Poštnimi plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. _p Oua jiKaaiiio/ni številki Din 1*50. i-i - ni nrmriiBiirrwifiiiniiiiirw—i——fin« i iiimi—b ~~~— ' . ..... TRGOVSKI CIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 23. januarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 10. ja nam torej še mnogo manjka. Ukoreniniti je treba v trgovini princip zadostne šolske predizobrazbe in smo-trenega trgovsko-nadaljevalnega pouka. Zveza trgovskih gremijev se tega dobro zaveda in je zato, v okviru ne baš ugodnih razmer, ki vladajo pri nas na polju smotrene vzgoje naraščaja, uvedla vajenške preskušnje, ki naj prisilijo vajenca, da bo svojo učno dobo prav izkoristil sebi v prid. Vsak vajenec se bo moral v bodoče v zadnjem četrtletju učne dobe podvreči vajenški preskušnji pred gremi-jalno preskuševalno komisijo, kjer bo moral dokazati v praktičnem in teoretičnem delu preskušnje, da obvlada vse, ono znanje, ki je potrebno dobremu pomočniku. Z uvedbo vajenskih preskušenj naj se iztrebi iz naraščaja Izvoz Jugoslavije v 1. 1929 skoraj osem milijard dinarjev. Pravkar priobčuje carinsko ode-Ienje Sin. ministrstva statistične podatke o izvoznih zaključkih za pretekli december. Izvozili smo 468.340 ton v vrednosti 778,662.000 dinarjev proti 347.937 tonam in 569,340.000 dinarjem v decembru leta 1928. Ves izvoz Jugoslavije v letu 1929 je znašal 5,329.866 ton v vrednosti 7.921,707.922 ROK ZA VNOVČENJE 20- misel, da mu zadostuje, da izpolni pogoje učne pogodbe, in vcepi zavest, da je učna doba priprava za njegov živ-Ijenski poklic. Z vajenško preskušnjo naj dokaže, da jo je prav izrabil. Zveza je uvedla vajenške preskušnje, dasi niso povsod podani naraščaju vsi pogoji in pripomočki, ki jih zahteva popolna izvedba namena vajenskih preskušenj. Zato bo njena bodoča naloga, da bo posvetila vso pažnjo razvoju trgovsko - nadaljevalnega šolstva in skušala dati naraščaju tudi potrebne učne pripomočke. Na prihodnjih gremijalnih občnih zborih se bodo uvedle po enotnem preskuševalnem redu v vsej Dravski banovini te preskušnje, ki pomenjajo vsekakor zopet, čeprav majhen, korak naprej v strokovni vzgoji trgovskega naraščaja. dinarjev, to je za 803.104 tone in 1.477,008.127 Din več kot v letu 1928. Prirastek v tonah znaša v odstotkih 17-74%, v vrednosti pa 22-92%. Od decemberskega izvoza odpade na pšenico 115 milijonov Din, na koruzo 88, na stavbni les 106 milijonov Din, na te tri predmete torej skoraj 40 odstotkov. — Uvoznih podatkov za december še ni. Za prvih enajst mesecev smo videli aktivnost trgovske bilance v znesku ca. 145 milijonov dinarjev, in je gotovo ta aktivnost za vse preteklo leto še večja. KRONSKIH PRIZNANIC. Vajenske preskušnje. Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani je na svojem lanskoletnem občnem zboru v Murski Soboti sklenila, da uvedejo vsi gremiji vajenške preskušnje. Ta sklep je utemeljeval občni zbor s tem, da je za dobro strokovno izobrazbo trgovskega naraščaja ne-obhodno potrebno, da dokaže učenec, da si je tekom učne dobe pridobil ne le dovolj praktičnega, marveč tudi zadostnega teoretičnega znanja. Trgovski naraščaj se premalo zaveda važnosti učne dobe in nikakor dovolj no upošteva, da pomenja učna doba pripravo za bodoči poklic. Ta priprava pa bi morala biti prav tako temeljita, kakor mora biti temeljita priprava za poklice, ki zahtevajo mnogo let študija in učenja. Naraščaj tekom svoje učne dobe nestrpno pričakuje dneva, ko poteče vajenška doba; premalo pa misli na to, da se mora v tej dobi praktično tako izuriti in tudi teoretično poznati trgovino vsaj toliko, da postane dober, strokovno naobra-žen pomočnik. Na deželi se jako pogosto dogajajo slučaji, da vajenec, ko vstopi v pouk, ne zna niti Citati in pisati, še manj računati. Učna doba pa ni za to, da si vajenec pridobiva še le osnovni pouk. Zato prihaja kot najvažnejši predpogoj za pouk v trgovini — zadostna šolska predizobrazba. Pri strokovni vzgoji trgovskega naraščaja je velike važnosti strokovno znanje. Če bi bili zadovoljni s praktičnim poukom v trgovini, ki se kaže v uljudnem obnašanju, spretni postrežbi kupcev, — ne moremo biti na podlagi dosedanjih skušenj zadovoljni s teoretičnim znanjem trgovskega naraščaja. Predvsem manjka naraščaju blagoznanstva. Ni dober trgovec tisti, ki ne pozna provenience blaga, načina izdelave* lastnosti blaga, ki ga prodaja in ki nima širšega obzorja o trgovini in njenem pomenu v narodnem gospodarstvu. In baš tega našemu naraščaju najbolj manjka. Vzroki za to so seveda različni. Primanjkuje nam zlasti trgovsko - nadaljevalnih šol. V Dravski banovini imamo trgovske nadaljevalne šole v nekaterih večjih krajih, večina trgovskih vajencev pa je še vedno brez smotrenega šolskega pouka, ki bi mu nudil vsaj malo vpogleda v teorijo trgovine. Zato prihaja poleg zadostne šolske. Predizobrazbe kot važen faktor v strokovni naobrazbi trgovskega naraščaja baš, trgovsko - nadaljevalno) šolstvo. V trgovini mora uporabiti učenec že praktično ta dva pogoja in pouk v trgovini ni za to, da bi se- vajenec učil 7 trgovini citati, računati in pisati in> tudi ne za, to, da bi šef razkladal vajencu iz ges^ |n kako se izdeluje to- ?. I °no bla8P*, kakšne lastnosti ima itd. Prvo- mu mora dati, osnovna šola, drugo pa poleg najpotrebnejšega trgovskega računstva, kalkulacije, blagoznanstva itd. trgovska-nadalje val na Šola. Brez tega osnovnega pouka v današnjih težkih časih ni dobrega trgovca in solidne trgovuiel. V smotreni trgovski vzgoji trgov*- 8 k ega naraščaja je trgovsko-nadalje-valno šolstvo iz navedenih razlogov izredne važnosti in> naloga merodajnih faktorjev in strokovnih organizacij je, da nudijo temu šosltvu več pozornosti’ jn odpore., — Vajenec bi moral biti koncem učne dobe oborožen z zadostnim praktičnim in teoretičnim znanjem, potem, bo postal dober, zanesljiv pomočnik in zaveden, s čri&om stokajoč trgovec., V osnovni strokovni vzgoji narašča- Prvotno smo poročali, da se morajo po zakonu o 20-odstotnih kronskih priznanicah te priznanice vnovčiti najkasneje v 60 dneh po uveljavljenju zakona. V »Službenih Novinah« z dne 15. januarja 1930 je bil na to objavljen zakon, ki je določil za vnovčenje rok do konca meseca februarja 1930. V objavo tega zakona pa so se vrinile po prvotnem osnutku nekatere netočnosti, med drugimi tudi glede roka za vnovčenje. Iz tega razloga »Službene Novine« z dne 17. januar- VNOVCENJE 20% KRONSKIH PRIZNANIC. Med gospodarskimi krogi ipri nas je veliko lastnikov 20% kronskih prizna?-nic, ki nimajo nikakih davčnih zaostankov in- torej ne morejo priznanic brez občutne škode vnovčiti. Davčne uprave pri nas davke sproti izterjujejo in ne trpe kopičenja davčnih zaostankov. Vsled tega pomenja pravica, da se smejo s pri-znanicami plačevati isamo davčni zaostanki do konca leta 1928; premijo za-nikernim in malomarnim davkoplačevalcem, katero morajo plačati oni lastniki priznanic, ki svoje davke redno in točno plačujejo. P» naših informacijah je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predlagala ministrstvu, da so zakon dopolni t toliko da se smejo priznanice sprejemati tudi za plačilo tekočih davkov. * * * OPOZORITEV GIjEDE KNJIGOVODSKE« A IN KALKIJLACIJSKEGA TE ČAJA ZA STAVBNE ORRTE V LJUBLJANI. Na željo prijavljencev je Zavod P. O. Zbornice za Tor sklenil, da se knjigovodski in kalkulacijski tečaj za stavbne obrtnike vrši v skrajšanem roku od dno 10. do 21. februarja mesto od 3. do 28. februarja 1.1., zato pa se bodo vršila predavanja vsak dan izvzemši soboto in ne- ja 1930 ponovno objavljajo zakon v celoti s pravilnim besedilom. Po tem zakonu znaša rok za vnovčenje zopet 60 dni po uveljavljenju zakona, tako da poteče rok dne 17. marca 1930. — Kar se tiče zneska, na katerega se glase priznanice o 20-odstotnem odbitku, izdane na področju sedanje Dravske banovine, so merodajni krogi mnenja, da ne presega 10 milijonov dinarjev, ker se je veliko priznanic za manjše zneske že do sedaj porabilo za plačilo davkov. deljo od 15. do 18. ure. Predavali bodo g. prof. Iv. Modic, stavbnik in podpredsednik Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin in tesarski mojster g. Fran Ravnikar iz Ljubljane. Tečaj se bo vršil v poslopju Tehniške srednje- šole v Ljubljani. Pouk se prične1 v pondeljek 10. februarja t. 1. in se prijavljenci pozivajo, da se točno ob pol 15. uri zglase v predavalnici imenovanega zavoda. Ker je> nekaj’ mest še praznih, je mogoča še naknadna prijava* toda najkasneje do 5i februarja t. 1. * * *! ZBOROVANJE INDUSTRI.7CEV. 28. januarja ob 8. dopoldne se začne v Beogradu centralni zbor industrijskih korporacij- iz cele države s sledečim dnevnim redom: 1. Stanje industrije in njene želje (ref. delegat Centrale). 2. Delo Centrale v letu 1930. 3. Carinsko premirje. 4. Revizija carinske tarife. 5. Novi zakonski načrti gradbenega ministrstva (o ekspropriaciji, elektrifikaciji in o izkoriščanju vodnih sil). 6. Ureditev samoupravnih financ. * * * (POMANJKANJE ŽIVINSKE SOM. Na opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da primanjkuje v nekaterih krajih Dravske banovine živinske soli, je oblastni mono-polski inšpektorat v Zagrebu naročil zakupniku velikoprodaje, da takoj oskrbi vse svoje velikoprodaje z zadostno zalogo denafurirane živinske soli. j Gostilničarska zborovanja. Maribor, dne 16. januarja 1930. i Koledarsko in obenem poslovno leto j v društvih in zadružnih organizacijah je pri kraju in naši gospodarji hitijo s svojimi letnimi poročili. Mesec januar je poln zadružnih in gremijalnih zborov. V Mariboru so prvi nastopili gostilničarji in sicer kar zaporedoma dne 13. januar ja ua zadružnem zboru mestne zadruge in dne 16. januarja na občnem zboru svoje zadružne zveze. Obe zborovanji sta se vršili v krasnih dvoranah novega hotela pri »Orlu« lin sta bili izvanredno živahni, mestoma celo prav burni. Zadružni zbor. Obeh zborovanj sta se udeležila obrt-no-zadružni nadzornik Založnik in kot •zastopnik Središnjega saveza iz Beograda tajnik Stankovič Slavko, zveznega zbora tudi g. dr. Pretner, kot zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik ljubljanske zadružne zveze g. Kavčič in kot odposlanca pripravljalnega odbora gostilničarske pivovarne v Laškem gg. restavraterja Majcen in ing. Uhlrr. Načelstvo je predložilo članom tiskano poročilo, iz katerega povzemamo naslednje zanimive podatke. Število članov je tekom poslovnega leta naraslo za 1 člana na 12t članov. V celoti je tekom leta bilo izločenih 33, na novo vpisanih pa 34 članov. Prijavljenih je bilo 117 pomočnikov in pomočnic, odjavljenih pa 69; poročilo trdi, da je dejanskih sprememb med pomočniškim osobjem bilo preko 1000. Vajencev je v zadrugi vpisanih 32, po tajniškem poročilu pa v resnici zaposlenih baje 80. Temu primeren je tudi pomanjkljiv obisk gostilničarske nadaljevalne šole. Popolnoma nerazumljiv zadružni sklep, da imajo zadružniki priglašati vajence samo do 18. leta starosti, je obrtno obla-stvo razveljavilo kot nezakonit. Zadruga očividno zamenjava zadružno pripadni-štvo in pa obveznost šolskega obiska. Din Obračun izkazuje dohodkov . 53.879-64 izdatkov........................ 35.658-10 prebitka..........................18.221-54 Proračun izkazuje potrebščin 48.4S6-82' kritja.................... 25-4S6-83 Primanjkljaj ...... 23.020-— se bo kril s člansko naklado, katero' bodo včlanjeni obrati, kakor doslej plačevali v sledeči višini: Din 1. gostilničarski obrati od hi vina ali piva.......................... 1 ■— če je' obrat združen s kavarniško pravico v malem obsegu, pa še^ pavšalni' dodatek , /..........................100*— 2'. veliki kavarniški obrati . . 500-— mali kavarniški obrati . . 200-— 3. žganjetoči, brezalkoholne go- stilne ..............................150’— 4. zarjutrkovalnice in sploh mali obrati, ki, so iztočili lani pod 80 hi l . .........................80»— Ogorčeno so zborovalci protestirali proti praksi, ki se je uvedla zadnja leta, dla posestniki vinogradov iz okolice točijo svoj vinski pridelek sredi mesta. — Takb se v zadnjem času potegujeta za tak« pravico brez vsake potrebe dva zdravnika. Hudo zamerile so se »Naše gorice« gostilničarjem, ker so v eni zadnjih številk na prav dražljiv način očitale' gostilničarjem draženje pijač, istočasno pa jih vabile k širjenju vinogra-darskega glasila. Nasprotno se je prošnja »Jadranske straže« za širjenje tega Statistični pregled kraljevine Jugoslavije po banovinah. glasila sprejela prav simpatično in bo načelstvo naročevanje lista svojim članom toplo priporočalo. V debati glede občinskega proračuna je zbor enoglasno odklonil pavšalacijo računskega in nočnega davka. Novo načelstvo ima naročilo, da glede novih občinskih davščin in doklad podvzame vsa dopustna sredstva. Vprašanje pavšalaci-je posameznih vrst davkov in gostilničarske pivovarne se bo sicer obravnavalo še na posebnem izrednem zboru. Zadružni zbor je končno soglasno sklenil: prispevati zadružni zvezi poleg redne članarine še mesečni znesek Din 500-—‘- za nastavitev jurista in prepustiti glede nameščenja in odpuščanja pisarniškega osobja načelstvu polno moč, priporočati zvezi prireditev vinske razstave v Mariboru in otvoritev 4. poštnega urada v županijski palači. Volilo se je za 3-letno dobo novo zadružno načelstvo in je predsednikom izvoljen ponovno Zemljič Franjo, hotelir, podnaČelnikom pa g. Šerec Josip, ka-varnar, a odbornikom gg. Emeršič, Filipič, Honigmann, Lahajnar, Oset, Stick-ler in njihovim namestnikom gg. Ivančič, Kosič in Lisjak. Udeležba na zboru ni bila taka, ka-koršno bi morali pričakovati z ozirom na težkoče, s katerimi se ima osobito mestno gostilničarstvo v sedanjih razmerah boriti. Navzočih je bilo 40 članov in članic, a še od teh se je osporavala glasovalna pravica 6 osebam, kar bi bilo ta-.Jcoj v začetku zbora skoro povzročilo ražid. Načelstvo ima pred seboj mnogo važnega strokovnega posla, med katerim je treba posebno naglašati skrb za naraščaj, dvig tujskega prometa in davčna vprašanja. Vodstvo je srečno sestavljeno in bo svojim nalogam nedvomno doraslo, ako ne bo manjkalo volje. K skrbi za naraščaj pa spada predvsem točna evidenca vajencev iD pomočnikov. Zdi se nam skoro nemogoče, da bi se ne dalo v razmeroma malem okolišu privesti zadružnih članov do rednega priglašanja učencev. Zadrugi so v to svrho na razpolago izdatna sredstva v zadružnih pravilih, zadružno načelstvo pa je za točno priglašanje vajencev še z ozirom na znani razpis z dne 31. maja 1929. bivšega velikega župana o zdravniški preiskavi vajencev odgovorno nadzorstenemu obla-etvu. V zadružni organizaciji, katera naj bo podeželskim zadrugam v neki vrsti vzor natančnosti, pa se tudi ne sme dogajati, da bi se od 1C00 predpisanih prijav in odjav pomožnih delavcev ne izvršilo niti 200. Disciplinske kazni bodo take zamudnike privedle do reda, zadružnemu načelstvu dale ugled in koristile zadružni blagajni in nastavljencem. Zvezni zbor. Zveznemu zboru Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti je predsedoval g. Matija Holc kot zvezni podpredsednik, ker je bivši predsednik g. Oset tekom leta zaradi nesporazumljenj v notranji upravi odložil predsedstvo. Delovno poročilo našteva v 19. točkah razne akcije, vspehe in nevspehe iz poslovnega leta in želje za bodočnost. Poročilo dokazuje, da je predsednik zveze z osebnimi intervencijami dosegel nekaj prav zadovoljivih vspehov in je zveza tekom leta posegala skoro v vsa strokovna vprašanja zveznega delokroga. Nekoliko pretirana je potemtakem videti zahteva po nastavitvi odvetnika, katera se vije skozi celo poročilo kakor rdeča nit. Zanimivo je v poročilu o »Gostilničarskem listu<, da nekateri zadružni člani vračajo list S pripombo, da ne razumejo slovenskega jezika! Konstati-ramo le dejstvo, da gostilničarja ali hotelirja, ki ne bi razumel slovenščine, na slovenskem ozemlju že davno ni nobenega več. V zvezi so včlanjene vse gostilničarske obrtne zadruge bivše mariborske oblasti, izvzemši le gornjegrajsko, katera je pred leti izstopila zaradi nekih osebnih nesporazumljenj. Gostilničarstvo ni strokovno organizirano samo še v ma-renberškein sodnem okraju. Število včlanjenih zadrug znaša 23 z 2132 zadružnimi člani od okroglo 2300 gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev. Din Dohodki zveze v poslovnem letu so znašali . . . 141.925-97 izdatki............................ 99.727-58 efektivni prebitek . . . . 42.198-39 Statistični oddelek predsednišlva ministrskega sveta je izdal statistični pregled, v katerem je po ljudskem štetju z dne 31. januarja 1921 porazdelil po banovinah podatke o površini, o številu gospodarstev, o veri in o maternem jeziku prebivalstva. Po teh podatkih meri Dravska banovina 15.936 km2 in ima 212.211 gospodarstev ter 1,037.838 prebivalcev. Po veri se prebivalci v Dravski banovini razdele sledeče: rimokatolikov je 1,002.188 grŠkih-katolikov 173 evangeličanov 27.284 pravoslavnih 6.469 muslimanov 649 Židov 936 drugih ver 17 brez vere 122 Po maternem jeziku je v Dravski banovini: Slovencev 958.109 Srbohrvatov 17.638 Čehov 2.932 Ukrajincev 34 Poljakov 336 Rusov 1.619 Madžarov 14.426 Nemcev 40.920 Arnavtov 103 Turkov 237 Rumunov 31 Italijanov 701 in drugih 752 Slovencev je v naši kraljevini 1 milijon 19.997, to je 8 51. Razen v Dravski banovini je Slovnecev OBRTNIŠKI KNJIGOVODSKI TEČAJ V MARIBORU. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Mariboru knjigovodski tečaj za obrtnike mariborskega okoliša. Tečaj bo trajal šest tednov in sicer od 18. februarja do 27. marca t. 1. Predavanja se bodo vršila vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure zvečer in ob nedeljah od 9. do 11. ure do-poldne.Učiiina zri mojstre Din 100-—, za pomočnike Din 50-—. Prijave s točnim naslovom je poslati Zavodu P. O. Zbornice za TOI v Ljubljani najkasneje do 5. februarja t. 1. Podrobnejša pojasnila dobe prijavljenci pismeno. Opozarjamo na ta tečaj osobito obrtnike iz Maribora in bližje okolice. * * * NOVA DRUŽBA ZA JAVNA DELA V BEOGRADU. Z glavnico 5 milijonov dinarjev se je ustanovila v Beogradu delniška družba za izvedbo javnih del z imenom >Sim-plon-Avala«. Družba se bo pečala z v Savski banovini 43.468 v Vrbaski banovini 1.632 v Primorski banovim 1.108 v Drinski banovini 3.471 v Zetski banovini 736 v Dunavski banovini 8.027 v Moravski banovini 1.690 v Vardarski banovini 286 in v Beograjski upravi 1.470 Izven banovine je največ Slovencev v Savski banovini, kjer jih je samo v Črnomeljskem okraju 22.270 in v Zagrebu 8.699. Preko 1.000 Slovencev prebiva še v Sarajevu (1.185) in v Beogradu (1.067). Cela kraljevina ima 248.665 km2 površine in 11,984.911 prebivalcev. Od teh jih je 8,911.509 Srbohrvatov (74-36%), 1,019.997 Slovencev (8 51 odstotkov), 467.658 Madžarov (39%), 505.790 Nemcev (422%), 439.657 Arnavtov (3-67%), 150.322 Turkov (1-26 odstotek) in 231.068 Rumunov (103 odstotek). Prebivalstva drugih narodnosti je v naši državi samo 189.032 (157%). Med vsemi banovinami je po površini in prebivalstvu najmanjša Dravska banovina, po površini največja Vardarska (38.879 km2), po prebivalstvu pa največja Savska (2 336.739). Ob osnovanju banovin je Slovenija pridobila okraj Čaber, ki meri 285 km2 in ima 6.747 prebiva^ev, od teh 6.573 Srbohorvatov in 157 Slovencev. Izgubila pa je okraj Črnomelj, ki meri. 546 km2 in ima 23.828 prebivalcev in sicer 833 Srbohorvatov in 22.270 Slovencev. gradbo železnic in cestnih železnic ter pristaniških naprav. Udeležili so Sclrvvei-zeriseber Bankverein, Compagnie Belge des Chemins de Fer in pa Splošna Jugoslovanska bančna zveza. ^nudbgpoupošeujitfi Za trgovske zveze s Kanado. Tvrdka D. E. J. Bostwick, Commission agent, Saint John, N. B. (P. O. Box 725), ponuja svoje usluge kot posredovalec in komisijonar. a lUiih OMJIliUCii Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem srezu se vrši v soboto dne 25. januarja 1930. in sicer: od 11. do 13. ure v Gornjemgradu v posebni sobi gostilne gosp. Veršnik-a in od 14. do 16. ure v Mozirju v posebni sobi hotela >Pri po-i šti«‘ Načelstvo. Uvoz pšenice iz Jugoslavije v Španija je španska vlada ustavila, kakor tudi. uvoz iz drugih držav. Poljedelski delavci iz Vojvodine so zaposleni sedaj v velikem številu v Franciji in so francoski delodajalci z njimi zelo zadovoljni. Pripravljajo se nadaljni odhodi; v kratkem bo sprejetih v Franciji GOO vojvodinskih delavcev za opekarne in 20C0 delavcev za polja, s sladkorno peso obdelana. Zadrugo za rejo perutnine v Mitroviči (Srem) bodo ustanovili v najkrajšem času. Z vinsko trto zasajeni prostor v Jugoslaviji postaja manjši; leta 1927 je meril 178.358 ha, leta 1928 176.^00, lani je zopet padel, a nimamo še natančnih uradnih podatkov. Vojvodinski hmelj kaže po poročilih iz Odžacev v zadnjem času čvrstejšo tendenco. Velika količina je bila prodana inozemskim kupcem, ki so limitirali do 9 Din. Polno novih insolvenc je naznanjenih iz Nemčije in iz Ogrske, Konferenca glede carinskega premirja je sklicana za 17. februar v Ženevo. 25 držav je izreklo svojo pripravljenost za udeležbo, med njimi 24 evropskih. Donos davkov v Franciji v preteklem letu je bil za 6605 milijonov frankov višji kot v letu 1928. Zunanja posojila Nemčije so znašala leta 1928 poldrugo milijardo mark, lani pa samo še 350 milijonov mark. Nemška A. E. G. (Allgemeine Elektri-z it at s - G es e 11 seli aft), na kateri je udeležena tudi ameriška General Electric Co., je zvišala dividendo od 8 na 9%. Seje so se prvč udeležili tudi ameriški zastopniki. Pogajanja glede ustanovitve mednarodnega kartela vagonov se bodo nadaljevala v sredi februarja. Namen kartela bi bita kontingentacija eksperta in zaščita domačih trgov. Ameriško sladkorno carino so pustili nespremenjeno in znaša za 1 funt {albanskega sladkorja P76 centa, za 1 funt druge provenience 2-20 centa. Ruska naročila v Češkoslovaški so znašala v decembru 624.000 dolarjev; dve tretjini prideta na železo in jeklo, skoraj tretjina na stroje. Kubanska sladkorna kampanja se je že pričela in je v delu 156 mlinov. Produkcijo sladkorja v bodočih štirih mesecih cenijo na 4,500.000 ton. Izvozno carino na pšenico na Ogrskem hoče določiti vlada z 18 pengo pri toni. Francoska in Angleška banka izkazujeta sledeče stanje zlatih zalog: prva 42-4 milijard frankov, druga 150-4 milijonov funtov. Obtok bankovcev v Avstriji se je po zadnjem izkazu znižal na 903 milijone šilingov, kritje se je zboljšalo na 66‘5%. Nemčija mora vrniti v tekočem letu za 350 milijonov mark inozemskih posojil. Smelting and Refinning Co. je v Jugoslaviji že doslej udeležena na bosanskih rudnikih in je vzela sedaj v zakup neki rudnik manganove rude pri Užicah. Dalje je započela pogajanja z lastnikom preinogovnika pri Pčinju glede njegovega prevzema. Gre za premog od 6000 do 7000 kalorij. V zvezi g plačilnimi težkočami italijanske avtomobilne tovarne »Itala«, o katerih smo že poročali in poročamo še na drugem mestu, je ustavila izplačila milanska banka Cirie e Valli di Lanzo, ki je zgubila 9 milijonov lir. Nato se je pogodila z upniki na temelju 40%. United States and Foreign Securities Corp., ustanovljena leta 1924 pod vodstvom Dillon, Reard and Co., je dosegla v preteklem letu rekordni dobiček 11,710.000 dolarjev. Ta velika zavarovalnica ima med drugimi tudi delnice I. G. Farben. Veliko ogrsko državno posojilo, ki ga bo najela Ogrska najbrž na francoskem finančnem trgu, bo znašalo 700 milijonov pengd. - Olajšanje na dunajskem denarnem trgu nadalje napreduje; zasebna obrestna mera pada in računljo gospodarski krogi, da bo tudi Narodna banka obrestno mero na novo znižala. Dividenda družbe Bemberg znaša 8%; lani je znašala 10 odstotkov. . , - Če se upoštevajo še izkazane terjatve po odbitku izkazanih dolgov z aktivno razliko............................17.174-70 znaša poslovni prebitek celo 59.373-09 Tekom proračunske debate, katera se je vlekla skozi prilično tri ure, se je v glavnem razpravljalo o zvezni pisarni. Vprašanje pisarniškega pomožnega osebja tvori v tej zvezi že nad eno leto kritično točko, preko katere organizacija ne pride in tudi s sedanjim občnim zborom še ni prišla do popolne jasnosti. To žaUbog zelo ovira mirno in čim vspešnejše delovanje zveze. Mnogo se je govorilo na zboru o nastavitvi zveznega odvetnika ali v obče jurista. Dolgotrajni debati je napravil konec šele predlog, da se iz proračuna črta postavka za odvetnika in razpolaganje s pisarniškim osebjem prepusti ožjemu odboru. Tako spremenjen proračun izkazuje na potrebščinah: nihftM ■ Din za pisarno............................ 19.500-— za uradništvo . ............... 37.800 — za »Gostilničarski list« .... 34 500 — za potnine . . i .................. 25.000-— za članarino Ravezu . . . . 6.000 — za reprezentativne in druge izdatke ....................... . . 33.650 35 skupaj . . . 156.450 35 Te potrebščine se bodo krile deloma z razpoložljivo imovino, deloma pa 9 članarino, katera se bo mogla znižati od sedanjih Din 60-— za vsakega zadružnega člana na Din 45-—. Pri nadomestnih volitvah za predsednika je v ožji volitvi bil izvoljen gospod Zemljič Fran, hotelir v Mariboru, v ožji odbor pa gospod Emeršič. Izmed poslovnih vprašanj, ki so se obravnavala na zboru, je zanimivo le poročilo navzočih zastopnikov pripravljal-nega odbora gostilničarske pivovarne, katera se snuje v Laškem. Poročilu gospoda ing. Uhlifa so vsi zborovalci sledili z veliko pozornostjo. Poročilo je bilo detajlno in povsem jasno dokazuje, da je možna ustanovitev pivovarne z najmodernejšo opremo in kapaciteto za letnih 60.000 hi, in da bo do zgradbe take pivovarne na vsak način prišlo. Zbor je sklenil izvesti propagando za podpisovanje delnic v najširšem obsegu. Zborovanju je prisostvovalo poleg zastopnika zbornice, središnjega saveza, ohrtno-zadružnega nadzorništva in novinarjev 85 delegatov 19 včlanjenih obrtnih zadrug. Le zadruge Kozje, Rcgaška Slatina, Konjice in Vojnik ni°o bile zastopane. Nj. Vel. kralju se je odposlala med navdušenimi ovacijami udanostna brzojavKa. ^ Priznati se mora: Po zunanji obliki izborno zborovanje, kakršnega ne doživimo vsako leto v pridobitnih organizacijah. Vsebinsko pa bi bilo treba takim zborom dati malo več strokovnosti, kar bi bilo lahko mogoče, ako bi administrativne; zadeve urejeval, kakor to predpisujejo tudi zvezna pravila, ožji odbor. Londonsko finančno pismo. Preteklo leto bo ostalo mednarodnemu finančnemu svetu v spominu kot doba akutne krize, ki je bila pa vobče presenetljivo dobro premagana. V Londonu ho se posledice sprememb v Ameriki v začetku manj poznale kot drugod. Razen mednarodnih vrednot, ki so v prometu tudi v Ameriki, so borzni tečaji najprvo le malo zgubili. A te zgube so zadostovale, da so upihnile luč nekaterim varljivim tvorbam, nastalim v zadnjih časih v angleškem industrijskem financiranju. Londonska borza je imela lastno krizo, ki jo je sama zakrivila in v kateri so bile zgubljene ogromne vsote. Najprvo je prišel Hatryjev krah, ki je pokazal nekrito zgubo v znesku ca. 13 'A miiljona funtov. Nato je prišla afera Horne, ki je pa pač bolj gladko potekla, ker so imele dotične vrednote — zlasti cementne in časnikarske delnice — vendarle solidno gospodarsko podlago. Tako Hatry kot Horne sta bila na podlagi začetnih uspehov in vsled prevelikega zaupanja od strani solidnih londonskih finančnih zavodov in borznega občinstva zapeljana do nezdravega razširjenja njih interesov «n transakcij, kar je onemogočilo potrebno previdnost v financiranju ter skrb in temeljito koordinacijo podjetij. Isti nevarnosti je podlegel Harrison, ustanovitelj skupine Inveresk, ki je vsebovala podjetja za fabrikacijo papirja. Podoben je slučaj pri ogromnem angleškem plovbnem podjetju Royal Steamship Co., 'ki je prav tako vsled preveč predrzne ekspanzijske politike zašla v položaj nelikvidnosti. Številni pametni opazovalci so mnenja, da so delnice imenovanih skupin skoraj v vseh slučajih globlje padle kot je bilo to opravičeno, in pričakujejo, da bodo razvrednotene vrednote dobile v novem letu zopet več zaupanja pri špekulativnih kupcih, brž ko bo izvedena likvidacija Hatryjevih pozicij, ki visi še cmeraj kot črn oblak nad trgom. Po računih >Bankers Magazine« je znašala povprečna tečajna zguba od začetka do konca lela 1929 4-9%, primerjana s 3-8-odstotnim tečajnim zboljšanjem v letu 1928. Pi i lem niso vpoštevane vrednote številnih družb, ki so prišle v konkurz, «a primer IIatryjeve skupine. Na drugi strani je treba upoštevati, da je povprečni tečaj splošnih industrijskih vrednot še cmeraj 7a 5 do 10 odstotkov nad tečajem v letih 1025/26, dočim so padle trdno °t>rest]jive britanske vrednotne listine nekako na tečajni nivd imenovanih dveh tet, visokcšpekulativne vrednote pa po raznih računih še 15 do 30 odstotkov globlje. JUGOSLAVIJA PRODAJA BOLGARIJI PŠENICO IN KORUZO. 'Smo že parkrat o tem pisali. Najnovejša poročila pravijo, da je prodala Jugoslavija v Bolgarijo v preteklem le-tu 3C€0 vagonov pšenice. Sedaj je pa v Bolgariji močno zlasti povpraševanje po jugoslovanski koruzi, in so napravljeni že zaključki za 2000 vagonov koruze. Ni potem čudno, da je bolgarska trgovska bilanca tako zelo pasivna. (ieueralni konzulat kraljevine Jugoslavije v Hamburgu je bil pred kratkim na novo ustanovljen in je interesentom na razpolago. Želi, da se obračajo interesenti nanj potom svojih zbornic in ne neposredno. Trgovina mod Jugoslavijo in Grčijo kaže za Jugoslavijo zelo razveseljive zaključke; v enajstih mesecih je izkazan za Jugoslavijo povišek 137 milijonov diahem. Priobčimo člančič. jUtttjue>dnii SEJEM ZA KOŽUHOVINE. Iz dopošiljatve kožuhovine divje kože se vidi, kako veliko zanimanje vlada za naš kožuhovinasti sejem, ki se vrši v ponedeljek 27. januarja t. 1. v prostorih ljubljanskega velesejma. Kakor že skozi vsa prejšnja leta, odkar je začela zbirati in prodajati hožuhovino »Divja koža«, vlada med lovci veliko zanimanje na prodajo. Vsi pravi lovci se zavedajo, da primerno ceno doseže njihovo blago le, če je prodano po »Divji koži«, katere edini namen je, dvigniti cene naši kožuhovini, jih obdržati v odgovarjajoči višini in tako pomagati našemu lovstvu. Ce še niste poslali Vaše kožuhovine, jo pošljite takoj na naslov: »Divja koža«. Velesejem, Ljubljana. Velesejem v Poznanju se vrši letos od 17. aprila do 4. maja 1930. Zagrebški velesejem. Zagrebški zbor priredi svojo spomladansko razstavo od 5. do 14. aprila 1930, ki bo vsebovala VII. razstavo avtomobilov, XIII.’ špeci-jalni sejem poljedelskih strojev vseh vrst, razstavo perutnine itd. — Od 13. do 22. oktobra 1930 pa se vrši XIV mednarodni splošni sejem vzorcev s specijalni-mi sejmi za tekstilije, krzno, kože, stavbarstvo, hotelirstvo, poljedelstvo, domače plemenske živine itd. Zaradi likvidacije potrdil, ki so bila izdana po členu 10. zakona o vojni škodi 'in zaradi likvidacije 20% kronskih pri-manic je izdala Dravska finančna direkcija nastopni razgjs§. Z dn&Si* 17. januarja 1930. je stopil v ■veljavo zakon o jemanju iz obteka in o uporabljanju potrdil, izdanih po členu tO. Zakona o vojni škodi, in 20% kronskih priznanic. Po tem zakonu sprejemajo davčne uprave z£ odplačevanji davčnih zaostankov na Neposrednih davkih in državnih pribitkih, dolžnih do konca lita 1928, navedena potrdiVin navedene priznanice .namesto gotovine. sPreiemajo potrdila, od-V n J* " ail,ice °na občinska oblativa, ki m Je bilb z odločbo ministra « finance poverjeno vknjiževanje in pobiranje nepo srednjih davkov. Sprejemajo se sanio ona'potrdila in one priznanice, ki so bile izdane ob svojem času. Ne sprejemajo se »potrdila o neizdanem bonu za reparacije«, izdana po členu 11. zakona o vojni škodi; pač Pa se sprejemajo potrdila, izdana po 61. 10. zak. o vojni škodi. Nadalje se ne sprejemajo za odp’ačilo dolga niti se ne priznavajo krrnske priznanice, izdane na ozemlju, ki je danes izven mej kraljevine. Za poravnavo svojih davčnih zaostankov se s temi potrdili in prizranicami ®hko koristijo ne samo osebe, na kate* *e se glase, ampak vsak drug davčni Vnik’ W ”h i,ra- Neukoriščeni ostanek vsote, označen NA Razglas glede likvidacije 20-odstotnlh kronskih priznanic. na potrdilu ali na prinanici, ki presega osebni dolg enega prinosnika ali skupni dolg ve? prinosnikov omenjenih potrdil in priznanic, se nikakor ne bo več vpo-števal. Navedenih potrdil in priznanic ne morejo v nobenem primeru liporabiti prinosniki za poravnavo davka, ki je bil odmerjen za leto 1929. ali kasneje. Na vsakem potrdilu, odnosno na vsaki priznanici se zapiše pred davčnim, odnosno občinskim oblastvom, ki jih sprejema, ona oseba, ki se okoristi z njimi in sicer svojeročno,' odnosno jo zapiše, Če je nepismena, Uradnik pred prinosnikom in dvema pričama^ in sicer z njenim imenom in prebivališčem; prav tako se zapiše vsota, ki je bila plačana zaradi poravnave davkoplačevalčevega davčnega dolga. * ! ‘ •5 Na ta način je moči urediti stare davčne zaostanke samo tlo vštetega dne 1?.' marca 1930. Po tem roku se ne bodo ta potrdila in te priznanice v to srrho vež sprejemale in tudi se po tem robu država ne bi smatrala za zavezano, plačati zanje komurkoli ali karkoli. Občinstvo, ki nima davčnih zaostankov do konca leta 1928, v tem roku lahko proda potrdila, odnosno priznanice ali pa jih lahko svobodno odstopi osebam, ki imajo davčni dolg, a niso v po* sesti takih potrdil, odnosno priznanic. Dravska finančna direkcija v Ljubljani, dne 20. januarja 1930. Pomočnik finančnega direktorja BajiS s. r. Ju j! •>'> Devizno tržišče. V minulem tednu je bil devi/jii promet na Ljubljanski borzi dokaj znaten (21.973 milijona Din) osobito v primeri s prometom predzadnjega tedna, ki je zaključil s približno 17 in X> milijona dinarjev. Omenjeni porast deviznega prometa je pripisati v prvi vrsli občutnemu in neprestanemu dviganju tečajev važnejših deviz, s katerimi se kupčuje zlasti na našem tržišču Od celotedenskega prometa odpade na Narodno banko 5-834 milijona dinarjev, tedaj za okoli pol milijona uianje nego v pretečenem tednu, dočim je vse ostale zaključke omogočila privatna ponudba, 1U je dala na razpolago največ Londona (6-C08 milijona Din), Newyorka (3-798 milijona Din), Trsta (2-678 milijona dinarjev) in pa Curilia (l-605 milijona dinarjev). Pretežni del porasta deviznega prometa v prejšnjem, tednu (ca. 4 milijone dinarjev) beležijo zgolj zaključki v devizah London in Newyork, med tem, ko so prometne številke ostalih deviz po večini neizpremenjene. V izkazih dnevnega deviznega prometa prevladujeta London in Newyork skozi celi pretekli teden, ki je na pondeljkovem borznem sestauku (13. januarja) dosegel svoj največji dnevni promet od preko 5-609 milijona Din, nalik torkovem sestanku, ki pa izkazuje najnižje doseženi dnevni promet od približno dveh milijonov dinarjev. Glede na velikosti v poedinih devizah tekom minulega tedna perfektuiranih zaključkov je razvrstitev naslednja (vse v milijonih dinarjev); London 6-036, New York 4-223, Trst 2-678, Berlin 2-435, Cu-rih 2 229, Dunaj 1-986, Praga 1*610, Amsterdam 0-486, Pariz 0 267 in Budimpešta 0-023. ' Kakor že preje omenjeno je bi'a devizna kupčija oživljena vsled trajajoče »hausse« malodane vseh važnejših tečajev izvzemŠi Curiha, ki je dosledno ne-izpreipenjeno beležil na bazi 1095-90 in Amsterdama, kateri je — v šosledju s tečajem Bruslja — bjl v očitnem opada-nju in še šele na zadnjem borznem sestanku (17. januarja) za par točk okrepil. Naglejši tečajni porast v zadnjem tednu očitujejo predvsem devize Berlin (od 13-51 na 13'54), Dunaj od 7-9595 na 7-9726), Newyork (od 56 50 na 56-575), dalje London (od 27&-62 na 275-98) in Budimpešta, ki je od 9-8959 (13. t. m.) tekom tedna okrepila svoj tečaj na 9-9069 (17. t. m.). Tudi Pariz je šel v svoji oscilaciji stalno navzgor in se učvrstil na bazi 222-69 pravtako kot Praga, ki je od pondeljka na petek prejšnjega tedna dosegla znaten tečajni porast 25 točk. Slično pot je šla do 16. t. m. deviza Italija, ker izkazuje v tem času krepak tečajni dvig od 295-85 (13. januarja) na 296-50 (16. januarja) in šele na zadnjem borznem sestanku utrpi desetpoenski padec. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Nikakih pomembnejših izprememb. Zaključkov ni bilo. Tečaji so povečini ostali popolnoma n eizpremenjeni, razen pri Pfvl hrvatski šteddonici, ki je od 13. t. m. dalje noti-rala 925 Din za denar, od 16. t. m. dalje pa samo 920 Din tudi za denar, seveda brez blaga, enako kot Strojne tovarne in livarne, ki so 15. t. m. beležile 72 Din za denar. (.. .. Tendenca je neizpremenjeno mlačna, zanimanje pa skrajno ‘Slabo. Lesno tržišče. Tendenca na lesnem trgu je radi letnih bilanc posameznih lesnih odjemalcev zelo mlačna. Izvršujejo se samo stari zaključki in kupuje se le blago, ki se ga najbolj nujno rabi. Tudi kupčija v gori-vem materijalu je radi mile zime skoro popolnoma popustila. Cene v drvah so znatno padle, množijo se pa protesti radi slabega blaga. Smatra se, da bode cena v gorivem drvn še nadalje padala. Prodanih je bilo v pretečenem tednu 12 vagonov bukovih drv, 2 vagona mehkih drv in en vagon oglja. Drugega blaga ee je zaključilo: 6 va- gonov hrastovih pragov eksekutivnim potom, 1 vagon nežamanih bukovih plohov, 4 vagone desk smreka-jelka in 2 vagona neobrobljenih hrastovih plohov. Išče se pa sledeče blago: 1 vagon tramov in sicer: od 8/11: 4 komade 4 m; 11/11: 6 kom. 5 m; 11/13: 79 kom. 5 m; 37 kom. <5 m; 13/16: 20 kom. 6 m, 22 komadov 7 m; vagon.kompletirati s 11/11 od 4 m. Cena fco vagon Sušak pristanišče. Ca. 250 m3 bukovih hlodov I. od 3 80 m naprej s 15% od 3 do 3 70 m dolžine, od 35 do 50 cm srednjega premera, s 15% od ‘50 do 34 cm. Dobava: april. 3 vagone brzojavnih drogov, smreka, jelka, bor, po možnosti samo borovih od 10, 11, 12 m s premerom v vrhu od 13 do 15 cm; cena fco vagon via Podbrdo. Večjo množino smrekovih desk in sicer: 10% 12 mm, 25% 18 mm, 35% 24 mm, 30% 28, 38, 48, 58 mm, vse 4 m dolžine, I., II., lila., monte, roba paralelna, ostroroba, oče-Ijena, cena franko vagon prihod Sušak pristanišče. Ca. 600 m“ prizmiranih desk, smreka, jelka IS) mm, 4 m, in sicer: 200 m3 od 22 cm-širine, 200 m3 od 29 cm in 200 m3 od 33 cm širiiie. Cena franko vagon nakladalna postaja. ‘{ vagone tramov od 18/24 cm in sicer: 1 vagon od 5 m, 1 vagon od 6 m in 1 dopjon od 9, 10, 12 m dolžine. Ca. 100 m3 kratic 24 mm od 150 do 3 50 m dolžine, vezanih, paralelnih. Cena fco vagon nakladalna postaja. Deske 38 nini sinrekn. Jelka, paralelne ali konične 4 m 'III a., fco vagon nakladalna postaja. . Trami: 2 do 3 vagone 8/8 do 10/10 kakor sledi: 8/8: dolž.: 4 m 10 m3, 5 m 15 m3: 8/10:. dolž.: 4 m 5 m3, 5 lil 10 in3, 6 m 10 m3, cena naj se glasi franko vagon Djevdjelija tranzit. tf Večje množine rezane jelovine za jutn* Ameriko, paralelne, ostrorobe, očeljene, I., II., III., monte, cena fco vagon meja Postoj--na, odnosno Sušak pristanišče. No. 1. 40% = 1 X 12 palcev.'2'54 cm deb., ■ 30-48 cm Sir.; 20% * 150 X 12 palcev. »-81 jem deb., 80-48 -cm Sir.; 40% —12 X 12 palcev., 5 08 cm deb., 30 48 cm šir.: dolžina od 12 do 16 čevljev — od 3 658 do 4 877 m. No. 2, 50% = 1 X 12 palcev. 2 54 cm deb., 30 48 cm šir.; 20% - 1-50 X 12 palcev, 381 cm deb.. 30 48 cm šir.; 30% - 2 X 12 palcev, 508 cm deb., 30 48 Cm šir.; dolžina od 12 do 16 čevljev = od 3 658 do 4 877 m. No. 3. 25% =2X3 palci. 508 cm deb.,1 702 cm šir.; 15% = 3X8 palci. 762 cm cm deb., 7-62 cm šir.; 10% =3X4 palci, ■ 7 62 cm deb.v 1016 cm šir,; 10% = 3X6 palcev, 7-62 cm deb., 1524 cm šir.; dolžina od 12 čevljev naprej; 12% =3X9 palcev, 7 62 cm dob., 22 86 cm šir.; 11 % =’ 4 X 4u palci, 1016 cm deb., 1016 cm šir.; 10% =: 4 -X 6 palcev. 10-16 cm deb.. 15-54 trni Sir.; 7% = 4X9 palcev. 10 16 cm deb., 2286 cm šir.j , dolžina od 3 658 m naprej. No. 4. 10% = 1 X 3 paTiii 2-54 cm deb., 7 62 cm šir.; 5% = 1X4 palci. 2 54 cm deb., 1016 cm šir.; 50% —1X6 palcev, 2 54 cm , dob., 15 24 cm šir.; 10% = 1 X 12 palcev,-, 2-54 cm deb., 30 48 cm šir.; dolžina od 12 čevljev naprej s 50% od 16 čevljev; 15% = 1 50 X 12 palcev, 3 81 cm deb., 30 48 cm šir.; 10% = 2 X 12 palcev, 508 cm deb.. 30 48 cm šir.; dolžina od 3 658 m naprej s 50% od 4 877 m. No. 5. 10% = 1 X 3 palci. 2 54 cm deb., j 7-62 cm šir.; 5% = 1X4 palci 254 cm deb.,-; 1016 cm šir.; 30% = 1 X palcev, 254 cm deb., 15 24 cm šir.: dol-žina od 12 do 16 čevljev s 40% od 16 čevljev: 5% = 1 50 X 12 palcev, 381 cm deb., 3048 cm šir.; 7% = 1 X 12 palcev, 2 54 cm deb., 30 48 cm šir.; 8% = 2 X 12 palcev, 5 08 cm deb.. 30 48 cm šir.; dolžina od 3 658 do 4 877 s 40% od 4 877 m; 15% =2X3 palci. 508 cm deb.. 7-62 cm šir.; 10% =3X3 palci 7 62 cm deb., 7-62 cm šir.; 5% = 3X4 palci, 762 cm deb., 1016 cm šir.: 5% =3X6 palcev. 762 cm deb., 15 24 cm šir.: dolžina od 12 čevljev naprej s 40% od 16 in ne vež od 10% od 12 čevljev. . . « deb., 7 62 cm šir.: 5% = 3X4 palci,, 7'62 cm deb.. 1016 cm šir.: 5% = 3 X 16 naVev. y 7 62 cm deb., 1524 cm šir.: dnlžfha od 12 !> čevljev naprej, s 50 % od 16 čevljev: 5% = f 3X9 palcev. 7-62 cm deb. 22 86 cm šir.; 5% k = 1X4 palci, 2 54 cm deb . 1016 cm šir,; 5% =1X8 palci,;2 54 cm' deb.. 7 62-cim Šir.; , 40% = 1X8 palcev, 2 54 cm deb.. 15-^4 m „• Šir.: 15% = 1 X 12-palcev 2-54>fflr deb. 3048 , «m šir.: 50% = 1-50 X 12 pf»le»*V 3 81 cm deb.. 3048 cm šir.; 5% = 2 X 12 palcev, 508 cm deb., 30 48 cm šir.; dolžina Od 3 658 .naprej,8* 50%. od 4877 m. ______________ No. 7. 100% — 2 V 12 palcev, 508 cm deb., 30 48 cm šir.- dolžina od 12 čevljev naprej. dolžina od 3 658 m naprej. No. 8. 35% = 1 X 1? pa1 cev. 2 54 cm deb.. 30 48 cm šir.: 25% *= 150 X 12 palcev. 381 cm deb.. 30 48 cm šir • 40% - 2 X 12 pat-cev. 5 08 cm deb.. 30 48 cm šir.; dolžine od 12 čevliev s 50% od 16 Pevliev. No. 9. 40% - 2 X 3 naVi 5 08 cm deb., 7-62 cm šir.: 20% - 3 X 3 palci. 7 62 cfti deb.. 7 62 cm Sir.: 10% = 3 X 4 nalci. 7-62 cm deb.. 1018 cm šir : \*% - 3 V 6 palcev, 762 cin deb.. 1524 cm »ir.; 15% = 3 Y 0 paVev, 7 6° cm d«b. 22 86 cm šir.- do’5,ine od 12 Čevljev naprej s 50% od 16 čevliev; dolžine od 3658 m naprej s 50% gd 4 877 metra. ' ®la’ v Ljubljani W tovarn« w vinskega kisa, d. s o. z„ Ljubljana nudi najllnejil In naJokusnalM namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijenKno naimodernele urejena kisarna v Ju* goslaviil. No. 10. 100% = 1X6 palcev, 2 54 cm deb., 15 24 cm šir.; dolžina kakor zgoraj. No. 11. 15% =1X6 nalcev, 2 54 cm deb., 15 24 cm Sir.; 10% = 1X9 palcev, 254 cm deb., 22 86 cm šir.; 20% = 1 X 12 palcev, '2-54 cm deb., 30 48 cm šir.; 8% = 2X3 palci, 5 08 cm deb., 7 62 cm šir.; 10% = 3 X 3 palci, 7 62 cm deb.; 7 62 cm šir.; 7% = 3 X 4 palci, 7 62 cm deb., 10 16 cm šir.; 20% = 3X6 palcev, 7 62 cm deb., 1524 cm šir.; 10% = 150 X 9 palcev, 3 81 cm deb., 22 86 fsm šir.; dolžine od 12 čevljev s C0% od 16 čevljev; dolžine od 3 658 m naprej s 60% od 4-877 m. No. 12. 100% = 1 X 12 palcev, 2-54 cm deb., 30 48 cm šir.; dolžina od 12 čevljev do 46 s 60% od 16 čevljev. No. 13. 100% = 2 X 12 palcev, 5 08 cm deb., 30 48 cm šir.; dolžina kakor zgoraj. No. 14. 70% = 1 X 12 palcev. 2 54 cm deb., 30 48 cm šir.; 30% = 2 X 12 palcev, 508 cm deb., 30 48 cm šir.: dolžina kakor zgoraj. No. 15. 60% = 1 X 12 palcev, 2 54 cm deb., 30 48 cm šir.; 40% = 2 X 12 palcev, 5 08 cm deb., 30 48 cm šir.; dolžina kakor zgoraj. No. 16. 50% = 1 X 12 palcev, 254 cm deb., 30 48 cm šir.; 50% = 2 X 12 palcev, 508 cm deb., 3048 cm šir.; dolžina kakor zgoraj. No. 17. 55% = 1 X 12 palcev, 2-54 cm deb., 30 48 cm šir.; 45% = 2 X 12 palcev, 5-48 cm deb., 30 48 cm šir.; dolžina kakor zgoraj. No. 18. 45% = 1 X 12 palcev, 2 54 cm deb., 30 48 cm šir.; 55% = 2 X 12 palcev, 508 cm deb., 30 48 cm šir.; dolžina kakor zgoraj. No. 19. 75% = 1 X 12 palcev, 254 cm d|eb., 30 48 cm šir.; 25% = 2 X 12 palcev, 508 cm deb., 30 48 cm šir.; dolžina kakor zgoraj. Brzojavni drogovi: 15 do 20.000 komadov: 7,K m dolž., 11—13 cm deb. v vrbu; 8 m dolž., 11—13 cm deb. v vrhu; 8X> m dolž., 12—13 cm deb. v vrhu; 9 m dolž., 12—13 cm deb. v vrhu; 10 m dolž., 12—14 m deb. v vrhu; 11 m dolž., 13—15 cm deb. v vrhu; 12 metrov dolž., 13—15 cm deb. v vrhu; 13 m dolžine, 14—16 cm deb. v vrhu. 1 vagon smrekovih lctvic 30 X 40 mm. sestavljeno z 10 m3 v dolžinah od 2, 2 50, 3, 3-50 in 10 m3 v dolžini 4 m, vagon se lahko kompletira s smrekovimi deskami tombante poljubnih dimenzij. Letvice morajo biti vezaje v svežnje. Borove podnice, 50 in 60, mm debele, 2 90 m dolge, 22 cm fiksne širine. Ca. 100 m3 hrastovih podnic, 2 65 m dolžine, 43 mm debeline, od 19 do 28 cm širine. Oena franko vagon meja. Plačilo proti duplikatu. 2 vagona bukovega oglja, samo »cannelloc. Cena franko vagon meja ital.-jug. 22.800 komadov smrekovih desk, paralelnih, ostrorobih, očeljenih, I., II. (brez srca'), 13 X 80 X 3&50 mm: 22.800 komadov 13 X 80 X 2850 mm. — Cena franko vagon ,.neja italijansko-jugoslovanska, plačilo proti duplikatu. "1 vagon kratic in sicer: pol vagona 12 mm in drugo polovico 18 mm debeline, paralelno, ostrorobo, očeljeno, vezano. I., II., III., monte. Cena Iranko vagon nakladalna postaja. 2 vagona bukovega oglja, suhega, vilane-ga. Gena franko vagon nakladalna -postaja. P