GEOGRAFSKI OBZORNIK BIOLOŠKA RAZNOVRSTNOST SVETA, O G R O Ž A N J E IN VAROVANJE VRST Uršula Kavalar Pobegajlo UDK 574:502.5 BIOLOŠKA RAZNOVRSTNOST SVETA, OGROŽANJE IN VAROVANJE VRST Uršula Kavalar Pobegajlo, Trubarjeva 11 a, 64260 Bled, Slovenija Članek prikazuje biološko raznolikost sveta ter ogrožanje in varovanje vrst. Raznolikost je največja značilnost življenja na Zemlji. Določajo jo geni, genski potencial pa je eno največjih bogastev na svetu. UDC 574:502.5 BIOLOGIC DIVERSITY, THREATENING AND PRO- TECTING OF SPECIES Uršula Kavalar Pobegajlo, Trubarjeva 11 a, 64260 Bled, Slovenia The article claims biologic diversity of the Earth and threatening and protecting of species. The diversity is the biggest charateristic of life on Earth. It is defined by the genes; genetic potential is one of the most important wealths on the Earth. Znanstveniki so doslej raziskali okoli 1 0 % rastlinskih vrst, od katerih jih je precej gospodarsko pomembnih, potencial živalskega sveta pa so šele začeli raziskovati. Z vsakim sesalcem, žuželko ali rastlino, ki izumre, propadejo tudi geni, ki bi bili lahko zelo koristni. Izgube so nepovratne. Najhitreje izgubljamo divje in polkulturne rastline, katerih geni so bistveni, če želimo ohraniti poglavitne gojene rastline (1). Opazovanje vrst daje le delen vpogled v nevar- nost zmanjševanja biološke raznolikosti: v številnih ekosistemih so katalogizirane samo nekatere vrste. Katalogiziranje je najbolj popolno za vretenčarje (zajema od 90 do 98 % sesalcev, plazilcev, rib, ptic in dvoživk; od tega je 4 % ogroženih). Najmanj popolno pa je za insekte (le 3 % vseh). Največ neka- talogiziranih vrst je v tropskih deževnih gozdovih. Biološka raznolikost je skrb vsega človeštva, vendar pa življenska okolja pripadajo različnim državam z različnimi interesi. Biološka pestrost lahko pozitivno vpliva na lokalnem in planetarnem nivoju. Brez zelenega plašča na našem planetu, ki ga sestavlja okoli 330 000 vrst rastlin, se živalski svet, kakršnega poznamo, ne bi nikoli razvil. Nekateri biologi menijo, da izginotje ene rastlinske vrste zaradi p rehran jeva lne ver ige lahko povzroči izumrtje 30 živalskih vrst. Rastline spreminjajo sončno svetlobo v nakopi- čeno kemično energijo, od katere je odvisno življe- Preglednica 1: Ocenjeno število in pomanjkanje vrst po svetu (6). Število Ocenjeno Delež (%) Število Delež (%) odkritih število odkritih od ogroženih ogroženih od Skupina vrst vseh vrst vseh vrst vrst vseh odkritih vrst Sesalci, plazilci in dvoživke 14 484 15 210 95 728 5 Ptice 9 040 9 225 98 683 8 Ribe 19 056 21 000 90 472 3 Drugi nevreten. in mikroorganizmi 276 594 3 000 000 9 530 0 Insekti 751 000 30 000 000 3 895 0 Rastline 322 311 480 000 67 ? ? Skupaj 1 392 485 33 525 435 4 ? ? 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK nje živali in ljudi. Velika raznolikost rastlinstva omo- goča prilagojenost na različne naravne razmere. Naj- bogatejša so tropska območja. Kopno Zemlje je pre- krito z okoli 3000 milijardami ton žive fitomase (rastlinske gmote). Od tega odpade na: - tropski zimzeleni gozd 34 %, - tropski listnati gozd 9 %, - tropsko grmičevje in redek gozd 7 %, - gozd zmernega pasu 19 %, - borealni gozd 16 %, - tropsko savano in travišče 5 %, - travišče zmernega pasu 2 %, - tundro 1 %, - puščavo 1 % itd. V gozdovih je več kot tri četrtine vse kopenske fitomase. Tretjina vse kopenske biomase odpade na tropske gozdove, čeprav ti pokrivajo manj kot 10 % kopne površine. Gojene rastline predstavljajo le okoli 0,5 % stalne biomase, čeprav pokrivajo več zemeljskega površja kot tropski gozdovi. Gozdovi ustvarjajo biomaso hitreje in dajejo zavetje večji obilici rastlinskih in živalskih vrst kot drugi biomi. Gozdovi so tudi glavni rezervoar genov na našem planetu in najpomembnejši vir novih vrst, k evolucij i pa prispevajo toliko, kot vsi drugi biomi skupaj (1). Spremembe zaradi gospodarskih potreb družbe povzročajo hitro izumiranje vrst. Človek ogroža obstoj vrst na več načinov: - z neposrednim ubijanjem zaradi lova (lov za hrano, krzno in trofeje, trganje in nabiranje rastlin); - s spreminjanjem osnovnih življenskih možnosti zaradi onesnaževanja (zastrupljanje zraka in vode, uporaba biocidov); - z uničevanjem njihovih bivališč (osuševanje močvirij, krčenje pragozdov, gradnjajezov, vojaš- ki poligoni); - z vnašanjem tujih vrst (kompeticija, predatorstvo, parazitizem), (4). Zaradi človeka izginjajo živalske in rastlinske vrste neprestano, najhitreje v tropskih gozdovih, ki se naglo krčijo. Živali so pokazatelj, koliko je okolje zdravo. So naše prvo svarilo, če gre kaj narobe, saj so mnogo občutljivejše za spremembe okolja kot ljudje. Poučna je zgodba bengalskega tigra, ki kaže, kako sta usodi divjih živali in človeka nerazdružljivo prepleteni. Rešitev tigra pred iztrebljenjem je bila ena izmed nalog svetovne zveze za varstvo divjih živali - World Wildlife Fund (zdaj Worldwide Fund for Nature), ki je bila ustanovljena leta 1961. Do leta 1973 se je število bengalskih tigrov v Indiji skrčilo na 2000, čeprav jih je bilo še leta 1900 okoli 40 000. Z izginjanjem tigra, ki je roparica na vrhu prehranjevalne verige v gozdu, pa se je porušilo ekološko ravnotežje. S pomočjo "projekta tiger" so določili 15 rezervatov, v katerih so ostali gozdovi varni pred lovci, kmeti, drvarji. Do leta 1983 se je zato populacija tigrov povečala na 4000 živali, znotraj samih rezervatov pa seje število tigrov skoraj početverilo. S tem pa niso pomagali samo tigru, korist je imelo okolje kot celota. Ob petindvajset letnici obstoja World Wildlife Fund-a so v poročilu zapisali nekaj očitnih sprememb: "Potoki, ki so tekli samo ob monsunskem deževju, tečejo zdaj celo leto in so v primerjavi s potoki v sosednjih gozdovih nenavadno čisti, brez mulja. Rastje sije hitro opomo- glo, tako da nastaja humus, in je več hrane za druge divje živali. Povečalo se je število srnjadi, slonov, bivolov in nosorogov ter mnogih drugih živalskih in rastlinskih vrst." Projekt je rešil celotno okolje. Danes se rezervati indijskega tigra raztezajo na skoraj 25 000 km2. Samo med akcijo za rešitev tigra je bilo treba iz rezervatov izseliti 6000 vaščanov, da bi bil uspeh zagotovljen. Na prvi pogled je to videti kot spopad različnih interesov: človeka in divje živali, vendar je bil izid koristen za oba. V projektu tiger je indijska vlada porabila določena finančna sredstva, daje preselila ljudi iz rezervatov. Pomagala jim je tudi pri kmetovanju. V nekem drugem projektu sta londonska zveza za ohranitev rastlinskih in živalskih vrst "Fauna and Flora Preservation Society" in "World Wildlife Fund" sodelovali pri reševanju dveh redkih vrst antilope: afriške antilope oriks z zakrivljenimi rogovi in svetle antilope adaks. Leta 1978 je obema vrstama grozilo iztrebljenje zaradi državljanske vojne v Čadu. V sosednji Nigeriji so bile antilope prav tako ogrožene, ker so njihovo naravno domo- vanje uničevali ljudje pri iskanju drv in gradbenega lesa. Kakor pri bengalskem tigru, tudi tu reševalni načrt ni zajemal le ogroženih živali, ampak celotno okolje. Domačine so naučili postavljati hiše iz opeke in blata, tako da niso potrebovali več toliko lesa. 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Pokazali so jim prednosti, ki jih ima nabiranje lesa za kurjavo pred sekanjem dreves. Kar se je začelo kot prizadevanje za rešitev dveh vrst antilop, je preraslo v širšo ekološko dejavnost (3). Eden izmed projektov za reševanje ogroženih živalskih vrst je tudi projekt tako imenovanih "novih živalskih vrtov", ki so se začeli pojavljati v sedem- desetih letih v ZDA. Ker naravna, divja območja izginjajo, jih morajo nadomestiti živalski vrtovi nove vrste. Za nekatere ogrožene živali je razmno- ževanje v živalskih vrtovih edina možnost za pre- živetje. "Novi" živalski vrtovi imajo vse bolj vzgoj- no funkcijo, saj želijo ljudem predstaviti naravno okolje živali in hkrati opozoriti na njihovo ogro- ženost. V želji po čimvečji naravnosti živalskih vrtov so znanstveniki šli v naravno okolje, tam posneli zvoke živali in jih predvajali v živalskih vrtovih. Ugotovili so pozitiven vpliv na živali (2). Nekatere živalske vrste (na primer sibirski tigri) so bolj razširjene v živalskih vrtovih kot v naravi. Nekateri živalski vrtovi imajo velike površine izven živalskih vrtov, namenjene za razmnoževanje živali (nekakšne vrste rezervatov). Vendar pa se kljub temu občasno pojavljajo mnenja, da bi morali denar na- mesto v živalske vrtove vlagati v ohranjanje narav- nih okolij živali, saj se vsako živo bitje lažje razvija v svojem naravnem okolju in ne v ujetništvu. Ker pa smo toliko naravnih življenskih okolij že uničili ali vsaj spremenili, so taki živalski vrtovi včasih edina možnost za ohranitev posamezne vrste. Prizadevati pa bi si morali tudi zato, da bi del mladih živali vrnili nazaj v njihovo prvotno okolje. Da bi prispevali k preživetju vseh organizmov in tudi človeka, moramo temeljito poglobiti poznavanje medsebojne povezanosti živega sveta. 1. Myers N., Nath, U. R„ Westlake, M. 1991: Gaia, modri planet. Ljubljana. 2. National Geographic. Official Journal of the National Geographic Society. Washington, julij 1993. 3. Seymour J., Girardet, H. 1991: Načrt za zeleni planet. Ljubljana. 4. Tarman, K. 1992: Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana. 5. Veliki atlas živali. Ljubljana, 1988. 6. World Development Report 1992: Development and the Environment. Oxford University, 1992. Slika 1: Razmestitve nekaterih ogroženih živalskih vrst (5). 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK ZNAČILNOSTI MESTNEGA PODNEBJA Iba Živa Zupančič UDK 551.584 ZNAČILNOSTI MESTNEGA PODNEBJA Iba Živa Zupančič, študentka Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija Mesto in delovanje človeka v mestu predstavljata globoko spremembo krajevnega podnebja. Učinki mesta so umetna proizvodnja toplote, spremenjene toplotne značilnosti površja zaradi ta! in zgradb, odvajanje padavin s površja in spremenjena sestava ozračja. Ti povzročajo toplotni otok, mestno kupolo, večjo pogostnost in količino padavin in manjšo vlažnost zraka. UDC 551.584 CHARACTERISTICS OF URBAN CLIMATE Iba Živa Zupančič, študentka Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenia The cities and the functioning of its inhabitants influ- ence the urban climate. The effects and consequences of cities are artificial heat production, alternation of heat characteristics due to the paving and buildings, modifi- cation of atmospheric composition, and rapid drainage ofsurface water. The consequences of the above are: the developement of the urban heat island, dust dome, more precipitation, and lower humidity. Gradnja velikih mest močno spreminja krajevno podnebje. Sirijo se umetne površine in veča umetna proizvodnja toplote. Povprečna letna temperatura zraka v velikih evropskih in ameriških mestih je od leta 1900 do leta 1960 narasla za 0,05 do 0,15°C bolj kot na deželi. Kljub splošnemu pojavu rasti tem- perature med letoma 1050 in 1890, k i j e neodvisna od rasti mest, se kažejo očitni vplivi industrializacije, urbanizacije, načina proizvodnje energije, gradnje in notranjega ogrevanja (8). Umetno proizvedena toplota pri pridobivanju energije, ogrevanju in hlajenju notranjih prostorov se kopiči v ozračju, kar lahko povzroči krajevno porušitev ravnotežja površinskega sloja ozračja in sproži večjo pogostnost ploh in neviht. Toplota, ki s e j e nakopičila prek dneva v opeki, betonu, asfaltu in drugih materialih se ponoči pos- topno sprošča in segreva ozračje. Zaradi zgoščenosti zgradb se Sončevi žarki odbijajo in vpijajo, hkrati pa se zmanjšuje prezračevanje (7). Zgradbe delujejo kot črno telo, ki zaradi velike toplotne zmogljivosti ponoči oddajajo toploto v obliki dolgovalovnega sevanja (3). Valovi se s plasti aerosola, ki so trdne in tekoče primesi v ozračju, odbijajo nazaj na površje in tako preprečujejo nočno ohlajevanje mesta (1). Nad mestom se spreminja tudi sestava ozračja, saj se pri izgorevanje fosilnih goriv in različnih dejavnostih človeka v ozračje sproščajo dim, prah, žveplov dioksid in drugi plini. Posledicaje aeropo- lucija (7), močna zgostitev ogljikovega oksida, žveplovih oksidov, dušikovih oksidov, različnih organskih spojin, lebdečih delcev, fotokemičnih oksidantov in radioaktivnih snovi. Stopnja zgostitve je odvisna od vremenskih razmer, krajevne oblike površja in krajevnega kroženja zraka (5). Onesna- ženost zraka močno vpliva na človekovo zdravje, rastje in živalski svet. Površinske oblike in lastnosti površin v mestu se močno razlikujejo od naravnih in imajo velik vpliv na gibanje zraka in vlažnost v mestu. Zgradbe v mestu povzročajo vrtinčenje in v povprečju zma- njšajo hitrost vetra za 5 %, po nekaterih ulicah pa se mora zrak odvajati in takrat dosega vešje hitrosti (1). Vpliv mesta na gibanje zraka se spreminja v odvisnosti od dnevnega in letnega časa. Podnevi so hitrosti vetra nižje kot v okolici mesta. Zaradi pospešenega odtoka vode s površin v mestu se zmanjša krajevno izhlapevanje. Ker ni obširne sklenjene rastlinske odeje, izostane tudi izhlapevanje pri rastlinah. Zato ima zrak v mestih zmernih širin manjšo vlažnost od zraka v okolici. V mestih je tudi večja pogostnost in količina padavin. Razporejene so v tedenskem ciklu z nižkom v nedeljo. Vzroki za povečanje padavin so: porušeno ravnotežje ozračja s sevanjem z mestne površine, spremembe procesov v oblakih z dotokom konden- zacijskih jeder iz industrije, povečano vrtinčenje zraka v nižjih slojih ozračja zaradi površja mesta, 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK spremembe vlažnosti zaradi dotoka vlage iz indu- strije in spremembe naravnega izhlapevanja zaradi značilnosti površin v mestu. Snovi, ki pritekajo v ozračje iz industrije, pov- zročajo poleg povečanja količine padavin tudi pove- čanje oblačnosti in meglenosti, hkrati pa zmanjšujejo količino Sončevega sevanja, ki ga prejme mesto. Posledica teh značilnosti podnebja v mestu je nastanek več podnebnih oziroma vremenskih pojavov. Toplotni otokje stalno območje toplejšega zraka nad gosteje zazidanim delom mesta, ki ima povprečno višjo temperaturo kot zrak v okolici (2). Nastanek toplotnega otoka razumemo, če primer- jamo podeželje in mesto. Na podeželju se dotok energije prek Sončevega sevanja razdeli na prenos toplote v ozračje, prevajanje toplote v tla in izgubo toplote z izhlapevanjem. Ponoči se izgubljanje čez dan prejete energije prek dolgovalovnega nočnega sevanja kaže v zmanjšanem izhlapevanju, prenosu toplote v ozračje z vrtinčenjem zraka in izgubljanju toplote iz tal. V mestu pa se energetska bilanca poruši zaradi povečane proizvodnje toplote, mestni toplotni otok pa je bolj izrazit ponoči, ko poteka že prej omenjeno nočno dolgovalovno sevanje, ki se kot dodatna toplota nakopiči v ozračju (6). Prav zato se ta pojav pokaže, če primerjamo najnižje nočne temperature v mestu in njegovi okolici. Razlika med obema doseže povprečno 5 do 8°C. Vsa mesta imajo svoj toplotni otok. Za njegovo izrazitost, ki je sorazmerna z gostoto prebivalstva in velikostjo mesta (6), je značilno nihanje prek tedna z nižkom v nedeljo in glede na lega mesta na ravnini, ob morju ali jezeru. Toplotni otok ustvari temperaturne stopnje, zaradi kateri nastanejo razlike v zračnem pritisku, kar sproži gibanje zraka in mešanje mestnega z okoliškim zrakom. Drug pojav je mestna kupola. To je sloj prahu nad mestom, nad katerim se ponoči kondenzira vlaga, zaradi česar nastane meglica. Ta zmanjšuje vidljivost in preprečuje prehod sevanja. Meglica zaradi dviganja toplega zraka nad mestom oblikuje značilno kupolasto obliko. Značilna pojava sta tudi smog (napolnjenost zraka z dimom in sajami) in fotokemični smog (nastaja zaradi izpušnih plinov vozil, ki na svetlobi kemično reagirajo med seboj v strupene snovi), (5). Ugotovitve lahko strnemo s primerjavo podnebja mesta in podeželja. Mestno podnebje ima v povprečju okoli 3°C višje povprečne temperature, od 5 do 10 % več oblačnosti, 100 % več megle pozimi in 30 % več poleti, od 5 do 10 % več padavin in 30 % manj prejete Sončeve energije (8). Z razraščanjem mest v megalopolise se vplivi mesta s krajevnih razsežnosti spreminjajo v mezoklimatske razsežnosti. 1. Barry, M. 1968: Atmosphere, Weather and Cli- mate. London. 2. Clark, A. N. 1990: Dictionary of Geography. Penguin Group. London. 3. Gates, D. E. 1978: Man and his Environment: Climate. Harper and Row. New York. 4. Lockwood, G. J. 1979: Causes of Climate. Edward Arnold. London. 5. Miller, G. T. 1992: Living in the Environment. Wadsworth. Belmont. 6. Park, 1987: Variations in the urban heat island affected by geographic environments, ERCP, No. 11. 7. Šegota, T. 1988: Klimatologija za geografe. Skolska knjiga. Zagreb. 8. Wall, G. 1976: Some comtemporary problems in research on air pollution. Progress in Geography, Volume 8. London. 21