kožo iztisnemo več bakterij. Zdravniško pomoč poiščemo takoj, če ga je osa, čebela ali sršen pičil v predel ust, žrela ali jezika.
Zavarujmo otroka
Pred nadležnimi piki bomo otroka v naravi najbolje zavarovali s fizično zaščito. Oblecimo mu svetlejša
^ Strokovna sodelavka Mateja Ferlan,
Bela štacunca Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F
V Beli štacunci za zaščito pred piki priporočamo predvsem sredstva in naravnih sestavin. Narejena so iz mešanice čistih naravnih olj, ki so naravni odganjalci žuželk. Olja kože ne dražijo, jo celo negujejo in varujejo pred izsušitvijo ter imajo zelo prijetno aromo, zato jih priporočamo tudi za majhne otroke in dojenčke. Obiščite nas, da boste vi in vaš otrok v naravi uživali bolj sproščeno.
oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, v stanovanju pa bodo najbolj učinkoviti komarniki oz. mreže na oknih in okoli ležišča. Uporabimo pa tudi repelente - sredstva, ki žuželke in insekte odganjajo z vonjem, ki ga ne prenesejo, oziroma pri njih blokirajo receptorje, s katerimi zaznavajo človekov vonj. Glede na sestavo jih delimo na naravne in kemične. Strokovnjaki uporabo teh zadnjih zaradi dokaj agresivnih kemičnih sestavin pri otrocih odsvetujejo.
Ste vedeli?
Klopa moramo s telesa odstraniti čim prej, verjetnost okužbe je tako manjša. Primemo ga s pinceto čim bliže koži in ga s krožnim gibom previdno izvlečemo. Klopa nikoli ne mažemo z vazelinom ali oljem, saj se bo tako zadušil in izločil še več sline.
Naravni repelenti so rastlinskega izvora in so narejeni na bazi eteričnih olj ali piretrinov. Najpogosteje se zanje uporabljajo citronela, cedra, sivka, bor, cimet, rožmarin, poprova meta, česen in še nekateri drugi. Delujejo tako, da insekte odganjajo. Načeloma so naravni repelenti bolj prijazni do uporabnikov, lahko pa vsebujejo tudi nekatere zelo agresivne sestavine, zato dobro preberimo deklaracije na njih. Pozorni moramo biti denimo pri limonski travi, ki lahko poškoduje oči, in olju krvomočnice, ki lahko povzroči hudo alergično reakcijo.
^e£a/átácumca/
M
Mom
KUPON ZA
POPUST

S tem kuponom vam v Tosamini Beli štacunci Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F, podarimo 25 % popusta na izbran izdelek ob enkratnem nakupu nad 20 evrov. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 20. 7. 2018.
10
petek, 8. junija 2018 Kamničan %
Mladi
Uspeh mladih atletov
Karolina Zbičajnik iz Osnovne šole Frana Albrehta je na državnem prvenstvu v teku na tristo metrov osvojila tretje mesto.
Tamara Bračič
Kamnik - Okoli sedemdeset naših učenk in učencev je nastopilo na občinskem prvenstvu, ki je potekalo 10. maja na stadionu v Mekinjah. Prav tako je bilo tu 21. maja področno prvenstvo, na katero se je uvrstilo sedem najboljših tekmovalcev iz vsake discipline.
Izjemen rezultat in uvrstitev med najboljših 24 posameznikov v državi je uspel Ka-rolini Zbičajnik v teku na tristo metrov, Žanu Rozo-ničniku v skoku v višino ter Luki Dacarju v teku na tristo metrov. Državno prvenstvo v atletiki je potekalo 6. junija v Žalcu. Žan Rozoničnik je bil šesti, Luka Dacar 13., Karolina Zbičajnik pa tretja.
JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN
VABILO NA POLETNO LIKOVNO DELAVNICO ZA OTROKE
Z veseljem smo se povezali z Likovnim društvom Senožeti, da v počitniških dneh gostimo likovno delavnico za mlade ustvarjalce; ponudili smo samostanske prostore z zeleno okolico, ki je lahko zanimivo raziskovalno in ustvarjalno okolje za mlade radovedne umetnike. Delavnico bo na zanimiv in sproščen način vodila študentka likovne pedagogike, namenjena pa je učencem prve in druge dekade osnovne šole.
Za delavnico razpisujemo dva termina, in sicer: I. Od 6. do 10. avgusta 2018 od 9. do 12. ure II. Od 13. do 17. avgusta 2018 od 9. do 12. ure
Delo bo potekalo v prostorih Mekinjskega samostana dnevno po 3 šolske ure z vmesnim odmorom.
Poskrbeli bomo za ves potreben material ter prigrizek - malico. Otroci naj prispevajo le veselje do ustvarjanja in obilo radovednosti in otroške radosti.
DELAVNICA JE BREZPLAČNA! Prijave sprejemajo v Likovnem društvu SENOŽETI - po mailu: sraj.dani@gmail.com ali na telefon: 031 616-075. Ob prijavi navedite ime in priimek ter naslov in starost otroka ter obvezno svoj kontakt (elektronski naslov, telefon ali naslov). V posamezno skupino bomo sprejeli od 8 do 10 otrok, zato s prijavami pohitite.
O vseh podrobnostih vas bomo sproti obveščali.
Naročnik delavnice je Javni zavod Mekinjski samostan, izvajalec pa je Likovno društvo SENOŽETI Radomlje, Galerija DIKA, Maistrova 14.
Rekord kamniških maturantov
Dva dijaka splošne mature sta zbrala vse točke, kar vsak peti dijak pa je na poklicni maturi postal zlati maturant.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Rezultatov mature so se razveselili tudi dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku. Izmed 93 dijakov, ki so opravljali splošno maturo, jo je uspešno opravilo 91, kar pomeni 97,8-odsto-tno uspešnost. Še posebej so ponosni na letošnjih pet zlatih »majstrov«, kot v Kamniku pravijo zlatim maturantom. Trideset ali več točk so dosegli Nina Grum, Gregor Humar in Jana Stele, vseh 34 možnih točk pa sta osvojila diamantna maturanta Ana Medved in Mitja Roglič, kar je letos uspelo le še osmim drugim maturantom v Sloveniji. Diamantna Ana Medved in Mitja Roglič tako dobrega rezultata nista pričakovala. Bodoča študentka matematike in študent farmacije sta povedala, da so bile maturi-tetne pole kljub vsemu zahtevne, za dober rezultat pa je bilo ključno sprotno delo skozi vsa štiri leta. Izjemno so z maturitetnimi polami opravili tudi kandidati na poklicni maturi. Na kamniški srednji šoli jo je opravljalo 73 dijakov, le enemu mature ni uspelo opraviti, tako da je skupen uspeh 98,6-odstoten. Izmed dijakov, ki so uspešno prestali maturitetni test, je bilo kar 13 zlatih maturantov, od tega pa kar pet diamantnih, ki so zbrali vseh 23 točk. Zlatim dijakinjam programa ekonomski tehnik - Ani Jermol, Tajdi Klopčič in Hani Poiškruh ter Niki Av-belj, Teji Breznik, Aljažu Černivcu, Niki Jazbinšek in Luciji Šubert iz programa predšolska vzgoja dela druž-
Zlati maturanti splošne mature Nina Grum, Mitja Roglič, Ana Medved in Gregor Humar (manjka Jana Stele) z ravnateljico Bernardo Trstenjak in pomočnikom Pavlom Škobernetom
Trinajst zlatih maturantk letošnje poklicne mature s profesorji in vodstvom šole
bo pet diamantnih deklet predšolske vzgoje, in sicer Nika Brlec, Kaja Jamšek, Neža Kržan, Larisa Premk in Anja Smrečnik. »Zelo ponosni smo na izjemne dosežke naših dija-
kov. Letošnje leto izstopa v vseh pogledih tako na poklicni kot splošni maturi. Dveh diamantnih dijakov na splošni maturi še nismo imeli, kot tudi ne petih na poklicni maturi. Na obeh
maturah je bilo kar 18 zlatih maturantov, kar je največ do sedaj. Letvica je postavljena zelo visoko,« se je sredinih rezultatov veselila ravnateljica šole Bernarda Trstenjak.
Uspeh na natečaju
Z zaključkom šolskega leta se je letos enajstič zaključil projekt Eko-paket, namenjen ustvarjanju in pravilnemu ravnanju z odpadno embalažo za mleko in sokove. Med več kot tisoč deli so se v svoji kategoriji odlično odrezali tudi otroci Osnovne šole Stranje.
Aleš Senožetnik
Zgornje Stranje - Učenci iz Osnovne šole Stranje so dosegli drugo mesto v kategoriji zadnje triade in srednjih šol v projektu Eko-paket. Iz odpadne embalaže Tetra Pak so izdelali maketo dela v gozdu, podiranja dreves
in priprave hlodovine ter spravila lesa z uporabo traktorja. Na natečaj je prispelo kar 1392 del otrok in šolarjev. Ob nastajanju izdelkov iz odpadne embalaže pa so se otroci naučili tudi o recikliranju in ponovni uporabi takšnih materialov. Projekt Eko-paket je eden najstarej-
Iz odpadne embalaže so učenci izdelali maketo dela v gozdu, podiranja dreves in priprave hlodovine ter spravila lesa z uporabo traktorja. / Foto: arhiv OŠ Stranje
ših ozaveščevalnih projektov v Sloveniji, namenjen je spoznavanju in ozavešča-nju o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo Tetra
Pak. Ta je zaradi svoje sestave in lastnosti primerna za kreativno ustvarjanje, kar so dokazali tudi učenci iz Stranj.
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
137
10.-18. AVGUST 2018
10
petek, 20. junija 2018 Kamničan %
KAMFEST
Kamfest 2017 / Jambinai / foto: Jan Šuštar
VESELO V KAHNIK IN ...
Verjetno v času, ko se najbolj ceni princip naredi in prodaj, obletnice nimajo več teže. A je vendarle velika stvar, da smo, skupaj z vami, Kamfest pripeljali do petnajste stopnice.
Kamfest je od nekdaj povezoval. Poudarjal kulturo bivanja v našem mestu in širše. Razmišljamo globalno, delamo lokalno. V tem vrstnem redu, ne obratno. Kamnik je bilo in bo spet moderno mesto, z moderno kulturno produkcijo, z jasno razvojno in kulturno strategijo.
Časi, ki so, potrebujejo v rokah knjigo, čopič, nalivno pero in na ušesih slušalke z dobro glasbo, ne pa pušk in internetnih hujskačev. Časi, ki so, ne potrebujejo prilivanja dizla na ogenj, potrebujejo jasno besedo, gib, masko, ki bo pokazala našo notranjost, ne pa prekrivala frustracije. Časi, ki so, potrebujejo vzornike, ne dirigentov brez vizije.
Letošnji Kamfest vam bo pokazal kraje, ki ste jih do sedaj samo sanjali. Prišli bodo od vsepovsod, iz Italije, Nizozemske, Tunizije, Francije, Avstralije, Finske, da se z vami pogovorijo. Oni na odru, vi kot publika. Enakovredno. Ne samo v parku,
tudi vsepovsod naokoli Kamnika. Glasba, ples, gledališče, razstave, astronomija. Kamfest se je za petnajsti rojstni dan razpel od Duplice in Tunjic do Snovika in tovarne Titan.
Za konec pa napoved, ki sem jo hotel napisati vsa leta do sedaj. Letošnji Kamfest odpirajo mojstri godci kamniški. Arche, ki smo jih občudovali v 90', so se zbrali za Kamfestovih petnajst. Za nekoga zgolj nostalgija, za nekoga dobra muzi-ka, zame pa predvsem dokaz, da kultura ni zgolj instant ideja, ki deluje na principu ponudbe in povpraševanja, ampak osnova našega bivanja.
Veselo v Kamnik in ... ostan'mo mal' kle!
Coran Za vršni k
vodja programske ekipe festivala Kamfest
PROGRAMSKI ČASOPIS 15. POLETNEGA KULTURNEGA FESTIVALA KAMFEST™

PRIDEN MOŽIC
producent:
Kulturno društvo Priden možic, Podlimbarskegapot4,1241 Kamnik besedila in urejanje besedil: Goran Završnik, Gašper Seiko, Anja Urankar, Anže Slana celostna grafična podoba festivala in oblikovanje: Katarina Goltez naklada:
31.000 izvodov, priloga Kamničan-kl, časopisu Občine Kamnik
direktor festivala:
Rok Kosec
vodja programske ekipe:
Goran Završnik programska ekipa: Rok Kosec, Anja Urankar, Gašper Seiko, Blaž Fierin tehnični direktor festivala: Primož Jeras
vodja tehnične izvedbe:
Blaž Fierin
tehnična ekipa:
Blaž Fierin, Žiga Krevs, Gašper Vodlan tehnični vodja Mobilnega odra:
Žiga Krevs
odnosi z javnostmi:
Mateja Mlinarič
programsko vodstvo Kina Kamfest:
Jure Matičič, Mestni kino Domžale
telefon: 070405484 festivalski telefon med 10. in 18. avgustom elektronska pošta: kamfest2018@gmail.com spleta stran: www.kamfest.org
fotografije:
Aleš Romaniuk, Jan Šuštar, Kaja Judež, Klemen Udovč, Matic Maček, Žiga Koritnik, Toni Soprano, arhiv Kamfesta in nastopajočih
Organizator festivala si pridružuje pravico do spremembe programa. Vstop na vse dogodke je brezplačen, z izjemo kamfestovske šole na Katzenbergu in gledališke predstave ICH KANN NICHTANDERS.
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
139
KERŠMANČEV PARK
Najprej je bila Kamniška Bistrica s postrvmi. Nekoč morda tudi mamut. Enkrat precej kasneje Kurhaus. Z visokimi drevesi in knajpanjem vred. Bil je smodnik. In vlak, ki je ostal še potem, ko ni več prevažal eksploziva. Ostal pa je tudi park, po katerem je nekoč noge pretegoval presvetli Franc Jožef.
Brez problemov lahko rečemo, da je Keršmančev park najzanimivejši in najbolj zeleni del Kamnika. Tu svoj piskerček pristavlja tudi festival Kamfest, saj je pred nekaj leti v park spravil program za družine in otroke. Pobeg v senco mogočnih dreves se je izkazal za izvrstno pogruntavščino, kajti v parku ni vročega avgustovskega asfalta in razgretih granitnih kock. Namesto tega se v parku celo leto srečujejo vrtčevske skupine, družine z vozički, malčki s poganjalčki in očetje s kužki. Park pa zvečer zaživi v nekoliko drugačnih barvah, ko senco zavzame mladina, neskončno zaljubljeni pari in večerni džogerji.
S ponosom si upamo trditi, da je bil festivalski vpliv na oživitev parka neznansko velik - ne le da je v park naselil kakovosten program, sledile so mu tudi druge prireditve in festivali, ki so v "Keršmancu" prepoznale prizorišče, ki je hkrati v središču in vendar je nekoliko odmaknjeno.
Petnajsti Kamfest je svoj prostor spet našel v Keršmančevem parku. Ponovno bodo razgled na Kamniško Bistrico ponujali trije odri - Glavni oder bo široko v regiji sijal z mednarodnim programom, sestavljenim iz tunizijskih Ifriqiyya Électrique, mediteranskih Canzoniere Grecánico Salentino, domačih MRFYjev in množice drugih.
Severno in južno bosta postavljena Otroški in Večerni oder. Na prvem se bodo festivalski dnevi začenjali z otroškimi predstavami in kupom ustvarjalnih delavnic, na drugem pa se bodo končevali z domačimi bendi, nabranimi širom Slovenije. Na špile bodo vabili Spocki, Olfamož, ŠKM banda in drugi.
Kljub temu da kamfestova ekipa zagovarja nedotakljivost javnih prostorov, bodo zaradi obremenitve obiskovalcev podobno kot lani veljale določene omejitve. Zapomniti si gre, da se dogajanje zažene ob 17.00, ob 18.00 pa bo na sporedu prva predstava za manjše in večje otroke. Koncert na Glavnem odru se začne točno ob 20.00, ob 21.30 pa se bo dogajanje prestavilo na Večerni oder in bo trajalo eno uro. Ob 23.00 bo treba območje parka zapustiti (razen če se javite v ekipo prostovoljcev, ki bo takrat začela s čiščenjem). Upamo, da vas bo ponudba kamniških gostincev prepričala, da po festivalu Kamnika ne boste zapustili, ampak boste obiskali katerega od lokalov v centru in gostincem pomagali preživeti letošnjo turistično sezono.
HVALA PREBIVALCEM HEKINJ V NEPOSREDNI BLIŽINI FESTIVALSKEGA DOGAJANJA ZA POTRPEŽLJIVOST IN RAZUMEVANJE.
DIVERSITY IN KUFR SEJEM
-VSAK DAN FESTIVALA OD 17.00 DO 23.00 -
Skozi festivalska leta njegov nepogrešljiv del postaja sejem, ki nastaja v sodelovanju Diversity -express yourself in KUD-a KUFR. Ponovno bodo peščene poti Keršmančevega parka napolnile mize z razpostavljenimi unikatnimi izdelki, ki vas bodo popeljale do treh kamfestovskih odrov.
Preden bodo vaše ušesne brbončice zaznale prebujanje večernega festivalskega programa, se ustavite pri prijaznih prodajalcih in pobrskajte med množico njihovih produktov. Verjamemo, da boste zagotovo našli nekaj, kar vas bo prevzelo in boste odnesli s seboj. Po sejmu se lahko sprehodite vsak dan festivala od 17. ure naprej.
OTROŠKI ODER
Ko je program za otroke in familije zašel v Keršmančev park, ga skorajda ni več zapustil, Kamfest pa parka ni spustil več iz rok. Zakaj bi tudi ga, saj so v parku svoj prostor našli najmlajši, ki na različnih punktih ustvarjajo, se igrajo, športajo in počnejo še marsikaj drugega. Pa še senca je!
Otroški program je že nekaj let sinonim za začetek vsakega festivalskega dneva. Tudi letos bo podobno; preden bodo na Glavnem odru začeli rockerji in ostali nažigati na kitare in bobne, bodo na vrsto prišli najmlajši, ki bodo zvedavih oči zrli na oder in oprezali za dogajanjem ob njem.
V senci Otroškega odra boste letos uživali v lutkovnih predstavah Gledališča FRU-FRU, kakšna pa bo potegnjena iz desnega žepka. Plesalo se bo s Šinšinom, kuhalo s čebulo, s
Troblo pa iskalo ključ. Seveda bomo tudi ekološki, proti koncu pa najmlajše čaka tudi čisto pravi ročk koncert.
Dogajanje v "Keršmancu" se bo vsak dan začelo eno uro pred otroško predstavo. Ob petih bo vrata odprla Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, lahko se bo plezalo po plezalni steni, vrtelo kolo sreče, našlo pa se bo še marsikaj zanimivega.
— VSAK DAN OB 18.00 V KERŠMANČEVEM PARKU-
PETEK, 10. 8. LEA MENARD:
TROBLA IN KLJUČ SOBOTA, 11. 8. GLEDALIŠČE IZ DESNEGA ŽEPKA:
POKLIC COPRNICE HICE NEDELJA, 12. 8. JOŠT JESENOVEC IN TEJA BITENC: DEDEK IN VNUK PONEDELJEK, 13. 8. LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU-FRU: OBISK DR. EKA TOREK. 14. 8. LEA MENARD: ČEBULA
SREDA, 15. 8. GLEDALIŠČE IZ DESNEGA ŽEPKA: ŠKRATOVO IME ČETRTEK. 16. 8. LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU-FRU:
0 BELEM MUCKU, KI JE BIL ČISTO ČRN PETEK, 17. 8. KONCERTNI NASTOP:
BEF0RE TIME SOBOTA, 18. 8. PLESNI KLUB ŠINŠIN:
KAJ GRE DEKLETOM PO GLAVI?
Lea Menard: Trobla in ključ
Otroški oder 2017
10
petek, 140. junija 2018 Kamničan %
KAMFEST
OTROŠKI ODER
vsakdan ob 18.00 v Keršmančevem parku
PETEK, 10. 8.
LEA HENARD: TROBLA IN KLJUČ
lutkovno-igrana predstava
Cirkusanta Trobla in Beno sta nerazdružjiv par. Nekega dne na njun oder zaide čudovita plesalka Ajša. Beno je nad njeno lepoto očaran, Trobla pa postane ljubosumna. Ključ, ki navije glasbeno skrinjico, da ta lahko igra in Ajša pleše, skrivnostno izgine.
SOBOTA, 11. 8.
GLEDALIŠČE IZ DESNEGA ŽEPKA: POKLIC COPRNICE HICE
lutkovno-igrana predstava
Coprnica Mica in njen krokar Alfred se zaposlita v slikanici Janko in Metka. Nekega dne slikanico v roke dobi poredni Mihec in jo poskuša uničiti. Da bi rešila sebe in ostale, skočita iz nje, s tem pa se znajdeta v našem svetu, polnem novih izzivov.
NEDELJA, 12. 8.
JOŠT JESENOVEC IN TEJA BITENC: DEDEK IN VNUK
igrana predstava za otroke
Dedek si ravno želi preživeti nekaj časa v miru in z dobro knjigo pred seboj, ko ga z nepričakovanim obiskom preseneti vnuk. Sprva gre dedku obiskovalec precej v nos, nato pa počasi začneta iskati svoje skupne točke in odkrivati medsebojna čustva.
PONEDELJEK, 13. 8. LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU-FRU: OBISK DR. EKA
lutkovna predstava
Družini Skrbnik in Potratnik stanujeta v isti ulici malega mesta. Medtem ko Skrbnikovi kot zgledna eko družina skrbijo za okolje, Potratnikovi s svojim brezbrižnim odnosom do okolja v malem mestu povzročijo skoraj pravo ekološko katastrofo.
TOREK, 14. 8. LEA HENARD: ČEBULA
igrano-lutkovna predstava
Starko piči osa, osa prinese čebulo, bolečina popusti, starka poje čebulo ...in tako z vedno večjim tempom predstava teče vse do vrhunca - veličastne francoske čebulne juhe.
SREDA, 15. 8.
GLEDALIŠČE IZ DESNEGA ŽEPKA: ŠKRATOVO IHE
lutkovno-igrana predstava
Živelje reven mlinar, kije imel prelepo hči. Radjo je pred drugimi hvalil kako lepa, spretna in pametna je in da zna celo iz slame spresti zlato. To je prišlo na ušesa grabežljivemu kralju, ki ji je ukazal, da mora na gradu čez noč spresti slamo v zlato.
ČETRTEK, 16. 8.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU-FRU: 0 BELEM HUCKU, KI JE BIL ČISTO ČRN
lutkovna predstava
V družini Belimucso bili od nekdaj vsi beli. Danes v družini Belimuc pričakujejo naraščaj. Mama in očka si presrečna ogledujeta male mucke, nato pa osuplo obstojita, ko med samimi majhnimi belimi kepicami zagledata drobno črno glavico.
PETEK. 17. 8. BEFORE TIHE
lahkotni ročk
Before Time sestavlja pet mladih Kamničanov, ki igrajo predvsem svoje avtorske skladbe. Te so raznolike, saj na člane vpliva le njihova kreativnost. Opisujejo se kot ročk bend, ki se dotika tako resnih kot tudi malo bolj lahkih in revolucionarnih tem.
SOBOTA, 18. 8.
PLESNI KLUB ŠINŠIN:
KAJ GRE DEKLETOH PO GLAVI?
plesna predstava
Kam spadam? Kaj si želim? Kdo so moji prijatelji? Kdo je ta fant? In oh, ta šola! Vprašanj, želja in tegob deklet, ki vstopajo v najstniška leta, seje z gibom lotila mladinska hip hop skupina iz Plesnega kluba Šinšin pod okriljem trenerke Tanite Rose.
GLAVNI ODER
vsak dan ob 20.00 v Keršmančevem parku
PETEK, 10. 8. ARCHE
podalpski ročk
Bend Arche je nastal leta 1986, ko so začeli s preigrava-njem ročk klasike, avtorska glasba paje nastajala izpod peresa Roka Lipičnika. Leta 1995so posneli prvenec Leni kralji, kije bil med poslušalci dobro sprejet, obenem pa je bendu prinesel določeno mero prepoznavnosti. Ena od značilnosti je bila prečna flavta, s katero je Matej dal njihovi glasbi poseben pečat. Sledilo je obdobje, v katerem je bil posnet drugi album Proti soncu, odigranih je bilo veliko koncertov, posnetih večvideospotov, ustvarjala pa se je tudi nova glasba. Na letošnjem Kamfestu se bo delno spremenjena zasedba po dolgih letih zopet predstavila občinstvu, tokrat z dvojnim albumom Oceani sanj, kije zbirka njihovih najboljših skladb.
SOBOTA, 11. 8. DEHOLITION GROUP
pop ročk
Veterani slovenskega podzemlja se zopet vračajo na Glavni oder Kamfesta. Kljub spremenjeni postavi ter Go-ranom Šalamonom na vokalu pa zvok ostaja nespremenjen. Njihova glasbaje preplet eksperimentiranja znotraj različnih glasbenih zvrsti, kitarski rifi z zvokom saksofona ter arhaični vokal pa dokazujejo, da spadajo med najbolj trdožive in avtentične skupine pri nas. Demolition Group so: Aleš Suša na saksofonu, Petar Stojanovič na kitari, brata Tomi in Ivan GregeI na basu in bobnih, Goran Šalamon - vokal.
NEDELJA, 12. 8. HRFY
indie ročk
Slovenski javnosti seje skupina MRFY pokazala s svojim odlično sprejetim prvim singlom, ki so ga izdali na božični dan leta 2016. V sodelovanju z ostalimi predstavniki slovenske scene so obiskali že dobršen del slovenskih odrov, na MMC-jevem portalu pa so bili oklicani kot novinci leta. Novomeški četverec pod imenom MRFY je sinonim za skupino štirih posameznikov, ki diha, živi in razvija svojo glasbo ter ideje, skozi katere se izraža in povezuje. Njihova glasba nastaja pod taktirko in vokalnim izražanjem Gregorja Strasbergarja, suvanja nizkotonskih vibracij Lenarta Merlina, vudu elegance kicka, snera in hi-hata Roka Klobučarja ter harmoničnih izdihljajev šestih strun Tomaža Zupančiča.
PONEDELJEK, 13. 8.
GANZONIERE GRECANICO SALENTINO
mediteranski etno
Na peti italijanskega škornja, v pokrajini Apulija, leži mesto Salento. Pokrajina je oblikovala posebno različico plesa »pizzica tarantata«. Ime plesa izhaja iz davnega prepričanja o tem, da se lahko posameznik, kije utrpel strupen ugriz tarantele, s plesom ob energični glasbeni spremljavi pozdravi in odstrani strup iz telesa. Zasedba, ki se je oblikovala ob koncu 70-ih, s svojo plesno in multiinstrumentalno pojavnostjo sledi staremu mitu in obuja glasbo, kije spremljala nekoč močno priljubljen ples. Njihova glasba prinaša spoj glasbene tradicije in pridiha sedanjosti, nastopi pa so polni ekstatičnih ritmov, strasti in plesa.
TOREK, 14. 8. AVTOHOBILI
brezčasni pop
Avtomobili veljajo za eno najbolj plodnih, izvirnih in prepoznavnih rock skupin na Slovenskem. Na bogati glasbeni poti so nanizali kar osem avtorskih studijskih albumov, s katerih še danes presenetljivo sveže in brezčasno zveni zajeten zalogaj velikih uspešnic kot so Argentina, Ona nosi uniformu, Skozi leta, V mrzlih dvoranah, Pot domov. Hvala za pisma. Ljubezen ne stanuje tu, Enakonočje, Sama, Gospodar itd.
SREDA, 15. 8. IFRIQIYYA ÉLECTRIQUE
puščavski trans ritual
François R. Cambuzatje mesece taval po tunizijski puščavi Djerid, snemal sliko in zvok ter delal in skladal s pripadniki skupnosti nekdanjih črnskih sužnjev - skupnosti, katere člani se s svojimi notranjimi demoni ne spopadajo, temveč jih poskušajo za skupno dobro pomiriti z očiščevalnimi rituali plesa in glasbe Banga, obsedenosti in transa. Ifriqiyya Électrique bodo kamfestovski oder napolnili z glasbo staro več stoletij, demone pa nagovorili s tradicionalnim puščavskim petjem in mešanico puščavskih kitarskih riffov. Vabljeni na edinstveno transcendentalno postindustrijsko doživetje.
ČETRTEK, 16. 8. NEW SWING QUARTET
slovenski gospel
New Swing Quartet je v svojem večletnem delovanju s sodobnim slogom, zakoreninjenim v izročilu črnskih gospel kvartetov, prepričal tudi najzahtevnejše občinstvo. Kvartet vestno poustvarja tradicijo črnskega spi-rituala in gospela ter pesmi iz cerkva ameriškega juga. Ustanovljen leta 1968, je kvartet dosegel svetovni sloves in status ene najboljših gospel skupin. Njegova bogata diskografija obsega 43 izdaj na različnih nosilcih zvoka. Gostoval je že malodane po vsem svetu, odigral več kot 200 koncertov po evropskih in azijskih državah, izvedel številna gostovanja v cerkvah in dvoranah ameriškega juga ter redne turneje po zahodni Evropi.
PETEK, 17. 8.
TO JE TO: KONCERT ZALE SHOLNIKAR IN BIG BANDA KRŠKO
ambiental v parku
Pokrovitelj dogodka je Elektrina. Energična in prezentna glasbenica Zala Smolnikar poleg ustvarjanja svoje avtorske glasbe zelo rada poseže tudi po drugih delih, katerim s svojo interpretacijo vlije lastno dojemanje. Na odru se ji bo pridružil Big Band Krško, ki v letu 2018 praznuje častitljivi jubilej, 40 let delovanja. Enega najboljših slovenskih big bandov od leta 1992 vodi Aleš Suša. Izvajajo vse zvrstijazza, pa tudi sodobne orkestralne trende. Glasbeno-scenski dogodek bo dopolnjen s kratkimi filmskimi vložki.
SOBOTA, 18. 8. KOALA VOICE
plesni indie rock
Tri leta so minila od izida njihovega prvenca Kangaroo's a Neighbor, kijih je s singlom Go Disco Go predstavil širši javnosti. Potem ko so pozornost pritegnili na številnih natečajih, so z zasvajajočo mešanico ročka, popa, disca in punka ter neustavljivo odrsko prezenco pričeli pohod po odrih tako doma kot v tujini. Konec leta 2017 je izšel njihov drugi studijski album Wolkenfabrik. Ta po mnenju Mance, Tilna, Domna in Mihe nastavlja ogledalo korakom. Raziskovanje snovi, iz katere so narejeni oblaki, se nadaljuje.
-VEČERNI ODER-
od 10. do 17. avgusta ob 21.30 v Keršmančevem parku
PETEK, 10. 8. THE HINT
moravški grunge
The Mint je mlada četverica, ki rada zganja hrup. Z dvema kitarama, basom, bobni in vokalom ustvarjajo glasbo, kijo ljudje ponavadi uvrstijo pod "grunge". Kljub temu da je to zvrst, kije zaznamovala 90-ta, njihova glasba vseeno zveni moderno. Večino podpore je skupina dobila na dveh izmed največjih glasbenih tekmovanj - Špil Liga in Vičstock.
SOBOTA, 11. 8. J. D. WALTER GROUP
vocal jazz adventure
Postbopovski vokalistJ. D. Walter je ob Kurtu Ellingu, Allanu Harrisu in Gregoryju Porterju eden redkih res dobrih moških interpretovjazzovskega vokalnega repertoarja. J. D. Walter sodi v tisto skupino glasbenikov, kijih glasbeni kolegi - zaradi izjemne glasovne tehnike ter inovacij, kijih je vpeljal pri podajanju vokalnega repertoarja-zelo cenijo.
NEDELJA, 12. 8. SPOCK STUDIOS
post rockersko audio-vizualno doživetje
SpockStudios je bil zasnovan kot projekt enega samega ustvarjalnega uma, vendar seje kasneje razširil v dvojec, ki na podlagi številnih referenc iz medijskega, filmskega in glasbenega sveta ustvarja elektronsko generirano glasbo, obogateno z živimi analognimi instrumenti. S ponovno preobrazbo in dodano vizualnostjo kot neločljivim delom končne podobe skupine pa gre za avdio-vizualni trio, ki zlorablja post ročk in njegove pritikline v čast gospodu Spocku.
PONEDELJEK, 13. 8. OLFAHOŽ Z OLFAHOŠTVOM
brezkompromisna neprilagojenost
Hupam, da ste dobro je projekt Olfamoža oziroma Andreja Fona, v katerega je združil glasbenike različnih provenienc, kipajim je skupna ljubezen do improvizacije. A njihov produkt je bolj slovenska popevka v najboljšem smislu besede kot pa zvočno in strukturno raziskovanjem vivo. Olfamožje namreč pesnik, kot ga slovenska popularna glasba ni imela od prelomnih izdaj Marka Breclja, Ivana Volariča Fea ali Svetlane Makarovič.
TOREK, 14. 8. BALDUR
čezžanrsko zvočno potovanje
Harmonikar Marko Brdnik in kitarist Uroš Rakovec sta uigrana glasbena naveza, ki jo na čezžanrskem zvočnem potovanju dopolnjuje bobnar Marko Lasič. Trio sije nadel ime Baldur - po nordijskem bogu svetlobe, sijaja in miru. Zasedba krmari med žanri in slogi igranja, kijih glasbeniki neopazno in brezhibno prepletajo, od eteričnosti prek mediteranske »štimunge« do letargije in razživetosti.
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
141
10.-18. AVGUST 2018
SREDA, 15. 8. FUTURSKI
brezkompromisni sint-pop
FUTURSKI v svoji glasbi izražajo atmosferično in melanholično senzibilnost zasanjanega sintpopa, zaznamovanega z docela sintetičnim zvokom in mehkimi prepleti klaviaturskih, kitarskih, tolkalnih in vokalnih elementov. Zasedba je lani v samozaložbi izdala kratkometražni prvenec Synthetic Happiness, kije na domačo sceno prinesel svežino neobremenjene sintetične in melanholične spevne godbe.
ČETRTEK, 16. 8. ŠKM BANDA
matematični post rock
Svojevrsten glasbeni stil ŠKM bande bi lahko označili kot fuzijo instrumentalnega post rockovskega ozračja z močnimi vplivi jazza, folk glasbe in noise-a. Sami pravijo, da je njihova glasba kot prekmurska gibanica, s sestavinami in začimbami iz Afrike in Indije. Značilnost njihovih skladb so dinamični ritmični prehodi in stalna igra med zasanjano melanholičnimi melodijami ter hrupnimi glasbenimi izbruhi.
T?- -
PETEK, 17. 8. LUSTERDAH
pop ročk
Lusterdam so šele na začetku svoje poti, a so z glasbo, ki jo ustvarjajo, prepričali že mnoge. Čeprav so skupaj le kratek čas, zasedbo sestavljajo izkušeni glasbeniki (in filmarji): gonilna sila Hieronim Vilar (vokal, kitara), Mirko Medved (kitara). Jure Volgemut (bobni) in priznani režiser Ven Jemeršič (bas). Štiričlanska zasedba na valu vročičnega hajpa pripravlja prvenec in je tik pred tem, da se uveljavi kot ena od tistih nepozabnih glasbenih izkušenj.
MOBILNI ODER
vsak dan nekje drugje
NEDELJA, 12. 8.
LAPIOARIJ GRADU ZAPRICE OB 18.00 ŠIROH
eksperimentalni etno
Iztok Koren, Samo Kutin in Ana Kravanja v triu zaigrajo na prek deset inštrumentov in vsaj toliko danih oblik muzik, ki bi jih lahko prepoznali kot navdih karakterju nove zasedbe. Vendar so praktično in doživljajsko dovolj globoko zazankani v lastno snovno početje, da se jim uspe izogniti zgolj odsevanju obstoječih vzorcev. Ustvarjajo samosvoj stilsko homogen izraz, razpet med široko polje ljudskih zvenov in sodobnih akustično-rockerskih meditacij. Dogodekje organiziran v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. Pred koncertom bo ob 17.00 organizirano javno vodstvo po razstavi Na sodu smodnika; vodil bo Goran Završnik.
PONEDELJEK, 13. 8.
VRT FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA OB 18.00 GREGOR ČUŠIN: NEPOPOLNE RIME: ZVERZIRANE ZGODBE STARE ZAVEZE
monokomedija
Slovenski igralec Gregor Čušin, avtor in performer številnih monokomedij, je pripravil nekaj novega. Monoko-medijo Nepopolne rime bo premierno predstavil na letošnjem Kamfestu - na vrtu frančiškanskega samostana. Dogodekje organiziran v sodelovanju z Društvom sv. Jakoba.
TOREK, 14. 8.
TERME SN0VIK OB 18.00 KDPM: POČIVAJTE V MIRU
ulična predstava
Trije pogrebniki, mojstri svojega poklica, storitve opravljajo kar na ulici. Vestno izpolnjujejo božje želje po odstranjevanju posameznikov. Nekega dne ukaz vsemogočnega močno preseže njihove kapacitete. Apokaliptična komedija je ulična produkcija, ki se vrača h koreninam slovenskega cestnega gledališča - hudourniku ritmično povezanih gagov in hudomušno zgodbo o enem od najstarejših poklicev na svetu. Igrajo: Gorazd Žilavec, Miha Brajnik, Goran Završnik Dogodekje organiziran v sodelovanju sTermami Snovik.
PETEK, 10. 8.
PARK EVROPA OB 18.00 LAS GAFAS
multižanrsko preigravanje
Las Gafas stremijo kpreigravanju različne glasbe in vsaki priredbi poskušajo dodati malo svojega in unikatnega. Večinoma se predstavljajo z izredno širokim spektrom in repertoarjem, nadgrajenim s kakovostno izvedbo in elementi urbanega preigravanja. Posebni so že po tem, da imajo namesto električnih kitar akustične in tudi bobne vsake toliko zamenjajo za različna tolkala, kar jih dela drugačne za poslušalca.
Dogodekje organiziran v sklopu Kul(inaričnih)petkov v sodelovanju z ZTŠKK.
SOBOTA. 11. 8.
TUNJICE (TUNJIŠKA MLAKA 35) OB 18.00 JAN TOMŠIČ: ETNO DISK0
glasbeno-plesni dogodek
Etno disko je glasbeno-plesni dogodek, koncert žive glasbe, kjer glasbeniki ustvarjajo prostor za plesno izražanje obiskovalcev. Med glasbeniki in plesalci se ustvarja posebna vez, preko katere postanejo plesalci sokreatorji dogodka, saj se glasbeniki nenehno odzivajo in prilagajajo vzdušju. Etno disko igra zelo pestro in raznoliko glasbo; od kontemplativnih melodij do divjih ritmov v afriških, latino in arabskih barvah.
Dogodekje organiziran vsodelovanju z Društvom Tun'ški glas in se bo začel s Tunjiškim pravljičnim raziskovanjem.
PETEK. 17. 8.
PARK EVROPA OB 18.00 YU GENERACIJA
jugo ročk
Ko sta se po dolgem času na koncertu legend yu ročka srečala stara prijatelja Rajo in Črni, sta dobila idejo, da ustanovita ročk skupino, ki bi temeljila na avtorskem ustvarjanju s pridihom balkanskega melosa. Po nekaj letih ustvarjanja so za skupino prišli burni časi in kadrovske spremembe, letos pa je skupina pričela delovati v prenovljeni štiričlanski zasedbi. Dogodekje organiziran v sklopu Kul(inaričnih)petkov v sodelovanju z ZTŠKK.
GALERIJA DIKA OB 21.00 ELEKTRIČNE SANJE
VGalerijiDika bo potekala projekcija dokumentarnega filma Električne sanje avtorja Dušana Moravca o kralju slovenske elektronske glasbe Mihu Kralju s priložnostnim koncertom. Dogodekje organiziran vsodelovanju z Likovnim društvom Senožeti.
SOBOTA, 18. 8.
PARK NA DUPLICI OB 18.00 DUPLIŠKI POLETNI DAN: BEF0RE TIME
lahkotni ročk
Before Time sestavlja pet mladih Kamničanov, ki igrajo predvsem svoje avtorske skladbe. Te so raznolike, saj na člane vpliva le njihova kreativnost. Opisujejo se kot ročk bend, ki se dotika tako resnih kot tudi malo bolj lahkih in revolucionarnih tem. Dan po velikem koncertu v Ker-šmančevem parku bodo nastopili še na Duplici - kjer so v bistvu sploh nastali.
Dogodekje organiziran v sodelovanju s KS Duplica.
SREDA, 15. 8.
KAVARNA VERONIKA OB 18.00 EARG0N QUARTET
new jazz
Mlado zasedbo povezuje igranje jazzovske glasbe, hkrati pa Eargon quartet spodbuja razširjanje njenih meja. V skladbah, kijih člani pišejo sami, eksperimentirajo z mešanjem jazza z različnimi žanri, kot sta na primer drum & bass in elektronika, ter motivi iz ljudske glasbe. Dogodekje organiziran vsodelovanju s Kavarno Veronika.
ČETRTEK, 16. 8. TOVARNA TITAN OB 18.00 JANEZ DOVČ
postindustrijski glasbeni performans
V	unikatnem ambientu delujoče elektrarne bo zanimiv glasbeni nastop pripravil vsestranski umetnik Janez Dovč, ki se bo s pomočjo zanimivih instrumentov (Teslina tuljava, theremin, Edisonove žarnice) dotaknil svojega glasbeno-gledališkega projekta Tesla, hkrati pa bo s pomočjo sodobnih orodij za manipulacijo zvoka v zvočni pokrajini stare elektrarne pripravil unikatno zvočno popotovanje - sozvočje hrupa in harmonije. Obvezne predhodne prijave na kamfest2018@gmail. com, število obiskovalcev je omejeno! Dogodekje organiziran v sodelovanju z DOM-TITAN d. d.
KATZENBERG OB 21.00 0HANA: MED ZIDOVI SM0DNIŠNICE
prostorsko inspirirana improvizacijska predstava
V	predstavi bodo igralke in igralci odigrali improvizirane zgodbe, kijih bodo inspirirale pripovedi iz različnih obdobij kamniške smodnišnice ter prostori, v katerih se bodo prizori odvijali.
Dogodekje organiziran v sodelovanju z Ohano, mednarodnim kolektivom profesionalnih improvizatorjev.
K0R0BAČ OB 21.00 VEČER ČRNEGA HUMORJA
stand up /15+
Črni humorje kakor seks. Dobro je, če so ljudje za. Zato pripravljamo poseben večer samo za izbrane sladokusce, take, ki jim je dovolj sanitiziranega TV humorja in rabijo nekaj malo bolj močnega. Srca bodo ogrele neprimerne šale, politična nekorektnost in bio gorivo iz 2. svetovne vojne; vsi pa bomo šli v pekel, ker se smejemo neprimernim šalam.
Nastop NI primeren za otroke ter ljudi, ki so pretirano občutljivi in zamerljivi. Dogodekje organiziran v sodelovanju s Korobačem, kamniškim originalom.
NEDELJA, 19. 8.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK OB 16.00 POT SMODNIKA IN TOVARIŠTVA
interaktivni muzejski performans
Zadnja kamniška proletarca, Marko Kumer in Goran Završnik, prvi kot profesionalec iz Medobčinskega muzeja Kamnik in drugi kot z industrijsko dediščino obsedeni pri-denmožicevski performer, se vračata z vodeno potjo po zanimivejših ostankih in spominih kamniške industrije. Obvezne predhodne prijave na: pst.kamnik@gmail.com
KINO KAMFEST
od 11. do 16. avgusta ob 21.00 v samostanu Mekinje
SOBOTA, 11. 8. LADY BIRD
komična drama
Lady Bird / režija: Greta Gerwig / scenarij: Greta Gerwig / igrajo: Saoirse Ronan, Laurie Metealf, Tracy Letts, Lucas Hedges, Timothée Chalamet, Beanie Feldstein, Lois Smith, Stephen McKinley Henderson, Odeya Rush, Jordan Rodrigues, Marielle Scott / 2017, ZDA / distribucija: Karantanija Cinemas / 94'
Samostojni režijski prvenec igralke Grete Gerwig (Francés Ha, Maggie ima načrt) prinaša očarljivo oseben pogled na turbulenten odnos med materjo in najstniško hčerko, na pritiske odraščanja in resnični pomen tistega, čemur pravimo dom.
NEDELJA, 12. 8. STALINOVA SMRT
črna komedija
The Death of Stalin / režija: Armando lannucci / scenarij: Armando lannucci, David Schneider, lan Martin po grafičnem romanu Fabiena Nuryja in Thierryja Robina / igrajo: Steve Buscemi, Simon Russell Beale, Paddy Considine, Rupert Friend, Jason Isaacs, Michael Palin, Andrea Riseborough, Jeffrey Tambor,Olga Kurylenko/ 2017, Velika Britanija, Francija/distribucija: Fivia/107'
Huronsko smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burke-žev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu. Črna komedija, v kateri mrgoli prostaškega humorja in ubijalskih eno-vrstičnic, se ponaša s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem v vlogi Hruščova na čelu.
PONEDELJEK, 13. 8. APRILINE HČERKE
drama
Las hijas de Abril / režija: Michel Franco / scenarij: Michel Franco / igrajo: Emma Suarez, Ana Valeria Becerril, Enrique Arrizon, Joanna Larequi, Hernán Mendoza / 2017, Mehika / distribucija: Fivia /103'
Ko 17-letna Valeria zanosijo po dolgem času obišče mama in med obema se hitro začne boj za otroka. Film mehiškega režiserja Michela Franca nas prisili k ponovnemu razmisleku o družinskih in človeških odnosih.
TOREK, 14. 8. PREBUJANJA
komična drama
režija: Peter Bratuša / scenarij: Peter Bratuša, Špela Levičnik Oblak / igrajo: Sebastian Cavazza, Katarina Čas, Saša Pavlin Stošič, Primož Pirnat, Jure Zrnec, Jana Zupančič, Petja Labovič, Branko Šturbej / 2017, Slovenija / distribucija: Karantanija Cinemas / 85'
V posteljah šestih protagonistov, kijih vsakega po svoje zalezuje kriza srednjih let, bomo spoznavali, da je odraščanje proces, ki se nikoli ne konča.
SREDA, 15. 8.
LJUBEZEN NA PRVO BOLEZEN
romantična komedija
The Big Sick/ režija: Michael Showalter/scenarij: Emily V. Gordon, Kumail Nanjiani/ igrajo: Matthew Cardaro-ple, Holly Hunter, Zoe Kazan, Kumail Nanjiani, Adeel Akhtar, Ray Romano, Vella Lovell, Bo Burnham, Linda Emond, Aidy Bryant, Anupam Kher, Celeste Arias, Shenaz Treasurywala, Kurt Braunohler / 2017, ZDA / distribucija: Cinemania /120'
Romantična komedija, posneta po resnični zgodbi v Pakistanu rojenega stand-up komika Kumaila, kise po enem od nastopov poveže s simpatično Emily.
ČETRTEK, 16. 8. KOŠARKAR NAJ BO!
mladinski film
režija: Boris Petkovič / scenarij: Primož Suhodolčan / igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik, Gaja Filač, Marko Miladinovič, Lado Bizovičar, Gojmir Lešnjak Gojc, Matjaž Javšnik, Ana Maria Mitič / 2017, Slovenija / distribucija: Fivia / 82' / 8+
Zgodba o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti, ki se mu življenje postavi na glavo, koga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak...
petek, 142. junija 2018 Kamničan %
10
K.AMFEST
-VSAK DAN OB 20.00 V KERŠHANČEVEH PARKU-
GLAVNI ODER
PETEK, 10. 8. SOBOTA. 11. 8. NEDELJA, 12. 8. PONEDELJEK, 13. 8. TOREK, 14. 8. SREDA, 15. 8. ČETRTEK, 16. 8. PETEK, 17. 8. SOBOTA. 18. 8.
ARCHE
DEMOLITION GROUP MRFY
CANZONIERE GRECANICO SALENTINO
AVTOMOBILI
IFRIQIYYA ÉLECTRIQUE
NEW SWING QUARTET
ZALA SMOLNIKAR IN BIG BAND KRŠKO
KOALA VOICE
Glavni oder je že od vsega začetka maskota in ponos Kamfesta. Poleg razgleda z malograjskega hriba pa je ponujal razgled na široke glasbene zvrsti in mednarodne zasedbe prekaljenih glasbenih mačkov. Oder se letos zopet seli v glavni kamniški park, kjer ohranja razglednico kamniških planin in pogled na lokalni veletok. Čeprav bo Kamfest zopet minil brez četice nosačev, lestve in Teka s feršterkerjem na Mali grad, koncertiranje na Glavnem odru zato ne bo nič manj kakovostno.
Avtomobili
Program Glavnega odra je vsako leto svež in nikakor ne nagovarja samo lokalcev. V kraj prinaša nekaj, česar brez Kamfesta po vsej verjetnosti tod okrog ne bi videli in kar v Kamnik privablja ljudstvo od blizu in daleč. Crème de la crème festivala in očak kamfestovskih odrov vas nikakor ne bo pustil hladnih, saj festivalska ekipca vsakič v Kamnik privabi skupine, ki obiskovalce spravijo v luft.
Čeprav nam je palacij Malega gradu že drugič spolzel iz rok, se je njegovo vzdušje ohranilo. In se premaknilo nekoliko vstran in malo nižje. Koncerte bo mogoče spremljati tik ob odru, nekje na sredini parka, lahko pa se čisto prepustite festivalskemu vzdušju in se parkirate na nabrežje Kamniške Bistrice in z družbo čvekate o koncertu. Ali pa o čem drugem.
Letošnji Glavni oder bo postregel predvsem z dobrim račkom in izurjenimi glasbenimi legendami. Na odru sredi trave
bomo začeli z Arche - skupino, ki slovensko glasbeno sceno navdušuje že od sredine osemdesetih. Nadaljevali z ljubljenci ekipe in starimi znanci festivala Démolition Croup, prvi vikend pa zaključili z miganjem glave skupaj z dolenjskimi
MRFY.
Teden bo mediteranski - iz Italije pridejo Canzoniere Grecánico Saientino, iz Tunizije pa Ifriqiyya Électrique. Vmes bomo šope trave brcali ob Avtomobilih, malo kasneje pa jo gladili ob New Swing Quartetu. Za konec festivala "šparamo" v življenje zaljubljeno Zalo Smolnikar, ki bo s sabo pripeljala Big Band Krško, in pa stare znance festivala Koala Voice; ti so nastopili na Večernem odru, vmes zrasli in si prislužili zaključni nastop na petnajsti ediciji Kamfesta.
Programa je dovolj, prostora pa tudi. Vsi koncerti Glavnega odra bodo kljub velikim imenom brezplačni!
Canzoniere Grecánico Saientino
Ifriqiyya Électrique
VEČERNI ODER
Z Večernim odrom je tako, da na vsakih nekaj let menja lokacijo. In potem nekaj časa na lokaciji tudi ostane. Po turbolentnih letih menjavanja prostorov (in letih, ko je bil shizofreno celo na večih hkrati) se je za nekaj časa ustalil pri Kavarni Veronika, nakar je lani sledil Glavnemu in se kot manjši bratec usedel poleg svojega večjega sorojenca.
Čeprav je manjši, je večji upornik od svojega večjega soseda. Veliko je dobrih razlogov, zakaj po končanem dnevnem programu Glavnega odra še ne zaidete domov. Če pa boste kljub temu odhajali, boste po nekaj korakih skoraj gotovo trčili ob spored, ki ga bo osem večerov gostil "Večere" in ki ga nikakor ne smete spregledati. Prostora za poplesavanje ob mul-tižanrskem programu odra bo dovolj, zasluženo večerno pivo pa tudi ne bo daleč.
Z začetkom ob pol desetih (zvečer, nikakor ne zjutraj) bo oder začel vibrirati v znamenju grungea skoraj lokalnih The Mint, nadaljeval pa z modernimi jazzovskimi ritmi J. D. Walterja. Spock Studios bodo na noge postavili skorajda vse, Olfamož pa bo urezal nekaj neprilagojeno zimproviziranega. Ker je Biadurjeva štimunga nekaj čisto posebnega, se bo oder tresel v več žanrih hkrati, FUTURSKI pa ga bodo nato zibali v nekoliko melanholičnih napevih. ŠKM banda na odru lahko
VSAK DAN OB 21.30 V KERŠHANČEVEH PARKU -
PETEK, 10. 8.	THE MINT
SOBOTA, 11. 8.	J. D. WALTER GROUP
NEDELJA, 12. 8.	SPOCK STUDIOS
PONEDELJEK, 13. 8.	OLFAMOŽ Z 0LFAM0ŠTV0M
TOREK, 14. 8.	BALDUR
SREDA. IS. 8.	FUTURSKI
ČETRTEK, 16. 8.	ŠKM BANDA
PETEK, 17. 8.	LUSTERDAM
hrupno izbruhne svojo glasbo, za konec pa nas bodo vse skupaj nahajpali Lusterdam.
Lusterdam
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
143
10.-1«. AVCUST 201«
MOBILNI ODER
Širom
Kamfest vsako leto pripravi nekaj posebnega, novega, še nevidenega. Festival rad zaide na zapuščene lokacije ali pa nekam, kjer si festivalsko prizorišče še skozi priprte oči težko predstavljamo. Pa mu vsako leto s kupom dobre volje in potrpežljivosti uspe in gromkoglasno pokaže na perspektivne prostore.
Češnjica petnajstega Kamfesta je petnajst prizorišč. Obudilo se bo nekaj dobrih starih kamfestovskih placov, nekaj ostalih lokacij pa je skrbno napaberkovanih po Kamniku in okolici. Festivalska obletnica bo tako lokacijsko povezala celo občino, saj bo pogledala tudi izza meja strogega centra.
Takorekoč bi za letošnji Mobilni oder lahko rekli, da Kamfest pride na dom, saj bo krožil, vsak dan migriral in nato vzni-knil nekje drugje. Ob koncu večera bo tudi poniknil in se naslednji dan pojavil nekje popolnoma drugje. Kdaj pa kdaj tudi na dveh mestih hkrati.
Mobilni oder Kamfesta se vrača v Park Evropa, kjer bo hrustljavo zapečen prisoten na Kul(inaričnih) petkih, ponovno se bo povzpel na Zaprice, polnil sobane Katzenberga in se čisto na blizu približal Kavarni Veronika. Obenem pa bo pokukal k menihom na vrt frančiškanskega samostana, se izgubil v Galeriji Dika in se kot mnogo Kamničanov zataknil pri Korobaču. Pot pa ga bo mimogrede zanesla še na Duplico, v Tunjice in v Tuhinjsko dolino.
PETEK, 10. 8. SOBOTA. 11. 8. NEDELJA, 12. 8. PONEDELJEK, 13. 8.
TOREK, 14. 8. SREDA, 15. 8. ČETRTEK, 16. 8.
PETEK, 17. 8.
SOBOTA, 18. 8.
NEDELJA, 19. 8.
TUNJICE:
JAN TOHŠIČ: ETNO DISKO
LAPIDARIJ GRADU ZAPRICE: ŠIROH
VRT FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA: GREGOR ČUŠIN: NEPOPOLNE RINE: ZVERZIRANE ZGODBE STARE ZAVEZE
TERME SNOVIK: KDPM: POČIVAJTE V MIRU
KAVARNA VERONIKA: EARGON QUARTET
TOVARNA TITAN: JANEZ DOVČ
KATZENBERG:
OHANA: MED ZIDOVI SMODNIŠNICE
PARK EVROPA: YU GENERACIJA
GALERIJA DIKA: ELEKTRIČNE SANJE
PARK NA DUPLICI: BEFORE TIME
K0R0BAČ:
VEČER ČRNEGA HUMORJA
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK: POT SMODNIKA IN TOVARIŠTVA
-OB 21.00 V SAH0STAN0 MEKINJE-
SOBOTA, 11. 8.	LADYBIRD*
NEDELJA, 12. 8.	STALINOVA SMRT
PONEDELJEK, 13. 8.	APRILINE HČERKE
TOREK, 14. 8.	PREBUJANJA*
SREDA, 15. 8.	LJUBEZEN NA PRVO BOLEZEN
ČETRTEK. 16. 8.	KOŠARKAR NAJ BO!*
*Pred predvajanjem filmov bo dr. Noah Charney intervjuval posebne goste, povezane s temi filmi. Pogovori se bodo vsakič pričeli ob 19.30 na odru pred filmskim platnom.
Lady Bird
KINO KAMFEST
Dogodkom, ki se odvijajo v novi infrastrukturni pridobitvi občine Kamnik, se bodo letos ponovno pridružili kamfestovski dogodki. Častitljiva zgradba, ki že skoraj tisočletje kraljuje vrh Kamnika, bo ponovno gostoljubno odprla vrata in razkrila kanček svoje domala že legendarne skrivnostnosti. Dvorišče samostana bodo ponovno napolnili naši dolgoletni soproducenti iz Mestnega kina Domžale s šestimi zaporednimi filmskimi večeri. Trikrat bodo filmske projekcije dopolnjene še s pogovornimi večeri, ki jih bo vodil Noah Charney.
Prebujanja	Stalinova smrt
10
petek, 144. junija 2018 Kamničan %
K.AMFEST
GLEDALIŠKI PROGRAM IN KAHFESTOVSKA SOLA
NA KATZENBERGU
SOBOTA, 11. 8., OB 21.00
BETON LTD.: ICH KANN NICHT ANDERS
Mostu med načelnostjo in praktičnostjo rečemo preživetje. Če v gledališču vedno uporabljamo zgodbe, da bi lahko govorili o svetu, igramo like, da bi lahko govorili o človeški naravi, in se delamo, da je miza miza, smo si želeli obratnega principa. Ker ne moremo z nikakršno gotovostjo in umetniško integriteto govoriti o ničemer drugem razen o sebi, o svoji poziciji, o svojih načelih in nenačelih; vse ostalo so moralistični diskurzi ali solzavo opravičevanje in pranje slabe vesti; lahko torej med praktičnostjo in načelnostjo vzniknejo prav tiste stvari, kijih umetnik ne bi smel posedovati: zaprtost, fašizem, seksizem, narcisoidnost, mizantropija... Prav te male perverzije kažejo na to, da nismo izvzeti, čeprav se delamo, da smo. Na koncu si moramo priznati, dane moremo drugače, da ne morem drugače, ich kann nicht anders.
PONEDELJEK. 13. 8., OB 21.00 INPRO KANFEST: INTERNACIONALNI INPRO JAN Z MEDNARODNIMI GOSTI IN DOHAČIHI ZVEZDAMI INPROVIZACIJSKEGA GLEDALIŠČA
Nastopajo:
Nick Byrne, Pauline Calmé, Rok Bohinc, Peter Franki, Maja Dekleva Lapajne
NICKBYRNE
Avstralski impro zvezdnik in organizator velikega im-pro festivala IMPROVENTION v Canberrije letos v svojo evropsko turnejo vključil tudi Slovenijo. Svoje bogate izkušnje in znanje o gledališki improvizaciji bo delil tudi na mednarodnih ustvarjalnih delavnicah 13. in 14. avgusta. Udeležba je omejena na 10 udeležencev. Prispevek:
20 €, predčasne prijave do 5. avgusta: 15 €. Prijave in info na: kamfest2018@gmail.com
PAULINE CALMÉ
In ta dvojna pozicija je več kot perverzna. Moje življenje je odvratno, navdajam se z gnusom in vendar sem tako daleč od tega, da bi kaj spremenil. In čeprav me strašijo ti posvečeni prostori, takoj ko jih zapustim sem neodziven in trd. Na koncu nisem vreden ničesar.
Igrajo:
Katarina Stegnar, Branko Jordan, Primož Bezjak Vstopnina: 10 €
OD NEDELJE, 12., DO TORKA, 14. 8. BREDA PODBREŽNIK VUKHIR: DELAVNICA NOČ ŽIVLJENJSKIH ZGODB
Življenjske zgodbe so potrditev, da smo doživeli nekaj, kar je vredno pripovedovanja. Pripovedovanjeje najboljši način, kako organiziramo lastne izkušnje. Kako kopico fragmentov obiikujemov zgodbo? Ali moja zgodba lahko drugim kaj pove? S pomočjo vaj in različnih tehnik bomo poiskali svoje spomine in se naučili oblikovati zgodbe. Delavnica je namenjena spodbujanju ustvarjalnosti, vrednotenju lastnih izkušenj, socialni povezanosti in ohranjanju dediščine. Potekala bo od 16.00 do 19.00.
TOREK. 14. 8., OB 21.00 MAESTRO™ KAHFESTA 2018
Tekmovanje za najboljšega improvizatorja letošnjega Kamfesta. Sodelujejo slovenske improvizacijske družine: BANDA FERDAMANA (Maribor), KUD KIKS (Kranj), SING (Ljubljana), IMPROIGRE (Kamnik), KD IGLU (Ljubljana), IMPROJOŠKE (Ljubljana), GVERILA (Ljubljana).
Gostitelj večera: Rok Bohinc
Režija v živo: Peter Franki in Nick Byrne
Nosilec licence Maestro™ za Slovenijo je Improvizacijsko
gledališče Ljubljana (KD IGLU).
SREDA, 15. 8., OB 21.00 NICK BYRNE: CRESCENDO
improvizacijska predstava
Festivalska impro ekipa bo predstavila avtorski impro format Nicka Byrna. Predstavaje polna glasbe, improviziranih songovin nemogočih dramskih zapletov, značilnih za življenje v glasbeni skupini. Vas zanima, kako je, če razpade POP DESIGN? Pridite in si oglejte v živo!
ČETRTEK, 16. 8., OB 21.00 KANFEST0VSKI MOBILNI ODER 0HANA: NED ZIDOVI SM0DNIŠNICE
prostorsko inspirirana improvizacijska predstava
V predstavi bodo igralke in igralci odigrali improvizirane zgodbe, kijih bodo inspirirale pripovedi iz različnih obdobij kamniške smodnišnice ter prostori, v katerih se bodo prizori odvijali.
—INSTALACIJE— IN PR0V0KACIJE
V času Kamfesta bodo obiskovalcem na ogled postavljene tudi nekatere, bolj in manj »statične«, vsebine.
ASTRONOMI
javno opazovanje nočnega neba med Kamfestom na gradu Zaprice
Kamniški astronomi bodo kljub kratkim poletnim nočem gledali v nočno nebo. Ko se bodo koncerti končali, nameravajo planeti zažareti v vsej svoji veličini - Mars, Jupiter in Saturn vas skupaj s svetlo Luno vabijo, da pokukate skozi teleskop.
DUŠAN STERLE, 0LIVER PILIČ, DEJVID KNEŽEVIČ: ZID
likovna razstava med Kamfestom na Katzenbergu
Trije kamniški umetniki so se zaprli med katzenberško zidovje in se prepustili veličastni stavbi. S svojimi deli so napolnili galerijski prostor in ga oblikovali po svoje. Ustvarjalni tok zavesti je na koncu rezultiral v aktualnem in kritičnem pogledu na Zid.
WWW.
KAMFEST.K
Mlada Francozinja, kije dom zamenjala za cel svet, glasbenica in performerka, bo z nami delila skrivnostni svet mask. Delavnica je namenjena vsem, ki ste lansko leto zamudili odlično kamfestovsko delavnico larvalne maske gledališča Globus Hystericus. Udeležba je omejena na 10 udeležencev. Prispevek:
10 €, predčasne prijave do 5. avgusta: 5 €. Prijave in info na: kamfest2018@gmail.com
ROKBOHINC
PREVOZ, PARKIRANJE IN OSTALO
Tudi letos smo za vas pripravili kratke zapovedi o transportu, parkiranju in kulturalizaciji,
Udeležba je omejena na 10 udeležencev. Prispevek:
20 €, predčasne prijave do 5. avgusta: 15 €. Prijave in info na: breda.podbreznik@gmail.com
foto: Lea Jambrošič
Vrhunski, natančen in uglajen Rok Bohinc je kamniški publiki poznan kot prebujeni Cankarjev Ščuka v uspešnici Za narodov blagor, sicer pa spada v sam vrh slovenskega improviziranega gledališča.
PETER FRANKL
Najbolj spontan in nepredvidljiv član izjemnega mednarodno dejavnega Gledališča IGLU.
MAJA DEKLEVA LAPAJNE
Ena od ustanoviteljic Teatra Narobov. Zagotovo slovenska domača improvizatorka z največ mednarodnimi izkušnjami.
Center Kamnika je arheološko najdišče. Pojdite peš do centra, oglejte si, kako napredujejo vrli arheologi, kaj popijte in pojejte v mestnih restavracijah in lokalih, da bodo lažje preživeli zimo.
Obvoznica, ki vodi tudi do centralnega prizorišča v Keršmančevem parku, se periodično zapira vsak dan med 5. in 6. uro zjutraj, med 9. in 10. dopoldne, od 12. do 13. popoldne in, pozor, med 18.30 in 19.30 zvečer.
Prireditve na Kamfestu zaradi dežja, žleda in podobnega nereda praviloma ne odpadajo. Vedno pa lahko zavrtite festivalski telefon 070 405 484 in povprašajte, če ste v dvomih.
Če se le da, na deževnem prizorišču namesto dežnika uporabite dežni plašč.
Ne parkirajte avtomobilov in koles vsevprek. Upoštevajte navodila rediteljev, če jih ni v bližini, uporabite zdravo pamet.
Štirinožne prijatelje (pse, konje in koze ter druge podobne živali) pustite doma. Jahanje po Kamfestu ni dovoljeno.
Priporočeni parkirni prostori: za kloštrom (nekdanji DM), okoli Doma kulture Kamnik, parkirišče pri Stadionu prijateljstva.
Vnos steklovine na prizorišča ne bo toleriran.
Prireditve na Kamfestu se začenjajo točno ob napovedani uri.
Sekanje jelke ni dovoljeno brez odobritve župana.
PRODUKCIJA FESTIVALA
Producent festivala:
PRIDEN MOŽIC
Soproducenti:
®?HpVhlCA
Mestni I Domžale
Festival so omogočili:
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
Jskd
Generalni pokrovitelj:
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
17
Zanimivosti
Folklomiki na Poljskem
Folklorna skupina Kamnik se je na povabilo folklorne skupine Trebaczewianie iz Poljske udeležila praznovanja kresne noči.
Jolanda Anžel
Kamnik - Po 12-urnem nočnem potovanju z avtobusom smo prispeli v pokrajino in mesto Dzialoszyn, ki leži na južnem delu Poljske. Ob prihodu smo doživeli prisrčen sprejem članov folklorne skupine, članic turističnega društva in celo župana. Sprva nas je skrbelo sporazumevanje. Le redki Poljaki razumejo angleški jezik, saj je v šolah njihov tuji jezik ruščina. Ugotovili smo, da sta si naša jezika sorodna in imamo kar nekaj podobnih besed, zato smo se odlično razumeli.
Z enournim nastopom smo na festivalu navdušili in bili smo edina gostujoča skupina. Predstavili smo se v slovenski kostumski podobi. Poleg naših plesnih spletov smo predstavili tudi nekaj naših narodnih pesmi. Poleg nas so nastopale še domače folklorne skupine in popularni poljski ansambel.
Po prireditvi je sledilo druženje z gostujočo folklorno skupino. Naši glasbeniki so z našo narodno glasbo osvojili člane folklorne skupine Trebaczewianie in njihovi glasbeniki so hitro osvojili slovenske melodije.
Kamniška folklorna skupina je obiskala Poljsko
Preizkusili smo tudi veliko njihove hrane in vsi smo mnenja, da je odlična. Dan po nastopu smo imeli prosto in domačini so nam razkaza-li še mesto in pokrajino Dzi-aloszyn. Prisrčen sprejem smo doživeli tudi pri ogledu cerkve Marije-Magdalene v Dzialoszynu, ki nam jo je razkazal župnik. Ker je Poljska zelo velika, so nam ostale glavne znamenitosti pokazali kar z videoposnetkom na turistični agenciji in nam predstavili svojo zgodovino, ki je bila zelo boleča. Zgodovino ohranjajo v spominu, a se vsi zelo trudijo za rast in
razvoj, ki s pomočjo evropskih sredstev hitro napreduje. Ponosni so na vsako novo pridobitev, vsak nov kulturni dom, vsako novo podjetje, novo šolo itd. Nedeljsko popoldne smo zaključili s prijetnim piknikom na peščinah ob reki Varti. S ponosom smo delili naš ples, pesem in nošo ter tako predstavili Slovenijo oz. naše mesto Kamnik. Na ponedeljkovo jutro pa smo se skozi kilometre in kilometre ravnin in žitnih polj odpravili proti domu. Člani folklorne skupine Trebaczewianie so nam
obljubili, da nam obisk vrnejo in se nam septembra pridružijo na naši prireditvi, na Dnevih narodnih noš v Kamniku. Upamo, da jim bomo tudi mi uspeli vrniti njihovo gostoljubje. Od 7. do 9. septembra jih boste lahko srečali tudi vi na kamniških ulicah in si ogledali njihov nastop na odru, kjer vam bodo predstavili svojo nošo, ples in glasbo. Veseli bodo stika z vami, in če boste imeli priložnost, jih le pozdravite in poskusite poklepetati z njimi. Nekaj slovenskih besed smo jih že naučili.
Aktivnosti štacjoncev
Uporabniki dnevnega centra Štacjon so sodelovali na Čarobni Simfoniji v Arboretumu in se udeležili izleta v Laško.
Lidija Fischer, Luka Vasle
Volčji Potok, Laško - Štac-jonci, kot se imenujemo uporabniki dnevnega centra Štacjon in zaposleni, smo se z udeležbo na Čarobni Simfoniji ponovno odzvali povabilu Zavoda Zaupanje. Zelo smo veseli, če se lahko predstavimo tudi izven svojih prostorov, zato smo pripravi-
li obširno razstavo svojih izdelkov in predstavili raznovrstne delavnice, ki so navdušile mnoge obiskovalce. Štacjonci poleg ustvarjalnih delavnic v svojo sredino radi povabimo tudi strokovnjake z različnih področij (zdravnike, psihiatre, psihologe, terapevte ...), priredimo potopisna predavanja in še bi lahko naštevali. Tako smo tudi tokrat z veseljem
Štacjonci v Zgornji Rečici pri Laškem / Foto: Lidija Fischer
predstavili delovanje in obiskovalce povabili v svoj dnevni center. Ta dan je bil za nas nekaj posebnega, imeli smo se zelo lepo in smo Zavodu Zaupanje ter Arboretumu Volčji Potok od srca hvaležni.
Izlet v Laško
V torek, 5. junija, smo se uporabniki in zaposleni v Dnevnem centru Štacjon odpravili na tradicionalni pomladanski izlet. Pot nas je, tako kot lani, spet popeljala na Štajersko, tokrat v Laško. Naša prva točka je bila Zgornja Rečica, vasica v bližini Laškega. Za Zgornjo Rečico se nismo odločili po naključju. V vasici živi gospa Travi-ca Maleš Grešak, hči znamenitega Kamničana, slikarja Miha Maleša, čigar galerijo v Kamniku smo štacjonci že obiskali. Del slikarjeve zapuščine je v lasti gospe Travice Maleš Geršak in je na ogled v galeriji v Zgornji Rečici na njeni domačiji. Gospa Travi-
ca nas je prijazno sprejela in nas popeljala po razstavi. Po slovesu nas je pot popeljala v Laško, kjer smo obiskali Muzej Laško. Muzej se nahaja v središču starega mestnega jedra, v neposredni bližini cerkve sv. Martina. Muzejski vodnik Aljaž Majcen nas je popeljal po muzeju in nam v doživetem opisovanju zgodovine Laškega, ki ga je zaznamovalo premogovništvo in pivo-varstvo, pričaral duh začetka preteklega stoletja in utrip mesta v minulih časih. Ogledali smo si glasbeno skrinjo, prednico nekoč popularnega in v vsakem lokalu prisotnega džuboksa. Po tem zelo zanimivem in poučnem ogledu, ki ga priporočamo vsakomur, ki ga pot zanese v Laško, smo se odpravili na zasluženo kosilo. Odlično kosilo ob prijazni postrežbi je bilo pika na i zanimivega in poučnega izleta.
Vsem, ki so omogočili izlet, se iz srca zahvaljujemo.
Spominska slovesnost pri Titanovi brvi
Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik jutri pripravlja slovesnost v spomin na dogodke iz leta 1941.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Upor proti okupatorju se je na Kamniškem začel 27. julija 1941, ko je skupina kamniških aktivistov dobila nalogo, da ponoči zažge vojaško skladišče goriva na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira ceste, ki vodijo v Kamnik, poruši mostove prek Kamniške Bistrice na Pero-vem in uniči še nekatere druge objekte, vendar akcija zaradi izdaje ni povsem uspela. Iz zasede sta bila na-
padena in ubita Dominik Miklavčič in Anton Mlakar, ki sta tako postala prvi žrtvi druge svetovne vojne na Kamniškem.
V spomin na dogodke izpred 77 let bo jutri potekala slovesnost pri Titanovi brvi, ki jo organizira Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik. Slavnostna govornica na slovesnosti, ki se bo začela ob 18. uri, bo Danica Simščič, nekdanja novinarka, županja Mestne občine Ljubljana in poslanka državnega zbora.
(fifí 'IMc
Slastne domače jedi so tokrat pripravljene v sodobnejši podobi -ponujene so v skledi ali skledici, da jih lahko I jemo le z žlico ali I vilicami. Avtorica, znana po blagovni znamki Jagababa, je mojstrica domače kuhe, njena najpomembnejša vodila pa so: sveže, lokalno, sezonsko. V knjigi so zbrani raznovrstni recepti: bogate solate, enolončnice, krepke juhe, golaž s prilogami, testeninske sestavljenke, jed i s polento, ješprenjem, pa tudi nekaj sladic.
88 strani, 170 x 235 mm, trda vezava
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
I www.gorenjskiglas.si
Poštnin»
Gorenjski Glas
KRUHJBREAD
118 strani, 210x210 mm, trda vezava, cena
Ena prvih slovenskih knjig kulinaričnega mojstra o peki kruha je doživela novo izdajo z vzporedno slovensko - angleškim besedilom. Tako bomo lahko z njo obdarovali tudi tujce. V novi izdaji je skoraj 50 najboljših receptov za različne vrste kruha (ajdov, ječmenov, ovseni, rženi, krompirjev, česnov, ocvirkov, vinski, gobov,...), in kruh brez glutena. Izvemo tudi, kako se izognemo najpogostejšim napakam pri peki, kako pečemo z drožmi in kako v avtomatu za peko kruha spečemo kruh in krušno pecivo.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju,
jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
10
petek, 146. junija 2018 Kamničan %
Šport
Uspehi gorskih tekačev
Kamniški gorski tekači so odlično nastopili na evropskem prvenstvu.
Slovenska reprezentanca na evropskem prvenstvu v Skopju
Mira Papež, Aleš Senožetnik
Kamnik - Tekači KGT Papež tudi med počitnicami nadaljujejo z odličnimi dosežki. Na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu pod Snežko na Poljskem sta si 31. mesto pritekla Mojca Ko-ligar ter Luka Mihelič. Na mednarodni tekmi mladih v Luzandi sta se med petdeset tekačev iz 14 držav uvrstila Rok Sušnik na 38. mesto in Nejc Uršič na 40. mesto.
V Podbrdu so se najmlajši pomerili na teku GM4O za točke Pokala Slovenije. Med starejšimi dečki je zmagal Aleš Prelovšek, tretji pa je bil Izak Poljanšek. V kategoriji deklice/dečki je zmagala Viktorija Dolinšek, Nik Romšak je bil četrti. Med mlajšimi dečki je bil tretji Leon Pešovski Bu-žan, mlajša deklica Neža Žagar pa 15.
Bečan in Malijeva odlična v Skopju
Nastop slovenske reprezentance na Evropskem prvenstvu v gorskih tekih v Skopju šteje med boljše v zgodovini nastopov na evropskih
prvenstvih. Na tehnično zelo zahtevni progi gor-dol nad Vodnim v Skopju med člani izstopa odličen nastop Timoteja Bečana, ki je s časom 50:41,31 zasedel 13. mesto. Triindvajset sekund za deseterico na 11 kilometrov dolgi progi (7oo+-me-trov) priča o njegovi odlični formi. Po tekmi je povedal, da je z uvrstitvijo presenetil samega sebe, kar je nagrada za ves trud, ki ga je vložil v treninge in pripravo. Člani, vsi razen Plaznika tudi tekači KGT Papež, so dosegli ekipno sedmo mesto (31. Gašper Bregar, 32. Miran Cvet, 52. Matic Pla-znik). Med ostalimi tekmovalci KGT Papež je Jasmina Jelovšek zasedla 44. mesto, mladinca Domen Avbelj 39. mesto, Nejc Uršič pa je kljub padcu in poškodbam pritekel na 45. mesto. Nuša Mali z Znojil pri Kamniku, sicer članica Atletskega kluba Domžale, je na svetovnem pokalu v gorskih tekih v Lanzadi med mlajšimi mladinkami osvojila 15. mesto, odlično pa je nastopila tudi na evropskem prvenstvu v Skopju. Z uvrstitvijo na 25. mesto je bila najboljša slovenska mladinka.
Plavalni praznik
Obnovljeni kamniški bazen je bil prizorišče plavalnega mitinga.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Kar 355 tekmovalcev iz 22 klubov se je udeležilo 17. mednarodnega plavalnega mitinga Veronika na nedavno obnovljenem kamniškem bazenu Pod skalco, kjer so v sončnem vremenu gledalci lahko uživali v napetih bojih plavalcev.
Dopoldanski del je bil namenjen mlajšim selekcijam, popoldanski pa je bil v znamenju finalov v petdesetme-trskih disciplinah. Tudi letos so organizatorji pripravili tekmovanje mešanih štafet v mešanem slogu. Mitinga se je udeležilo tudi 34 domačih plavalcev. V kategoriji A je Eva Bende osvojila drugi mesti na petdeset
in sto metrov hrbtno, Jernej Prebil pa je zmagal na sto metrov prosto. V kategoriji B je Marja Maček Sitar zmagala na petdeset metrov prosto, druga pa je bila na sto metrov prosto in petdeset metrov hrbtno ter tretja na sto metrov hrbtno. Taja Vejnovič je bila druga na petdeset metrov prsno, Bor Slana pa tretji na sto metrov hrbtno. V kategoriji C je Iza Videc osvojila drugo mesto na petdeset metrov prsno ter tretji mesti na sto metrov prsno in hrbtno, Jaka Varga pa tretji mesti na sto metrov prsno in prosto. V kategoriji D je Rok Vejnovič osvojil kar štiri prva mesta: na petdeset in sto metrov delfin ter petdeset metrov prsno in prosto.
Uspeh lokostrelcev
Na Sredozemskih igrah v Španiji so kamniški lokostrelci posegli po najvišjih mestih.
Blanka Štrajhar
Kamnik - Od 22. junija do 1. julija je bila Španija gostiteljica 18. Sredozemskih iger, na katerih je tekmovalo tudi 179 športnikov in športnic iz Slovenije. Slovenija je bila na teh igrah zelo uspešna tudi po številu dobljenih medalj.
Tretji dan iger je za neverjetno presenečenje v slovenskem lokostrelstvu poskrbela moška članska ekipa v sestavi Gašper Štrajhar, Den Habjan (oba člana LK Kamnik) in Rok Bizjak (LK Mins Postojna), ki je po končanih dvobojih osvojila drugo mesto in s tem srebrno medaljo, Gašper Štrajhar pa je v posamičnih dvobojih prav tako osvojil srebrno medaljo.
Lokostrelci so kot prvi začeli tekmovanje. V petek, 22. junija, so bile na vrsti kvalifikacije, kjer se je najbolje izkazal Gašper Štrajhar, ki je z izjemnim rezultatom in novim članskim državnim rekordom 675 krogov (od 720 možnih) osvojil odlično drugo mesto, Rok Bizjak je osvojil osmo mesto, Den Habjan je končal na 19. mestu, Ana Umer (LK Ankaran) pa je kot edina slovenska loko-strelka osvojila 12. mesto. V soboto, 23. junija, so bili na vrsti najprej ekipni dvoboji, kjer je naša moška ekipa v prvem dvoboju premagala Portugalce, potem pa še Italijane in se uvrstila v nedeljski
finale. Popoldne so bili na vrsti individualni dvoboji, v katerih je Den Habjan izgubil v prvem krogu proti Francozu Mathieuju Jimenezu in osvojil končno 17. mesto. Rok Bizjak je najprej premagal Portugalca Jorga Alvesa, v boju za uvrstitev med osem najboljših pa ga je premagal Hrvat Alen Remar. Osvojil je končno deveto mesto. Ana Umer je po zmagi nad Ardi-to Zejnullahu s Kosova premagala še Francozinjo Angeline Cohendet. V boju za polfinale pa je žal izgubila proti Španki Monici Galisteo Cruz, ki je bila na koncu srebrna. Ana je osvojila sedmo mesto.
Gašper Štrajhar je premagal najprej Hazirja Asilanija s
Kosova, potem Grka Alexandrosa Karageorgiuja, sledila je tesna zmaga nad Francozom Romainom Fichetom.
V	polfinalu se je srečal z odličnim Špancem Pablom Achem Gonzalesom, ki pa ni predstavljal velike ovire za vstop v finale. Gašper ga je premagal s 6:0 in si s to zmago zaslužil nastop v finalu.
V	nedeljo, 24. junija, so bili na vrsti finalni nastopi, kjer so se najboljše lokostrelke in lokostrelci borili za medalje. Najprej so bile na vrsti ekipe, kjer so naši fantje kot zadnji tekmovali za zlato medaljo. Njihov nasprotnik je bila francoska ekipa. Naša ekipa je morala priznati premoč
Francozov in srebrna medalja je bila naša. To je bil zgodovinski trenutek za slovensko lokostrelstvo, ker je to najboljši moški ekipni rezultat na velikih mednarodnih tekmovanjih v slovenski zgodovini. Kot zadnji v boju za zlato posamično medaljo je nastopil Gašper Štrajhar. Njegov nasprotnik je bil najboljši turški tekmovalec Mete Gazoz, ki je bil najboljši že v kvalifikacijah. Turek je zopet dokazal, da je izredno kvaliteten tekmovalec, in Gašperja premagal z rezultatom 6:2. Gašper je tako osvojil drugo srebrno medaljo na tem tekmovanju in še povečal uspeh slovenskega lokostrelstva.
Dan vaterpolistov
Predzadnjo soboto v juniju so se na bazenu Pod skalo v Kamniku srečali vaterpolisti iz Slovenije in prijateljskih klubov iz tujine.
Dare Homar
Kamnik - Petindvajseti dan vaterpolistov so začeli veterani v petek, 23. junija, s tekmo med Mroži in Veterani +60. Tekma, ki so jo dobili Mroži, je pokazala, da igranje vaterpola nima starostnih omejitev. Najstarejši igralec, dr. Milivoj Veličkov-ič, v ekipi Veterani +60, šteje namreč več kot osemdeset let. Drugo tekmo so igrali mladinci Kamnika, Beli proti Modrim, kjer je zmagala ekipa Modrih. Sobotne tekme so imele bolj tekmovalni značaj, saj so igrali tekme polfinala in finala pokala Slovenije do 15 let ter državnega prvenstva do 11 let. Prvenstvo do 11 let je bilo mednarodno obarvano, saj so igrale tri ekipe iz sosednje Hrvaške. Zmagovalec turnirja do 11 let je bila ekipa Opatije, drugo mesto je zasedla
ekipa SLO Ljubljana 1, tretje mesto Nova Gorica, četrto mesto pa SLO Ljubljana 2. Ekipe Delfin 1, Delfin 2, VD Koper 1958 in VD Kamnik so zasedle preostala mesta. Polfinalna para do 15 let sta bila AVK Triglav-SLO Ljublja-
na in VD Kamnik-Koper. V finale sta se po zmagah uvrstila AVK Triglav in Kamnik, kjer je bil AVK Triglav iz Kranja tudi zmagovalec pokala Slovenije za dečke do 15. Konec junija je bil namenjen pokalnim tekmova-
njem. Ekipa mladincev Vaterpolskega društva Kamnik je odigrala zadnjo uradno tekmo v letošnji sezoni. Fantje so v predtekmovanju premagali vrstnike iz Ljubljane, v polfinalu pokala Slovenije pa so izgubili proti AVK Triglav. Kamničani so igrali tudi v polfinalu pokala kadetov, ravno tako v Kranju, kjer so tekmo s Kokro izgubili. V letošnji sezoni je v pokalnem prvenstvu najboljši rezultat dosegla ekipa do 15 let, ki je v finalu klonila proti AVK Triglav iz Kranja.
Izkupiček končane sezone so tri druga mesta v državnih prvenstvih: mladinci, kadeti in dečki do 15 let. Člani so izpadli po prvem delu sezone, dečki do 13 let so bili šesti, ekipa do 11 let pa se je ravno tako uvrstila na šesto mesto.
Otroci lahko poleti obiskujejo plavalni tečaj, ki je namenjen vsem, starih od tri in pol do sedem let, ter vaterpolsko šolo, poskrbljeno pa je tudi za rekreativno plavanje odraslih. Prenovljen kamniški bazen vabi, da si popestrite počitnice.
Kamničan ^ petek, 2o. julija 2oi8
19
Šport
Na Maratonu Alpe vse več tujcev
Maraton Alpe Scott postaja vse bolj mednarodno obarvan. Letos se ga je udeležilo 72 tujih kolesarjev.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Kolesarska dirka Maraton Alpe Scott, ki na 130-kilometrski trasi udeležence vodi čez prelaze Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec, je tudi letos upravičila sloves najtežje kolesarske preizkušnje pri nas in v začetku julija v Kamnik privabila okoli 570 kolesarjev. Tudi letos so se zaradi del v središču mesta organizatorji odločili, da start in cilj dirke organizirajo ob mekinjskem stadionu.
Ciljno črto je sicer prvi prevozil Primož Kališnik, ki pa je zaradi nastopanja v elitni konkurenci zmago moral prepustiti kolesarju Tuš tea-ma Mateju Kravosu, ki je s časom 3:16:15 nasledil lanskoletnega zmagovalca Mateja Lovšeta. »Dirka je bila naporna. Začeli smo sicer precej počasi, nato se je nekaj kolesarjev podalo v beg, a smo jih v spustu kmalu ujeli,« je v cilju povedal zmagovalec v moški konkurenci, ki si je oder delil z Urošem Bogšo in Urošem Komacem.
Med ženskami je bila na dvanajsti izvedbi kolesarskega maratona najhitrejša Laura Šimenc, članica BK Umag, ki se je po letu 2014
Maraton Alpe je letos privabil okoli petsto sedemdeset kolesarjev.
Senožetnik
in lanskem drugem mestu znova veselila zmage. »Alpe so moja nesojena dirka, nikoli mi ne gre dobro, a sem se letos nekoliko bolj pripravila na to tekmo in je šlo celo do zmage,« je povedala v cilju. Druga je v cilj priko-lesarila članica domačega Kolesarskega društva Alpe SIS Tina Brelih, tretja pa lanskoletna zmagovalka Špela Škrajnar. Letos so organizatorji, Kolesarsko društvo Alpe, prvič dali priložnost tudi kolesarjem z električnimi kolesi, a
se za zdaj še niso opogumili za nastop na zahtevni dirki. »Nekaj zanimanja je bilo, a se na koncu ni nihče opogumil. Vsekakor tudi električna kolesa postajajo vse bolj razširjena, tako da verjamemo, da bo v naslednjih letih zanimanja več,« je povedala Nika Vrhovnik s Kolesarskega društva Alpe, kjer so z udeležbo na letošnjem maratonu zadovoljni. Še posebej jih veseli, da sicer težka, a lepa gorska trasa, ki ponuja precej lepih razgledov v Kamnik, privablja tudi vse
več kolesarjev iz drugih držav. »V zadnjih letih se tekmovanja redno udeležuje okoli šeststo kolesarjev, kar je očitno nekakšen kazalnik, koliko jih lahko tako zahteven maraton prevozi. Veseli smo, da je vsako leto več tujcev. Letos smo jih našteli 72 iz desetih držav. Prišli so celo iz Finske, Nizozemske, Belgije in Velike Britanije. Tudi Hrvatov in Avstrijcev je vsako leto več, Italijani pa so tako ali tako že stalnica na maratonu,« je zaključila Nika Vrhovnik.
Kamničani s tremi prvaki
Kristijan Erjavec
Črna na Koroškem - Koroška je bila konec junija v znamenju gorskokolesar-skega festivala Black Hole. Po odpovedi dirke gorskih kolesarjev v krosu za mlade - odplaknil jo je dež - so se pomerili za naslove državnih prvakov.
Na 62-kilometrski razdalji je v članski moški elite kategoriji do naslova najboljšega v Sloveniji prikolesaril Luka Tavčar, ki je za dobre tri minute ugnal klubskega kolega Boštjana Hribovška. Na četrtem mestu je - po tehničnih težavah - končal še tretji calcitovec v tej kategoriji Gregor Krajnc. Tretji čas
absolutno je postavil Rok Naglič, ki je tako prišel do naslova državnega prvaka med mlajšimi člani. »Že na papirju je bil maraton z 62 kilometri in 2800 metri vzpona videti kot konkreten zalogaj in v praksi ni bilo nič drugače, le vzpona je bilo za 550 metrov manj. Calcitovci smo imeli močno ekipo in že
kmalu po startu smo se z Boštjanom, Rokom in Gregom odcepili od ostalih. Dobro polovico tekme smo večinoma ostali skupaj, potem pa je Grega na spustu skrivil menjalnik, jaz pa sem dobil defekt. Po uspešnem servisu s CO2-bombico sem se odpravil na lov za Boštjanom in Rokom. Uspelo mi ju je ujeti in do cilja mi je uspelo pridobiti še nekaj prednosti. Z osvojeno majico sem seveda zelo zadovoljen,« je pojasnil Tavčar.
V	ženski članski elite kategoriji je bila na startu le Tina Perše in v svojem ritmu premagala razdaljo za naslov.
V	kategoriji U17 je imel kamniški klub na startu tri tekmovalce, najboljši med njimi je bil na koncu Matic Kranjec Žagar na tretjem mestu. Pred njim sta končala Teo Pečnik in Jakob Klemenčič, ki je mladega calcitovca na koncu prehitel le za dve sekundi. Jernej Hribar je bil peti, Jaka Starman sedmi.
V	konkurenci do 19 let je Mihael Štajnar osvojil drugo mesto, boljši od njega je bil le Miha Klemenčič.
Košarkarski maraton
Košarkarji Calcita Basketballa so s košarkarskim maratonom zaključili sezono.
Na ogled je bil tudi pokal evropskih košarkarskih prvakov.
Robert Prosen
Kamnik - V soboto, 16. junija, so neutrudljivi kamniški košarkarji na Duplici organizirali tradicionalni košarkarski maraton. Na legendarnem igrišču Vila so v čast 789-letnice Kamnika odigrali natančno 789 minut košarke. Spopadli sta se ekipi Calcita Basketballa, ki sta bili sestavljeni iz veteranske in članske ekipe ter združene ekipe kadetov in mladincev. Nasproti pa jim je stala ekipa Duplice ter dve ekipi združenih igralcev iz Kamnika in Domžal. Svoje košarkarske veščine so prikazali tudi najmlajši člani
Calcita Basketballa. Poleg napetih bojev smo videli tudi nastope plesne skupine Miki ter atraktivna zabijanja akrobatske skupine Bobri iz Dobrove pri Ljubljani. Košarkarska zveza Slovenije je na ogled dala originalni pokal evropskih prvakov, ob katerem so se udeleženci lahko tudi fotografirali, poleg pa se je pridružila tudi maskota Lipko. Za košarkarji je slab mesec počitka. Prvi treningi se začnejo sredini avgusta. Vabimo vas, da se nam pridružite v novi košarkarski sezoni, ko se bomo ponovno oglasili in vas znova navduševali s svojimi dosežki.
NOVA
knjiga
Jelena Justin
POZDRAVLJENE, 4 GORE 4
i ■ 'v ■
i ■ ' >;v'
■ rsr -
Poglavij gorskih skunin
70 Planinski
v aaglasaiZbrala Jelen* nS p ^ ne	in
Dol° Aloe Karavank, Julijske A»P?'ie. Vodn* je P
po tei Štdo°sS P° P°Šti 36 ^^
zaračuna poc	^
Gorenjski Glas
10
petek, 20. junija 2018 Kamničan %
Na specialni olimpijadi
Društvo Sožitje Kamnik je sodelovalo na 18. poletnih državnih igrah Specialne olimpijade Slovenije.
Zanimivosti
Na Budnarjevi domačiji lutke iz sivke
Na Budnarjevi domačiji so pripravili delavnico izdelovanja lutk iz sivke, pester program pa napovedujejo tudi v prihodnje.
Pod spretnimi rokami udeležencev delavnice so nastajale
punčke iz sivke. / Foto: Turistično društvo Kamn'k
Junija so potekale državne igre Specialne olimpijade
Slovenije. / Foto: Sožitje Kamnik
Aleš Senožetnik
Zgornje Palovče - V začetku julija so na Budnarjevi domačiji v Zgornjih Palovčah že četrtič po vrsti pripravili delavnico izdelovanja punčk iz sivke, ki sta jo vodili Tina in Branka Rozman, tudi sicer redni gostji dogodkov na domačiji.
Kot nam je povedal Grega Ugovšek, predsednik Turističnega društva Kamn'k, so se udeleženci lahko sami
preizkusili v izdelovanju punčk, ki so zaradi prikupnosti in dišeče sivke primerne za darila ali pa popestritev doma.
Tudi konec avgusta bodo na svoj račun prišli ljubitelji ročnih spretnosti, saj na Budnar'ci pripravljajo delavnico na temo šivanja. Začetek jeseni pa bo privlačen tudi za otroke, ki se bodo lahko udeležili pravljičnega popoldneva z Ivanko Uča-kar.
Irena Bizjak, Sožitje Kamnik
Kamnik - Državne igre Specialne olimpijade Slovenije so potekale v začetku junija pod geslom Sodelovanje omogoča sobivanje. Iz Društva Sožitje Kamnik sta se jih udeležila Marinka Drolec in Miha Dacar. Kvota dveh tekmovalcev je bila določena na regijskem nivoju. Kot kriterij za uvrstitev smo upoštevali rezultat na regijskih igrah, ki so letos potekale v Domžalah, in samostojnost tekmovalcev, kar pomeni, da zmorejo slediti tekmovanju tudi brez vseskozi prisotnega trenerja, spremljevalca.
Vtisi o tridnevnih igrah, organiziranih v Ljubljani, so neponovljivi.
V petek zvečer je v hali Tivoli potekalo odprtje z mimohodom ekip iz vse Slovenije in prižigom olimpijskega ognja. Po programu otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz vseh enot Osnovne šole Janeza Levca kot organizatorja iger je športnike med dru-
gimi opogumila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
V soboto dopoldne so bila v Športnem parku Kodeljevo izpeljana predtekmovanja in uvrstitev športnikov v skupine s primerljivim rezultatom. Popoldanski čas je bil zapolnjen s številnimi animacijami, ustvarjalnimi delavnicami, nastopi, predstavitvijo gasilcev, reševalcev, policistov in njihovih psov. Naša športnika je navdušilo sreča-
nje z igralci Ene žlahtne što-rije, koncert Trkaja in Nipke-ja, zaplesala sta ob pesmih Vilija Resnika, sodelovala prav v vseh delavnicah, božala kače, se navduševala nad veščinami policijskih psov, pomagala gasilcem, se pri reševalcih učila pomoči soljudem v stiski in se vmes sladkala s palačinkami in sladoledom.
V soboto je na Fakulteti za šport potekal zdravstveni program. Organizatorji so
pripravili preglede oči, kjer so športniki, ki potrebujejo nova očala, ta dobili brezplačno, ostali pa so prejeli sončna očala.
Ob tem je potekal tudi program promocije zdravja, kjer so športnike izmerili - po nekaj letih pa merili tudi kostno maso, ki je zelo pomemben podatek za kakovost kosti. Pripravljene so imeli tudi nove promocijske materiale, prek katerih je potekalo kratko izobraževanje športnikov za boljši življenj -ski slog. Vse skupaj so poskušali narediti čim bolj zabavno in prijetno! Tudi nedelja je bila tekmovalni dan. Tristo petdeset športnikov je tekmovalo v atletiki, kolesarjenju, plavanju, balinanju, judu, nogometu, košarki in namiznem tenisu po različnih športnih lokacijah širom Ljubljane. Miha in Marinka sta tekmovala v atletiki: Miha v teku na sto metrov, kjer je v hudem tempu osvoji drugo mesto in srebrno medaljo, Marinka pa je v metu žogice v močni konkurenci osvojila četrto mesto.
KRANFEST
OO OSREDNJI GORENJSKI O FESTIVAL KULTURE, OJ ŠPORTA IN KULINARIKE
' -'i' \ li
UlJfMjJl
't.
k
\WTZ-
s- r ▼
h.
i ji / ■
fr®1' J
il r 19.-21.
JULIJ
TABU / HAMO & TRIBUTE 2 LOVE / HELP ! BEATLES TRIBUTE / ABBA MIA SLAVKO IVANČIČ / TINKARA KOVAČ / EROIKA AROMATIKA
DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI / FESTIVAL LAJNARJEV ULIČNO GLEDALIŠČE ANA MONROE / STAND UP KRANSKA KUHNA / OTROŠKI KRANFEST
www.visitkranj.com
ZTKK
Bosonogi znova na Vovar
Med 134 bosonogimi pohodniki, ki so se konec junija podali na Vovar, je najmlajši štel tri leta, najstarejši pa 83.
Rudi Ocepek
Gozd - V soboto, 23. junija, se je 134 bosonogih pohod-nikov znova zbralo na domačiji Jožeta Sodnika na Gozdu in se podalo na Vo-var. Organizatorji so pod vodstvom Pavla in Irene Žvelc krožno progo že pred začetkom pohoda označili in očistili, pohodnike pa postregli z malico in jim podelili majice. Pred odhodom jih je blagoslovil župnik Pavel Pibernik, nato pa so krenili na nekaj manj kot petki-lometrsko pot, ki so jo uspešno premagali tako starejši kot mlajši pohodniki. Na vrhu so potegnili za vrvico zvončka želja, se odžejali in se odpravili nazaj v dolino,
kjer jih je že čakalo okrepči-lo. Udeleženci so dobili praktična darila, tisti, ki so celotno pot prehodili bosi, pa še medaljo, ki jih bo spominjala na udeležbo na bosonogi pohod na Vovar. Letošnja najmlajša pohodni-ka sta bila petletna Eva Ajdovec in komaj triletni Nejc Avbelj, najstarejša pa 77-le-tna Joži Klemenc in 83-letni Vilijem Dolenc. Pohoda pa se je udeležila tudi štiričlanska družina Ajdovec iz Homca. Za mednarodno udeležbo pa je poskrbel zakonski par iz Nizozemske. Za pesem so poskrbeli člani kvarteta Homški ptički, ki so se prav tako udeležili bosonogega pohoda. S svojo prisotnostjo je pohodnike
počastil tudi Janez Repnik, najstarejši udeleženec na prvem in drugem pohodu. Kot pravijo ljubitelji bose hoje, je ta koristna tako za mlajše kot starejše. Bosa hoja spodbuja razvoj stopal-nih mišic in vezi, kar je pogoj za krepitev stopalnih lokov, glavnih blažilcev sil, ki pri hoji in teku delujejo na stopalo. "Ne izboljša le telesne drže, ampak tudi ravnotežje in koordinacijo telesa. Draženje podplatov, ki so v neposrednem stiku s podlago, spodbuja delovanje možganov in drugih organov, kar izboljša zdravje, spomin in preprečuje prezgodnje staranje," so si enotni bosonogi, ki se bodo na pot podali tudi prihodnje leto.
Udeleženci letošnjega bosonogega pohoda na Vovar / foto:
arhiv organizatorja
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
21
Zanimivosti
Tudi otrok občuti strah in žalost
Učiteljica športne vzgoje Petra Šuštar je v sodelovanju z ilustratorko Zorano Živic pred kratkim izdala slikanico Smaragdni gozd želja, ki je namenjena tako otrokom kot tudi odraslim, ki želijo pobožati svojo dušo in popestovati svojega notranjega otroka.
Maša Likosar
Kamnik - "Ideja o slikanici se je rodila precej spontano. V slovenskem knjižnem prostoru sem iskala nekaj podobnega, pravljične zgodbe, kjer otroci prevzamejo vlogo glavnega junaka, se soočijo z lastnimi čustvi, se jih učijo izraziti na pravilen način ter pridobijo vero in zaupanje vase," pojasni Petra Šuštar, doma s Sel pri Kamniku, in nadaljuje: "Odrasle mnogokrat prehitevajo misli, ko jih obtežijo skrbi in zakrči strah. Za otroke večkrat zmotno mislimo, da jih taki občutki ne dosežejo, pa temu ni tako. Tudi oni se soočajo z negotovostjo, strahom in žalostjo, zato je pomembno, da jih že dovolj zgodaj naučimo, da so vsi občutki, tako prijetni kot tudi tisti manj prijetni, nekaj povsem običajnega, predvsem pa jih moramo naučiti izraziti čustva na pravilen način."
Ker Petra že od nekdaj rada piše, se je odločila, da se sama potopi v svet pravljičnih meditacij. Napisala jih je več ter jih uporabljala v šoli in na igrivih meditativnih delavnicah za otroke, ki jih vodi sama. "Ko sem našla še ilustratorko Zorano Živič, s ka-
tero sva se takoj ujeli, sva skupaj ustvarili prvo slikanico Smaragdni gozd želja, ki je izšla v tiskani obliki."
Vlogo glavnega junaka prevzame otrok
Zgodba slikanice nas popelje v smaragdni gozd, do katerega posameznik pride s čarobno kočijo. Na svoji poti srečuje različne živali: pojoče ptičke, ki odganjajo skrbi, leva, ki s svojim rjovenjem odganja strahove, medveda, ki z objemom premaguje žalost, pa navihano veverico, poskočnega zajčka, zvito lisico in prikupno srno, ki boža z dolgimi trepalnicami. V drugem delu pa z živalskimi prijatelji zre v nebo, opazuje zvezdne utrinke in si lahko zaželi neskončno želja.
"Pravzaprav se ta domišljijska zgodba, ki ji lahko rečemo tudi pravljična meditacija, od običajnih razlikuje le po tem, da vlogo glavnega junaka v zgodbi prevzame otrok sam. On je tisti, ki potuje po gozdu, ki spušča svoje skrbi, premaguje strahove in zdravi žalost. On je tisti, ki na koncu ugotovi, da zna in zmore in da je v življenju zares mogoče vse," pojasnjuje Petra in nadaljuje: "Ob takem branju oz. poslu -
"Letos sem poučevala drugošolce, s katerimi smo vsakodnevno izvajali različne sprostitvene vsebine: jogo, kratke vizualizacije, različne dihalne vaje, tapkanje, pravljične meditacije. Vse te vsebine so dobrodošel odziv na glasen in hiter svet, ki ga občutijo že otroci. Moji učenci so minute za sprostitev res dobro sprejeli. Nekateri učenci so proti koncu šolskega leta že sami sestavljali svoje vaje za sprostitev, pisali kratke pravljične vizualizacije. To je le potrditev, kako so otroci dovzetni za tovrstne vsebine."
"Tudi otroci se soočajo z negotovostjo, strahom in žalostjo, zato je pomembno, da jih že dovolj zgodaj naučimo, da so takšni občutki nekaj povsem običajnega," pravi Petra
Šuštar. / Foto: osebni arhiv Petre Šuštar
došel odziv na glasen in hiter svet, ki ga občutijo že otroci.
Sprostitvene tehnike so odlična življenjska popotnica
Moji učenci so minute za sprostitev res dobro sprejeli, moram pa poudariti, da sem jih seveda vedno ovila v otrokom prilagojen način. Nekateri učenci so proti koncu šolskega leta že sami sestavljali svoje vaje za sprostitev, pisali kratke pravljične vizu-alizacije in podobno, tako da je to le potrditev, kako so otroci dovzetni za tovrstne vsebine, ki so odlična življenjska popotnica, saj se vsak vsaj enkrat v življenju
znajde v težjih okoliščinah in takrat je res dobrodošlo, če že pozna tehnike, ki mu lahko pomagajo do boljšega psihofizičnega počutja." V jeseni Petra obljublja še nekaj prav posebnega. "Abonma Moje velike čarovnije, kjer bomo na mesečnih igrivih meditativnih delavnicah na zabaven, pravljičen in otrokom prilagojen način iskali pot do notranjega miru, sreče in kreiranja svetle prihodnosti." Ob vprašanju, ali bo izdala še kakšno slikanico, pa odgovori: "Vsekakor, kar nekaj jih imam že napisanih, čakajo le, da uzrejo luč sveta in posvetijo v življenja drugih."
"Pravzaprav se ta domišljijska zgodba, ki ji lahko rečemo tudi pravljična meditacija, od običajnih razlikuje le po tem, da vlogo glavnega junaka v zgodbi prevzame otrok sam. On je tisti, ki potuje po gozdu, ki spušča svoje skrbi, premaguje strahove in zdravi žalost. On je tisti, ki na koncu ugotovi, da zna in zmore."
šanju zgodbe se otrok že zgodaj nauči, kako se umiriti in kako izpustiti težka čustva. Spozna, da je povsem običajno, če včasih občuti strah in žalost, in da to ni ovira, da kljub temu sledi svojim življenjskih sanjam." Petra je po poklicu profesorica športne vzgoje, zapo-
slena na Osnovni šoli Rodi-ca, kjer dela v podaljšanem bivanju. "Letos sem poučevala drugošolce, s katerimi smo vsakodnevno izvajali različne sprostitvene vsebine: jogo, kratke vizualizaci-je, različne dihalne vaje, ta-pkanje, pravljične meditacije. Vse te vsebine so dobro-
V I '.
11 VI
GG IZLET / OD 7. DO 9. SEPTEMBRA 2018
PIP I Ki ■■■■■Vz^viakomiippi
iBeBniffaifeSprfeSsti^dOdatBi.oahod

Švica je v vsakem letnem času zelo priljubljen cilj svetovnih popotnikov, smučarjev in pohod-nikov. Vsaka dolina je svet zase, vsako jezero obkrožajo drugačne silhuete, vsaka gora je oblikovana po drugačnem navdihu.
1.	dan: Najprej se bomo odpeljali do Lugana, kjer bomo imeli postanek. Sledi vožnja v čokoladnico Alprose, ki je največja proizvajalka švicarske čokolade, nato vožnja v mesto Bellinzona. Nad mestom se dviguje mogočna trdnjava, iz katere so varovali vstop v dolino in je uvrščena na seznam Unesca.
2.	dan: Po zajtrku bomo pot nadaljevali proti mestu Chur, ki je najstarejše švicarsko mesto. Sledi vožnja v St. Moritz, kjer bomo presedli na vlak Bernina Express. Doživetja, razgledi in narava, ki jo bomo srečevali na poti, so edinstveni! Peljali se bomo po delu trase železniške proge; izstopili bomo v Tiranu, na italijanski strani prelaza.
3.	dan: Po zajtrku se bomo odpeljali po dolini Camonica, ki slovi po risbah, ki so jih tamkajšnji prebivalci v prazgodovini na različne načine vrezovali v gladke skalne površine, prikazujejo pa dogodke iz vsakdanjega življenja. Od tu se bomo odpeljali do slikovitega jezera Iseo, ki ga krasi jezerski otok Montisola. Postanek bo tudi v slikoviti vasici Iseo.
Cena vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, dva polpenziona v hotelih turistične kategorije v dvoposteljni sobi na območju Vaduza in Tirana, vožnjo z vlakom Bernina Express na relaciji Tirano-St. Moritz, ogled čokoladnice, turistično vodenje, organizacijo ter DDV.
Za prijave in informacije pokličite Alpetourjeve turistične poslovalnice: Kranj - 04/20 13 220, Škofja Loka - 04/51 70 305, Radovljica - 04/53 20 445; Jesenice - 04/58 09 755, Ljubljana - 01/23 08 505, Domžale - 01/72 20 016, Tržič - 04/59 63 280
ali pišite na turizem@alpetour.si.	Oi-g^ratoi- :
STALPETOUR
* a •	*	Potovalna agenclla
Gorenjski Glas
Part erf Arrtva - a (H) company
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
TEZ) I SUDOKU
3	2		6			4	7	
9		1					6	2
8			1		4			3
	1		4	7		5		
	9		5		3		2	
		4		8	6		1	
4			2		5			8
5	3					7		6
		6			9		4	
1		8	4		3	6		
6			2		8			3
	7						6	
8		9				9		1
								
5		6				6		4
	8						4	
4			1		5			8
		3	9		4	7		
Navodiloza reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da senebo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Rešitev
Rešitev
10
petek, 22. junija 2018 Kamničan %
Prireditve
Prireditve v juliju in avgustu
Koledar prireditev pripravlja: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
M
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v juliju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com.
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK
Petek, 20. julij, od 18. do 23. ure, park Evropa Kul Petek
Gostinci iz Kamnika in okolice bodo v parku Evrope ponujali prvovrstno hrano, ki jo bodo pripravili pred vami.
Ker pa je kulinarika močno povezana z ambientom, v katerem je hrana postrežena, bo tudi letos kulinarične večere v parku Evropa spremljala kvalitetna živa glasba. Tokrat boste lahko prisluhnili kantri glasbi v izvedbi Mali oglasi Band.
Petek, 27. julij, od 18. do 23. ure, park Evropa Kul Petek
Tokrat boste lahko prisluhnili irski glasbi v izvedbi zasedbe Noreia.
Petek, 3. avgust, od 18. do 23. ure, park Evropa Kul Petek
Tokrat boste lahko prisluhnili filmski glasbi v izvedbi Urške Orešič.
Petek, 10. avgust, od 18. do 23. ure, park Evropa Kul Petek
Tokrat boste lahko prisluhnili glasbi po izboru ekipe Kamfesta.
Petek, 17. avgust, od 18. do 23. ure, park Evropa Kul Petek
Tokrat boste lahko prisluhnili glasbi po izboru ekipe Kamfesta.
DOM KULTURE KAMNIK
Četrtek, 26. julij, ob 18. uri, dvorišče Doma kulture Kamnik
Poletje pod krošnjo: Moje prav(lj)ice (Nefestival gledališča zatiranih)
Otroška predstava (5+). Vstop prost!
Četrtek, 2. avgust, ob 20. uri, dvorišče Doma kulture Kamnik
Poletje pod krošnjo: Hannah James (Festival Plavajoči grad)
Etno koncert (UK). Vstop prost!
Četrtek, 9. avgust, ob 20. uri, dvorišče Doma kulture Kamnik
Poletje pod krošnjo: Trio Šardone: Ala Kart
Improvizirana glasbena predstava.
Vstop prost! ARBORETUM VOLČJI POTOK
Sobota, 21. julij, od 10. do 15. ure, vhod v park Slikarska delavnica
Ljubitelje risanja in slikanja vabimo, da se nam pridružite na slikarskih delavnicah, kjer boste pod vodstvom slikarke in likovnega pedagoga risali/slikali na prostem, v primeru slabega vremena pa v prostorih AVP. Delavnica je brezplačna. Plača se vstopnina v park. Obvezna prijava do petka, 20. 7., na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 21. in 28. julij, 4. in 11. avgust, od 18. do 20. ure, Spodnji angleški park, Mantra Gajatri
Hvalnico soncu, Mantro Gajatri, bomo ponavljali in peli za mir v telesu, umu in duši na ravni posameznika, naroda in sveta. Vodenje delavnice je brezplačno. Plača se vstopnina v park. Delavnica se bo izvajala ob vsakem vremenu.
Nedelja, 22. in 29. julij, 5. in 12. avgust, od 17.30 do 19.
ure, pod brezami na otroškem igrišču Joga v parku, rekreacija
Pridružite se vadbi joge, saj redna vaba joge razvija zdravje, skladnost in uravnoteženost uma, telesa in duše. Rekreacija je brezplačna. Plača se vstopnina v park. Več informacij na https://www.jvvz. org/domzale.
Petek, 27. julij, 3., 10. in 17. avgust, od 18. do 19. ure,
spodnji angleški park
Petje zvoka OM - OM Chanting, delavnica
Na srečanju boste tudi sami preizkusili skupinsko zdravilno tehniko petja zvoka OM - OM Chanting. Delavnica je brezplačna. Plača se vstopnina v park. Delavnica se bo izvajala ob vsakem vremenu.
Od ponedeljka, 30. julija, do petka, 3. avgusta, od 8. do 16. ure, park
Naravoslovne počitnice - poletno varstvo, plačljivo
Otroci se bodo družili v naravi, raziskovali okolje ter opazovali živali in rastline. Varstvo otrok z animacijo je plačljivo. Več informacij in prijave na spletni strani http://sadmavrica.si/nova/naravoslovne-po-citnice-3/.
KLUB GORSKIH TEKAČEV PAPEŽ
Nedelja, 29. julij, ob 9. uri, Kamniška Bistrica - Piknik
center pri Jurju
19. gorski tek na Grintovec
Mednarodna tekma, tekma za Pokal Slovenije in za Tekaški pokal Občine Kamnik. Start ob 9.00, slovesna podelitev medalj ob 15.00.
Zmagal je postrvji »štrudelj«
Alenka Brun
Snovik - Terme Snovik so že šestnajstič gostile Postrvi-jado, kjer je letos zmagal ženski dvojec, ki je pripravil postrvji »štrudelj« z zelenjavno omako. Zmagovalni krožnik je bil delo tekmovalk Petre Zlatoper in Pie Kozinc, komisijo pa je prepričal tako z videzom kot okusom.
Na tekmovanju, ki je zabavno in obenem poučno, glavno zvezdo krožnika pa predstavlja tuhinjska postrv, je drugače sodelovalo pet ekip. Poleg zmagovalnega para še Jasmina Imanovič in Peter Leskovar, Mitja in Božidara Omerzu, Martina Klodič in Anže Veršnik; iz Zagreba pa sta se tekmovanja udeležili Anica in Marina Živkovic. Mama in hči sta pripravili popečene postrvje fileje z zelenjavnimi kroglicami in čemaževo omako; filirano postrv s tortelini, polnjeni-
mi z jurčki, skuto in v omaki iz smetane ter pršuta sta postregla Jasmina in Peter; Mitja in Božidara sta se odločila za ocvrto postrv s pire-jem iz sladkega in navadnega krompirja ter zelenjavo, pogumno pa sta se trisa po-strvjega krpača lotila Martina Klodič in Anže Veršnik. Osrednji gost dogodka je bil tokrat predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj, ki je bil tudi v komisiji, a je že med nastajanjem krožnikov svetoval tekmovalcem, kako lahko svojo jed izboljšajo. Strokovno komisijo pa so sestavljali še idejni oče Po-strvijade Stane Omerzu, domačin Srečo Urankar, ki je obiskovalce seznanil tudi s košnjo po starem - ta je istočasno potekala v okolici Snovika, Damjan Krašovec in Damir Salajko iz Ribiške družine Bistrica Domžale. Dogodek je povezovala Sabina Romšak.
Udeleženci letošnje Postrvijade v Snoviku
Predprijave na Veronikin tek
Oktobra bo desetič potekal Veronikin tek. Predprijave so že odprte.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik bo 13. oktobra desetič organiziral Veronikin tek. Tako kot lani se bodo tudi tokrat tekači lahko podali na desetkilo-metrsko traso, ki bo v enem krogu potekala po Kamniku in okolici, štart in cilj tekmovanja pa bosta na Glavnem trgu. Kot je povedal Franci Kramar, vodja športnega programa na zavodu, so se za vnovično organizacijo teka v enem krogu odločili zaradi odličnih odzivov, ki so jih lani prejeli od tekačev.
Predprijave na Veronikin tek so možne preko spletnega portala Prijavim.se, ali na Turistično informativnem centru v Kamniku vsak dan med 9. in 16. uro. Za večje skupine in klube pa je skupinska prijava možna tudi na elektronski naslov franci. kramar@visitkamnik.com. Startnina v predprijavi do 10. oktobra znaša deset evrov, nato pa 15 evrov. Poskrbljeno bo tudi za otroke (letnik 2003 in mlajši), ki se bodo preizkusili na tisoč-metrski razdalji po Kamniku. Cicibani, učenci in dijaki so startnine oproščeni.
PRAZNIK IDRIJSKIH ŽLIKROFOV
Spoznajte stoletno zgodbo jedi, ki iz tradicije prehaja v sodobnost.
IDRIJA, 25. AVGUST 2018
www.idrijski-zlikrofi.si
Medijski pokrovitelj Gorenjski Glas
Kamničan ^ petek, 19. oktobra 2018
23
DEŽURNE SLUŽBE:
JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524
Zahvale
Vpis abonmajev
Dom kulture Kamnik tudi v prihajajoči sezoni ponuja abonmaje, ki se jim letos pridružuje abonma Kamnasmeh.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Glavna novost naslednje sezone je prevetritev nekdanjega Abonmaja Stand up, ki se iz Kluba Kino dom seli v veliko dvorano kamniškega kulturnega doma. Ljubitelji komedije si bodo lahko ogledali pet izbranih predstav slovenskih gledališč. Novo je tudi ime abonmaja, ki se odslej imenuje Kam'na'smeh. »Minulo gledališko sezono smo pozorno spremljali odzive naših abonentov in ostalih obiskovalcev ter večkrat slišali izraženo željo po abonmaju, ki bi vključeval komedije. Zato smo se odločili, da nekdanji abonma, ki je vključeval standup in improvizacijske predstave, preoblikujemo v abonma, sestavljen iz izbranih komedij slovenskih profesionalnih gledališč,« je povedal vodja oddelka kulture na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik Tomaž Si-metinger. V Dom kulture Kamnik tako prihajajo ko-
medije SiTi Teatra, SNG Drame Ljubljana, SLG Celje, Mestnega gledališča Ptuj ter Drame SNG Maribor. Tudi v prihodnji gledališki sezoni bodo obiskovalci lahko vpisali Maistrov abonma, ki bo vključeval predstavo Realisti SNG Nova Gorica, člani SLG Celje bodo uprizorili dramo Mučenik, Prešernovo gledališče Kranj pa Teror. Na sporedu bo tudi predstava Angel pozabe SNG Drama Ljubljana in komedija Bog masakra SNG Maribor. Na svoj račun bodo prišli tudi najmlajši. Abonma Kam'nček ponuja pet predstav.
Vpis abonmajev za dosedanje abonente, ki bi radi obdržali svoj sedež, bo potekal od 3. do 17. septembra, za nove abonente pa od 18. septembra do 1. oktobra. Vpis v novi abonma Kam'na'smeh pa bo potekal od 3. septembra do 1. oktobra. V času Kamfesta ter Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine bodo abonmaje na voljo po predprodajni ceni.
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.s^
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
Tiho se je poslovil mož, oče, dedek in pradedek
Viktor Vavpetič st.
upokojeni krojač iz Podgorja
Žalujoči vsi njegovi Julij 2018
ZAHVALA
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan grob preran.
V 54. letu se je od nas poslovil naš dragi
Janez Repnik
iz Rudnika pri Radomljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu Milaxa, sošolcem in razrednikom 7. a OŠ Preserje, 2. f GSŠRM, 1. s SŠ Domžale in vsem, ki ste nam pomagali med boleznijo in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala za cvetje, sveče, darove in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Milena, David, Anamari in Pia
^KPK
Komunalno podjetje Kamnik, dd.
Cankvjra 0M1 111241 Kzradk
24 UR NA DAN
Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK
1		ZAHVALA
	k ^	
	i	Čudno, kako prazen svet se zdi, ko tebe več ni...
V 97. letu je za vedno zaspala naša draga mama		
Barbara Klopčič iz Lok v Tuhinju		
Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali in jo imeli radi. Hvala vsem, ki ste prispevali za cerkev in svete maše ter darovali cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot ali pa bili samo v mislih z njo.		
		Vsi njeni
ZAHVALA
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti živiš.
V 80. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja
Ivana Žagar
roj. Hafner, iz Duplice pri Kamniku
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, vsak stisk roke, topel objem, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se je boste spominjali.
Žalujoči vsi njeni Junij 2018
ZAHVALA
Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi.
V 77. letu nas je zapustil
Alojz Perne
z Glavarjeve ceste 21 v Komendi
Ob boleči, nepričakovani izgubi našega moža, očeta, deda, tasta in brata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Zahvala vsem sosedom, ki ste nam bili v težkih trenutkih v oporo. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku Petru Steletu za lep pogrebni obred in sveto mašo. Hvala pogrebni službi Jerič, pevcem in trobentaču. Hvala ge. Ireni in ge. Nataši Markič za vso pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, ohranite ga v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaš iz nizkih ravan v poletni vročini na strme vrhe, da tam si spočije v samoti srce... Oj Triglav, moj dom, kako si krasan, kako si krasan ... (Matija Zemljič/Jakob Aljaž)
V Triglavski severni steni je sklenil svojo življensko pot
dr. Klemen Pavlič
1990-2018
Ob njegovi nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se spomnili nanj in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej sosedom, prijateljem iz vasi, iz srednješolskih in fakultetnih dni, sodelavcem in prijateljem iz Inštituta za biomedicinsko informatiko ter kolegom iz PD Kamnik, pevcem iz Vranje Peči z organistom Alešem, pevcem iz Šmartna in Ljudskim pevcem, g. Klobčarju za melodije na violini in g. župniku Simonu Lorberju za izbrane besede slovesa. Hvala za spominske besede prijateljev iz vasi in za nagovor predstavnika AO Kamnik. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za maše, za GRS Kamnik in za IBMI za področje raziskav raka.
mami Irena, ati Janez, Domen, Anuša in vsi njegovi
ZAHVALA
V 89. letu je odšel k Bogu naš dragi ata, dedi, pradedi, tast in brat
Franc Hribar
Slaparjev ata z Laz v Tuhinjski dolini
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za vso pomoč in prijaznost, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi poslovilni poti.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, Branetu za besede slovesa, hvala tudi pevcem in trobentaču.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega ata imeli radi in ga boste ohranili v svojem srcu.
Vsi njegovi Julij 2018
ZAHVALA
Ni je večje bolečine,
kot v dneh žalosti nositi v srcu
srečnih dni spomine.
(Dante)
V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek
Anton Hribar
p. d. Blažkov Tone iz Poljane
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom za besede tolažbe, sveče, cvetje ter darovane maše. Zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju: reševalcem, zdravnikom UKC Ljubljana. Zahvaljujemo pa se tudi župniku g. Danijelu Kaštrunu za opravljeno pogrebno mašo, govorcema g. Vrankarju ter g. Romšaku za lep nagovor in pevcem za pesmi slovesa. Vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
www.pogrebnik.si
10
petek, 24. junija 2018 Kamničan %
Kamničan
Poletni okusi znova v Kamniku
Ker so bili kulinarični večeri v parku Evropa uspešnica lanskega poletja, se je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik odločil, da letos zgodbo ponovi. Kul petke bo park gostil vse do 17. avgusta.
Alenka Brun, Aleš Senožetnik
Kamnik - Kadar jo organizatorjem sicer zagode zadnje čase muhasto vreme, potem večerno druženje v parku
Evropa, ki se vsak petek spremeni v udobno kombinacijo dnevne sobe z jedilnico z ležalniki, kjer nudijo okusne grižljaje, za glasbeno vzdušje pa skrbijo različni bendi z različnimi
Dobro obiskane stojnice z različnimi dobrotami lokalnih
gostincev. / Foto: Alenka Brun
Na drugem Kul petku je za glasbeno vzdušje skrbela zasedba Swingwagon.
zvrstmi glasbe, odpade. V nasprotnem primeru pa so Kul petki dobro obiskani. Pridejo domačini, pa tudi s kakšnega drugega konca Slovenije se ljudje pripeljejo na okusne, že tudi lanskoletne uspešnice. Za Mojčine svinjske »bombette« ali kozarec Menin'cevega piva povpraševanja med obiskovalci ne zmanjka. Druženje traja od 18. do 23. ure, kogar srbijo pete, se ob zvokih žive glasbe lahko tudi zavrti. Od glasbenih žanrov na letošnjem glasbenem odru Kul petkov lahko spremljamo vse od bluza do filmske glasbe. Za vzdušje na zadnjih dveh večerih pa bo poskrbela ekipa Kamfesta.
Park so popestrili tudi otroci na počitniškem varstvu
Svoj delež k poletni podobi parka Evropa pa so dodali tudi najmlajši. Otroci, ki so vključeni v počitniško varstvo v okviru Društva počitniško varstvo Kamnik, so namreč pobarvali zid v parku in poskrbeli za lepši ambient. S pomočjo šablon pa so pokazali, kako sami vidijo kulinarične petkove večere. Ena od tem počitniškega varstva je namreč tudi hrana. Otroci so v začetku počitnic obiskali kamniško tržnico in se srečali z lokalnimi pridelovalci hrane, ter tako spoznali razliko med hrano kupljeno v trgovini in lokalno pridelano hrano, svoje znanje pa so pokazali na Mali tržnici počitniškega varstva.
Kul petki v Park Evropa privabljajo številne Kamničane. / foto:
Alenka Brun
Park so polepšali tudi otroci v okviru počitniškega
peugeot3008
SUVERENO IZJEMEN, V VSEH POGLEDIH
PRILAGODLJIVI DIGITALNI MERILNIKI
NADZOR OPRIJEMA GRIP CONTROL

^Vv

LET JAMSTVA ' & VZDRŽEVANJA
p e u c e OT pni poroča Total.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 6,0 1/100 km. Izpuh COr od 109 do 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0282 do 0,0663 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00008 do 0,00203 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,36. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM|0 in PM25 ter dušikovih oksidov.
Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 3008 Active (1,2 PureTech 130), bela banquise barva; maloprodajna cena z DDV je 22.550 EUR; mesečno odplačevanje; mesečni obrok je 261 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 30%, doba financiranja je vezana na ročnost od 60 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 17.05.2018 znaša 10,4% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 8,8%; financirana vrednost 15.785 EUR; skupni znesek za plačilo 28.157 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi Optiway OSNOVNI SERVIS za dobo 5 let oziroma 100.000 km (vključuje jamstvo, vzdrževanje in dvoletno pogodbeno garancijo) in avtomobilsko obvezno in kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto ter paket zimskih pnevmatik; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
tmEX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
Če na vaše rolete in okenske police sedajo razi ični ptički, ki iščejo pavetje pred mrazom, boste s tem oriročnikbm lahkp natančno (določili, za katerega ptička gre. Pernati obiskovalci so prioazani vnaravni velikosni, zato pri prepoznavanju skoraj ne hnore priti c(o pomot.