DELAVSKA POLITIKA Malih oglasov, ki služilo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din t5.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 64 Marllsor, sreda, dne 11. avgusta 1937 Leto XII lil Billi.........I I TiliTmiiiiTiTfiflllBiBiiliiiiiiiiMiii 1 ni ■—h m H lil um i .nin»r»nakrr.rii m«— Izhaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Konkordat Jugoslovanska narodna skupščina je odobrila konkordat, ki ga je bivša vlada 1935 podpisala v Rimu. Boj za konkordat se je razvijal petnajst let. Skupščina ga je odobrila, senat pa še ne, ker ga namerava vlada predložiti senatu šele pozneje. Odpor pravoslavne cerkve pa ni odnehal, čeprav je predsednik vlade obljubil pravoslavju, da mu da vse one pravice, ki jih jamči konkordat katolikom ter je tudi izposloval od nunciature v Beogradu razlaganje nekaterih točk konkordata, ki jim pravoslavna cerkev ugovarja. Vse to gibanje oziroma nasprotovanja v zakulisni borbi ni omejilo. Konkordatne pogodbe so srednjeveškega izvora. Prvotno so rabile države kristjanstvo, ko se je to prilagodilo takratnemu gospodujočemu razredu. Katoliška cerkev je sčasoma pridobila tako velik vpliv v nekaterih državah, da je lahko preklela vladarje in odvezala državljane pokorščine, mogočni nemški cesar je pokleknil pred rimskim poglavarjem in rimske cesarje (nemške) je kronal papež. Cerkev in država sta bila v tej dobi pri nas tako vezana, da sta se morala ozirati Irus^ drugo. Seveda so obstojale takrat tudi že tozadevne pogodbe aii diktati. 2 napredkom človeštva in odporom proti strašnemu terorju (inkvizicija, suženjstvo, tlačanstvo) so pa jeli vstajati novi duhovi, ki so zahtevali svobodo in pravičnejše družabne razmere. V boju proti novemu duhu sta bila cerkev in država sicer edina, vendar sc pa splošnemu napredku, iz katerega se je razvil tudi liberalizem, nista mogla upirati z uspehom. Svobodomislnost je uničila domala vse nekdanje vezi med cerkvijo in državami, ali vsaj zrahljala v toliko, da cerkev ni imela več diktatorske moči nad državami. Pričetek tega preobrata spada zlasti v dobo francoske revolucije. V dobi svobodnega liberalizma Se je začel razvijati moderni kapitalizem kot naslednik fevdalizma. Kapitalizem se je razvil z vsemi svojimi slabostmi tako, da danes ne more več zadostiti potrebam človeške družbe. Grozi mu nevarnost novega duha socializacije in socializma. Zato se vrača nazaj k cerkvenim pogodbam, ki naj mu bolj zasikajo eksistenco. Cerkvena dogma, norata biti gospodar in delavec, geslo'< ki uverava kapitalizem da je cerkev dober zaveznik kapitalističnega razreda. Zaradi tega vse države »a stališču današnjega sistema _ družabnega reda, jako rade sklepajo zavezniške konkordatne pogodbe. Pri nas so razmere le neznatno drugačne. Razumljivo je, da podjetniški razred želi konkordatno' pogodbo iz navedenih razlogov. Nasprotuje ji pa pravoslavna cerkev bolj iz političnih razlogov. Pravoslavna cerkev je bila v stari Srbiji edina, ki je po svojih veljakih imela vpliv v državi. V smislu koukordat-i|e pogodbe bi to pravico morala dehti s katoliškimi in pozneje tudi drugimi veroizpovedbami. S temi srbska cerkev seveda ne more soglašati. Zato tak političen odpor. Političen, pravimo, ker med Srbi dejansko ni političnega verstva kakor je •ned nami. Iz teh razlogov smo že zadnjič »aglašali, da bi za ureditev verstev Zakaj socialisti zahtevamo Potrebujemo jo za boj proti križarski vojni proti delavskemu gibanju Socialisti v državi nimajo legalne stranke, kakor je modro povedal ljubljanski »Slovenec«. Zato nihče nima pravice govoriti v imenu socialistov, je še moško dostavil. »Slovenec« pa sam ve, da so socialisti v državi, da je široko razpredena in globoko ukoreninjena socialistična ideologija med delovnimi sloji prebivalstva. »Slovenec« tudi ve, da je socialistična ideologija tudi najbolj konkretno in najbolj resno in ustvarjajoče gibanje, ki se lahko meri gle-j de tega z vsako drugo stranko ali j ideologijo v naši državi. O vseh biv-| šili strankah in njih gibanjih tudi v sedanjem času poroča reakcionarno časopisje na dolgo in široko, jih hvali in graja, jih upošteva in zametuje, I smeši itd., toda socialistične stranke ni in nihče nima pravice govoriti v imenu socialistov. Zakaj? To je povsem umljivo. Zagovorniki reakcije se delavstva boje, se boje demokracije in demokratičnega sodelovanja narodovega. Socialistično gibanje v državi je zdrav politični element, ki bi utegnil, če bi imel svojo strankoi v demokratičnem oziru najodločneje vplivati na politični razvoj sploh, zlasti pa na probleme, okoli katerih plešejo že dvajset let, kakor je hrvaško vprašanje. Socialistična stranka, ki bi obsezala vso državo, bi s svojim političnim vplivom bila v stanu združiti vse demokratične vplive ter jih vzgojno in moralno prisiliti k rešitvi vprašanj, ki se danes brez pravega umevanja rešujejo za zelenimi mizami in ne rešijo, ker jih ne rešujejo po načelih demokracije. Prvo, kar je potrebno državi, je svoboda in demokracija, ker je treba pritegniti k sodelovanju vse plasti naroda. Zakaj, narod more šele takrat prav misliti, prav soditi o raznih vprašanjih, kadar jih pozna in sodeluje pri njih, kadar stranko misli in sklepa o njih po svoji odgovornosti. Opravičeno torej domnevamo, da pomeni boj proti socialistom le kost, ki jo mečejo sovražniki socialistom, da bi pozabili v boju z njimi na svojo temeljno zahtevo: svoboda in demokracija v političnem oziru, v verskem boju proti socialistom pa imajo namen ustvarjati med narodom sovražno mnenje proti socialistom, da bi si narod ne osvojil socialistične zahteve po svobodi in demokraciji. Prav iz tega razloga je socialistično gibanje potrebno. Potrebno: je, da prežene politično temo, ki jo sebični brezvestneži s tako vnemo širijo kakor še malokdaj. Nimamo še socialistične politične stranke. Prepričani smo pa, da jo dobimo, ker je zgodovinska potreba. Neizogibna volna med Japonsko in Kitalsko Vojna med Kitajsko in Japonsko se pravzaprav že vrši. Japonska zahteva, da odstopi Kitajska severni pokrajini Hopel in Čahar, da jih organizira Japonska kot »neodvisni« državi, ki bosta pod japonskim vplivom. Japonska zahteva obenem, da vršita Japonska in Kitajska skupen boj proti komunistom. Kitajska se pripravlja na vojno. Podpirajo jo nekatere evropske ve- lesile in z vojnim materijaJom tudi Rusija. Japonska hoče pridobiti s tem kolonizacijskega terena in surovine. Vrhutega si želi obe pokrajini podvreči pod svoj vpliv zaradi ruske nevarnosti, ki se je boji. Severni pokrajini mejita na Rusijo in Mongolijo ter tvorita važen obrambni pas proti Rusiji. -III- O demokraciji v Franciji Notranji minister s. Marks Dermoy na rudarskem shodu v Lensu Sklepi francoskega socialističnega kongresa označujejo jako važna bistva politike ljudske fronte in najnovejšega razvoja političnega položaja v Franciji. O tem je govoril minister Marks Dermoy rudarjem v Lensu na shodu dne 25. julija t. 1. Dermoy je poudaril, da nič ne more več zadrževati odslej revolucionarnih izprememb na .gospodarskem in socialnem področju, ker socialistična stranka ne bo nič popustila na svojem programu. Na kongresu v Marsejlu je bil predložen celo dopolnilni program ljudske fronte, ki bo dostavljen vsem strankam ljudske fronte. Po govoru sodr. Dermoya posnemamo, da francoski socialisti računajo s pomočjo delavskih množic, da bodo lahko usilili dopolnilni program sedanji vladi. Poudaril je tudi, da so stranke, ki podpirajo sedanjo vlado popolnoma neodvisne med seboj in do socialistične stranke. Govoreč potem o manifestacij-skem zboru »bratske skupnosti delavcev priseljencev« v Parizu je poudaril sodrug Dermoy pomembnost zadnje krize vlade ljudske fronte, pri kateri je padel Blurm. Pravi, da je ta kriza postavila nova vprašanja in da je treba predloge socialistične stranke v obliki dodatkov k programu ljudske fronte smatrati kot končne. Z marsejlskitni resolucijami je načeto vprašanje izpremembe ustave v tem zmislu, da se v bodoče ^onemogoči senatu, da bi preprečeval politiko, ki je zasnovana po narodovi volji v poslanski zbornici. >n verskih vprašanj popolnoma zadoščali navadni državni zakoni, ki bi verske svobode ne omejevali nikomur. Danes je torej še vprašanje, ali , v konkordat služil pomirjenju v državi ali ne bo. Verskopolitični konkordat tega skoraj ne more doseči, napravil bi bil pa to verski zakon. S konkordatom so tangirane politične pravice drugih cerkva, zlasti pa še delavskega razreda, ki zahteva tudi svojo kulturo. Sestanek sveta Hale antante bo dne 28. t. m. v Bukarešti. Tcžko-če, ki so se prvotno pojavile, so odpravljene. Seja bo trajala dva dni. — Zamotani položaj ima svoj vzrok v politični nestabilnosti. Tako' pričakujejo izpremembo vlade, kjer gre za vpliv kmetiških oziroma liberalnih fašistov. -III- Zbli2anja med Anglijo in Italijo brez Francije ne bo Italijanski poslanik v Parizu je te dni informiral predsednika francoske vlade o pogajanjih, ki se vršijo med Anglijo in Italijo. V teku razgovora pa je bilo ugotovljeno, da sredozemskih vprašanj ni mogoče rešiti brez sodelovanja Francije in prizadetih držav. Anglija trd oreh za faSistiine nakane Mussolini je baje poizvedoval v Berlinu, kaj bodo fašistični bratci storili, ako. Anglija napade Italijo. Hitler je šele po daljšem presledku odgovoril, da ne veruje, da bi Anglija napadla Italijo in je Mussoliniju nasvetoval, da naj se z Anglijo mirno pobota. Stanovanjska politika v Zedinjenih dr2avah 20 let po 20 milijonov dolarjev Amerikanski senat, ki gotovo ni prav socialen, je sprejel predlog senatorja Wagnerja s 64 glasovi proti 16, po katerem prispeva država skozi 20 let vsako leto po 20 milijonov dolarjev (to je okoli 4 milijarde 800 milijonov dinarjev) za gradbo delavskih stanovanj. Država namerava s tem oskrbeti okoli devetimi milijonom delavcev zdrava stanovanja, ki jih sedaj nimajo. Akcija je velikega socialno-poli-tičnega pomena, ki bi bila marsikje v Evropi tudi potrebna. Pet nemških novinarjev so radi suma špijonaže izgnali iz Anglije. Nemški fašistični tisk sc seveda hudo razburja in toži o krivici. Povprečni dvig cen v trgovini na debelo znaša v dobi enega leta 10.3 odstotka, v zadnjih dveh letih pa 12.8 odstotkov. V trgovini na drobno je odstotek še višji. Važna faza španske državljanske —i—n umiit tu miiim ii n ir ttpti ii i um imr i i ~T~HTn iiiiim m t m ii i r " i n i i i ihmhbb .m rainmnmiimmu vojne Položaj za španske fašiste še ni bil tako neugoden, kakor je sedaj. Zato se Franco oklepa vseh mogočih bilk Vatikana, Anglije itd. ter zahteva izdatnejšo pomoč od Italije in Nemčije. Vojaštvo in vojni mate-rijal, ki ga pošiljajo fašistični zavezniki ne zadošča, ker se upira za njegovim hrbtom prebivalstvo, v vojski pa domačini in celo Marokanci proti nemškim in italijanskim prostovoljcem. V Francovi vojski je prišlo že večkrat do pravih bitk, kakor prav zadnje dni pri Toledu in še v nekaterih krajih na južnih bojiščih. Nasprotniški listi jako mnogo poročajo tudi o sporih v področju va-lencijske vlade. Te spore povzročajo anarhisti in sindikalisti pod njihovim vplivom. Spor je tudi vzrok, da Katalonska ni aktivno posegla v boj, kakor bi bilo potrebno.« Zaradi teh sporov ni bilo mogoče uvesti potrebne discipline, kar je morda glavni vzrok, da upor še ni zatrt. Po najnovejših vesteh prevzame organizacijo obrambe zopet sodrug Largo Caballero. Pridobil je Katalonce za sodelovanje. In tudi v javnosti je porasel njegov ugled tako močno, da se je nadejati, da s so-drugom Prietom zopet dobi v roke vajeti akcije valencijske vlade. Druge klevete o valencijski vladi, ki jih širi kapitalistično in klerikalno časopisje, pa imajo izključno namen škodovati ugledu in interesom španskega delavstva in naroda sploh v prid fevdalnih gospodov in verižnikov, kakršen je znani tihotapec in kapitalist March. Reakcija naj si zapomni eno, to namreč, da je španski narod prelil za svobodo že mnogo krvi in jo še bo, če bo treba. Franco bombardira angleške in italijanske ladje Blizu Algira so napadla Francova letala doslej dva angleška in en italijanski parnik ter ju obmetavala z bombami in obstreljevala s strojnicami, ker so menda mislila, da sta špijonažna parnika valenncijske vlade. Poveljnik italijanske ladje je bil smrtno poškodovan. Angleška vlada je vložila pri Francovi vladi protest. Resnično poročilo o teh napadih je priobčil prvi angleški list delavske stranke »Daily Herald«. Barcelona se je zbudila Katalonska vlada je bila v španski vojni pasivna. Šele sedaj je poslala 200.000 mož pred Teruel, da prepreči prodiranje francovcev proti Sredozemskemu morju. Londonski odbor za nevmešavanje — preko krize Zadnja seja londonskega odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno je sklenila, da se seje odbora odgode za nedoločen čas. Sijajna rešitev problema! w.,jpr?^frrpi3SI!JBl Fašisti obstreljujejo Madrid V petek so fašisti zopet bombardirali Madrid od 9. ure dopoldan in pozno popoldan. Napravili so mnogo škode in pobili več sto nedolžnih žrtev. Letalska bitka pri Santandreju Pet fašističnih eskadril je v petek napadlo (okoli 20 letal) postojanke valencijske vlade na severovzhodu mesta. Dvignilo se je 18 vladnih letal, obkolilo sovražna le- tala ter v sedmih minutah sestrelilo 12 fašističnih letal. Fašistični bombniki so utekli. Huesca obkoljena Vladne čete mesto Huesco neprestano obstreljujejo. Mesto je domala obkoljeno in so vladne čete še dva kilometra od mesta. Za Huesco se bori okoli 70.000 mož vladnih čet. Za Španijo mešetarijo Iz Španije prihajajo le redkejša bistvena poročila. Uporniki bombardirajo Madrid ponovno, sicer pa na bojiščih ni bistvenih izprememb. Tem' živahneje pa je zakulisno barantanje za Španijo in druga mednarodna vprašanja. V odboru za nevmešavanje se vrše pogajanja, da tudi Rusija prizna Franca kot vojskujočo se stranko. Rusija ni pristala na to zahtevo, ki je problematičnega pomena, če se Italija in Nemčija ne izrečeta za izvršitev ostalih sklepov. Angleška politika pa skuša s svojo zakulisno igro vplesti v zvezo s španskim vprašanjem še vsa druga vprašanja, kakor vprašanje kolonij, surovin, revizijo mej, svobodo pomorskih poti itd. Vprašanje pa je, kdo bo plačal račun za te probleme. Tu se nam zdi, da je prva Španija, za njo male evropske države in končno je vsa zadeva nevarna za evropsko demokracijo, v kolikor jo imamo. Angliji ni merodajen režim, ne demokracija in ne fašizem, ampak le čimboljša mednarodna kupčija na račun drugih držav. V tem tiči zlo, ki bi ga morala preprečiti zdrava evropska demo kracija. General Franco — fašistični diktator Je odgovoren samo „bogu in zgodovini" General Franco je ustanovil vse- pravi fašizem, ki ima značaj absolutistične monarhije. Vodstvo stranke ima 12 članov, šest jih voli stranka, šest jih imenuje diktator. Kongres bo vsako leto 17. junija na dan državno stranko. Prvi svet ali vodstvo stranke imenuje general Franco sam. Voditelj bo Franco, ki bo imel absolutno oblast po zgledu »du-ceja« ali »firerja«, ki si sme celo j veleizdajniškega upora določiti svojega naslednika. To je 1 -------- D&fn& Ut f%& si/ctu Iz socialnega zavarovanja. Uprava osrednjega urada za socialno zavarovanje je imela minuli teden sejo v Zagrebu. Uprava je sklenila, da zahteva pri ministru socialne politi- • ke razpis volitev v okrožne urade, kakor tudi v osrednji urad za socialno zavarovanje v Zagrebu. Na dnevnem redu je bil tudi razpust okrožnih uradov v Splitu, Karlovcu in Tuzli, češ, da imajo premalo članov in je zaradi tega v nevarnosti njih aktivnost poslovanja. To vprašanje se je odgodilo za bodočo sejo. »Domoljub« se baha, da so za konkordat glasovali naslednji poslanci iz dravske banovine: Karlo Gajšek, Mihael Brenčič, dr. Šemrov, Anton Kersnik, dr. Jure Koce, dr. Veble, dr. Klar, Rudolf Pevec in Benko. — Glasovanja so se vzdržali: ing. Zupančič, dr. Lovrenčič in dr. Novačan. Ostali poslanci iz drav-i ske banovine so glasovali proti kon-I kordatu. — Glasovanje iina zgodo-' vinski pomen. Stavka natakarjev v Zagrebu traja že več dni. Inšpekcija dela posreduje, da bi prišlo do pogajanj, ki se pa doslej še niso pričela radi odpora delodajalcev. V upravnem odboru Dravske hranilnice so sedaj samo pristaši JRZ. Drugo »navlako« so izločili. Radi prepovedi odhoda suetsko-nemških otrok iz Čehoslovaške na počitnice v Nemčijo, je nemško1 časopisje vprizorilo novo gonjo proti Čehoslovaški. Namen te gonje je oslabljenje male antante. London po zadnjem štetju prebivalstva. Veliko svetovno mesto London je doseglo letos število S,203.942 prebivalcev. V tem svetovnem mestu ima angleška delavska stranka odločevalen vpliv po zadnjih občinskih (grofovinskih) volitvah. Ameriško vojno mornarico nameravajo povečati za 300.000 rezervnih mornarjev. Doslej je znašala rezervna posadka okrog 10.000 mož. Prepovedano predavanje »Zveza rudarjev Jugoslavije« je sklicala ob priliki prihoda rudarjev iz Francije v revirjih! TPD predavanja, na katerih bi bil poročal bivši socialistični poslanec in predsednik »Rudarske zveze v Franciji« s. Louart o^ rudarski zakonodaji v Franciji. Oblast je ta predavanja za-branila po čl. 25 zakona o društvih, shodih in posvetih, o čemer tem potom obveščamo vse, ki so želeli, da se ta predavanja organizirajo. „Pravo Lidu“ o »Vzajemnosti" Češki socialistični dnevnik »Pravo lidu« v Pragi poroča v štev. od 5. avgusta v kulturni rubriki o našem mesečniku »Vzajemna Svobo-d a« in delovanju društev »Vzajemnosti«. List povdarja, da je Čehom že znan sotrudnik T. Seliškar in da je zlasti simpatična pozornost naše »Vzajemnosti« k Čehoslovaški, posebno k delu Masaryka in. Beneša. Poročevalec želi, da bi se naši politični jn kulturni stiki utrdili in sistematično ponavljali. — K temu bi samo dodali, da smo to željo tudi mi ponovno izrazili, a daljna inicijativa bi morala priti od sodrugov v Čeho-slovaški, ki so v vsakem oziru močnejši in naprednejši. Predvsem pa bo seveda treba že enkrat najti osebnih stikov, zakar je ravno sedanji čas počitnic najprimernejši. Češki sodrugi, politični, kulturni in drugi funkcijonarji, ki gotovo v večjem številu obiskujejo naš Jadran, bi lahko vsaj kak dan posvetili tudi iskanju stikov z našimi funkcijonarji, ker je le edino na ta način možno plodonosno sodelovanje. Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svoio dolžnost! Mussolinijev 54. rojstni dan. Mus-"* solini je 31. julija slavil svoj 54. rojstni dan. Zato so ga ta dan poveličevali. Tako je poročal dunajski žurnal, da je Mussolini sprejel v enem letu 60.000 oseb v avdijenco ter rešil 1,887.112 osebnih prošenj, ki so prišle nanj. Računajmo. Če bi bil rabil Mussolini za vsako avdijenco tri minute in za rešitev vsake prošnje cho minuto, bi moral biti vsak dan 94 ur dolg. Taka nepremišljena slava je torej jako pretirana, ker ima v$ak dan le 24 ur. In ljudje verujejo take bajke Danski predsednik vlade s. Stau-ning si je na Jutlandskem na izpre-liodu, ko mu je izpodrsnilo, zlomil n°8:o- Prepeljali so ga v bolnico. Nemški zunanji minister Neurath se nahaja v Avstriji na oddihu. Te dni ?a je obiskal avstrijski državni Podtajnik dr. Schmidt. Razgovor je Potekel baje v silno prisrčnem tonu. Morda se bodo bratci le znašli. A. M. de Jong: 43 IZDAJA Otroška leta Mereyntje]a Geysena In greh! Ta grozni smrtni greh!... Krasti z župnikovega vrta?... To je bilo pač najhujše, kar je mogel kdo storiti... bila je tatvina in povrhu še bogoskrunstvo! Mereyntjeja je vsak čas popadel nov strah: poljski čuvaj je prišel v šolo, v njegov razred. Imel je opasano sabljo in čelado na glavi, ki je ni snel niti v razredu! Človek je lahko takoj videl, kako resna je bila zadeva! Grozeče se je oziral okrog po razredu in si vilial brke. Mereyntjeju je utripalo srce vedno huje in huje... Ni pričakoval ničesar drugega, kot da ga bo poljski čuvaj izvlekel iz klopi, zvezal in potem, oj sramote, gnal skozi vso vas, v zapor, nekam daleč, v nek strahoten kraj... Toda, po par vprašanjih splošnega značaja, na katere mu ni nihče odgovoril, se je zgodilo nekaj nepojmljivega: mogočni čuvar zakona je odšel, majaje z glavo nad tajnostjo, ki je obdajala ta zanj nerazumljivi slučaj. Rekel je samo še, da naj dobro pazijo in prisluškujejo naokoli ter pomagajo razkrinkati brezvestnega tatu, kajti je sramota za vso vas, da se lahko go- de take stvari... Čim bodo tatovi prijeti, jih bo brez usmiljenja vtaknil v luknjo in jim že izbil iz glave njihove marnje. Opoldne ga je Arjaan še svaril, naj se nikar ne zagovori. Ako .bosta molčala, kdo jima potem kaj more? Ali ju je mar kdo videl? Prav gotovo ne noben človek! Nešplje pa so bile spravljene daleč pod posteljo, kjer so zorele in postajale vsak dan bolj medenosladke, ali jima pojdejo v slast! Moral bi biti res hudo premeten, kdor bi jih hotel tamkaj najti! Naenkrat je postal Mereyntje čisto bled. Domislil se je nečesa, kar je stvar še poslabšalo, da se mu je zdelo, da kazni nikakor ni mogoče odvrniti. Tresoč se od groze je dejal: »In vendar se bo izvedelo!« »Ah, tepec! Ako boš ti le držal jezik!« mu je lahkomiselno odgovoril Arjaan. »Toda miidva se morava vendar izpovedati!« je tarnal Mereyntje, ki je s tem izgubil svoje zadnje upanje. Arjaan pa se mu je enostavno posmehoval in rekel: »Ko bi ti le ne bil tako neumen! Ali si znorel, ti zajec ti? — Ali je treba, da župniku neseš vse na nos!« Mereyntje je bil preveč zaprepaščen, da bi bil mogel takoj odgovoriti. Arjaan pa, ki je že poznal natančnost svojega bratca na tem podroc-drug^zhod P° kratkem' Premlišljevanju pokazal »Vselej, kadar pojde tvoj razred k spovedi, moraš reči, da si bolan! Potem pa počakaj, dokler pridejo misijonarji in se jim izpoveš, fino, • ai J1® - ! • v ^a ^a način župnik ne bo ničesar izvedel, kajti spovedniki so vezani na spovedno molčečnost!« Toda tudi to ni moglo pomiriti Me-reyntjeja, ampak je le povzročilo, da je bil še bolj zaprepaščen nad pokvarjenostjo svojega brata. »če ti ne boš prišel v pekel,« mu je zaklical, '■Potem pa res ne vem, kdo bi naj prišel!«... Nato je odgovoril Arjaan neverjetno ravnodušno: »Radi mene... samo ako boš držal jezik in ne boš blebetal o nešpljah!...« Sedaj se pa že dva dni ne govori na vasi o ničemer drugem, kot o tajinstveni tatvini na župnikovem vrtu. Tercijalke so prerokovale, da zadene neznane tatove stražna nesreča, kajti ako jih tudi ni nihče videl, Bog jih je pa vendarle in njegovi kazni ne bodo ušli. Mnogi so rekli, da je ta neverjetna predrznost in pomanjkanje spoštovanja pred dobrim župnikom pravi škandal: drugi zopet so imeli sramotno veselje nad tem edinstvenim slučajem. Mereyntje pa... bi bil dal ne vem kaj za en sam dober nasvet... (Dalje prihodnjič.) 7g našiU Ucaiev X ogledalu Ali bodo spet zagorele grmade? 160. ''štev. »Slovenca« priobčuje pod »Kulturnim ■obzornikom« nekulturni poziv proii Fore-lovi knjigi »Spolno vprašanje«, ki je eno najboljših del v svetovni literaturi o tem problemu in ena najplemenitejših vzgojnih knjig. Forel s svojo najvišjo človečansko etiko vseskozi vzgaja, nikjer ne »pohujšuje«. Skrajni čas je bil, da smo ga dobili v slovenskem prevodu. Proti temu plemenitemu človekoljubu, zdravniku in vzgojitelju si je pa drznil »Slovenec« napisati to-le: »Kot je videti, je pisec te knjige protestant. Mi kot katoliški Slovenci ne smemo pustiti, da bi se take knjige širile med narodom! Taka knjiga je naravnost pogubna zanj! »Umetniška propaganda« (ki je založila slovenski prevod, obsegajoč 351 strani vel. formata, naša op.) zasluži najhujši bojkot, Forelova knjiga ne sme v nobeno slovensko družino!« In ljudje s takimi srednjeveškimi nazori naj bodo »nosilci slovenske misli in prosvete«? Hrastnik Proslava 301etnice obstoja strokovne organizacije »Zveze rudarjev Jugoslavije«, Podr. v Hrastniku bo, kot smo že poročali v nedeljo, dne 15. avgusta na prostoru pri Delavskem domu. Spored proslave je sledeči: 1. ob 5. uri zjutraj budnica; 2. ob 8. uri sprejem gostov na postaji pri vlakih; ■3. ob 9.30 uri povorka iz postaje do Del. doma; 4. slavnostni govori; 5. razgled rudnika, nato kosilo ob 12. uri. — Popoldne; Ob 2. uri promenadni koncert hrastniške rudarske godbe na pihala. Po koncertu prosta zabava. Po dosedanjih prijavah bo sodelovalo 4—5 godb na pihala in več pevskih zborov »Vzajemnosti«. Prijavilo se je tudi že mnogo podružnic, ki bodo posetile našo Prireditev. Zlasti pa vabimo vsa delavska kulturna društva in organizacije iz bližje okolice Hrastnika, da se te naše prireditve Po možnosti udeleže ter tako pripomorejo, da bo proslava čim lepše uspela. Družnost. Odbor. Slovenski izseljenci - rudarji v svojcin rojstnem kraju. Dne 5. t. m. je prispelo v Hrastnik večje število tukajšnjih rojakov, ki so odšli leta 1924 v Francijo iskati dela v trdi veri, da ga d0be ob boljših mezdnih Pogojih kot v svoji domovini. Niso se va-w so Preživeli v teku svojega 13- letnega bivanja v Franciji včasih tudi slabe case, ki so se občutili posebno pred prihodom Blumove vlade ljudske fronte, se v svoji novi domovini prav dobro počutijo. Vzhičeno pa pripovedujejo o ogromnem delu, ki ga je izvršila zadnja vlada s. Bluma za delavstvo. Vseh teh pridobitev, med katere spada tudi 14dnevni vnaprej plačani dopust, ki jim je pravzaprav omogočil izlet v domovino v tako velikem obsegu, so deležni tudi vsi slovenski izseljenci, ki so Postali v vseh ozirih enakopravni ostalim francoskim državljanom. Vsem izletnikom-Hrastničanom želimo veselo bivanje med svojimi dragimi svojci in prijatelji. — Rudarji. Trbovlje Izredno dobro uspela otroška kolonija. Prejšnji teden so se vrnili otroci iz počitniške kolonije, katero je vodil odbornik krajevne Bratovske skladnice s. Zelenšek J°že. Ta kolonija je uspela kot doslej še ?°bena. Otroci so se počutili izborno, oskr-,a je bila izredno dobra tako, da so si otroci vidno opomogli. Zato gre vsa zahvala Vestnim sodrugom, ki so tako vzorno vodili letošnje lepo uspele otroške kolonije. Iz poneverbe kuje »Slovenčev« dopisnik Politični kapital. V petkovi številki »Slovenca« je neki dopisnik iz Trbovelj hitro uporabil priložnost in mahnil po socialistih v svojem političnem trobilu. Namesto, da bi se zgražal lfod poneverbo delavskega oenarja, se je pa skušal politično okoristiti ip '7: *.eKa Politični kapital. Pozabil npkai ati’ je Prišel Hruševar pred kfedkalcevIZnrin 1 VČ£t' katere se je s strani , m ip f .p * vsakih volitvah snubilo. Po- ‘ " a t £esVnr ati' da ie bil E' Onilšak, Ki ttiKO nespretno zusrovnrin vpc odbornik krajevne Bratovske skladnice in da ni nikoli na sejah poročal o stvareh ki Jih je baje videl in o katerih sedaj pripoveduje. To, kar smo mii Javno obsodili, to se drugod vse potlači. Gnilška, ki je baie Vedel za manipulacije, pa jih ni na merodajnih mestih javil, in Hruševarja, ki je te manipulacije izvrševal, smo stavili klerikalcem na razpolago, izključili stno jih iz organizacije in jim želimo srečno pot v klerikalni tabor. Kdor ima maslo na glavi, Da naj nikar ne hodi na solnce, da ne bo-m„ primorani prihodnjič poročati o plačali Podžupanov in zaračunanja šilitov. Podružnica I. Del. kolesar, društva v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 15. avgusta skupni izlet na Studenec pri Sevnici k spomeniku ponesrečenega s. Srameljna. Vsa kolesarska društva prosimo za soudeležbo. Odvoz iz postaje Trbovlje točno ob Pol 7. uri zjutraj. — Družnost! Tiskovni sklad , Senovo pri RaJhenburKu: S. Breznik s- Brence zbrala na nabiralni poli štev. M m 65 Din 48.50. Kranj: S. A. Din 20 in T«V 1 2- Maribor: Vešnar Matija Din 6. ‘SKrena hvala. Posnemajte. Mladinski dan Del. kult. druStvo »Vzajemnost1* v Studencih pri Mariboru opozarja delavstvo, posebno pa delavsko mladino na svoj »Mladinski dan«, ki ga priredi v nedeljo, dne 15. avgusta 1937 na vrtu svojega društvenega lokala gostilne Mraz, s sledečim programom: Dopoldne: a) od pol 6.—12. ure prodaja cvetlic po studenških ulicah; b) od pol 11.—12. ure koncert v studenškem parku; svira godba Glasbenega društva žel. del. in usl. pod vodstvom g. Schonherrja. Popoldne: Zbirališče ob 14. uri pred gostilno Majhenič, od koder bo mladina v spremstvu sodelujočih delavskih organiza- cij in gostov krenila na veselični prostor. Pri izvedbi kulturnega programa na veseličnem prostoru, ki sestoji iz govorov, recitacij, dramske predstave, godbe in petja, sodelujejo sledeča delavska društva: 1. »Vzajemnost« Studenci; 2. »Vzajemnost« Maribor; 3. »Vzajemnost« Tezno; 4. »Vzajemnost« Pobrežje; 5. Centrala Del. kol. društva v Mariboru; 6. Del. pevsko društvo »Enakost« v Studencih; 7. Del. pevsko društvo pekov v Mariboru. — Mladina ne pozabi svoje dolžnosti, zato pridi polnoštevilno k proslavi svojega dneva! Družnost! Maribor Zaupniški plenum mariborskih zaupnikov se je vršil v nedeljo, dne 8. avgusta. Udeležba je bila pomanjkljiva. V odsotnosti s. Petejana je otvoril in vodil plenum s. Karner. S. Vidovič je v svojem poročilu omenjal sedanji položaj delavstva in to posebno oziraje se na odredbo o minimalnih mezdah. Razkladal je poedine točke te naredbe, ki prinaša sicer precejšnjemu številu delavcev gotovo povišanje dosedanjih mezd. To seveda le takrat, če bodo delavci te mezde faktično tudi zahtevali. Mnogim delavcem ta odredba ne izboljša položaja. Obravnavana so bila tudi vsa druga važna vprašanja ter bile postavljene zahteve po takojšnjem razpisu volitev v delavske institucije, po izboljšanju zavarovanja za brezposelnost, po izboljšanju zakona o zavarovanju za starost in onemoglost, za svobodo tiska, zborovanja in združevanja. Železničarji-razlikarji, ki niso dočakali sodb. Ko te dni pismonoše dostavljajo železničarjem poročila o sodbi za njihove razlike, prihajajo dan za dnem od pošte vrnjena obvestila, da je naslovnik že umrl. Saj pa tudi ni čuda, ko pa je sodišče izdalo sodbe šele po 3. letih, ko se je vršila zadnja razprava in sicer pred prvim, sre-skim sodiščem. Ti umrli torej ne bodo več zvedeli za zanimive razloge sodb, ki pravijo, da železnica še po 11. letih zaslužene mezde s svojim plačilom ni bila v zamudi, ampak bi lahko čakala še naprej, dokler ne bi pri njej dozoreli »tehnično računski« predpogoji. Med onimi, ki pa so vendarle dočakali te sodbe, so še tudi nekateri taki, ki so stari že čez 80 let, celo 84 let. Ti sedaj po 13. letih poračunavajo svojo razliko z železniško upravo. Takšne 13 let stare mezde so gotovo svetovna redkost in spadajo na odlično mesto našega socialnega skrbstva. Čehoslovaški publicist J. K. Strakaty, ki je znan tudi našim sodrugom iz Olimpijade v Pragi, je prispel v Maribor, kjer bo ostal dalje časa na oddihu. Prireditev Mariborski teden je menda kljub temu, da je prve dni deževno vriTne silno nagajalo, ugodno zaključena. Letošnjo prireditev je obiskalo mnogo gostov, zhisti iz sosedne Avstrije je bilo veliko udeležencev. Tlakovanje Kralja Petra trga je dogo-tovljeno. Sedaj bodo menda pričeli urejevati še prostor na sredini. Delo v Tatten-bachovi ulici je doslej polagoma napredovalo, upamo, da bo sedaj več moči na razpolago za dovršenje ceste v Tattenbachovi ulici. Ravnateljstvo srednjih šol opozarja starše, da si pravočasno preskrbe davčna potrdila, ker vpis brez teh potrdil ni dopusten. Vpokojenci južne železnice lahko zopet naročajo premog po režijskih cenah. Informacije se dobijo na kolodvoru. Seznami davčnih osnov za pridobnino za leto 1937 so na vpogled davčnim zavezancem v vložišču mestnega poglavarstva. Usodno trčenje. Minuli četrtek je 42-letni železničar Jakob Satler treščil s kolesom ob nekega voznika. Karambol je bil tako hud, da je Satler obležal nezavesten na licu mesta. Reševalci so ga odpremili iz Ruške ceste, kjer se je nezgoda zgodila, v bolnico. Kljub temu, da so mu takoj nudili prvo pomoč, je drugi dan v bolnici podlegel poškodbam. Zagorje ob Savi Tabor. V nedeljo, dne 8. t. m. smo imeli pri nas impozanten (?!) pohod jeruzalemskih sil na kmetski tabor v Izlakah. Opazili smo samo dve izobešeni zastavi in slišali neko pesem o ptičih... Ta sprevod so v glavnem tvorili otroci in ženske. Na čelu je pa jezdil nekdanji največji levičarski gromovnik. Če bi po tem sprevodu sodil objektiven presojevalec moč naših jeruza-lemcev, potem pač nimajo več pravice govoriti v imenu vsega slovenskega naroda. Zato gospodje, dajte tajne in svobodne volitve. pa boste doživeli silno razočaranje. Športni klub SK »Zagorje« priredi v nedeljo, dne 15. avgusta- t. I. lahkoatletski športni dan z bogatim sporedom. Jesenice K pripravam za nov vozni red. Poletni vozni red je prinesel Gorenjski precej novosti in izmenjave. Popoldanski osebni vlak za Ljubljano, ponočni iz Ljubljane, nekoliko turističnih vlakov itd. Nekaj pa je bilo neugodno napravljeno: popoldanski vlaki, ki jih uporablja delavstvo in nameščenstvo za odhod z Jesenic, odhajajo z Jesenic veliko prekmalu: proti Ljubljani odhaja v.lak ob 13.55, proti Dobravi ob 14.07, proti Mojstrani in Kranjski gori pa ob 14.10. Tako se proti Ljubljani noben delavec ne more peljati s tem vlakom, ter mora čakati na onega ob 16.10 dve uri brez koristi; proti obema ostalima vlakoma se pa vsak dan ob 2. uri — ko zatuli v tovarni sirena — začne dirka: kdo bo urnejši ali delavstvo ali čas ali morda vlakova zamuda. Tega res ne bi bilo treba in bi bilo priporočati v interesu delavstva in njegovega zdravja, da se odhodi vlakov vsaj za nekaj minut podaljšajo, tako da bi odhajali ob onih časih, kakor so prej. Kdor bo videl samo enkrat kako hitijo oz. dejansko bežijo delavci po osemurnem težkem delu proti postaji, bo takoj videl, da tega ni treba. Zaradi tega apeliramo na železniško upravo, da se zanima tudi za to vprašanje pri ev. spreminjanju voznega reda. Koroika Bela Člansko zborovanje Splošne gospodarske in konsumne zadruge za Gorenjsko se vrsi v četrtek, dne 26. avgusta t. I. ob 7. im zvečer v prostorih zadružne gostilne r>ri Konjiču, ne pa — kakor je bilo pomo-f?lna objavljeno — v sredo, dne 18. t. m. Udeležite se ga polnoštevilno. Vabita načelstvo in krajevni odbor zadruge. Soitanj Tukajšnji dijaki so kot običajno, priredili tudi letos tovarišem maturantom dijaški »komers«. Prireditelji, napredni dijaki, so povabili na ta večer vse okoliške dijake, ne glede na njih svetovni nazor. Odzvali so se pa samo socialno čuteči in delavstvu naklonjeni dijaki. Nacionalni študentje se niso marali kompromitirati z družbo takihle beraških dijakov, ki se družijo z delavci in so šli krokat v drug lokal: slovenski nacionalisti posebej in hitlerjevci posebej, kjer so se odlikovali s svojim huronskim vpitjem in razgrajanjem. S tem bojkotom in s takim obnašanjem pač niso pokazali kake odličnejše vzgoje. GuStanJ Prireditev »Vzajemnosti«. V nedeljo, dne 15. t. m. priredi »Vzajemnost« Guštanj svojo prvo vrtno veselico z bogatim srečo-lovom in nastopom pevskih društev. Nastopi pevsko društvo »Vzajemnost« Ruše pod vodstvom pevovodje s. Janko Fričeka, pevsko društvo »Cankar« Šoštanj, »Vzajemnost« Velenje in pevsko društvo »Vzajemnost« Guštanj, pevovodja s. Viktor Krivec. Program je sledeči: Pri jutranjem vlaku sprejem gostov, od 14. do 16. ure nastop pevskih društev, po 16. uri prosta zabava, srečolov i. t. d. Za točno in solidno postrežbo je priskrbljeno. Vabimo sodruge in sodružice in vso delavstvu naklonjeno javnost, da prireditev v polnem številu po-setijo. — Odbor. Ptuj Delavski azil, borza dela in še kaj je pri nas očividno zapisano čakanju. Kakor znano, je že dolgo od tega, ko je sklenil mestni svet najetje posojila za postavitev zdravstvenega doma, v katerem bi našle zatočišče razne prepotrebne institucije, med katerimi se najbolj pogreša urad borze dela. Še v naprej bo torej nemoteno »poslovala« neka zakotna nezakonita »borza« ter izkoriščala brezposelne. Vajeniško vprašanje. Tudi o tem je potrebno spregovoriti pri nas. Imamo več obratov, kjer se po večmesečni učni dobi učenca oziroma učenko odpusti brez posebnega tehtnega razloga. Smo radovedni, kaj bo ukrenila oblast? Gostinski obrati in kriza. Ni gostov, tožijo gostilničarji, a če kje pokukaš v gostilno, ti jo pošteno zasolijo. Tako je n. pr. neki izletnik v neki gostilni plačal za četrt litra kisle vode Din 1.50 in temu se pravi »zmerne cene«. Oljenje cest. Pred vilo nekega veletrgovca se je začelo z oljenjem Ljutomerske ceste, po kateri se po navadi dvigajo oblaki prahu, ki ga povzročajo drveči avtobili. Sv. Florijan pri Rogatcu Pred kratkim so delili podporo v obliki koruze. Ne vemo pa, ali jo je delila občina ali gospodje od JRZ. Vsekakor so neki ljudje razširiil vest, da koruze ne dobi nihče, razen pristašev JRZ, ker da je koruzo priskrbela JRZ z g. dr. Ogrizekom na čelu. Kdor pri občinskih volitvah ni glasoval za za JRZ, pa do take podpore že celo nima pravice. Ker ipa ne verjamemo, da bi se bila koruza delila po strankarski pripadnosti, zlasti, ako je bila nabavljena iz javnih sredstev, torej z denarjem davkoplačevalcev, naj občina, ako je ona diellila koruzo, objavi na občinski deski imena tistih, ki so koruzo prejeli (koliko imajo otrok in koliko koruze so dobili), nadalje pta tudi imena onih, ki so za koruzo iprosili, pa so bili odklonjeni in zakaj. Na tak način bo najlažje prepričati javnost, da so vesti o ipristranosti pri delitvi podpore res samo zlobne izmišljotine. Pristaši kmečkega igibanja, ki so precej časa hudo vreščali in tudi širili te vesti, žal, da danes še niso ničesar podvzeli, da se stivar razčisti. Zato pa to storimo socialisti, ker nočemo nikomur delati krivice in smo mnenja, da je naš apel za objavo imen podpore deležnih in odklonjenih edino pravilen način postopanja v tej zadevi. Književnost Dr. Reismanovo »Delovno pravo« v hr-vatskem prevodu. Znana poljudna knjižica »Delovno pravo« mariborskega odvetnika dr. Avguština Reismana, ki je v slovenski drugi izdaji že razprodana, je začetkom junija izšla v hrvatskem prevodu pod naslovom: »Radničko pravo, priredio dr. Vinko Esih, Zagreb«. Glavni del knjige je dobeseden prevod omenjene knjižice. — Temu je dr. Esih priključil le še nekatera poglavja iz socijalne zakonodaje, ki se jih dr. Reisman v svoji knjižici ni dotaknil, tako o zavarovanju delavcev, o borzi dela in o inšpekciji dela. Tako vsebuje sedaj dr. Esihova knjižica okrog 100 strani dr. Reismanovega »Delovnega prava« in le okrog 40 strani dr. Esihovega dodatka. Vkljub temu je izdal dr. Esih knjižico kar pod svojim imenom in omenil pravega avtorja knjige le v predgovoru. Vsak naročnik gotovo želi, da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku? Kuluk delavca neizterljivi Kako se je delavec ubranil plačila kuluka na podlagi navodil »Delavskega pravnega svetovalca«. Pred kratkim nam je prišel .povedat neki sodnug, naš naročnik, kako je na podlagi navodil iv »Delavskem pravnem svetovalcu« sam napravil ugovor proti rubežu na-mezdo, ki jo je pri sodišču predlagala mestna občina v svr-ho plačila kuluka, in zmagal; o tem priča ta-le sklep sodišča: Sklep: Izvršilna zadeva: Mestna občina mariborska zoper N. N., uslužbenca tovarne J. J. radi Din 60.— s prip. Izvršba, katera se vodi z rubežem in preodkazom v poteg (prejemkov, ki jih dobiva zavezana stranka kot uslužbenec tovarne J. J., se izreče po § 39/2 i. r. kot nedopustna in se razveljavi vsa dosedaj storjena izvršilna dejanja. Utemeljitev. Mestna občina mariborska je predlagala na podlagi pravomočnega izkaza mestnega poglavarstva v Mariboru o zaostankih občinskih davščin zoper zavezanca izvršbo v izterjavo zneska Din 60.— s prip. z rubežem in preodkazom v poteg prejemkdv, ki jih dobiva zavezanec kot uslužbenec tovarne. Zavezanec ugovarja zoper to izvršbo, da je terjatev zastarana, ker zastarajo terjatve v 5 letih, drugače pa tudi zoper način izvršbe, ker je samo pomožni delavec z urno plačo, ki io dobiva izplačano tedensko in s 14 dnevno odpovedno dobo. Ne glede na to, ali je terjatev zastarana, zahtevajoča stranka prizna sama, da je nastala že leta 1932., kakor je iz pokazanega spisa mestnega poglavarstva št. 15.918/32 razvidno. Je pa način izvršbe z rubežem in preodkazom v poteg iprejemko