NOVA VLADA JE PRISEGLA
PRVA SEJA LETOS IZVOLJENEGA PARLAMENTA
Notranjepolitična aktivnost v Avstriji, ki je zaradi državnozborskih volitev prišla z normalnega tira, je ta teden našla spet nazaj v običajne oblike. Seveda pa se te oblike v marsičem razlikujejo od prejšnjih, namreč v toliko, da so bile prilagojene politični stvarnosti, kakršna je bila ustvarjena z odločitvijo volivcev, ki so 10. oktobra odločali o bodočem razvoju političnega življenja v naši državi.
Najbolj viden odraz teh sprememb sta vsekakor pomembna dogodka včerajšnjega dne: po eni strani prva seja pred tedni izvoljenega parlamenta in po drugi strani zaprisega nove zvezne vlade.
Dosedanja zvezna vlada, ki jo je Zvezni predsednik po volitvah za-časno poveril z nadaljnjim vode-!'jem poslov, je imela v sredo svo-1° zadnjo sejo. V četrtek se je jeznemu predsedniku predstavila nova vlada, ki je bila ob tej Phložnosti zaprisežena in je s tem lorrnalno prevzela vladne posle.
Parlamentu pa se bo predstavila na današnji seji, na kateri bo kancler Kreisky podal tudi običajno izjavo z glavnimi točkami svojega vladnega programa.
Nova vlada, ki jo je na podlagi prepričljive volilne zmage ponovno sestavila SPO’ sama in ki ji spet predseduje zvezni kancler dr. Bru-
V korist Južne Tirolske
je bila sprejeta važna odločitev
Prejšnji teden ali bolj točno 27. Oktober 1971 bo nedvomno zapisan pomemben datum v zgodovini Juzne Tirolske. Tega dne je namreč •talijanski senat z javnim glasova-Rm in dvetretjinsko večino v dru-°lcv odobril ustavni zakon, ki se na-asa na spremembo posebnega statu-■a dežele Trentinsko-Zgornje Poadiž-le' S tem je bil dokončno izglasovan ^stavni zakon o izvajanju tako ime-n°vanega „pakcta“ za južnotirolsko ^njšino.
Kako pomembna je ta odločitev a bodočo usodo južnih Tirolcev, iz-**aJa dovolj jasno iz izjave, ki jo je P° glasovanju podal predsednik juž-l^tirolske ljudske stranke dr. Silvius jtagnago, ki je poudaril, da gre ne-vomno za zgodovinski dogodek. ^Pomnil je na leto 1919, ko je taktna kraljevina Italija zagotovila genski pokrajini posebno avtono-j^JO, vendar obljuba nikdar ni bila , Polnjena, ker je čez nekaj let pri-re na oblast fašizem, ki je pričel z aznarodovalno politiko. Govoreč o Porazumu, ki sta ga po drugi sve-vni vojni dosegla De Gasperi in i ru°er, pa je Magnago dejal, da so Kusnje zadnjih dvajsetih let doka-| ,e> da ta sporazum ni mogel v ce-11 zadovoljiti potreb prebivalstva.
^akon o izvajanju „južnotirolske-gi »Paketa", ki daje tamkajšnji nem-. ° govoreči narodnostni skupnosti v lo v široko avtonomijo glede vseh i Pisanj tako upravnega kot tudi je .tUrnega in gospodarskega značaja, si llalijanska vlada predložila v po-_,ariski zbornici 19. januarja lani;
jeti še potrebne izvedbene zakone, toda tukaj ima v smislu sporazuma še dve leti časa. Vendar je tudi na tem področju dokazala, da ji je resno za dokončno rešitev južnotirolskega vprašanja: od skupno 14 potrebnih izvedbenih zakonov jih je vlada že 12 predložila parlamentu, in sicer sporazumno in z odobritvijo prizadete južnotirolske manjšine.
Ko bo avstrijski zvezni predsednik Jonas v dneh od 15. do 17. novembra bival na uradnem obisku v Rimu, bo torej Italija lahko pokazala na dejanja, ki mnogo bolj kot najlepše besede in obljube dokazujejo njeno iskreno željo, da vprašanje Južne Tirolske v bodoče ne bi več bremenilo odnosov med obema državama.
no Kreisky, se od prejšnje le malo razlikuje: od prejšnjih članov je izpadel edinole minister za pouk Leopold Grafz, ki je postal posle-vodeči predsednik kluba socialističnih poslancev, medtem ko je njegovo mesto v vladi prevzel dosedanji kulturni reterent gradiščanske deželne vlade dr. Alfred Sinowatz; nova člana vlade pa sta postali še dr. Ingrid Leodolfer kot minister za zdravstveno politiko in varstvo okolja ter Elfriede Karl kot državni tajnik za družinsko politiko.
Brez vsake „senzacije" so bile izvedene tudi spremembe v parlamentu. Na včerajšnji prvi seji so bili izvoljeni trije predsedniki — dosedanjega 1. predsednika Karla Waldbrunnerja, ki zaradi dosežene starostne meje ni več član parlamenta, je nasledil predsednik zveze sindikatov Anton Benya (SPOJ, za 2. predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Alfred Maleta (OVP) in za 3. predsednika Otto Probst (SPC), ki je prav tako že doslej zavzemal ta položaj. V vodstvu poslanskih klubov je prišlo do spremembe le pri socialistih, kjer je bivši minister Gratz zamenjal dosedanjega poslevodečega predsednika dr. Bruna Pittermanna, ki zaradi dosežene starostne meje pri letošnjih volitvah ni več kandidiral; za predsednika kluba OVP-jevskih poslancev je bil znova izvoljen dr. Stephan Koren, pri FPO-jevskih poslancih pa je bil na predsedniškem položaju spet potrjen Friedrich Peter.
Vladno izjavo bo, kakor že povedano, kancler Kreisky podal na današnji seji parlamenta, razprava o programu nove vlade pa je predvidena šele za prihodnji teden.
N arodnost ne skupnosti
IN USTAVNA RAZPRAVA V SLOVENIJI
Trenutno je v Sloveniji v teku razprava o dopolnilih ustave, kajti z novo ureditvijo jugoslovanske federacije je mnogo važnih pristojnosti prešlo na posamezne republike, ki morajo zdaj temu primerno spremeniti oz. dopolniti tudi svojo zakonodajo in ustavo. Ustavna reforma, o kateri teče zdaj široka razprava, je seveda izrednega pomena tudi za pripadnike italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji.
O ustvnih dopolnilih z zornega kota narodnostnih vprašanj je pred kratkim razpravljala medobčinska komisija za narodnostna vprašnja, ki deluje pri občinskih konferencah SZDL v Lendavi in Murski Soboti. Pri tem se je komisija opirala predvsem na stališča občanov madžarske narodnosti, ki so zavzeto sodelovali v javni razpravi o dopolnilih republiške ustave.
Ugotovitve pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti je strnil predsednik komisije za narodnostna vprašanja Frans Hajoš iz Lendave, ki je naglasil, da Madžari v Prekmurju pozdravljajo formulacijo ustavnega dopolnila, kjer sta madžarska in italijanska narodnost posebej označeni kot sestavni del slovenske samoupravne skupnosti. „Sicer smo že doslej v praksi obravnavali obe narodnosti v Sloveniji v skladu z našo občo politiko do drugih narodnostnih skupnosti in v skladu z znanimi načeli naših najvišjih organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, vendar prinašajo ustavna dopolnila kvalitetne spremembe v te odnose," je dejal predsednik Hajoš in opozoril, da sta že v osnovni ustavni definiciji slovenske države in samoupravne skupnosti madžarska in italijanska narodnost posebej omenjeni.
Po mnenju komisije je to najboljše jamstvo, da bo republika resnično lahko zagotovila tem narodnostim enakopravnost ter bo lahko še bolj učinkovito vplivala na vsestranski napredek italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Konkretno je komisija med drugim predlagala, da bi moralo dobiti v ustavi ustrezno mesto dvojezično poslovanje na dvojezičnih območjih, kakor bi morala ustava vsebovati tudi določilo o možnosti šolanja v dvojezičnih šolah, zlasti ko je tudi ustavno sodišče SRS ugotovilo ustavnost dvojezičnega šolanja. Nadalje naj bi v ustavi posebej določili možnost združevanja pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti v ustanove in organizacije zaradi ohranitve narodnostne kulture in narodnostnih značilnosti ter zagotovili tudi financiranje dejavnosti narodnostnih skupnosti.
K sedanjim ustavnim dopolnilom pa je komisija še predlagala, da bi v njih zagotovili predstavnikom madžarske in italijanske narodnosti zastopstvo v oblastnih in predstavniških organih, kot so to uredili tudi na Hrvatskem. Končno je komisija sprejela še predlog, naj bi že v ustavi določili pri skupščini in pri izvršnem svetu SR Slovenije telesa, ki bi se izključno ukvarjala z vprašanji narodnosti v republiki; v teh organih naj bi dobili ustrezno zastopstvo tudi pripadniki italijanske in madžarske narodnosti.
Predsednik Nixon: „Tito je osebnost, ki ji ni primere v današnjem svetu!“
°rnica ga je prvič odobrila 23. ja-v arja letos in so ga potem predali 0,razPravo senatu, ki ga je prvič °bril 17 junija; v zbornici je bil - <0n drugič odobren 22.
je
julija
dol? 11 j' tcc^cn Sa je v drugič in s tem je ^°nčno sprejel senat. Glasovanja se tji ^deležilo 254 senatorjev, od kate-fJ. t'h je 233 glasovalo za in 9 (nco-lib'St^ Prot>> medtem ko se je 12 palcev glasovanja vzdržalo; prav tir ? s? ie 8lasu vzdržal tudi južno-Iški senator dr. Brugger, ki je s hotel izpričati, da manjšina ni U,Sem zadovoljna z zakonom, „ki kal Pomeni napredek, vendar ni-*0r še končni cilj".
S
Ita).sprejemom ustavnega zakona ie lja vsekakor pravočasno izpolnila Ce«Znosti, jih je prevzela v „pa-u • Seveda bo morala zdaj sprc-
Ob koncu prejšnjega tedna je bival na uradnem obisku v Združenih državah Amerike jugoslovanski predsednik Tito, ki je s svojim gostiteljem predsednikom Nixonom imel razgovore o važnih mednarodnih in bilateralnih vprašanjih. Temu obisku so z velikim zanimanjem sledili v najširši mednarodni javnosti ter je o podrobnostih tega obiska in zlasti o izjavah obeh državnikov obširno poročal ves svetovni tisk.
V vseh poročilih in komentarjih o tem obisku sta bili postavljeni v ospredje predvsem dve stvari: ugled, ki ga uživa predsednik Tito, ter politika, ki jo vodi Jugoslavija. To dvoje je posebej poudaril tudi ameriški predsednik Nixon, ki je v svoji zdravici dejal, da predsednika Tita po vsem svetu sprejemajo s častmi in s spoštovanjem, ker je dokazal da je mogoče imeti dobre stike z državami, ki se sicer same med seboj ne razumejo najbolje. „Zato je predsednik Tito osebnost,” je poudaril Nixon, „ki ji ni primere v današnjem svetu. Zgodovina se ga bo spominjala ne samo kot voditelja v vojni, temveč še bolj kot voditelja v miru, kot človeka, ki se trudi za stvar miru.”
Prav tako je predsednik Nixon naglasil pomen jugoslovanske politike neuvrščenosti in nazdravil prihodnosti Jugoslavije in vseh držav, ki so ji podobne, češ, da so po ozemlju in številu prebivalstva sicer majhne, vendar so ponosne, cenijo svojo neodvisnost in imajo vso pravico do neodvisnosti. ..Nazdravljam člove-
ku, ki brani pravico vsake države na svetu, da si izbira svojo lastno pot, da ima svojo lastno politiko, človeku, ki se bojuje za neodvisnost in mir v svetu — predsedniku Titu.”
Sestanki med obema predsednikoma so bili priložnost za vsestransko razpravljanje o glavnih vprašanjih, aktualnih za mednarodna dogajanja. Pogovori pri katerih so bila popolnoma upoštevana mnenja obeh strani, so zajemali tako vprašanja, kjer so si enakih mnenj, kot tudi tista, kjer so se pokazale razlike.
V skupnem sporočilu o pogovorih med Titom in Nixonom je rečeno, da sta predsednika posebno pozornost posvetila temu, da je treba zagotoviti mir in stabilnost po poti miroljubnega reševanja sporov in upoštevanja načel o neodvisnosti, medsebojnega spoštovanja in polne enakopravnosti suverenih držav, ne glede na razlike ali podobnosti v njihovih družbenih, političnih in gospodarskih sistemih, v popolnem soglasju z duhom in načeli ustanovne listine OZN. Pozdravila sta nenehno poglabljanje sodelovanja po svetu, tesnejše sodelovanje pri pogajanjih, katerih namen je usklajati interese vseh držav, velikih in malih, v svetu nedeljivega miru in neodvisnosti. V tej zvezi je bilo poudarjeno, da je politika neuvrščenosti Jugoslavije pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih, kajti države, ki uresničujejo tako politiko, lahko skupaj z drugimi aktivno pripomorejo k razreševanju svetovnih vprašanj in k ugodnemu razvijanju mednarodnih stikov.
V proučevanju dvostranskih vprašanj sta predsednika izrazila zadovoljstvo z dosedanjim razvojem odnosov med obema državama na vseh področjih, kakor tudi prepričanje, da so odnosi med ZDA in Jugoslavijo, ki jih označujeta enakopravnost in polno medsebojno upoštevanje, važen dejavnik miru in strpnosti v Evropi in na svetu sploh in da služijo smotrom širokega mednarodnega razumevanja. Glede nadaljnjega sodelovanja sta se predsednika sporazumela, da je v bodoče potrebno posebno pozornost posvetiti bolj razvitim oblikam gospodarskega sodelovanja, vštevši industrijsko kooperacijo, skupna vlaganja, sodelovanje na tretjih trgih, skupne načrte o znanstvenem in tehničnem raziskovanju in izdelavo dolgoročnega programa kulturnih in umetniških izmenjav.
Velik odmev v svetovnem tisku je imela tudi tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Tito ameriškim in tujim novinarjem odgovarjal na razna vprašanja. Med drugim je izrazil prepričanje, da Nixon in Brežnjev zelo lahko najdeta skupni jezik za rešitev določenih problemov. Na vprašanje, ali sodi, da bi bil koristen sestanek velikih sil „na vrhu”, pa je predsednik Tito poudaril, da bi bilo to koristno, če bi reševali medsebojna vprašanja, ne pa tudi druga, ki se tičejo drugih držav, kajti »zelo pozitivno bo, če se velike sile sporazumejo, da se ne vmešavajo v zadeve drugih, da pustijo, da vsak narod sam rešuje svoja vprašanja.”
PRED KMEČKOZBORSKIMI VOLITVAMI:
Odločitev 14. novembra ne bo težka
V nedeljo 14. novembra 1971 so koroški kmetje in posestniki kmetijskih in gozdnih zemljišč pozvani na volišče. Pri teh volitvah gre za to, da za prihodnjih pet let izvolijo organe svojega poklicnega zastopstva: krajevni kmečki odbor, odbor okrajne kmečke zbornice in občni zbor kmetijske zbornice.
Ko ocenjujemo razvoj volilne borbe teden dni pred volitvami, potem moramo reči, da je za te volitve na splošno prav med tistimi, ki se jih tičejo, malo zanimanja. Vsekakor manj kot pred volitvami 1951, 1956 in 1961.
0 Kar je bilo opaziti že pred volitvami 1966, postaja sedaj še bolj očitno: kmetijski posestniki in najemniki so se že pred volitvami odločili. Število tistih, ki se še niso odločili in ki jih volilne stranke še lahko pridobijo ali pa zgubijo, postaja vedno manjše.
# Očitno postaja še nekaj: volilne stranke imajo s svojimi programi in s svojo volilno propagando večje težave, kot so jih imele pri prejšnjih volitvah. Agrarno vprašanje je skoraj že v celoti „zvezna zadeva". Zakoni s tem v zvezi so stvar dunajske
parlamentarne večine. Poleg tega je agrarno vprašanje čedalje bolj povezano s splošno gospodarsko in družbeno politiko ter z mednarodnim gospodarskim razvojem.
0 In končno: ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki pripravlja ukrepe na področju agrarne politike in ki upravlja sredstva v prid pospeševanja kmetijstva, je ia-ni prešlo iz vpliva ‘GVP in njenega Bauernbunda pod vpliv SPd in njenega dolgoročnega gospodarskega koncepta.
S to spremembo pristojnosti se je v praksi agrarne politike zgodilo nekaj novega. Agrarni koncept, ki ga je DVP v čedalje večji meri izvajala v prid kmetov-žitarjev, to je zemljiških posestnikov v ravnini, ki imajo 50 in več hektarjev kmetijske površine, socialistična vlada v čedalje očitnejši meri prilagaja na dejanske potrebe kmetov-go-vedarjev, se pravi v prid tistih, na katerih rameh sloni oskrba prebivalstva z mesom in mlekom. To so manjši kmetijski posestniki
IZ DRUGIH LISTOV — IZ DRUGIH L
Samo slovensko
ne!
Ni še dolgo tega, kar smo bili deležni prav nesramnih diskriminacij na avstrijsko-jugoslo-vanski meji (Ljubelj), o čemer je Delo poročalo 3. 8. 1971.
Ko je javnost postala pozorna na način ravnanja avstrijskih carinikov do slovensko ali srbohrvatsko govorečih potnikov, je bilo čutiti, da bo deželna finančna direkcija v Celovcu le ukrepala.
Da temu ni tako, tale pripetljaj na Ljubelju. V ponedeljek 11. 10. 1971 mi je avstrijski carinik dal na Ljubelju tole informacijo: „Z menoj lahko govorite nemško, italijansko, francosko in angleško."
Na vprašanje, ali mogoče ne obvlada tudi slovenskega ali srbskega in hrvaškega jezika (saj je njegovo delovno mesto na avstrijsko-jugoslovanski meji), je carinik zadirčno odgovoril: „ Ne, in se tudi ne nameravam učiti!" Nadalje mi je dal vedeti: »Če ne znate nemško, počakajte nekaj ur, da pride tolmač."
Če se zamislimo, da je 1. Ljubelj mejni prehod, ki leži vendar na avstrijsko-jugoslovanski meji in 2. da tu živi na eni strani kot na drugi strani meje slovenski narod, potem taki in podobni dogodki jasno kažejo, kakšna je avstrijska politika dobrih sosedskih odnosov.
Razumljivo je, da se avstrijski turisti ne bodo skušali razgovarjati pri vstopu v Jugoslavijo z jugoslovanskimi cariniki po slovensko ali pa celo srbsko ali hrvaško. Razumljivo je tudi, da Jugoslavija skrbi v zelo širokem obsegu za take uslužbence na mejnih prehodih, ki obvladajo potreben tuj jezik.
Ni nam pa razumljivo, zakaj se avstrijske oblasti obotavljajo postaviti na mejnih prehodih ljudi, ki bi obvladali potreben tuj jezik. In to v času, ko potuje vsak dan izredno veliko število jugoslovanskih potnikov v Avstrijo, med temi pa je seveda število slovenskih potnikov največje.
Če ta problem bolj natančno osvetlimo, zapazimo takšno zaničevanje avstrijskih, predvsem pa koroških oblasti konkretno le do Slovencev oziroma Jugoslovanov.
Zdi se mi, da si obetajo avstrijske oblasti od takih in podobnih ukrepov predvsem dvoje:
1.	Večjo a izkrivljeno nacionalno zavest nemško govorečih državljanov in s tem še večjo šovinistično mržnjo do slovensko govorečih sodržavljanov. (Jasno kažejo to izgredi na nogometni tekmi v Žitari vasi, kjer so slovenski športniki deležni opazk kot SVINJE, Partizani in podobno; Delo, 17. 10. 1971).
2.	Čimprejšnjo asimilacijo Slovencev na Koroškem.	i
Dolžnost nove socialistične avstrijske vlade pa bo, da bo čimprej izolirala tiste nemške nestrpneže v deželi, ki toliko doprinašajo k temu, da se vedno znova in znova pojavljajo ostudne diskriminacije Slovencev.
Če novi vladi to ne bo uspelo, se utegne zgoditi, da bo Avstrija v bližnji prihodnosti še izgubljala na ugledu.
Feliks Wieser
(Delo, Ljubljana, SO. 10. 1071)
v ravnini in gorski kmetje. Oboji so na trgu teh pridelkov docela izpostavljeni muhavosti kupcev in njihovemu manipuliranju cen. DVP in njen Bauernbund sta za časa svojega vladanja znala zaščititi cene žita in koruze, toda zagotoviti ustrezen zaslužek kmetom, ki morajo z ogromnim delom prirejati meso in mleko, nista hotela. Končno je bil bivši minister Schleinzer tisti, ki je s „kriznim grošem" obšel zakon o gospodarstvu z mlekom, istočasno pa s podražitvijo krmnega žita zmanjšal kmečki zaslužek pri mesu in mleku. S pospeševanjem zakotja krav je sprožil nazadovanje števila telet, s tem pa dohodkov kmetov-govedarjev. Vse to se je zgodilo v času, ko je bilo širom Evrope že očitno, da oskrba z mesom čedalje manj sledi povpraševanju za njim in ko je spričo tega začela njegova cena tudi v Avstriji naraščati.
Po prevzemu vlade in s tem tudi ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo so socialisti začeli spreminjati tudi uradno agrarno politiko: povečali so sredstva »zelenega načrta" za preobrazbo kmetijstva, zavrli so zahtevano podražitev žita, uvedli so poseben program izdatnejšega pospeševanja izboljšanja strukture gorskega kmetijstva z dotacijo 1,5 milijarde šilingov do leta 1975. Po-
leg tega so povečali vpliv vlade na razvoj gospodarske konjunkture in poskrbeli, da Avstrija ni imela le lani in letos polno zaposlitev prebivalstva, marveč je ta zagotovljena tudi v naslednjih letih. Končno pa so na posledice letošnje suše reagirali s tem, da so jesenski izvoz goveje živine podvojili.
S tem niso le najširših slojev kmečkega prebivalstva rešili skrbi prekrmljenja govedi skozi zimo, marveč so s tem tudi v veliki meri stabilizirali cene klavnih živali v prihodnjih dveh letih, istočasno pa uravnovesili ponudbo mleka s povpraševanjem za mlečnimi izdelki.
Agrarna politika socialistov se s tem bistveno razlikuje od agrarne politike DVP in njenega Bauernbunda. Ker imajo njegov instrumentarij v rokah socialisti, je mogoče že danes reči: kmečko prebivalstvo bo imelo v sedanji agrarni politiki svoje koristi bolj zagotovljene kot jih je imelo, ko je za to politiko odgovarjal OVP-jevski Bauernbund.
Za glasove volivcev 14. novembra se na Koroškem poteguje pet volilnih strank: Skupnost južnokoroških kmetov, Karntner Arbeitsbauernbund, Karntner Bauernbund, Freiheitliche Bauernschatt in Allgemeiner Bauernverband. Ko se bodo mandatarji teh strank po volitvah s svojimi koncepti soočili, bodo — kakor že zadnja leta — prišli do tega, da ne bodo mogli upravljati sredstev za pospeševanje koroškega kmetijstva po strankarskih načelih, marveč po regionalnih in prioritetnih potrebah. Prav v tem pogledu pa je velikega pomena, kako bodo v občnem zboru kmetijske zbornice in v okrajnih kmečkih zbornicah zastopane regije in doline naše dežele, predvsem pa kdo jih bo zastopal. Gre pa tudi za to, kako bodo zastopani kmetje, ki imajo dandanašnji največ problemov: kmetje-govedarji tako v dolini kot v hribih.
Če po tem pregledu položaja na agrarnem področju v deželi in pogojev za Izdatnejše upoštevanje kmetijstva in kmečkih ljudi naših krajev lahko damo priporočilo za volitve 14. novembra, potem moramo samo reči: Poskrbimo, da bo čim več naših ljudi prišlo v organe kmečkega zastopstva!
V PULJSKI LADJEDELNICI:
225.000 ton nosilnosti
bo imela nova ladja velikanka
Po zmogljivosti svojega ladjedelništva zavzema Jugoslavija pomembno mesto med evropskimi državami. V jugoslovanskih ladjedelnicah so gradili ladje že za številne države po vsem svetu.
Nov podvig dosega jugoslovansko ladjedelništvo zdaj v ladjedelnici »Uljanik" v Pulju, kjer trenutno gradijo ladjo velikan-
»Mozaik prijateljstva«
Na graškem Schlof|bergu so prejšnji teden v okviru posebne svečanosti odkrili ..Mozaik prijateljstva mest". Mozaik je delo grafika L. Schonauerja ter simbolizira prijateljstvo in sodelovanje med Gradcem In pobratenimi mesti Cenventry v Angliji, Darmstadt v Zahodni Nemčiji, Grdningen na Nizozemskem, Montclair v Ameriki, Pulj in Maribor v Jugoslaviji, Trst v Italiji in Trondheim na Norveškem.
Mozaik nosi geslo ..Prijateljstvo mest — prijateljstvo narodov", in v tem smislu so Izzvenele tudi besede, ki jih je spregovoril graški župan dipl. ing. Gustav Scherbaum. Svečanosti so se poleg predstavnikov Gradca udeležili tudi zastopniki omenjenih mest, s katerimi vzdržuje Gradec prijateljske odnose.
Ta svojevrstni spomenik mednarodnega prijateljstva je postavljen pred vhodom na ploščad, ob robu katere so lani odkrili spomenik »nemških Spodnještajercev", ki je vrgel senco na odnose med Štajersko in Slovenijo.
posiROKecDSvecu
ko, ki bo po svoji velikosti oziroma nosilnosti največji tovrstni objekt, kar jih je doslej bilo zgrajenih v Jugoslaviji.
Gre za motorno ladjo „Berge tiger", ki jo puljska ladjedelnica gradi za norveškega ladjarja Bergesena, za katerega bo potem zgradila še tri nadaljnje ladje velikanke. To bo namreč ladja z nosilnostjo 225.000 ton, njena dolžina bo znašala 314 metrov, široka bo 50, visoka pa 26 metrov. Njena površina bo tolikšna, da bi na njej lahko imeli tri nogometna igrišča. Za ilustracijo njene nosilnosti pa naslednje primerjave:	nova
ladja bo lahko sprejela tovor, za katerega prevoz bi potrebovali železniško kompozicijo, ki bi bila dolga 150 km, namreč „vlak" s 15.000 vagoni, od katerih bi vsak imel nosilnost 15.000 kg. In še drug podatek: s to ladjo bi — seveda le teoretično — lahko prepeljali 3 milijone ljudi, če bi vsak tehtal 75 kilogramov.
Motorna ladja „Berge tiger’ bo dosegla hitrost 16,5 vozla. Imela bo dva pogonska motorja s po 35.000 konjskimi močmi; tudi motorje so izdelali v lastni tovarni motorjev ladjedelnice „Uljanik’. Ladja bo lahko prevažala rudo in tekoči tovor.
Ladjo s takšnimi razsežnostmi gradijo seveda po posebnih postopkih. Najprej so zgradili prvi del dalje, prejšnji teden pa so spustili v morje tudi že drugi del in zdaj bodo oba po posebnem tehnološkem postopku združili v morju. Združitev te velike ladje bo tudi njen krst, pri katerem bo botrovala žena predsednika republike Jovanka Broz. To bo za puljsko ladjedelnico in sploh za jugoslovansko ladjedelništvo pomemben dogodek, kajti ob tej priložnosti bo ladjedelnica »Uljanik" slavila tudi 115-letnico delovanja — z novo delovno zmago: z dograditvijo največje v Jugoslaviji zgrajene ladje.
NEW YORK. — V socialnem odboru OZN je med razpravo o rasni diskrimina-ciji spregovoril tudi jugoslovanski pred' stavnik Bogdan Osolnik, ki je pozval Zdru-žene narode, naj se posvetijo iskanju novin
in uspešnejših načinov in sredstev za uveljavitev deklaracij, ki zahtevajo odprav® vseh oblik rasne diskriminacije. Poudarit je, da je letos, v mednarodnem letu boja proti rasizmu in diskriminaciji, pozornost svetovne javnosti obrnjena predvsem v atri' ški jug, kjer prakticirajo rasno diskrimina' cijo in apartheid kot uradno politiko, kiju® temu pa nekatere države sodelujejo s tunu rasističnimi in kolonialnimi režimi. OsolniK je ugotovil, da ni mogoče govoriti o uveljavljanju človekovih pravic, hkrati pa so delovati s tistimi, ki izvajajo apartheid-»Dobro vemo, kje so vzroki in kako J treba zdraviti to zlo človeštva. Potrebna je učinkovita akcija, da bi izkoreninili to nečloveško politiko in prakso. Treba Jf> da smo dosledni v besedah in dejanju1« kajti vse dokler bodo na svetu žarišča ide® logije in prakse rasne diskriminacije, borno v strahu za naše pravice človeka."
RIM. — Voditelj italijanskih socialist®.^ in bivši zunanji minister Pietro Nenni J trenutno na dvotedenskem obisku v LR
vodilnimi ki
taj’ski, kjer ima razgovore z tajskimi predstavniki.
MOSKVA. — V Sovjetski zvezi in tu v svetovni javnosti so dali velik poudare^ nedavnemu obisku prvega sekretarja S®T. jetske KP Leonida Brežnjeva v Francip Bilo je to prvo potovanje Brežnjeva na e ropski zahod, zato je razumljivo, da je govoril o dogodku evropskega, svetovneg in zgodovinskega pomena. Med tem 0 skom sta Brežnjev in francoski predsedn1^ Pompidou podpisala posebno deklaracij o načelih političnega sodelovanja, Na P? vratku domov pa se je Brežnjev ustavil v Vzhodni Nemčiji, kjer se je razg°varl. z novim predsednikom tamkajšnje part) Erichom Honneckerjem.
DUBLIN. — Vodja irske republikanske vojske Macgiolla je izjavil, da mora Brit
riii/i umakniti evnif* rPtP IT .Sev^rtie
nija umakniti svoje čete iz Severne — .. ker jo bodo sicer prisilili, da bo to štor »nepredvideni poti". Hkrati je M
po »nepredvideni poti . nitrati je -giolla zahteval, da mora Britanija ncnl
doma izpustiti osumljence na Severnem
skem, razveljaviti zatiralske zakone in uV® sti demokracijo ter osnovne državljan*.
sti uemoitracijo ter osnovne urw"•-pravice. Medtem se na Irskem nadaljuj) atentati in protiizpadi, ki so v zadnjih , secih zahtevali že veliko število človes življenj. V znamenju zaskrbljenosti zajr čedalje bolj napetega položaja na Irs* je bil tudi tradicionalni govor, ki ga je 1	■
la angleška kraljica Elizabeta ob otvori nove parlamentarne sezone.
WASHINGTON. — Kljub ostrim Pr<j'
1	• r	i	IfanSLO*
testom zlasti s strani Japonske in Kana danes izvedla na Aljaski do
bo Amerika danes izvedla na mjaao.. - .. _ največjo podzemsko jedrsko ekspl®^. Njena moč bo namreč 5 milijonov ton sičnega razstreliva TNT. Poskus bodo vedli 1600 metrov pod površino.
NEW DELHI. — Prejšnji teden so ke poplave opustošile območje Katek ^ ) govzhodni Indiji, kjer je po nepopolnih Pj. datkih izgubilo življenje več tisoč Med neurjem, ki je zajelo indijsko drz ^j Oriso in dele zahodne Bengalije, ju P*
veter s hitrostjo 150 km na uro, velika® ^
morski valovi pa so povzročili stra ^ opustošenje ter so prizadete kraje p°v odrezali od ostalega sveta.
KAIRO. — Pred nedavnim je Pozarflaj' tal uničil slovito kairsko opero, en° j starejših na svetu in v kateri je kila P a
sto leti prvič uprizorjena znana
opera „Aida“. Nekdanji dekan tehn je
fakultete v Kairu inž. Serif Numan P . a
• / jega
napovedal, da bodo v začetku prihodu) leta začeli graditi novo opero, in sice
načrtih izdelanih že leta 1965.
LONDON. — Britanski parlament prejšnji teden z veliko večino izgia
clrl/m n	RnMnno \T	-o
sklep o vključitvi Britanije v Evrops«- - g spodarsko skupnost. Laburistična stran je sicer izrekla proti taki vključitvi ^
smatra s strani EGS postavljene P°?°]abii' nesprejemljive, vendar je tudi precej rističnih poslancev glasovalo za Y -av-predlog. Odločitev so v mednarodni ^ nosti sprejeli kot zgodovinski dogo jja poudarili, da se je Britanija s tem 1 za Evropo.	^
NEW	YORK.	— Izvršni	0
UNESCO, organizacije Združenih ^ s dov za prosveto, znanost in ^kulturo«
25 glasovi proti 2 in 5 vzdržanim * da bo tudi v tej organizaciji kitajs« stopstvo prevzela LR Kitajska, metitreŽiina
bodo predstavniki Čangkajškovega .^j.|ju' na Tajvanu podobno kot v OZN čeni.
»=j 'J &	\!a 'A 'št fei i M ^
v-exvc/nx^
Klub slovenskih študentov
je spet poživil svoje delovanje
Osmošolci slovenske gimnazije v Celovcu so si sredi oktobra tega leta ogledali Dunaj, kakor to določa zvezno ministrstvo za vse avstrijske srednje šole. Ob tej priložnosti so jih v ponedeljek 11. okto-Ora povabili dunajski študenti v Svoje nove prostore v Mondschein-9Qsse 11. Tam se je po reteratu klubskega člana razvila diskusija o razmerah na slovenski gimnaziji, o Maturitetnem listu »OBRAČUN" in 0 avstrijski izobraževalni politiki Sploh.
Jubilej
UNESCO
Pred petindvajsetimi leti — 4. no-vernbra 1946 — ko je prvih dvajset ,rzav-članic podpisalo pristopne iz->aJe, je začela s svojim delom po-jna organizacija Združenih naro-a°v za prosveto, znanost in kulturo, splošno znana pod označbo
Unesco.
UNESCO si je ob ustanovitvi za-*!?v}la velike naloge in visoke cilje, ‘'ajvečji med njimi je bil brez dvo-*}a ta, da hoče s pospeševanjem so-aelovanja med narodi potom vzgoje, *nanosti in kulture prispevati k utr-ltvi miru in splošne varnosti, hkrati siriti spoštovanje do pravičnosti P Zakonitosti ter človekovih pravic n temeljnih svoboščin ne glede na ta*o, spol, jezik ali veroizpoved. y četrtstoletnem obdobju svojega 0"stoja in delovanja je UNESCO ^Pravila že ogromno delo v službi k\rjevanja medsebojnega spoznava-la in razumevanja med narodi. Pri e>n je posvečala prvenstveno skrb Sumljivo tistim predelom sveta, ki !° Zaostali tudi po svoji omikanosti P. kulturni ravni: prav po zaslugi NESCO so že mnogi milijoni ljudi ■Afriki, Aziji in Latinski Ameriki st°pili na pot omike, prosvete in pi-l^nosti. Velike zasluge pa ima NESCO tudi na področju prizadeli za ohranitev kulturnih spome-lkov človeštva ter so z njeno pod-n°r° v mnogih državah uspešno y.edli in opravili najrazličnejše ak-ule.
^ ®b uspehih, ki jih je UNESCO •e. doslej zabeležila, je ob njenem {."‘leju gotovo najbolj na mestu že-ta> da bi bila v bodoče deležna še ^c]e podpore pri svojem delovanju korist kulturnega dviga človeštva, tern pa tudi za razumevanje, strp-°st in prijateljstvo med narodi.
Nne 16. oktobra so klubaši organizirali družabni večer z namenom, da proslavijo 14 kolegic in kolegov, ki so v zadnjih treh letih uspešno zaključili svoj študij, hkrati pa vpeljejo v svoje vrste novince, ki so prišli po večini iz slovenske gimnazije v Celovcu, in tistim, ki novih prostorov še niso poznali, le-te predstavijo.
Predsednik Kluba slovenskih študentov Teodor Domej je v pozdravnem govoru med drugim povedal, da pri oceni trenutne povezanosti s Koroško lahko ugotovimo, da morda še nikoli poprej niso bili dunajski študentje tako tesno povezani z dogajanji na Koroškem. „Ravno zaradi tega pa smo prišli do prepričanja, da je te povezanosti z ljudstvom še vse premalo. Da bomo lahko resnično postali povezani z njimi, bomo morali natanko spoznati položaj, v katerem se nahaja slovenska manjšina na Koroškem. Spoznati bomo morali vse probleme, vse načine narodnostnega zatiranja in diskriminacije, predvsem pa seveda vzroke le-tega. Brez tega ne more biti prave povezave in skupnega boja za pravice in popolno svobodo slovenskega ljudstva na vseh področjih."
Dr. Pavel Zdovc je v svojem reteratu naslikal razvoj politične zavesti med slovenskimi študenti na
Dunaju in pri tem govoril o štirih stopnjah te zavesti. Prva stopnja je trajala od leta 1959 do 1961 in se je odlikovala po tem, da so vsi študenti bili abiturienti nemških srednjih šol. Njih znanje slovenskega književnega jezika je bilo pomanjkljivo, s seboj na visoko šolo so prinašali nekakšno čudaško bukovniško jezikovno-kulturno narodno zavest, ki so jo izoblikovali med nemškimi sošolci. Po svojem socialnem izvoru so prišli skoraj vsi s kmetov ali iz delavskega razreda; večino so bremenile materialne skrbi. Druga stopnja posega v obdobje, ko je imel Klub svoje zbirališče in središče še v starem Korotanu v Bennogasse. Značilen za to dobo je bil konflikt med študenti in samovoljnimi in avtoritarno klerikalnimi težnjami do-movskega vodstva, ki je v tretji stopnji dosegel svoj vrhunec v dunajskem uporu leta 1968 in prizorišče spopada deloma prestavil že z Dunaja v Celovec, kjer je desničarski tisk zavzel negativno stališče do upornih študentov in se tako istovetil s slovensko klerikalno miselnostjo. Študenti svojih teženj sicer niso uveljavili, vendar so ti dogodki okrepili njihovo samozavest. Sedanja stopnja pa se odlikuje po tem, da narodne zavesti in narodne problematike študentje ne vidijo
Letošnje Borštnikove nagrade
Tudi letošnje Borštnikovo srečanje, kakor imenujejo vsakoletni teden slovenskih gledališč v Mariboru in o katerem smo v našem listu že poročali, se je zaključilo s slovesnostjo, na kateri so podelili letošnje Borštnikove nagrade za najboljše gledališke dosežke.
Najvišje slovensko gledališko priznanje, to je Borštnikov prstan, je dobil član ljubljanskega Mestnega gledališča Vladimir Skrbinšek, in sicer za življenjsko delo kot eden izmed najmarkantnejših slovenskih igralcev.
Diplome in nagrade je strokovna žirija priznala naslednjim igralcem in režiserjem: Poldetu Bibiču, Ivi Zupančičevi, Sandiju Krošlju in Miletu Korunu, denarne nagrade pa Miranu Herzogu, Lidiji Kozlovi-čevi, Borisu Kralju (ki pa je nagrado medtem zavrnil, »dokler se stanje v slovenski kulturi bistveno ne spremeni"), Arnoldu Tovorniku in Igorju Pretnarju.
Z umetniško sliko Jožeta Horvata Jakija je bil nagrajen režiser Voje Soldatovič, posebne diplome pa je žirija podelila mladim gledališkim oblikovalcem Silvu Božiču, Marjani Klanškovi, Albertu Kosu in Petru Trnovšku. »Zlato ptico" kot prvo nagrado revije »M" je prejel Livij Bogateč, drugo nagrado, namreč grafiko Franceta Miheliča, pa Silvo Božič, medtem ko je skulpturo Hamleta kot nagrado občinstva dobil Polde Bibič, nagrado združenja dramskih umetnikov Slovenije za najboljšo kolektivno igro pa Slovensko gledališče iz Trsta.
Jzlež v Sarajevo
Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bo v nedeljo 21. novembra 1971 priredila skupno z INEX TURISTOM na Jesenicah enodnevni izlet v Sarajevo, kjer si bomo ogledali veliko razstavo
..UMETNOST NA JUGOSLOVANSKIH TLEH OD PRAZGODOVINE DO DANES"
in druge kulturne zanimivosti Sarajeva.
Prispevek znaša na osebo šil. 480.— V tej ceni je vračunana vožnja z avtobusom iz Celovca do letališča Brnik, od tam z najsodobnejšim letalom DC 9 v Sarajevo in nazaj ter od Brnika spet z avtobusom v Celovec.
Zbirališče je ob 7. uri zjutraj v Celovcu, Gasometergasse 10. Povratek v Celovec ob 9. uri zvečer.
Obstoja pa tudi možnost, da izletniki sami pridejo do letališča Brnik; v tem primeru se cena zniža na šil. 400.— na osebo. Odhod z letalom pa je ob 8.30 uri zjutraj, tako da bi izletniki morali vsaj pol ure pred odhodom biti na letališču Brnik.
Istega dne bodo potovali v Sarajevo tudi izletniki iz Trsta oz. Primorske in bo to pravi izlet zamejskih Slovencev.
Prijave naslovite na Slovensko prosvetno zvezo Celovec, Gasometergasse 10, tel.: (0 42 22) 85 6 24.
Izlet bomo organizirali samo, če se bo javilo zadostno število udeležencev. Prispevek za potovanje je treba plačati v naprej, in sicer na naslov SPZ.
več izven splošnega družbenega razvoja, temveč jo obravnavajo na podlagi razredne opredeljenosti avstrijske in koroške družbe. Nadalje študirajo politično in ekonomsko politiko, vzporedno s tem pa se bavijo z empirično sociološko analiza slovenske vasi na Južnem Koroškem in prispevajo delež k politizaciji širših krogov predvsem delavske, dijaške in kmečke mladine.
Kot zadnji govornik je na kratko spregovoril še zastopnik kladi-varske skupine. Po uvodnih referatih je bilo obilo časa za osebne pogovore, ki so trajali daleč v noč. Obisk je bil za organizatorje izredno zanimiv.
Po dolgem premoru so naši študentje na Dunaju spet ustanovili svoj pevski zbor, ki je svojo prvo vajo že opravil. Svojo prvo sejo je imel tudi delovni krožek »Narodna in politična zavest na Koroškem", ki si je izbral za podlago Pleterskega knjigo z istim naslovom. Delovni krožek o »spreminjanju marksistične kritike do cerkve" bo s svojim delovanjem verjetno kmalu pričel. Neodvisno od teh krožkov pa se bodo odvijali petkovi oziroma sobotni klubski sestanki, na katere bodo klubaši povabili razne predavatelje in goste.
2e iz tega kratkega zapisa, ki smo ga povzeli po obširnem poročilu časnikarskega referata Kluba slovenskih študentov, je dovolj jasno razvidno, da je med našimi štu-
denti na Dunaju s pričetkom novega študijskega leta zaživela tudi nova klubska dejavnost, ki obsega razna področja, za katera vlada zanimanje med visokošolsko mladino.
KULTURNE DROBTINE
Q Na solkanskem pokopališču so ob letošnjem dnevu mrtvih postavili sporne* nik-nagrobnik pisatelju Francetu Bevku. Doprsni kip, delo prof. akad. Borisa Kalina, predstavlja pisatelja z izrazom, ki je prevzemal vse njegovo literarno življenje — vera v bodočnost svojega ljudstva in človeštva.
£ V Sovjetski zvezi in tudi po širnem svetu se spominjajo 150-letnice rojstva velikega ruskega pisatelja Fjodora M. Dostojevskega. Ob tej priložnosti bodo v Moskvi začeli izdajati doslej najpopoi-nejšo zbirko vseh njegovih del. Izdaja bo imela SO delov, od katerih bo prvi izšel že ta mesec.
£ Znana slovenska mladinska pisateljica Kristina Brenkova je pred nedavnim obhajala svojo 60-letnico. Jubilantka že skoraj četrt stoletja posveča svoje delo mladinskemu slovstvu — poklicno kol urednica Mladinske knjige in umetniško kot pisateljica. Leta 1966 je prejela dr. Brenkova plaketo ..Mlado pokolenje" za svoje uredniško in pisateljsko delovanje. Najlepše priznanje za trud, ki ga vlaga na področju mladinske književnosti, pa je gotovo tisto, ki ga ji vedno spet izrekajo mladi bralci z zanimanjem za njene stvaritve.
£ V Trstu so odprli nov krožek, ki združuje slovenske visokošolce, dijake višjih srednjih šol ter mlade delavce. Namen krožka, ki so ga poimenovali po narodnem heroju Janku Premrlu - Vojku, je, vzpodbujati mladino k študiju problemov današnjega časa, posebno pa povečati zanimanje za narodno vprašanje.

SVETINA
n ■ pr
llrll .
in l
iij m pi,
J fi m
11 lil
*1 II
DRUGA KNJIGA
j, Tomo je z grozo ugotovil, da tudi tu ni kurirja za zvezo. °tern je ukazal, naj tečejo. Blisk je mislil, da mu bo od-
1^1 Vedalo srce. Lovili so sapo in kleli, toda zaostal ni nihče.
sredini rova jim je pritekel naproti kurir za zvezo z vho-» f'1. Spotaknil se je in padel. Bled in ves prepaden se je 'n Poro^a^: »Kudr zasede je prišel povedat v jamo,
se
vv
tik pod položaji utrinjajo rakete. Nemci obkoljujejo
v »V tek!" je zarjul Tomo. »Ti, kurir, pa do naslednje |	•.. sporočit, da prihajamo .. . Držite se, hudiči, drži-
56 do zadnjega naboja!"
j 2daj, ko so vedeli, da bodo odločale tudi sekunde, kot b|' dejal Tomo, so zbrali poslednje sile. l Pod oboki Črne jame je buhnil vanje val svežega zrnih ' na Prvih stopnicah pa so že zaslišali odmev rafalov t eksp|0zij bomb ^Padalci.
v gozdu, kjer se je zaseda spoprijela

Na vrhu stopnic, kjer se je začenjal gozd, so zagledali lv vrhove ujet košček začudenega neba, kjer so blestele < 6zde. Tomu še nikoli niso bile tako blizu in tako drage, Prav je zrl vanje le kratek hip, kajti pred jamo je bil
iN
*
vanje
‘Pžnik. Pred izhodom so žvižgale krogle mitraljeza, jih je vodnik, ki je komaj zadrževal pritisk obkolju-
»Pohitite! Na levi zgoraj držimo še jarek, po katerem bi se lahko izmuznili."
Skozi vejevje je proti izhodu švistnila raketa in padla mednje kot sestreljena zvezda. Spodaj med skalovjem pa so slišali rezko povelje nemškega oficirja.
»Prvi vod, levo krilo, naprej, los, los... Ogenj! Polovite žive!”
Splazili so se od obstreljevanega vhoda na rob skal, kjer je pritiskalo nemško levo krilo. V pomoč desetini v zasedi je zabobnela strojnica diverzantov, nato so spregovorile še ročne granate. Med eksplozijami, ki so odmevale huje ko topovske salve, se je sovražnik umaknil.
Spustili so se v korito, kjer so bili na varnem pred nemškimi kroglami, in se izmuznili. Šele ko ni nobena krogla več zažvižgala mimo njih, so se ustavili.
Popadali so med drevje, bili so na koncu z močmi. Tomo je prisluhnil. Pred vhodom v jamo so Nemci nabijali kakor nori.
Blisk se je nasmehnil: »Menda merijo veličino boja po porabljeni municiji. Če bi našo akcijo sodili po tem, smo napravili res malo.”
Prešteli so se. Bili so vsi razen Rudija ... Sicer osmojeni, opraskani, upehani, ranjen pa nihče . . . Tomo je bil zadovoljen, da je Tušar slučajno naletel na izgubljene kurirje, ker bi bili sicer padli Nemcem v roke.
Izvidniki so sporočili, da je zrak čist. Spustili so se v globel, kjer je tekla cesta. Brž so jo prešli in utonili v gozdu.
Cez kakšno uro hoda so z vzpetine na robu gozda ugledali nemško kolono. Vedeli so, da gre proti položajem Vojkove brigade. Polegli so in jo spustili nekoliko bliže. Potem so jo pozdravili z vsem orožjem. Nemci so se razkropili po gozdu in se razvili v strelce.
Niso čakali na nemški napad. Zdrsnili so za rob, se umaknili nazaj in se v loku izognili srečanja z drugimi ko-
lonami. Ko so na njihov položaj udarile prve nemške mine, so bili že daleč. Sovražnik je verjetno mislil, da je naletel na položaje brigade. Če drugega ne, so ga toliko zamotili, da se bo brigada lahko pripravila.
Kmalu zatem pa so zabobneli topovi in granate so udarile po desnem krilu brigadne obrambe. Tudi tam se je začel napad. Ugotovili so, da Nemci napadajo s precejšnjimi silami in na široki fronti.
»Da nas ne bi vaši zamenjali z Nemci!" je dejal Tomo, ko so se približali Vojkovi brigadi.
»Jaz grem naprej, mene vsi poznajo," se je ponudil Tušar. »Saj vedo, da smo bili v jami."
Zares so jih prednje straže prepoznale. Viharno so se pozdravili.
Štab brigade so našli na položajih pod cerkvijo v vasi Fari. Komandant Krtina, ki je bil prevzel Vojkovo brigado kmalu po borbi na Mohorju, jim je prišel naproti. Od veselja je objel Poljaka in Tušarja. Oči so mu ponosno sijale. V nekaj besedah so mu povedali, kako je bilo in kaj je z Nemci, pa se je samo smejal.
»Poglejte tisti dim nad mestom! Takoj smo vedeli, da se vam je posrečilo."
Nad Postojno se je dvigal visoko v nebo nakazen steber dima. Ob pogledu nanj jim je zaigralo srce.
»Vse gre nad nas," je dejal Krtina, »kot bi vedeli, da je bilo naših največ v jami.”
Tušar je zbral vse svoje ljudi in jih takoj peljal na položaje pred cerkvijo, da je okrepil šibko brigadno obrambo. Izvidnik iz zvonika je poročal, da vidi tri nemške kolone.
Od Toma in Bliska se je Krtina poslovil, ker sta odšla z obveščevalci na divizijo. Po položajih so udarile prve granate in prek glav so jim zažvižgali drobci in zdrobljena prst.

Ali je to enakopravnost
o kateri je toliko govora
Slovenji Plajberk. — V soboto 9. oktobra letos je dijakinja Marija Wieser iz Slovenjega Plajberka ob 14. uri v omnibusu v Borovljah prijazno zahtevala vozovnico do Slovenjega Plajberka v domačem slovenskem jeziku. Šoferja, ki je takrat vozil omnibus, je zahteva po vozovnici v slovenskem jeziku oči-vidno zelo razjezila, tako da je zavpil: „lch verstehe nicht windisch”. Ko pa ga je dijakinja opozorila, da sta oba deželna jezika enakopravna, se je šofer obrnil do potnikov v avtobusu in zavpil: „Was will sie uberhaupt?” Šele po inter-
venciji neke ženske je šofer dal za-željeno vozovnico. Podobno se je zgodilo pofem še v nedeljo 10. oktobra v omnibusu, ki vozi ob 6.50 iz Slovenjega Plajberka v Borovlje.
To je spef očifen primer neizpolnjevanja oz. kršenja predpisov deželne poštne direkcije, ki je pred meseci v odgovoru na protest ZSO izrazila prepričanje, da v bodoče ne bo več prišlo do diskriminacije koroških Slovencev. Primer Pesjak, o katerem smo poročali lansko leto in ki je izzval upravičene proteste slovenske javnosti, očitno ni
zalegel, ni bil dovolj tehten, da bi si ostali šoferji zapisali za ušesa, da ne delajo samo profi predpisom, temveč tudi žalijo domače slovensko prebivalstvo.
Dobro bi bilo, če bi se poštna direkcija pozanimala, kdo je bil ta šofer in ga prestavila v kraje, kjer ne bi imel več možnosti, zadirati in obregovati se nad slovensko govorečim prebivalstvom. S tem ne bi naredila le usluge sebi in slovenski manjšini, marveč bi tudi poskrbela, da bi lahko verovali njenim obljubam in zagotovilom.
Radišani zopet v Laškem
V nedeljo 14. oktobra smo se zgodaj zjutraj odpeljali z Radiš preko Velikovca in Labota proti Laškemu. Na Viču smo prekoračili mejo in srečno prišli v Laško, kjer nas je sprejela godba na pihala. Nato sta nas pozdravila župan Miha Prosen in predsednik društva Franc Jutriša, medtem ko se je za pozdravne besede zahvalil naš rojak Tomi Ogris. Po maši smo si ogledali zanimivosti Laškega, nakar je sledilo kosilo.
Prišel je čas priprav za nastop. Dvorana „Dušana Poženela" je bila napolnjena do zadnjega kotička. Najprej nas je pozdravil moški zbor upokojencev pod vodstvom Julija Goriča s pesmijo »Slovenc Slovenca vabi", naš zbor pa je zapel v pozdrav „Pobratimijo“, nakar se je začel odvijati spored pod vodstvom našega požrtvovalnega pevovodje Šima-na Wrulicha. Pela sta moški in mešani zbor, predvsem koroške narodne in tudi druge pesmi. Publika iz Laškega je odlično sledila in spreje-
mala naše lepe koroške melodije, ki so se razlivale po dvorani. Navdušenje je bilo veliko, kar je za pevce seveda najlepše plačilo.
Na koncu se nam je zahvalil in čestital k izredno dobremu uspehu predsednik občinske skupščine Miha Prosen in izrazil željo, da bi se taka srečanja večkrat ponavljala, saj je to najtesnejša povezava med koroškimi Slovenci in matičnim narodom. Izročil je lepo spominsko darilo našemu županu Ludviku Ogrisu, ki se je prav tako udeležil našega gostovanja v Laškem. V svoji zahvali je župan Ogris med drugim dejal, da je pesem tista vez, ki združuje, povezuje in navdušuje. Predstavniku občine Laško pa je podaril košaro s pužama v rožanski noši. Tudi predsednik društva Jutriša Franc in zastopnik našega pevskega zbora sta izmenjala darili v spomin na to izredno lepo in prijetno srečanje.
Vodja zbora v Laškem profesor Julij Gorič se je pohvalno izrazil,
da imamo tako pomlajen pevski zbor, saj to je bodočnost. Za zaključek pa sta oba moška zbora zapela pod vodstvom profesorja Goriča pesem »Slovenec sem".
Uradnemu delu obiska je sledila prijetna družabnost. Pri sladki kapljici in dobri jedi, ob pesmi, plesu in pogovoru je kar prehitro minil čas in morali smo se posloviti od naših gostiteljev.
Ob tej priložnosti se radiški pevski zbor še enkrat zahvaljuje organizatorjem, pevcem in vsem Laščanom za lepi sprejem, postrežbo in za vso prijaznost, ki smo je bili deležni pri njih ter se že spet veselimo skorajšnjega snidenja!
£edince
Na odcepu od rožanske ceste proti Kopanjam 200 metrov vzhodno od hotela „Mittagskogel" v vasi Zgornje Borovlje stoji telefonski drog, na katerem je pritrjenih več kažipotov Avstrijskega planinskega društva. Na istem drogu je bil do pred nedavnega poleg že omenjenih že več mesecev pritrjen tudi kažipot z dvojezičnim napisom »Ble-ščeča — Rossalm". Narodnim nestrpnežem je bil ta nedolžni dvojezični kažipot očitno trn v peti: pod zaščito noči in megle so ga »junaki" odstranili, verjetno prepričani, da so s tem dejanjem rešili Koroško velike nevarnosti.
Dobro poznamo to »sorto" ljudi. To so tisti, ki v primeru južnih Tirolcev stalno vpijejo, da so le-ti narodnostno ogroženi; v isti sapi trobezljajo tudi, o združeni Evropi, pri tem pa namenoma pozabijo, da
V krščanski žalosti sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je po nedoumljivem sklepu Vsemogočnega naš priljubljeni oče, tast, stari oče in stric, gospod
JANKO OITZL
UPOKOJENEC
za vedno zapustil v sredo 3. novembra 1971 v 95. letu starosti.
Dragega pokojnika bomo v petek 5. novembra ob 3. uri popoldne spremili od nove mrtvašnice na pokopališče v Svečah, kjer ga bomo položili k zadnjemu počitku.
POLANA PRI BISTRICI V ROŽU, 3. NOVEMBRA 1971.
V globoki žalosti: OTROCI V IMENU VSEH SORODNIKOV
VABILO
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza vabita na
PEVSKI KONCERT
#	v soboto 6. novembra 1971 ob 20. uri v kino dvorani na Bistrici v Rožu
•	v nedeljo 7. novembra 1971 ob 19. uri v farni dvorani v Skocijanu
Nastopil bo Komorni moški zbor iz Celja pod vodstvom prof. Egona Kuneja. Gostujoči zbor je nosilec Gallusove plakete, najvišjega odlikovanja za amaterske pevske zbore v Sloveniji-To je prepričljiv dokaz, da bomo imeli priložnost prisluhniti enemu najboljših pevskih zborov iz Slovenije.
K številni udeležbi vabita
Krščanska kulturna zveza
Slovenska prosvetna zveza
bi bilo najprej treba to misel uveljaviti doma. Na Koroškem bi namreč imeli ti »eksperti” dovolj možnosti dokazovati svojo »evropsko zrelost".
Ta peščica ljudi se je že degradirala do skrunilcev grobov in s tem vedno bolj izgublja simpatije ljudstva. Narodna nestrpnost ki
zadnje čase kulminira v neodg0' vornih in podlih dejanjih, je znak nemoči in bo v prihodnosti samo še glas vpijočega v puščavi.
Mnenja smo, da bi bil končno že čas, da bi se tem ljudem stopil0 na prste, kajti s takimi dejanji ne koristijo, temveč samo škodujejo ugledu naše države.
Reka pri Št. Jakobu v Rožu
V Rožeku so na dan mrtvih žalostno peli zvonovi. Velika množica pogrebcev je spremljala k zadnjemu počitku Nežijo Janah, po domače Strelčovo mamo z Reke, na rožeško pokopališče.
Pred nedavnim je izpolnila 85 let. Njeno življenje ni bilo posuto z rožami. Bilo je trdo življenje slovenske matere, ki je morala aprila leta 1942 zapustiti svojega bolnega moža in s tremi nedoraslimi otroci oditi v pregnanstvo — v taborišče Schvvarzenberg v Nemčiji. Najstarejši sin Hanzej je moral od tam v vojsko, od koder ga ni bilo več nazaj. Pred 16 leti je umrl njen mož Hanzej, večletni občinski in posojilnični odbornik v Št. Jakobu in ustanovitelj požarne brambe Reka in Dolinčiče. Ostala sta ji sinova — starejši Franci, ki danes dobro in preudarno gospodari na Strelčevini, ter mlajši Šimej, živino-zdravnik v Kotmari vasi — ki oba z družinama boleče čutita izgubo svoje nad vse ljubljene matere. Tudi sosedje in vsi, ki so jo poznali, so z njo izgubili dobro sosedo in človeka, ki je bil vreden vsesplošnega spoštovanja.
Mašo zadušnico v farni cerkvi v Rožeku je bral domači župnik Niko Marktl ob pevski spremljavi cerkvenih pevcev pod vodstvom Ši-mana Hebeina. Potem se je dolg
sprevod pogrebcev pomikal pr0*' rožeškemu pokopališču, kjer je sre" di neštetih lučk in cvetja vseh barv od belih krizantem do rdečih nageljnov domači župnik opravil P°' grebne svečanosti ob asistenci dr-Kolariča iz Št. Petra.
Draga pokojnica naj počiva v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito sožalje!
Hilčcvs
Tujskoprometni odbor naše obči' ne sporoča razveseljivo vest, da je propaganda za mirno počitnis*, bivanje na podeželju izplačala, saf se je število turističnih nočitev P° večalo kar za 85 odstotkov v pr|' merjavi z lanskim letom. S tem se } povečala tudi izkoriščenost turisti0 nih zmogljivosti, kajti zasedenos. tujskih postelj, ki je v lanski sez°01 znašala 30 dni, se je letos poveča na 50 dni.
Kljub temu bo treba v bodoče u® diti gostom še več ugodnosti. V m čovsu so zato sklenili, da bodo 0 druge sezone s prostovoljnim del° izgradili »Kajzaški zaliv", kjer bo°^ ustvarili boljše možnosti za ribol° in izposojevanje ladij.
Kako tujci sodijo o Bilčovščanj^ pa so pokazale vprašalne pole, ki J _ je med letošnje goste razdelil tu)sK, prometni odbor: odgovori so bili P°, ni pohvale o prijaznosti in gostolj0 nosti prebivalstva.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina1
»Zdaj jo pa kar pobrišimo, Blisk,” je dejal Tomo, »dokler lahko še kam gremo." Odpravili so se skozi vas. Bila je kot izumrla. Potem so se izgubili v gozdu.
»Po tako mučnem opravilu ne bom hajkal z meglo v želodcu,” je dejal Tomo, ko je na samoti zagledal domačijo.
Napotili so se k hiši. Pri vratih jih je sprejela gospodinja.
»Nemci, fantje ... Se nič ne bojite?"
»Prav nič, mama."
»Kmalu bodo tu."
»Stavim glavo, da jih danes ne bo, saj so se zgrabili z brigado. Lačni smo, mati, lačni in žejni in zbiti,” je našteval Tomo.
Spravili so se na klop ob peči.
»Od kod pa, ko ste tako zdelani?"
Gospodar, starejši kmet, jih je radovedno ogledoval, ker so bili prav nenavadni: vsi v škornjih, oboroženi z avtomati, prepasani z mnogimi jermeni, obloženi z bombami in pištolami, povrh vsega pa črni ko dimnikarji.
»V jami smo zažgali bencin, oče," se je pohvalil Tomo, kar mu sicer ni bilo v navadi.
»Bencin, oh," so se razlezla možu usta vse do ušes, »sem si takoj mislil, da ste nekaj posebnega."
Na ves glas je poklical mamo, fantiča in obe hčerki in dejal:
»Poglejte jih no, ti so zažgali bencin!"
Gledali so jih kot deveto čudo.
Potem je mož zavpil:
»Na mizo vsega, kar imamo, mama! Dečko, ti pa ven na stražo.”
Žena in hčerki so nanosile na mizo jedače in pijače, in prekleto jim je teknilo. Mož je povedal, da je že dve
leti ferenec in da so vsi ljudje naokoli navdušeni nad divizijo.
Medtem je grmelo po vsej Pivki, pokanje se je nevarno bližalo. Toda to fantov ni motilo, da ne bi v miru pojedli. Celo gospodar se je nalezel njihovega miru in poguma.
»Če slučajno pridejo Nemci, fantje, se lahko skrijemo v bunker. Nedaleč od tod ga imam, v goščavi, sredi gostih mladih smrek. Vsi gremo lahko noter," je ponujal.
»Mi ne, mi potrebujemo veliko zraka," se je smejal Tomo in se zahvaljeval prijaznim ljudem.
Izginili so v gozdu. Spodaj pri fari so med regljanjem avtomatov odjeknile nenavadno močne eksplozije.
»Hitro čez čistine, da nas ne opazi artilerija!"
Pohiteli so. Čimprej morajo priti v štab divizije.
9
Čez nekaj časa se je Rudi zavedel. Mižal je. V zenicah so se mu poigravali zublji peklenskega ognja, nad čelom, tam, kjer bi se morali začeti lasje, ga je bolelo, kot bi mu vrtali v lobanjo, še vedno je imel občutek, da pada, pada, vse globlje v temo, v šumenje podzemske reke. Spremenila se bo v ognjen tok, ki ga bo odnesel s seboj .. . Rad bi se premaknil, da bi to padanje zaustavil, pa tudi tega ni mogel. V njegovi zavesti se je vrtinčil ogenj, v njem so lebdeli razsekani obrazi, od katerih ni nikogar poznal. Glave, ločene od trupel, noge, roke, pomešane z deli živali in kolesjem strojev, s koreninami izruvanega drevja, kamenja in kosi kovin ... V to pisano in razobličeno sliko sveta so se vrinjale barvaste pike kot živalske oči v temi, ko stekla v soncu, ko diamanti v mraku.
Telesa ni čutil, bil je lahek kot pero v vetru. Le tam, kjer je mislil, da ima vrat, ga je tiščalo, kot bi ga davile
leži — morda ur°'
ogromne roke. Ni vedel, koliko časa dve ali samo nekaj minut.
Tedaj je zaznal nekakšen pok, kot bi se mu
v g
lavi
razpočil milni mehurček, na katerem so bile narisane te slike. Predramil se je iz sna, spet se je lahko Prern!, nj| Čutil je, da je v rov buhnil val hladnega zraka. Vd' ^ ga je z vsemi pljuči. Tudi v prsih ga je bolelo, ko da *° potrgale vse žile in žilice.	. .
Poskušal je vstati. Najprej se je dvignil na korno^ potem na kolena, nazadnje pa je z rokami otipal hl° | steno in se ob njej dvignil. Zavest se mu je vrnila. Sk°5 | je misliti. Zrak je bil manj dušljiv. Samogibno se je SP^ naprej, toda kmalu je dojel, da se pomika navzdol ' jn po katerem so prišli je bil raven. Spet je padel po ' e. 0\ grebel s krvavimi rokami od stene do stene, da bi 0 ;. v tračnice. Ni jih bilo. Zašel je v stranski rov, ki gotovo drZ brezno. Mora se vrniti...
Zbral se je in se jel počasi plaziti nazaj, od bil prišel. Kmalu se je tema obarvala. Zagledal je rde .. ste robove skal in črn dim, ki je polzel čeznje proti in se zvijal v klobčiče zlobe. Eksplozije so bile tako n""~ s|i
se jel počasi plaziti nazaj,
,r'n\6rl">
.....................
da je imel občutek, kot bi se hotelo votlo skalovje se nanj in ga pokopati.	|{o
Naprej ga je gnala samo živalska sla po obstanku- ^ se je stranski rov spojil z glavnim, kjer je pod noga01 0» čutil tračnice, se je usul nanj vroč pepelnat dež, t°d ^ je kaj časa je bilo od tega dežja vsaj toliko svetlo, da 5^0| lahko hitreje umikal. Potem se je dim zgosti! in niu ^ ubil tisto nebore upanje, da se bo po tirih splazil *)a' $fi koder so bili prišli. Ni vedel, kako globoko ležijo dušljivega zraka, toda preostalo mu ni nič drugega, k se poskuša prebiti.
Dim
da je
laži®
se je nazadnje vendar zredčil, tako u>< , e< dihal. Preveč se je bil že utrudil, zato je legel kar
/r\AsR
Za kmečkozborske volitve
Skupnost južnokoroških kmetov nas je naprosila za naslednjo objavo:
Miha Slugove, pd. Plešovnik na Lancovi pri Škocijanu
VOLILI BOMO LISTO 4!
Na volišče bomo šli v dopoldanskih urah.
Volili bomo naše zastopnike za krajevne kmečke °dbore (Ortsbauernausschuf)), za okrajne kmečke *bornice (Bezirksbauernkammer) in za deželno kmetijsko zbornico.
Vsak volivec mora izpolniti tri glasovnice. V obči-nah, v katerih ni bila vložena lista za krajevni kmečki odbor, bomo naše zastopnike na listi ..Skupnost južnokoroških kmetov" volili v okrajne kmečke zbornice 'n v deželno kmetijsko zbornico.
Skupnost južnokoroških kmetov (Gemeinschaft der Sudkarntner Bauern) je vložila naslednje kandidatne liste:
® Za občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško: Mirko Kumer, pd. Črčej na Blatu pri Pliberku Anton Krušic, pd. Rupej v Velinji vasi pri Bilčovsu Ignac Domej, pd. Zgonc v Rinkolah pri Pliberku Ludvik Lesjak, pd. Postranjak na Bregu pri Rožeku Tinej Wastl, pd. Toplič v Lovankah pri Dobrli vasi Martin Rehsmann, pd. Tratnik na Ledincah Jozej Ropač, pd. Hanzel v Ločah pri Logi vasi Karl Portsch, pd. Janšej v Holbičah pri Skotičah
® Za zbore okrajnih kmečkih zbornic: VELIKOVEC
Ignac Domej, pd. Zgonc v Rinkolah pri Pliberku
Rajmund Greiner, pd. Uranšek v Globasnici Jože Golavčnik, pd. Golavčnik v Zagorjah pri Zitari vasi
Jože Paril, pd. Črnk na Bistrici pri Pliberku Adolf Kanzian, pd. Zablačan v Apačah Janez Kuchling, pd. Hauser v Štriholčah CELOVEC
Anton Krušic, pd. Rupej v Velinji vasi pri Bilčovsu Valentin Watdhauser, pd. Podnar v Podnu pri Slovenjem Plajberku
Tomaž Koban, pd. Šmon v St. Kandoltu pri Kotmari vasi
Franc Roblek, pd. Pušelc v Selah Janez Korenjak, pd. Jančič v Trebnjah pri Šmarjeti v Rožu
Boštjan Malle, pd. Činkovc v Rutah pri Št. Janžu v Rožu
Anton Tusch, pd. Robec na Plešerki pri Hodišah BELJAK
Ludvik Lesjak, pd. Postranjak na Bregu pri Rožeku
Pavel Sima, pd. Leben v Pulpačah pri Logi vasi
Franc Wutti, pd. Pajovc na Ločilu
Jože Strauss, pd. Režic v Dobu pri Logi vasi
Janez Lepuschitz, pd. Fugar na Ravnah
Janez Miki, pd. Gašperč na Pečnici pri Ledincah
Skupnost južnokoroških kmetov
Gemeinschatt der Sudkarntner Bauern
70 let slovenskega planinstva na Koroškem
Letos se spominjamo 70-letnice r°jstva organiziranega slovenskega Planinstva na Koroškem.
j .Leta 1901 so takrat najbolj agilni pijani, katerih področje so bile v flavnem Karnijske gore z Ojsterni-.0rr>, ustanovili Ziljsko podružnico lovenskega planinskega društva s se-. ezem v Šmohorju. Se isto leto so Sradili jn otvorili na Zahomški pla-"'ni svojo planinsko postojanko, ki e danes obstoja, samo da je ob raz-Padu avstroogrske monarhije prešla , ^uje roke. Pobudnik za gradnjo te l°Ce je bil takratni odbornik slovenja planinskega društva Milonik, 5° domače Koren iz Zahomca, oče .anašnjega župnika Milonika iz ^tebna.
.Ko smo leta 1953 ustanovili naše Planinsko društvo s sedežem v Ce-T^cu, smo hkrati obnovili ziljsko Podružnico, ki je prenehala delovati I koncu prve svetovne vojne. Presek med obema vojnama, izselje-L*nja in druge grozote, ki smo jih 'h deležni v času nacizma, in tudi «e°grafska lega Ziljske doline so bili
vzrok, da ni več prišlo do obnovitve ziljske podružnice s sedežem v Šmohorju. Zato je bilo razumljivo, da si je nova odnosno obnovljena planinska organizacija izbrala za svoj sedež — Celovec, kjer imajo tudi druge slovenske organizacije svoj center.
Danes imamo v naši planinski organizaciji zajete planince iz vseh koroških dolin in tudi svojo lastno planinsko postojanko — „Kočo nad Arihovo pečjo" v Karavankah v skupini Kepe, tako da so dani vsi pogoji za normalen in plodovit razvoj slovenske planinske dejavnosti na Koroškem. Ponos slovenskih planincev na Koroškem je seveda naša planinska postojanka (1080 m), ki kraljuje na planin Bleščeči pod Kom-nico (1739 m). Kočo smo zgradili konec oktobra 1968 in slavnostno otvorili 1. junija naslednjega leta. V koči lahko prenoči 30 do 40 planincev. Poleg spalnice ima odlično o-premljeno kuhinjo ter dnevno sobo z majhno knjižnico s pretežno planinsko literaturo.
Postojanka ni oskrbovana, nudi pa planincem možnost prenočevanja in
samopreskrbovanja (Selbstversorger-hiitte) to se pravi, da je planincem na razpolago kuhinja, kjer lahko kuhajo in pečejo s seboj prinešeno hrano. Posebnost naše koče pa je, da je tedensko odprta od sobote popoldne do nedelje zvečer in to poleti in pozimi.
Do koče sta v glavnem možna dva pristopa — z zapada iz vasi Zgornje Borovlje preko naselja Kopanje (2 uri) in z vzhoda iz Št. Jakoba preko Svaten in Hodnine pod Arihovo peč, od tam pa tik ob njeni za-padni steni strmo navzgor do planine (3 ure).
Kar je bila nekdaj ziljskim planincem koča na Zahomški planini, to je za nas danes koča na Bleščeči. V tem vidimo nekako paralelo, ki nas živo spominja na prizadevanja naših predhodnikov pred sedemdesetimi leti, ki so zanetili kres planinske ideje in organiziranega izživljanja v Ziljski dolini. Le-ta je sicer kmalu ugasnil, a je tlel naprej in po svobodi zopet vzplamtel, tako da danes zopet gori in naznanja — še smo tu!
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUN, • ■
»Das Osterreichbevvusstsein«
Am 26. Oktober beging Oster- ten Grunden gefeiert wird. Nun
reich wieder seinen Nationalfeier-tag, auch „Tag der Fahne" ge-nannt, dessen Geburtsstunde im Oktober 1955 liegt. Dieses Jahr 1955 vvar tur die Republik Oster-reich ein sehr entscheidendes Jahr: im Mai wurde der Staatsvertrag unterzeichnet, vvurde 'Osterreich ein neutraler Staat, mufjten im Oktober die letzten Besatzungstruppen das Land verlassen, vvurde Osterreich vvieder trei und unabhangig. Aus diesem Grunde feiert man den 26. Oktober (»Tag der Fahne" oder Nationalfeiertag), wo wir auch je-ner Staatsmanner gedenken sollten, die sich bei dieser osterreichischen Sache zvveifellos Verdienste ervvor-ben haben.
Nun aber bei dieser Gelegenheit im Zusamenhang mit diesem Feier-tag zu etvvas anderem. Der Karnt-ner Heimatdienst (KHD) bittet in seinem Mitteilungsblatt „Ruf der Heimat” um Unterstiitzung, damit es ihm moglich ist, das »Karnten-" aber auch das »Osterreichbevvufjt-sein" zu stdrken. Wie sehr sich der Heimatdienst um ein gutes »Osfer-reichbevvu^tsein" der Landsleute bemuht, vveil) ich nicht, doch meine ich, dah diese Autgabe nicht in seinen Wirkungsbereich talit und wohl vollkommen uberflussig ist, da die Karntner, ob „Deutsche" ob Slo-vvenen, ohnedies gute Osterreicher sind, was der Karntner Heimatdienst am besten vvissen mu^te, wenn er sich das Ergebnis der Volksabstim-mung (10. 10. 1920) vor Augen hčilt.
Ganz abgesehen davon sehe ich uberhaupt keinen Grund, dah der Heimatdienst den Menschen »Oster-reichbevvuhtsein" einimpten soli. Er nennt sich ja Karntner Heimatdienst und nicht „Osterreichischer Heimatdienst". Er, der Heimatdienst, mo-ge doch einmal genau erklaren, vvas er damit meint, „das Oster-reichbevvuhtsein zu starken" und vvie das vor sich gehen soli.
Ich will nun eine Sache aufzei-gen, wo der KHD positiv einvvirken konnte, wenn er schon meint, hier vvas tun zu mussen. Wir haben in Karnten zvvei grohe Feiertage, die in den Monat Oktober tallen: den 10. Oktober als Gedenktag an die Volksabstimmung von 1920 und den 26. Oktober, der aus schon ervvahn-
kann man gerade bei uns diesbe-zuglich interessante Vergleiche an-stellen, vvobei ich mich aut meinen Heimatort Ebenthal beschranken vvill, da ich nicht weih, ob dasselbe auch aut andere Orte zutriftt.
Autfallend ist, dah jene Hauser, die zur Feier des 10. Oktober be-tlaggt sind, bis aut vvenige am 26. Oktober (Tag der Fahne) keinen Fahnenschmuck tragen. Es sind auch Hauser darunter, in denen Traditionstrager und noch andere v/ohnen, die dem Karntner Heimatdienst sehr nahe stehen, viele von ihnen den KHD vielleicht unter-stutzen, damit es ihm moglich ist, auch vveiterhin das »Osterreichbe-vvutjtsein” ertolgreich zu stdrken!
Es bleibt selbtsverstandlich jedem uberlassen, ob er zu solehen Feierlichkeiten betlaggt oder nicht. Es gibt viele Hauser, die uberhaupt keine Fahnen besitzen, und trotz-dem vvohnen in ihnen gute Osterreicher. Von jenen aber, die am 10.
V rubriki .Tribuna bralcev- objavljamo od ča*a do iasa dopiie, ki jih prejmemo za objavo v našem listu. Pri tem pa izrecno poudarjamo. da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva.
Uredništvo
Oktober tleihig betlaggen, also im Besitz einer Fahne sind, konnte man ervvarten, dah s'e auch am Fest-tag 0’sterreichs (26. Oktober) die Fahne hissen.
Naturlich zeigt sich nicht allein daran, dah man Fahnen aushdngt, vvie man zu einer Sache steht und uber sie denkt; doch tielen diese Unterschiede (10. 10. und 26. 10.) z. B. in Ebenthal schon in den letzten Jahren aut. Ist das die demon-strative oder auch ungevvollte Gleichgultigkeit gegenuber dem osterreichischen Nationalfeiertag? Ich glaube, dah der 26. Oktober tur das gesamte Bundesgebiet ein ebenso grofjer und bedeutender Feiertag ist, vvie tur Karnten der 10. Oktober. Glauben Sie nicht auch?
Herbert Guttenbrunner jun.
Ebenthal
*°n® Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UK
rQčnice, da bi si nabral novih moči. Vsako minuto je one-l1l09lo kriknil: .Tovariši, na pomoč!" Se vedno je bil pre-^'čan, da bodo prišli ponj. Minerji niso nikoli puščali svo-I1'1 ljudi sovražniku.
Ko so napadali železnico v Baški grapi in je enega , 6d umikom zadel rafal v nogo, so bili že visoko na po-°cju, ko so ga pogrešili. Komandir je takoj odredil, naj j.6 vrnejo ponj. Skoraj danilo se je že, ko so ga našli. 'I ie že zadnji čas.
»Ne bodo me pustili, saj sem zažgal bencin," se je *Qče| prepričevati. Ko je zaslišal svoj glas, se je počutil !t'anj osamljen, plamenček upanja je spet zagorel. Čeprav zarnan klical, ni nehal klicati. Z glasom je oživljal temo ^°dzemlja, kjer ni bilo nobene sence, ničesar razen sluza-6 loči in mrzlih tal pod golim telesom.
Dolgo, dolgo, brez slehernega občutka za čas, je z,rajno lezel naprej in otipaval tirnice, dokler jih ni ^anjkalo. Tedaj je brezupno obležal na mokrih tleh. ^mnil se je, da se tu jama cepi na več strani, in je spet Oklical:
»Toovaariišiiii — naaa pooomoooč ..."
^ Odmev mu je z mnogih strani prinesel klic nazaj. j^rva je mislil, da se mu je nekdo odzval. Morda je Tomo Blisk, no, morda je Tušar... Zlogoval je imena med izcimi ustnicami in ožgane oči so mu zalile solze.
, »Rešili me bodo ... Še bom videl tovariše v diviziji, 6 bom hodil po Baški grapi.”
Z novimi močmi je zavpil: »Toomoooo... Blisk.. Tu-C,QQr... Kje ste?"
Klical jih je po vrsti, da se ne bi komu zameril.
Odmev se mu je skrivnostno in grozljivo hahljal iz po-r°v: Toomo — oo, — a, sa, sa, aaaaa.
■ Spoznal je prevaro in se spet zgrudil. »Kam, kam? ..."
Zatulil.
i
Ko je tipal po tleh, je nekaj zatipal. Kamen? Dober bi bil, saj je ves gol in nebogljen ko dojenček; če pridejo Nemci, se bo branil vsaj s kamnom .. .
Pa ni bil kamen. Bila je ofenzivna ročna bomba. Stisnil jo je v ožgane dlani in jo dvignil k ustom. Z zobmi je prijel zatič. Nenadoma se je počutil močnejšega. Šele zdaj je postal gospodar svojega življenja. V najslabšem primeru jo bo prihranil zase. Smrti se ni bal. Skrbelo ga je, da ga ne bi Nemci ujeli živega in ga obesili pred jamo. Ne, tega veselja ne smejo doživeti!
Spet se je plazil ob stenah, ko mu je nenadoma udaril na uho šum podzemske reke. »Ali ni govoril Blisk o nekem Tartaru, antičnem peklu, kjer Haron prevaža duše v onstranstvo?”
Šum vode mu je zbudil žejo. Nekajkrat je že lizal mokre stene, kjer je mezela voda, toda zdaj bi se rad napil, tako napil, kot še nikoli; in ohladil bi si ožgano telo. Želel si je vode kot ranjena žival. Kdo ve, kako dolgo se je plazil navzdol, tja, kjer je po šumu slutil vodo, ko je naposled z roko otipal curek, ki se je iz skrivnih žil prebijal v podzemsko reko. Pritisnil je ustnice k sluzasti sigi in podstavil jezik, voda mu je blagodejno napolnila grenka usta. Hlastno je pil, potem pa je naslonil čelo na mokro skalo.
Hlad ga je zbistril. Dohod do bobneče podzemske reke so zapirali prepadi. Nekajkrat bi bil že skoraj zdrsnil s spolzkih skal. Moral se je vrniti do železnice in poiskati stranski rov, ki drži navkreber, na Veliko goro.
Zdaj ni več kričal. Prepričan je bil, da ga imajo tovariši za mrtvega in da so se že rešili. Zdaj lahko pričakuje Nemce. Če bo še klical, jih bo opozoril nase.
Nemci bodo prišli v jamo po njihovih sledovih in po njihovi poti, je premišljal. Šli bodo, dokler jih bosta pustila dim in požar, potem se bodo morali vrniti. Jama nima
povsod skrivališč, in če se z njimi sreča v gladkem rovu, ga bodo ujeli. Toda živega ga ne smejo dobiti!
Vlekel se je navkreber kot prestreljen volk, dokler ni začutil, da so tla bolj položna. Do skrajnosti izmučen je splezal med gozd stalagmitov, si poiskal zavetje in obležal. Objela sta ga tišina in tema in z njima dvomi in obup. Sam se ne bo rešil iz tega labirinta ... Če ga ne bodo dobili Nemci, bo prej ali slej zdrsnil v kakšno poč ali brezno, iz katerega ni poti ...
Umreti tako mlad ... Dal si je roko z bombo na prsi, tja, kjer je nemirno utripalo srce. Nič dobrega ni okusi! v življenju, pa vendar bi rad žive! in se še naprej boril. Trdno je bil prepričan, da bo po tem boju revežem bolje, da otroci ne bodo stradali kruha, kot ga je on. Bil je še otrok, ko je moral od doma. Pasel je krave po pobočjih Baške grape, potem je bil hlapček pri gruntarju, spal po hlevih, dokler se ni naveličal in odšel po svetu. Žulil je kramp in lopato, živel v barakah, pasel lakoto in uši...
»Klonil pa nisem nikoli," je dejal naglas.
»Ne, nisi," si je odgovoril.
»Tudi takrat ne, ko si mahnil laškega oficirja, ki ti je opsoval slovensko domovino — prevrnil se je čez tri mize in obležal...”
»Prekleti Lahi, tako ste me premikastili, da sem komaj stal pokonci. Upornik, schiavo, pes ... zgnil bi, če ne bi bila fašistična Italija crknila. Tri leta in pol strogega zapora sem dobil . .. Vojaško sodišče v Veroni... Škripanje ključavnic, tema v samicah in kalna brozga... Tri leta in pol so minila, zdaj pa ni minil niti en dan, odkar so se spustili v to prekleto jamo."
Zaprl je utrujene oči in slike minulega življenja so se vrstile pred njim v nedogled. Mati ga je večkrat božala po laseh in mu prigovarjala, naj potrpi: »Reveži smo, Rudi, ko
(D HjubaznL
GOVORI IZKUŠENA ŽENA
Zena, ki ji lica obkrožajo že sivi prameni las, bi rada spregovorila mladim nekaj besed o ljubezni. Takole pravi:
Dekleta in mlade žene ne znajo več ljubiti. Žalostna sem zavoljo zapostavljanja ljubezni. Mnoge žene danes niso več žene; najprej mislijo nase, na svojo kariero in osebne probleme. Domišljajo si, da je možno igrati se z ljubeznijo brez nevarnosti in da je srce organ, ki je na vso moč podoben jetrom ali ledvicam ...
Današnja žena nima več smisla za skrivnosti; ne zna več ohraniti avreole okrog ljubezni. Obnaša se, kot da je ljubezen predmet šolskega načrta, in tekmuje, da bi pred sošolko čim bolje obvladala lekcijo.
Zaljubljene žene ne zanimajo ne teorija in ne norme — ona pozna samo enega človeka in mu pripada povsem in izključno. Ne zbira vrste moških primerkov, tudi ne zato, da bi jih primerjala. Žene se pritožujejo, da moški niso več moški. Smešno: oni so bili to in bodo to tudi ostali. Dati jim je treba možnosti, da se počutijo takšni, in ne jim nenehno vsiljevati svojih zahtev, ki so zanje breme.
Bila sem poročena šest let, potem sem se — ne po svoji krivdi — ločila. Torej imam zakonske izkušnje. Lahko sklepate, da sem za zakon, in ne za avanturo: zakon je boljši.
Biti tako imenovani „ilegalni tovariš* je zelo težko. Vedno je dovolj podvodnih čeri, na katere boste nasedli: družina enega in drugega, podatki v hotelih, da ne govorimo o drugih ovirah — varnosti, mučenju zavoljo zapletenega položaja.
Naj pojasnim: zakon more prenesti več ali manj srečna obdobja. Pravo zakonsko življenje vsebuje — tudi zobozdravnika, novo pohištvo in otroški govor. Za avanturo, osvobojeno vsega tega, pravijo, da je umetna tvorba. Nisem popolnoma prepričana o tem. Ni umetnega življenja. Segreti ob dveh zjutraj otroško stekleničko z mlekom ni nič manj resnično kot zaželeti si novo obleko za ples. Vse to je življenje in ne bo prav nič umetno, če se mu predate! Le negibnost je umetna in dolgočasna. Lenoba je pravi sovražnik ljubezni. Kako odpraviti občutek, da boste vsak večer našli doma človeka, ki vam pripada „službeno“!
Žena, ki živi zunaj te situacije, ve, da jo more človek, ki ga ljubi, zapustiti sleherno uro, da morda ne bo prišel takrat, ko si ga ona želi, da ji ničesar ne obljublja. To jo sili v večjo samostojnost. Če sprejme takšne odnose, ve, da se mora sama boriti za svoje življenje: zato si tudi sama pridobiva prijatelje in ne čaka na moško pomoč. Zanima jo zunanji svet, kot se svet zanima zanjo. Njena samostojnost in neodvisnost privlačujeta moške bolj kot tista nespremenljiva žena, pri kateri ne morete ničesar več odkriti. Da bi ljubezen trajala, mora imeti dve prvini: zaljubljenost in željo, da nenehno odkrivamo osebnost, ki nam pripada občasno.
Ko je eden od mojih znancev nenadoma našel svojo ženo z drugim, je tekmeca vrgel skozi vrata, od žene pa se ni ločil. „Vem,“ je rekel, „da se tisto, kar je bilo, ne more več
SODOBNO OGREVANJE PROSTOROV POD MEDICINSKIM DROBNOGLEDOM
C
Velike lončene peči pripadajo vse bolj preteklosti. Sodobni človek si greje pozimi svoje prostore s centralno kurjavo ali pa z oljno pečjo. Takšno ogrevanje zahteva manj fizičnega napora, je mnogo bolj čisto in še cenejše je. Napredek je očiten. Vendar še tako bleščeča sprednja stran medalje krije na zadnji strani kakšno senco. Pri sodobnem ogrevanju osenčuje le-ta medicinsko plat.
Poskusite!
LOVSKA ENOLONČNICA
5 dkg suhih gob, 10 dkg govedine, 10 dkg svinine, 1 dkg moke, S dkg masti, 5 dkg čebule, 1/i kg krompirja, Vi dl kisle smetane, 2 kisli kumarici, 1 I kostne juhe ali vode.
Prejšnji dan namočene suhe gobe skuhamo. Na koščke zrezano meso povaljamo v moki in ga prepražimo na masti, na kateri smo prej prepražili čebulo. Nato dodamo gobe in na kocke narezan krompir, osolimo in zalijemo. Že skoraj kuhani enolončnici dodamo smetano in narezano kislo kumarico.
PASTA FIŽOL
'It kg liiola, 12 dkg makaronov, Vi dl olja, 1 dkg moke, 15 dkg prekajenega mesa, sol, poper, 2 stroka česna, '/> dl paradižnikove metge, zelen peteriilj.
Prejinji dan namočen fižol skuhamo v isti vodi s lovorovim listom. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, na kocke zrezano meso in moko, dodamo li-iol in testenine. Nazadnje jed osolimo, popopramo in ji primeiamo paradižnik, strt česen in sesekljan peteriilj.
RIBJI ZREZKI S SIROM
Vzemi: V« kg ribe, sol, 15 dkg gob, 10 dkg sira, olje.
Očiičenim ribam odstranimo glavo in hrbtenico; tako dobimo zrezke, ki jih posolimo in položimo v namazano kozico. Potrosimo jih z napol duienimi gobami in naribanim sirom, nato pa jih pokopamo z oljem in spečemo v pečici.
VODENI ŽLIČNIKI
40 dkg moke, 2 dl kropa, 2 jajci, zabela.
Moko polijemo s približno 2 dl kropa ter jo prav dobro zmešamo v testo. Nato primešamo temu testu jajci, ga še enkrat premešamo in izoblikujemo iz njega z mokro žlico majhne žličnike ter jih skuhamo v slanem kropu. Vro naj vsaj četrt ure. Nato jih odcedimo, polijemo z mrzlo vodo in stresemo v kozico ali na pekač, v katerem smo na masti prepražili drobtinice, ali jih dobro pregrejemo.
Vsa sodobna ogrevalna telesa so namreč iz kovine, so sorazmeroma majhna, zato pa zelo vroča. Posledica je sicer prijetna toplota prostora, vendar izredno suha toplota. Suh zrak pa je sovražnik naših sluznic. Izsuši jih namreč in jim s tem jemlje obrambno sposobnost. Virusi, ki so povsod, se na tako posušeno sluznico kaj hitro nasele in povzroče nahod, vnetje žrela, sapnika ter bronhijev in suh, dražeč kašelj — predvsem ponoči.
Ali se lahko vsem tem težavam izognemo? Da! V prostorih moramo ustvariti vlago. Vendar vsa običajna sredstva zato — različne posodice, ki jih obešamo na radiatorje in slično — po navadi nimajo zadosti velike površine vode, ki hlapi, in zato ne zaležejo dovolj. Najbolje si bomo ustvarili primerno vlago, če bomo radiatorje pokrili z mokrimi krpami (plenicami, brisačami) ali če bomo te obesili nekje v bližini grelnih teles. Vendar ne le v enem prostoru stanovanja, temveč v vseh. Poleg tega pa je tudi pozimi treba uživati mnogo tekočine. Čaj, sadni
DROBNI NASVETI
B Cmoki ne razpadajo, če kropu prideneš nekoliko moke.
B Krompir različne velikosti bo istočasno kuhan, če debelega prebodemo z vilicami.
B Mast ne brizga iz ponve, če ji prideneš nekoliko moke in soli.
B Surovo meso shranimo pokrito, da se ne navzame tujega duha.
B Pečenice se obdržijo dalj časa sveže, če jih položimo v slano vodo.
B Surova jetra položimo v mleko, da ostanejo dalj časa sveža.
B Sladko zelje je lažje prebavljivo, če ga kuhamo s koščkom kruha.
B Preproge dobijo svojo lepo osvežujočo barvo, če jih očistimo z razredčenim kisom.
B Nove preproge prvo četrtletje čistimo samo s ščetko ali metlico, ne pa s sesalcem.
sokovi, slatina in slično, naj ne bodo rezervirani, le za poletne dni. Dodatek vitamin® C (limone, oranže, grape fruit) nam bo cel® še ojačil odpornost naših sluznic, in nesrečnih zimskih .prehladov" bo manj!
Otrok grize nohte!
Silno pogosto slišimo od mater to izjavo. Tudi pri pregledih otrok pogosto opažamo, da imajo nohte pogrizene prav do skrajnih možnosti. Obširne preiskave so pokazale, da si dobra tretjina otrok občasno ali pa bolj stalno grize nohte. Najpogosteje opažamo to med 10. in 11. letom, pri dečkih enako pogosto kot pri deklicah, pri duševno zaostalih ali pri nerazvitih enako pogosto kot pri duševno normalno razvitih otrocih.
Zdravljenje te bolezni, ki jo sodobno uvrščamo med nevrotične manifestacije otroka, je pogosto neuspešno, priznati pa tudi moramo, da dokaj neenotno. Od najrazličnenjših vzgojnih ukrepov in različnih zdravil do grenkih tinktur, v katere namakamo prste teh
popraviti. Toda mislil sem, da poznam svojo ženo. In prav to, kar je storila, me opozarja, da je sploh ne poznam. Zato me privlači.“
Torej, imejte rezerve: ne recite vsega! Ne skrivajte, a ne bodite na dosegu roke! Zakon ni psihiatrova ordinacija. Mož ni zato, da nas „osvobaja“. Poročena žena mora imeti svoj osebni okus in svoj posel. Zlasti se ne sme sprijazniti s položajem natančnega odseva svojega moža. Naj ne bo njegova podoba v zrcalu! Moškega utruja, če mora vse življenje živeti ob svojem — dvojniku!
Ljubezen je potreba, a tudi borec za življenje ali uničenje. Zaljubljeni zakonci so prepričani, da so zmagali nad krhkostjo ljubezni:
radi se uspavajo in dremajo, namesto da žive svojo ljubezen. Ni dobre in slabe soproge — obstaja samo: ena žena, ki sodi k enemu moškemu.
Mnogi ljudje odbijajo ljubezen. Boje se je, zakon pa jih ščiti pred presenečenji. Močna čustva, menijo, terjajo ceno, ki je ni vredno plačati: hrabrost, napor, morda celo bolečino. Vprašujejo se: zakaj? Raje berejo razburljive ljubezenske romane in gledajo prav takšne filme.
Obstaja prepričanje, da se ljubezen rodi, in ne gradi. A da bi jo zmogli v nekom prebuditi in jo obdržati — nadaljujte svojo rast: bogatite duha in srce!
otrok, poznamo silno dosti terapevtičnih metod.
Zelo zanimiva so zato novejša dognan)1 hamburškega zdravnika Hansa Heina, ki se Je problema lotil z doslej neznane strani. Stati' stično signifikantno je namreč ugotovil, da )e znatno več otrok, ki grizejo nohte, med tistimi, ki higieni nohtov ne posvečajo posebne pozornosti, znatno manj pa med tistimi, ki 51 svoje nohte redno in pravilno negujejo. tem spoznanju je prišel do enostavnega tera-pevtičnega postopka, ki ga je preizkusil n* večjem številu otrok in dosegel odlične uspehe*-znatno boljše od vseh doslej znanih.
Dr. Hein svetuje, da vsakemu otroku, k* grize nohte, kupimo pilo. S to naj si vsak ve' čer temeljito opili nohte (da na njih ne bo nobenih vtrganin, vrezin ali ostrih mest, ki neV' rotičnega otroka motijo in navajajo h gr*?e~ nju). Nato naj si z oblim delom pile kozic<? ob korenu nohta potisne čimdalj proti baz* prsta. Temu naj sledi temeljito pranje noht®'r in rok s toplo vodo, krtačico in milom^1 končno po vsem tem uporaba mastne kozo kreme.
Ta postopek morajo vsak večer izvajan 1 otrokom najprej starši, ko se ga pa otrok na uči, naj ga sam izvaja vsak večer. Starši na/ le kontrolirajo rednost izvajanja.
Uspeh tega zdravljenja kajpak ne nastop* čez noč. Dr. Hein pa poroča o odličnih uspe^ hih po nekaj tednih, vendar je treba tudi p°. tem postopek še nekaj mesecev nadaljev®11* da bo otrok zares »ozdravljen" neprijetne na vade.
Ton* Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina:
boš zrastel, boš zaslužil tudi zame." Tudi oče ga je imel rad.
Baška grapa mu je bila vedno pri srcu. Tja se je odpravil iz Toscane takoj po kapitulaciji. Stradal je, pešačil in se skrival, dokler ni z obronkov Kolovrata zagledal modre Soče. Srce mu je zavriskalo. Se dva dni čez krnske gore — in je bil v grapi, doma ... In že je odšel naprej s partizani. Hotel je biti miner, rad bi bil fašistom vsaj nekaj povrnil za vse, kar so njemu in primorskemu ljudstvu prizadeli hudega.
Hlad mu je rezal v golo telo. Od mraza so mu šklepetali zobje. Mirovanje mu je jemalo pogum, tesnoba ga je čedalje bolj peklila. Saj so tudi pred vhodom Nemci .. . Če se že privleče srečno do tja, ga bodo ubili, ko bo prilezel na svetlo ...
»Končaj sam s seboj, dokler si še pri močeh," je šepnil tuj glas iz teme.
»Ne! Dokler ne poizkusim zadnje možnosti, ne! Včasih se zgodi čudež. Norci imajo srečo. Morda jo bom imel ♦udi jaz."
Hotel je vstati, da bi z gibanjem pregnal obup. Že se je dvignil, ko je iz daljave zaslišal glasove in kmalu nato kašljanje in korake.
Nemci ...
Kakor zastreljena zver se je ulegel, se zgrbil v jamo in stegnil predse roke z bombo. Če imajo pse, ga bodo odkrili. Potem naj gre vse skupaj k hudiču! Nesel je bombo k ustom in z zobmi čvrsto stisnil zatič.
Čas se je zgostil. Slišal je šumenje lastne krvi in jo skušal umiriti. Uspelo mu je. Še drgetal ni več.
Videl je pramene svetlobe, ki so se križali, slišal rezko nemško govorico in tudi zagledal jih je ... Šli so v precejšnjem razmiku, z orožjem, pripravljenim na strel. Potem je sklonil glavo, kot bi hodili po njegovem telesu ...
Ko se je dvignil, so se že spuščali po Kalvariji navzdol. Njihova svetloba mu ni bila več nevarna.
Najmanj en vod jih je bilo. V zavoju so se izgubili kot veriga senc, se spet pojavili in spet izginili.
O, blažena svetloba! Ko bi imel vsaj majhno svečo!
Potrpežljivo je čakal, kdaj bo dim prignal Nemce nazaj. In ni se varal. Vesel je bil, da je pravilno sklepal. Ni vedel, koliko časa je minilo — vračali so se, kašljali in preklinjali. Ko so bili mimo, je zdrsnil iz skrivališča in se napotil za njimi. Na srečo so šli počasi in svetili samo naprej, na pot. Odpravil se je za njimi, brez oklevanja in brez strahu, kot njihova senca. Luči so se po votlinah pred njim kotalile kot štiri izgubljene krogle, ki jih težnost vleče v dolino.
Nekajkrat se je zadel v steno, sprožil kamen, a sla po svežem zraku ga je gnala naprej, da se je na nekem ovinku, kjer so obstali, že nevarno približal sovražnikom. Stisnil se je za kapnik in čakal, da so odškornjali naprej. S poslednjimi močmi se je vlekel za njimi, dokler se niso spet ustavili. Tedaj je pretrgal tišino rezek glas, presunljivo podoben klicu, ki ga je vselej vrgel po tleh: »Haiti"
Toliko, da ni vrgel bombe. Zadnji hip se je zavedel, da tega ne sme. Pognal se je nazaj v temo in utonil v stranskem rovu. Čakal je, dokler se ni vse umirilo. Najbrž je bil Nemec zaklical kaj drugega, ker se nihče ni vračal in je bilo vse strahotno mirno in tiho. »Najbrž so me prevarali prenapeti živci..."
Zlezel je iz skrivališča. Svetlobe ni bilo več in tudi ne korakov. Spet je ostal sam v temi. Najraje bi bil zaklical: »Stojte! Zmotil sem se. Počakajte..."
Pijano se je opotekal naprej. V glavi mu je kljuvala neznosna bolečina, obtolčene, do krvi ranjene noge so ga bolele, da jih je stežka premikal.
Na smrt utrujen se je zavlekel v kotanjo, kjer je 0 . ležal in zaspal. Prebudil ga je mraz. Bil je ledeno mfier udje so mu otrdeli.
Večna noč ga bo zagrnila in stisnila. Podzemlje ga ugonobilo ko bednega črva. Ne! Ne! ... Spet je hodil* P!°| zil se je, zašel v mrtev rov in se vračal in neumorno leZ ,j dalje, ker ni mogel obstati. Če je malo počival, ga je stisn, mraz in lotevale so se ga samomorilne misli: »Daj, poteg ' razletel se boš in nihče te ne bo prepoznal ..."
»Nel" mu je veljevala volja. »Čas imaš. Ko boš vsem omagal, ko ti ne bodo služile ne roke ne noge* boš komaj še lahko odprl usta, takrat šele potegni.
Zbral je še tiso bore moči, ki je še ostala v ožgo^. in okrvavljenem telesu. »Svoboda bo, praznik vseh U sveta, ti pa mrtev? Ne, ne ...'
Saj mora biti že blizu umetnega rova v Črno jarn° Zaznal ga bo po svežem zraku.	0,
Vrnil se je iz slepega rova in izbral novega. 2e nekaj metrih mu je zavel v razgreto čelo hladen zra^ljdj je dih gozdov, dih pomladil Zajel je z vsemi pljuči. 1 je hitel dalje z nezmotljivim čutom kakor žival.	^
Kmalu je otipal mesto, kjer je bil z železnim prebil zid. Ves se je opraskal po še svežih ranah in oPe
nah, ko se je po ostrem kamenju spustil v umetni rov-
Zdaj ne more več zaiti!	,0f
S stropa so padale kaplje, čedalje bolj so štrop0*0^ kot bi se bližala ploha. Lovil jih je v usta in se plaz^ n ^ prej, proti rahlemu svitanju — čutil ga je v očeh in v vS0|(> telesu, z vsako celico, ki je bila prepojena s smrtj® nočjo, pa je hotela še obstajati.	. j(,r
V Črno jamo je lila svetloba v prelestno belih cur Z roko si je zastri solzne oči. Zrak je bil čist. Počasi s«' privajal na svetlobo, potem pa se je spravil bliže k izj'1®..
(Nadaljevanje v prihodnji števi/«'/
R. WEBB
SLOVO
Ves popoldan se je vozil Charles Dwden brez načrta in brez cilja z avtobusom po mestu. Ko je izstopil v neki četrti, kjer ga ni nihče poznal, Ju je pognal veter v obraz hladne °ezne kaplje. Slabe volje je porinil toke v žepe oguljenega suknjiča in si Zavihal ovratnik. Prezebel se je ozi-ral po kakem gostišču. Pri nasledim cestnem križišču je zagledal jonski napis »Joejev bar“. Charles )e pospešil korake.
Ko je odprl vrata, mu je udaril kakor iz megle v obraz zadušljiv in ^lažno topel zrak. »No, tu se bo da-‘0 vzdržati", je pomislil, »vsaj toliko Casa, kot mi bo zadoščalo petdeset ?er>tov, ki jih imam v žepu." Stopil k točilni mizi in naročil pivo. Po ?rvem hlastnem požirku je iskal po ZePih, da bi našel cigareto. Toda dvojček je bil prazen in jezno ga je Pomečkal v papirnato žogico. Tako bo šlo naprej. Nekje se bo moral dokopati do denarja. Če bi imel de-^etak, bi mu bilo pomagano, o tem bil Charles prepričan. Takoj ko bi ? desetakom stavil na konjskih dir-*ah, na pravega konja, bi bil iz vo-i Toda — desetaka ni imel.
»Delati bi moral," je dejal in stis-i^zobe. Toda zakaj bi delal, dokler ?e mlad in mu lenarjenje prinaša ‘Oliko užitka. Zdolgočaseno je strmel ^ ploščo točilne mize. Nato so nje-f?v‘ pogledi potovali od velike re-Jamne ure nad omaro s steklenicami t*° moža, ki je na barskem stolu zra-Veo njega buljil v napol prazen ko-*arec piva pred seboj, v. Sosed je bil majhen, neznaten mo-Zlc> v primerjavi s čokatim Charlesu1 ga je bilo komaj za pol obroka. Vse na njem je bilo neznatno in sivo 'T oči, redki lasje, obleka. Celo j l z je bil pepelnato siv. Vsa poguba moža je bila nadvse žalostna, jima je bila samo zapestna ura, ki le bila nova, težka, draga in — zlata.
Nehote je Charles stisnil svoje pr-ste> ko je odkril uro na neznančevi °ki. Za tako uro bi mu v vsaki za-^avljalnici izplačali dvajset ali tri-,eset dolarjev, morda celo več. Vse-Kakor pa dovolj za srečko pri stavi **a konjski dirki.
Starec je opazil njegov pogled, jčisto nova je," je dejal nekoliko ža-l°stn0.
»Kako?"
i »No, ura. Danes sem stopil v po-?.0i- Doslej sem bil knjigovodja pri lrmi Caruthers in Quinn. In saj je ivada v Ameriki, da tisti, ki po Juogih letih službe odhaja v pokoj, Nej me uro. Ali ne?"
»Da, da," je zamrmral Charles brez zanimanja.
»Smešno," je modroval starec, »dado ti uro takrat, ko je čas postal zate popolnoma nevažen. Saj si zdaj lahko uredim življenje, kakor mi ugaja."
»Hm, to je pač lepa gesta."
»Že, že, samo —,“ starec je okleval, »samo vse je tako neosebno. Tako hladno in brezsrčno. Ko sem se danes po opoldanskem odmoru vrnil k svoji pisalni mizi, je ležal na njej zavojček z mojim imenom."
„Da,“ je rekel Charles odsotno. Ni mislil na nič drugega kakor na uro. Trideset dolarjev bi prav gotovo vrgla.
Sivolasi možic je nadaljeval: »Pri uri je bil listek s posvetilom ,Z najboljšimi željami — tvoji kolegi'. In nič več. In vendar sem si domišljal, da so me imeli radi. Danes vem, da so se mi samo rogali." Iznenada je Charlesa pozorno pogledal. »No, mladenič, saj vi ste svoj kozarec že izpraznili. Ali vam smem naročiti kozarec piva?"
Charles se je zdrznil. Misli, ki so se mu vsiljevale, so ga prestrašile. Starec je bil sam in žalosten. Potreboval je nekoga, ki bi ga potrpežljivo poslušal, nekoga, ki bi mu pomagal poplakniti vso tegobo po grlu. »Hvala," je dejal Charles. »Zelo ste prijanzi. Da, rad popijem z vami še kozarec."
Upokojenec je žarel. »Bravo! Veste, saj ne poznam niti vašega imena. Ime mi je Norman Purdy.“
»Miller," je naglo zamrmral Charles, »Miller."
»Natakar," je zaklical Purdy, »še eno svetlo pivo za mistra Millerja." Natakar je porinil pred Charlesa sveže natočeno pivo. Starec je izvlekel svojo denarnico, jo odprl in vprašal samodopadljivo: »Ali mi morete menjati sto dolarjev!"
Charles je moral krepko potegniti sapo, ko je natakar odgovoril: »Žal mi je, toda toliko denarja ne morem menjati."
Starec je vtaknil bankovec zopet v denarnico in se režal. »Saj sem se samo pošalil. Imam še dovolj drobiža pri sebi."
Tudi Charles se je režal, toda ne Purdyjevi šali. »Ali nosite vedno toliko tega s seboj?" je vprašal.
»Seveda ne. Tole je poslovilno darilo moje firme. Nagrada za zvestobo." Purdy je vzdihnil. »Več kot štirideset let sem bil pri firmi Caruthers in Quinn. Toda zdi se mi, da sem pričakoval preveč." Malo je pokaš!jal,
nato pa dejal naglo: »Vem, moral bi biti hvaležen. Mnogo je upokojencev, ki dobe manj. Kljub temu — kakšno bolj osebno darilo bi mi bilo ljubše kakor ura in denar."
»Ura in denar," je pomislil Charles. Denar in ura. In starec, ki je postajal vse bolj pijan. Glasno je rekel: »Da, vem, kaj mislite." Napravil je dolg požirek in starcu razumevajoče prikimal. Pri tem si je mislil: »Zdaj bom moral samo še malo počakati. Še kozarec piva ali dva, pa bo. Predlagal mu bom, da greva še v kako drugo gostilno. Zunaj ga bom krepko udaril po glavi. Videti bo tako, kakor da se je starec preveč napil, se spotaknil in padel. Ko se bo zopet zavedel, bom že daleč za hribom." Tako je mislil Charles Owden.
Purdy je opazil, da ga mladenič ni več poslušal. »Ali niste mojega mnenja?" je vprašal.
»Kako? Kaj ste rekli?"
»Ali niste tudi vi mnenja, da je upokojitev najlepša priložnost, da se človek otrese svojih starih navad?"
»No, seveda."
»Glejte, samec sem in sam sem opravljal vsa hišna opravila. V službo sem hodil točno in vsa leta sem bil točno ob deveti doma — leto za letom. Danes bo enkrat drugače." Purdy je sukal svoj kozarec v roki in rekel z navihanim nasmeškom: »Mislim, da bom nocoj svojo večerjo zaužil v tekoči obliki."
»Dobra misel," je hvalil Charles, »slad in hmelj sta vendar tako zdrava. Rad bi sodeloval. Toda na žalost sem brez sredstev." Napeto je prežal na Purdyjev odgovor.
Starec je brezskrbno požrl vabo. »No, če ni nič drugega, mister Miller. Danes sem radodaren. Ne delajte si skrbi, zapitek bom plačal jaz." Charles je komaj zadržal nesramen smeh. Da, stari bo plačal, toda drugače, kakor si je mislil. »To bo prijeten večer," je dejal, »toda oprostite mi za trenutek."
Charles je izginil v toaleti. Iskal je kakšen predmet, ki bi mu rabil kot orožje. Slednjič je v neki omari med umazanijo staknil kratko svinčeno cev in si jo skril za pason.
Ko se je vrnil k starcu, je iz previdnosti počakal, da je ta izpil svoje pivo. Nato mu je predlagal: »Ali niste želeli nekaj spremembe? Kaj ko bi menjala lokal?"
»To je dober predlog," je mrmral Purdy, ki so se mu besede že zapletale na jeziku.
Medtem ko sta popivala, je dež popustil. Ko sta stopila iz bara, je bila noč in postalo je hladno. Charles je vtaknil roke v žepe in začutil svinčeno cev. »Dobro, da je cesta tako prazna in da je slabo vreme," je pomislil.
»Moje vozilo stoji tam na drugi strani ceste," je pojasnil Purdy in pokazal na parkirni prostor, ki je bil oddaljen samo nekaj korakov od bara. Nato je rekel: »Poznam majhen bar. Je prav blizu mojega stanova-nja."
Charles je vtaknil roko pod suknjo, njegovi prsti so prijeli svinčeno
Smeh stoletij
J° Hans rosler
Nevaren poklic
Kitty je odšla v veliko zavarovalnico.
'— Mar zavarujete tudi ljudi z nevarnimi poklici?
■— V vsakem primeru.
Tudi krotilce levov?
Tudi nje, poleg njih pa še krotilce kač in artiste vrvi.
Kaj pa tekače?
Tekače, plavalce čez Kanal in vesoljce.
Kaj pa lovce na velike živali?
—	Tudi lovce in totograte orlovskih gnezd.
'— To prvič slišim, je rekla Kitty in se ozrla po sobi. bi hoteli tudi mene zavarovati pod istimi pogoji?
—	Mar imate tudi vi kakšen nevaren poklic?
' ■ Celo najbolj nevarnega.
Kaj ste po poklicu?
Gospodinja.
Gospodinja? se je začudil uslužbenec.
Kitty je potrdila.
' Vsaka gospodinja je stalno v nevarnosti. V dopoldnevu si lahko s sekiro odseka prst, dru-^e9a si lahko poreže med lupljenjem krompirja,
tretjega si lahko zmečka med udarjanjem zrezkov, četrtega ji lahko zagrabi mešalnik, petega si lahko odreže s strojem za rezanje kruha. To je torej ena roka, zdaj sledi druga. Druga roka se bo gotovo ponesrečila med razstavljanjem stroja za rezanje mesa. Lase ji lahko zajame plamen, lonec z vrelo vodo ji lahko opari roke in noge, medtem ko ji deska za likanje lahko izbije zobe. Lonec na tlak lahko eksplodira, igla za tlačenje slanine se lahko zarije pod noht na palcu, medtem ko lahko iz ponve brizgne vrela mast naravnost v oko ali obraz.
—	Dovolj! Dovolj! Nehajte!
—	Ali me boste torej zavarovali?
—	Kako naj zavarujem gospodinjo? je dejal uslužbenec. To je veliko tveganje!
Kitty ga je pomirila.
—	Saj ni tako veliko tveganje!
—	Kako da ne?
Kitty se je ljubeznivo nasmehnila.
—	Zato ker kuhamo ženske. Toda če bi kuhali možje, potlej bi se vse to zares zgodilo .. .
Na slavnostni večerji je bila žena francoskega poslanika Bismarckova soseda pri mizi. Med razgovorom je postajala čedalje bolj zaupljiva. Najprej je kanclerja nagovorila z »ekscelenco", kmalu nato ga je imenovala »gospod Bismarck” in čez nekaj časa je bil že »moj dragi Bismarck". Tedaj je bilo Prusu dovolj in je dami dejal:
»Madame, če morebiti še ne veste: ime mi je Otto."
Ko je Bismarck nekoč zasebno sprejel Windthorsta, voditelja katoliške stranke, se je cesar Wilhelm zaradi tega silno razburil. Toda kancler se ni prestrašil njegove jeze in je mirno odgovoril, da lahko v svoji hiši počenja kar hoče.
»Tudi če vam jaz, vaš vladar, to prepovem!" je pihal cesar.
»Ukazi mojega vladarja ne segajo čez prag spalnice moje žene."
•
Aug-jsl Kindermann je bil baritonist v kraljevem dvornem gledališču v Monakovem. Na novega leta dan je šel v gledališče, da bi čestital ravnatelju. Moral pa je iti mimo vratarjeve lože. Ko ga je vratar zagledal, je stopil k njemu in mu v veselem upanju voščil srečno novo leto. Kindermann se mu je zahvalil in rekel:
»Ljubi moj Kolb, povejte mi, kaj sem vam dal lani za novo leto!"
»Nič, gospod dvorni pevec."
»No, no, prav, naj ostane pri starem," je dejal baritonist in šel naprej.
•
Ko so berlinskega zdravnika Virchowa povabili v goste, so mu ponudili tudi pijačo, ki ji slavni zdravnik ni bil sovražen. Gostitelj mu je natočil polno čašo posebno dobrega vina in ko je videl, da jo je učenjak s slastjo izpraznil do dna, ga je vprašal:
»No, ali poznaš še kaj boljšega, kot je čaša takšnega vina!"
Virchovv je dejal brez premišljanja:
»Poznam: polna steklenica takšnega vina ..."
Italijanski pevec Antonio Bernachi, muhast kot večina umetnikov, bi moral pod Hdndlovim vodstvom odpeti ognjevito vinsko pesem. Pri glavni skušnji je našel v vrču le navadno vodo in je zato ogorčeno izjavil:
„Ce želite, da bom pesem zapel res ognjevito, mora biti v vrču pristno staro vino."
»Prav," reče dirigent Handel, »priskrbeli vam bomo vino, toda pojutrišnjem morate v vaši vlogi izpiti strup in bom prisiljen stvar urediti tako, da bo vloga povsem resnična."
»Potem naj kar ostane pri vodi," se je vdal pevec.
Ko sta prišla do avtomobila, je vprašal: »Ali naj vozim jaz?“
„Ne!“ je odločno odgovoril Purdy. »Ali hočete s tem reči, da ... da ... ne bi več mogel? Saj sem popolnoma trezen."
»Seveda ste trezni," ga je pomiril Charles. Vožnja je bila razburljiva. Starec ni bil več gospodar nad vozilom, kakor si je domišljal. Nekajkrat je avto nevarno zaneslo po mokrem asfaltu. Toda Purdy ga je vendarle še obvladal. Naposled sta privozila do velikega stanovanjskega bloka, kjer sta izstopila. Purdy je zaklenil avtomobil in dejal: »Tu gori stanujem. V drugem nadstropju. Gostilna je takoj za oglom."
Daleč naokrog ni bilo žive duše. V hipu je izvlekel Charles svinčeno cev in že je zažvižgala v zraku ter udarila po tilniku starega moža.
Purdy je zakrilil z rokami po zraku, nato se je zgrudil na tla. Samo sekundo je stal Charles kakor otrpel, nato se je sklonil nad Purdy-jem, ki je težko sopel. Charles je surovo zgrabil za uro in povlekel za elastični trak. Nenadoma je Purdy piskajoče zahlipal, nato je prenehal dihati. Charlesa je oblil mrzel pot. Pokleknil je in položil uho na Pur-dyjeve prsi. Starec se ni več ganil, bil je mrtev.
„Ne!“ je stokal Charles prepadeno. „Ne!“ Njegovi prsti so se zagrebli v mrtvečev suknjič. Nekdo je prihajal. Kaj naj stori? Kam s truplom? Avtomobil je bil zaklenjen, a da bi poiskal ključ, je bilo prepozno. Starčevo truplo je bilo lahko breme. Charles ga je dvignil in tekel z njim proti stanovanjskemu bloku. Na srečo so bila vrata odprta.
Komaj je stopil v vežo, je zaslišal od zunaj korake, govorjenje in smeh dveh parov, ki sta prišla najbrž iz
gostilne. Hrupno sta šla mimo. S hitro kretnjo je Charles potegnil mrtvecu uro z roke in si jo stlačil v žep. Ko je tipal še za Purdyjevo denarnico, je s stopnišča gornjih nadstropij zaslišal moški glas: »Louise, kaj še nisi nared? Kako dolgo naj še čakam z dvigalom?" »Saj že prihajam," je odgovoril ženski glas, nato je bilo slišati ženske korake.
»Samo proč od tod!" je pomislil Charles. »Toda kam?" Mož in žena, ki ju je pravkar slišal, se bosta v dvigalu vsak čas pripeljala do pritličja. Charles denarnice še ni našel. Če bi mrtveca pustil tu in pobegnil, bi ga v najkrajšem času prijeli, Imel je samo en izhod: da z mrtvecem na rokah teče po stopnišču navzgor in ga skrije v starčevem stanovanju. Že je zaslišal bližajoče se dvigalo, zato je pograbil mrtveca in ga skozi vežo vlekel do stopnišča. Sopeč se je skril v neki vdolbini. V živahnem pogovoru sta šla Louisa in moški skozi vežo in zapustila hišo.
Zdaj je Charles naglo zapustil svoje skrivališče in odnesel truplo po stopnišču do drugega nadstopja. Hitro je našel ključe stanovanja v Pur-dyjevem žepu. Na hodniku je po kratkem tavanju slednjič našel vrata s tablico „Purdy“. Nato je vtaknil ključ v ključavnico in odprl. Z vzdihom olajšanja je stopil v temno stanovanje. Zaprl je vrata, prekoračil predsobo, odprl sobna vrata in spustil truplo na tla. Nato je negotovo tipal za stikalom.
Toda še preden ga je našel, so se nenadoma vse žarnice v stanovanju prižgale. Soba je bila polna ljudi. Vsi Purdyjevi kolegi so se gnetli v sobi, vsa firma Caruthers in Quinn je bila zbrana, da bi svojega starega knjigovodja presenetila z veselim poslovilnim večerom.
Športni vestnik
ŠPORTNO SREČANJE DIJAKOV
Ravne na Koroškem so pretekli teden doživele nevsakdanji športni dogodek. Na štadionu in v telovadnici so se namreč prvič srečali dijaki ravenske gimnazije in dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Na pobudo profesorjev za telesno vzgojo so se dijaki pomerili v nogometu, košarki in atletiki. Pokroviteljstvo tega športnega srečanja je prevzela tovarna rezalnega orodja s Prevalj.
Celovški dijaki že vnaprej niso imeli dobrih izgledov, saj jim manjka v Celovcu športnih objektov. Po končanih tekmah so vsak uspeh ocenjevali po posebnem točkovnem sistemu in naposled dobili končni vrstni red: prvo mesto in lep pokal občinske zveze za telesno kulturo v Ravnah so si priborili domači dijaki iz Raven, ki so zbrali 72 točk, medtem ko so dijaki slovenske gimnazije v Celovcu osvojili 52 točk. Edino zmago, ki so jo zabeležili Celovčani, je dosegla Marica Tischler v teku na 100 metrov. Za drugo zmago pa bi lahko poskrbeli fantje, ko so v nogometni tekmi vodili proti Ravnam ob polčasu z 2:0, naposled pa so pri stanju 2:2 izgubili pri streljanju enajstmetrovke. V košarki so nastopila samo dekleta. Celovške dijakinje so dvoboj izgubile s 17:46 (5:26).
Ostali rezultati:
Dijakinje — 100 m: Tischer Marica (Celovec) 14,0; 400 m: Praper (Ravne) 62,2; 4X100 m: gimnazija Ravne, 55,5.
Dijaki — 100 m: Smoning (Ravne) 12,1; 1000 m? Praper (Ravne) 2:49,2; 4X100 m: gimnazija Ravne 48,6.
Po končanih tekmah je bila izražena želja, da naj bo športno srečanje v Ravnah le uvod za dosti bolj tesne stike obeh gimnazij.
SAK — TRDNJA VAS 7:1
Slovenski atletski klub (s sedežem na Radišah) je tudi preteklo nedeljo nadaljeval serijo zmag in s tem obdržal konstantno formo v letošnji nogometni sezoni 2. razreda D.
Potem ko je pred dvema tednoma premagal nogometno moštvo iz Vovber (Haim-burg) na tujem s 3:0, je v 11. kolu v nedeljo 31. 10. 1971 na domačih tleh v Celovcu porazil moštvo iz Trdnje vasi s 7:1 (polčas 2:1). To je bila v letošnji sezoni že deseta zmaga, katerim stoji nasproti le en poraz. Temu primerno izgleda tudi razmerje golov: SAK je zatresel kar 53-krat mreže tujih moštev, dočim so sami dobili 15 zadetkov. Po teh številkah lahko izračunamo, da so slovenski fantje strelili v vsaki izmed 11 iger povprečno 4,8 gola.
V nedeljski nogometni tekmi slovensko moštvo ni tako pričelo, kakor je bilo pričakovati. Gostje iz Trdnje vasi so kmalu po začetku igre povedli z 1:0. Po dveh golih, ki sta jih zadela brata Waldhauser, pa se je ob polčasu glasilo že 2:1 za Slovenski atletski klub. Po odmoru pa so domačini močno napadali vrata gostov in jih naposled premagali tudi zasluženo s 7:1. Gole so zabili Folti in Peter Waldhauser (po 2), Oraže, Vrolih in Zablatnik.
Z zmago nad Trdnjo vasjo, ki leži po tej tekmi na petem mestu z 12 točkami, vodi SAK z 20 točkami še dalje v lestvici 2. D-razreda. Na drugem mestu je Metlova (19 točk) pred Žitaro vasjo (17).
Z najhujšimi nasprotniki je Slovenski atletski klub že „obračunal“, tako da ni pričakovati spremembe v lestvici. To nedeljo pa bo SAK potoval v Labot, kjer bo igral 12. prvenstveno tekmo s tamkajšnjim nogometnim moštvom.
Tenis
AVSTRIJA — ČEŠKOSLOVAŠKA 0:5
Avstrijska teniška reprezentanca je v soboto in nedeljo igrala v okviru teniških iger za švedski kraljevski pokal proti reprezentanci Češkoslovaške. V štadionu Lie-benau v Gradcu so Avstrijci podlegli Čehom nepričakovano visoko z 0:5.
Češka reprezentanca ni nastopila z izvrstnim Janom Kodešom. Kljub temu avstrijsko moštvo ni imelo nobenih možnosti osvojiti vsaj eno zmago. Avstrija je tako izključena od nadaljnjih iger tega prvenstva. Češkoslovaška pa bo v naslednjem kolu nastopila proti zmagovalcu iz tekme Belgija — Švica.
Edini uspeh, ki ga je zabeležila Avstrija v Gradcu, je bil drugi set Pokornyja proti Hrebcu; tekma pa se je končala s 6:3 za Hrebca. Tudi avstrijski prvak, Beljačan Hans Kary, ni bil kos Hrebcu in je podlegel s 2:6 in 4:6. Prav tako drugi Čeh, Vladimir Zednik, ni imel težav z Avstrijcema in je proti obema zmagal s 6:3 in 6:4. Tudi v zadnji tekmi, ko ni več šlo za odločitev, je premagala češkoslovaška dvojica Zednik-Hrebec avstrijski par Pokorny-Hoskowetz s 7:5 in 6:3.
BLIN PROTI CLAYU
Dne 25. decembra 1971 se bo za nemškega boksarskega prvaka Jurgena Blina uresničila želja, nastopiti proti nekdanjemu svetovnemu prvaku vseh kategorij Cas-siusu Clayu. Dvoboj bo v švicarskem mestu Ziirichu.
Jugoslovansko gospodarstvo
Sl UTIRA NOVA POTA NA AVSTRIJSKO TRŽIŠČE
Blagovna izmenjava med Avsirijo in Jugoslavijo se v zadnjih letih vedno bolj razvija v korist Avstrije, medtem ko po drugi strani stalno narašča primanjkljaj v plačilni bilanci Jugoslavije. Tako je na primer lani dosegel jugoslovanski blagovni izvoz v Avstrijo le vrednost 50 milijonov dolarjev, dočim je Avstrija izvozila v Jugoslavijo blaga v trikratni vrednosti, namreč ja 150 milijonov dolarjev. Letos je to razmerje menda še slabše.
Zato je razumljivo, da si skuša jugoslovansko gospodarstvo utreti nova pota na avstrijsko tržišče. Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, bodo na Dunaju uredili stalno razstavo jugoslovanskega blaga za široko potrošnjo. V ta namen so najeli prostore v dunajski sejemski palači, kjer bo kakih 50 velikih jugoslovanskih proizvodnih in izvoznih podjetij razstavilo svoje najboljše izdelke. Zajeta bodo predvsem področja živilske in konservne industrije, proizvodnja pohištva, gospodinjski električni in plinski aparati, izdelki tekstilne industrije, kakovostne pletenine, obutev in druge vrste blaga, za katere pričakujejo, da bodo vzbudile zanimanje avstrijskega trga.
Podobno razstavo so na Dunaju sicer prirejali že v zadnjih letih, vendar je bila to doslej le občasna prireditev, medtem ko se bo zdaj spremenila v stalno. Novo pa bo tudi to, da bodo dunajski oz. avstrijski trgovci vse tisto blago, ki si ga bodo na razstavi ogledali, lahko takoj naročili in že naslednji dan prejeli, kajti poleg razstave bodo jugoslovanska podjetja uredila tudi svoja skladišča.
lahke glasbe — 19.15 Glasbene razglednice — Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z naml — 23.15 Tazz.
Ponedeljek, 8. 11.: 6,50 Rekreacija — 8.10 Glasbena
matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb
_ 9.20
Cicibanov svet — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.10 Emil Adamič: Tatarska suita — 12.40 Pihainl orkestri na koncertnem odru — 14.10 Iz zborovske za kladnice — 14.35 Voščila — 15.40 Lepe melodije — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 glasba — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka — 20-Iz zakladnice vokalno-instrumentalne literature 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Slovenski ansamb i in pevci zabavne glasbe.
Torek, 9. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan — ®-Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Sloveti ske narodne v priredbi Tončke Maroltove — ”•
12.40 Vedri zvoki z

RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 6. 11.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Za ženo — 10.00 Glasbeni kalejdoskop — 11.00 Naša lepa domovina
—	13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert
—	15.30 Voščila — 18.00 Mala solistična tparada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 »Ženska vojna" — 21.40 Operetni koncert — 22.22 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 7. 11.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Pisani zvoki — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega -— 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine
—	14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi
—	20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 8. 11.: 5.05 Godba na pihala — 5.33
Ljudske viže — 9.00 Trgovci spreminjajo svet — 10.15 Severna Afrika in Sahara — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo: Puberteta brezzračni prostor — 16.30 Otroška oddaja
—	18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Radijska igra — 21.30 Ljudska glasba iz štajerske.
Torek, 9. 11.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Pripovedke iz Avstrije — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.15 Nihče več ne pozna njihovih imen —
10.30	Veselje ob knjigah — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Mladinska oddaja — 14.45 Razgovor o znanstvenih knjigah — 15.00 Ljudska glasba —
16.15	Za ženo: Puberteta brezzračni prostor — 16.30 Lovska latinščina — 18.00 Oddaja sindikalne zveze
—	18.45 Note in beležke — 19.15 In kaj pravite vi? —
19.35	Melodija in ritem — 20.10 Orkestrski koncert —
21.30	Variete je preteklost.
Sreda, 10. 11.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Se mladina upira? — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 10.30 Avstrijski pripovedniki 20. stoletja — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Srečanje — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Za ženo: Puberteta brezzračni prostor — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 18.45 Note in beležke — 19.15 Jezik domovine — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Pozor, snemanje!
četrtek, 11. 11.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Humoreske in satire svetovne književnosti — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Zgodovinski profil Avstrije — 11.00 50 let Gradiščanske, prenos svečanosti — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Za ženo: Življenje, stanovanje, okolje — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Pravica do poprave škode — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.45 Note in beležke — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Napis nad vratmi — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 12. 11.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Viharji nad deželo rumene zemlje — 9.30 Klavirske sonate — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Spoznanje ali pomota? — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Vaš konjiček — 14.45 Koroški avtorji: Johannes Llndner ob svoji 75-ietnici — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.15 Veselo in zabavno —
19.35	Melodija in ritem — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina: Od Alp do Jadrana — 22.22 Okretnica jugovzhod.
Slovenske oddale
Sobota, 6. 11.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 7. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo
in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 8. 11.: 13.45 Inormacije — Po sledeh starih šeg in navad — Domače pesmi.
Torek, 9. 11.: 13.45 Inormacije — Za krmilom — Cerkev in svet.
Sreda, 10. 11.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
četrtek, 11. 11.: 13.45 Informacije — Recital Roka Klopčiča — Mladinske knjige.
Petek, 12. 11.: 13.45 Informacije — Poper in sol.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih); 4.50 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika —- 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12 00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —■
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu --
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 6. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.40 Po domače z domačimi vižami — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 Pojo jugoslovanski operni pevci — 16.45 S knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Ansambel Jožeta Privška — 18.15 Iz operetnega sveta
—	18.50 Pogovor s poslušalci — 19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Mladinski radijski klub — 21.30 Zabavna radijska igra — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nodelj'a, 7. 11.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši
—	10.25 Pesmi borbe in dela — 11.20 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Humoreska tedna — 14.30 Nedeljsko športno popoldne — 16.40 Lepe melodije — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra — 18.30 Koncert
Domače in umetne melodije domačimi ansambli — 14.10 Glasbena tribuna dih — 14.30 Ansambel Silva štingla — 14.40 Mlod'n ska oddaja — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Z °f kestrom RTV Ljubljana — 17.10 Popoldanski s'm*° nični koncert — 18.15 V torek nasvidenje —
Pota sodobne medicine — 19.15 Z ansamblom He^č a Burkata — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.10 Koncert lahke glasbe — 22.15 Današnji trenutek češke glasbe — 23.15 Revija jugoslovanski pevcev zabavne glasbe.
Sreda, 10. 11.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena tineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Ves®Q godala — 9.40 Iz glasbenih šol — 12.10 Iz °Per. „Mignon" — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižaITir
—	14.10 Poje moški pevski zbor »Karel Destovnik Kajuh" iz Velenja — 14.35 Voščila — 16.40 Dunajsk simfoniki — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Nas glasbena galerija — 18.15 Popevke slovenskih f®s ^ valov — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene ra* glednice — 20.00 Večer opernih arij — 22.15 S f®s valov jazza — 23.15 Lahko noč s slovenskimi PeVC zabavne glasbe.
četrtek, 11. 11.: 6.50 Beseda na današnji dan 1 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 ?eS in plesi Makedonije — 12.10 Iz opere »Krst pri Savič
—	12.40 Angleške pihalne godbe — 14.10 Iz m!a 1
Američani v Avstriji
SE NAMERAVAJO POVEZATI
Avstrijska sekcija Evropskega 'e' publikanskega komiteja, ki ima svoj začasni sedež na Dunaju (Neuling-gasse 20/18, 1030 Wien), vabi vse v Avstriji živeče državljane Združenih držav Amerike, da sodelujejo pri or-ganizaciji posebne avstrijske podružnice.
Podobno kot si Avstrija uspešno p*1' zadeva, da bi v inozemstvu živeče Avstrijce združila v posebni „10. zvezni deželi", se tudi v inozemstvu živeči ameriški državljani trudijo, da bi osnovali svojo avstrijsko podružnico. Dunaju živi po najnovejših podatkih 4156 in v celi Avstriji verjetno več kol 6000 Američanov.
H-45
grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška Med šolo, družino in delom — 15.40 Dvorakova ba — 17.10 Koncert po željah poslušalcev	^
Ljubljanski jazz ansambel — 18.45 Kulturna kr0^0y — 19.15 Z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 četr večer domačih pesmi in napevov — 21.00	15
večer — 22.15 Partiture Igorja Stravinskega Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke skih avtorjev.
sl oV*n'
^ooooooo<xx>oo<kxxx><xx><>o<xx>o<x><x><><>o<><>o<>o<xx>o<><>oo<><><><xx>
OOOOOOO0^
Avstrija 1
Sobota, 6. 11.: 15.40 Jazz universal — 16.30 Za otroke — 16.55 Tiger in osel — 17.05 Pika Nogavička —
17.35	Za družino: Naš dragi dom — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Bilanca sezone — 21.30 šport — 22.00 čas v sliki — 22.15 Nebraska, film z Divjega zapada.
Nedelja, 7. 11.: 15.45 Lolek in Bolek — 15.55 Daktari — 16.45 Kdo si? — 16.55 Kontakt — 17.25 Veselje ob glasbi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kdo ve več? — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna —
19.30	šport — 20.10 Beseda za nedeljski večer — 20.15 Kraj zločina — 21.45 Vaša milost me gotovo sprejme — 22.30 Čas v sliki — 22.45 Iz moje knjižnice.
Ponedeljek, 8. 11.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Pogled nazaj v filmu — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Bonanza — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.20 Te-lešport — 22.20 čas v sliki.
Torek, 9. 11.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda —
19.30	Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.00 Veliki zvon — 22.15 Čas v sliki.
Sreda, 10. 11.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Za kulisami živalskega vrta v Schonbrunnu — 11.00 Tarzan zmagovalec puščave — 12.10 Telešport — 16.50 Za otroke: Zlata hiša — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 17.30 V deželi Laponcev — 18.00 Tečaj francoščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Panorama — 21.15 Zadnji opomin — 22.10 Čas v sliki.
Četrtek, 11. 11.: 10.00 Obiščemo razstavo — 10.30 Angleško gledališče — 11.30 Montafon — 12.00 Fizika za vse 18.00 Tečaj italijanščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Zadeva iz soseščine — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Anton in Antonija, veseloigra — 22.05 Civilizacija — 22.55 čas v sliki.
Petek, 12. 11.: 10.00 Kalendarij — 10.30 Na obisku pri Friedericki Mayrdcker, Ernstu Jandlu in Gerhardu
Ruhmu — 11.00 Survival — 11.25 Boj na otoku Zeleni svet — 18.20 Otrokom za lahko noč	9
Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja zvezne trgov'n*0(j zbornice — 18.50 Tako morate živeti — 19.16 pre^ ^ sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —* Komisar — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 čas v s — 22.30 Ob koncu tedna na poti.
AvstriJ
iia l
Sobota, 6. 11.: 18.30 Svet knjige — 19.30 Čas v
slitf
— 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10
vzgo-
ja — 20.15 G6tz von Berllchingen — 21.35 TelerePr'^ Nedelja, 7. 11.: 18.30 Iz moje knjižnice — v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Pod drobno dom — 20.00 Smučarska gimnastika — 20.15 Lep0 ijenje na deželi — 21.00 Izlet na podeželje, *'lrr’ 21.40 Teleroprize.	^00
Ponedeljek, 8. 11.: 18.30 Kaj morem poslali ^fe. Spor in sprememba — 19.30 čas v sliki — 20°°^ij glod sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — Kontra — 21.20 Osupli — 22.45 Teleroprize.
Torek, 9. 11.: 18.30 Angleško gledališče — ^ ^ gt)0 znani laz — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sp°r
—	20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Tarzan zrna«
valeč puščave — 21.25 Telereprize.	^
Sreda, 10. 11.: 18.30 Montafon — 19.30 čas v * j0
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vz e,
—	20.15 Albrecht Durer — 21.15 šef — 22.00 Te
četrtek, 11. 11.: 18.30 Kalendarij — 19.00 Konlal<20O6
19.30	Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda —	^
šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Boj na otoku, ,M 21.55 Telereprize.
Potok, 12. 11.: 18.30 Renesansa — 19.30 čas v
—	20.00 Ob koncu tedna na poti — 20.06 20.10 Vzgoja — 20.15 Two blue blrds — 21.15 reprize.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih nlzacij na Koroškem; glavni urednik: Rado odgovornl urednik: Andrej Kokot; uredništvo ln ,0, va; 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergass tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarsko t o. j. Drava, Celovec • Borovlje.