PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE C IT ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1963. £ater«4 m r, Dk. t. I M?, at «*»• Wfle* »I Cfcfc«*«. I«.. Act al Cmikn oI Marck 1. Uit. CHICAGO 23, ILL., 25. APRILA (April 25), 1945. Published Weekly at 2301 S. Lawnda)e Ave. aia LETO—VOL. XU BELE ZASTAVE v Nemčiji že dolgo niso bile tako v običaju kakor so zdaj. Povsod, kamor se bližajo zavezniške armade, jih razobešajo. ponoči in podnevu. Gornje je slika s zapadne fronte iz nekega mesta blizu Berlina. Zmageso težavne a tudi miru ne bo lahko ustvariti , RUSI V TRETJIČ V BERLINU.-POLJSKO VPRAŠANJE ŠE VEDNO PREDMET DIPLOMATIČNIH INTRIG.—KAJ BO ZMOŽNA STORITI KONFERENCA ZDRUŽENIH NARODOV V SAN FRANCISCU, ČE SPLOH KAJ? Dogodilo se je ob Hitlerjevem Poljska je protežirala velepo-56. rojstnem dnevu od njega sestnike, hierarhijo in birokra-nepričakovano: "Barbarski azi- cijo. A sedaj pa je na Poljskem jati" so prišli v Berlin. "Potopi-, vlada, ki hoče rešiti agrarno te jih v krvi", je ukazal svoji vprašanje z razlastitvijo velepo- armadi, oziroma njenim ostankom, ki pa so še močni in povzročajo mnogo izgub ne samo "azijatskim barbarom", ampak tudi našim armadam na zapad- sestnikov in zagnala se je proti temu cerkev, ki bi največ izgubila, pa seveda tudi vsi drugi taki elementi, ki se ne morejo sprijazniti z zakoni socialne re- ni fronti. Tretjič v zgodovini se volucije, pa intrigirajo proti je dogodilo, da so ruske arma- Rusiji kolikor največ mogoče, de prišle v Berlin. da zanetc vojno med nami in 1 njo dokler so naše armade še v Drago plačana zmaga Zmaga nad Nemčijo je bila Evropi. Kai nai bo Poljska? Poljska po prejšnji vojni je bila ustanovljena v veliki meri ne samo iz poljskega nacionalizma, kar je bilo upravičeno, ampak še posebno iz sovraštva do vlada strašno draga. Njene posledice bodo trpele še dve. tri generacije, ako se nad tem ne zasejejo kali za tretjo svetovno vojno. Večina vlad je takih, ki ne verujejo v spremembe iz starega1 v res novi, demokratični social- Kusijc. Carska vlada jc Poljani sistem, in te vlade prevladu- zatirala — tako se bere v pojejo tudi na sedanji prvi med-!vestih- kar Pa ni vse res- k*Jt» narodni konferenci za ustvari- Prav tako Je utirala ruske mu- tev nove mirovne" svetovne *ike Pa nai so se uPrli poljski kmetje in dninarji, po njih je udarila poljska šlahta (plemstvo! skupno s carjevimi vojaki. nove uredbe. Začetek slubo zasnovan Začetek miru. ki ga ima zasnovati sedanja mednarodna konferenca v San Franciscu, je zelo slabo zasnovan. Kakih 47 dežel združenih'narodov je zastopanih na nji. Ampak kakšni so ti zastopniki? V kaj verujejo? Ali v nadaljevanje starega, izkoriščevalnega reda, ki pomeni, da imajo gospodarji pravico izžeti vse kar morejo iz svojih podložnikov? Ali pa naj bo bodoči mir tak kakor ga propagira mednarodno delavstvo? Ne, tega posedujoči nočejo, in ker imajo v San Franciscu oni kontrolo, le pazite. kako malo bodo oni pazili na sejanje vzrokov za tretjo svetovno vojno. Poljsko vprašanje v ospredju Svetovni problemi so ogromni. Segajo v ekonomske in politične zadeve, tičejo se "manjvrednih" kolonijalnih ljudstev, imamo pred sabo .probleme Pravi vojni zločinci so tisti, ki so fašizem finančno podprli Nič čudnega ni, ako zavezniška komisija v Londonu, ki ima naloqo določiti, kdo so vojni kriminalci, ni mogla priti do nobenega pravega sklepa. Sovjetska unija ni zastopana v nji. Par ameriških in angleških juristov je iz nje že izstopilo, ker so se naveličali poslušati razprave v opravičevanje nemških in italijanskih fašističnih veljakov ter japonskih mi-litaristov, češ, da so koncem konca, ako se vse točno preudari, vendar legalni predstavniki svojih držav. Navsezadnje so se odločili, da se vojne zločince kaznuje, namreč Hitlerja in njegove tovpriše, Mus-solinija in Roatta, in seveda tudi japonkkim se ne bo prizaneslo. Mussolinija so naši "sobojevniki" Italijani te imeli v pesteh. Lahko bi ga dali Angležem, ki pa ga niso zahtevali. Kajti angleški toriji, njim na čelu Churchill, so ga nekoč jako hvalili, pa bi jim bilo nerodno, ako bi ga morali sedaj oni obesiti. Tako je zlahka pobegnil. In nedavno tudi Roatta, ki bi ga posebno Tito rad dobil v roke. Kdo so vojni zločinci? Mar le Hitler, Goebbels, Goering, Mussolini, Himmler, To jo in drugi slični! Da, so! Ampak kdo jih je financiral, kdo oborožil, kdo jih je podpiral do zadnjega? V Nemčiji nemški kapitalizem. In ko mu je uspelo vreči demokratično republikansko vlado in jo nadomestiti s Hitlerjem, je to dejanje odobril ves kapitalistični svet; Hitler je bil nato deležen posojil in materijala iz Francije, Anglije in iz Zed. držav, torej iz "arzenala demokracije". Kapitalizem mu je odobraval, ker je z "marksizmom" tako dobro pometel. Več let prej je prišel na krmilo Italije Mussolini. Vladni prvaki Anglije in Zed. držav so ga poveličevali. Kajti zatrl je "marksistično" nevarnost. Napadena je bila demokracija v Avstriji. Se je kdo zmenil, da bi ji šel na pomoč? Ali pa potem španski republiki? Glavni vojni kriminalec je sistem, ki je hotel postanek fašizma zato, da je rešil svoj krivični socialni, izkoriščevalni sistem. V današnjih vojnah ni več zaledja in ne varnosti za nikogar Anglija, ki je razmeroma daleč od fronte, j p bila vzlic temu "fronta". Nešteto poslopij v nji je porušenih in v napadih nemških letalcev ter V-bomb je bilo v nii 146,760 civilistov ubitih ali pa ranjenih. Med njimi je bilo ubitih 7,036 otrok. V prejšnji vojni jc bila Nemčija vzlic porazu skoro nedotaknjena. Ogromnih bombnikov tedaj še ni bilo. V sedanji pa Nemčija žanjc kar jc sejala. Tudi njena mesta so razvaline in ua tisoče njenega civilnega prebivalstva je pokopanega v njih. Poljska in Sovjetska unija skozi do Moskve je večinoma v Ameriški Srbi prete s civilno vojno v Jugoslaviji TITO ZNOVA ZAHTEVAL TRST, PRIMORJE, REKO IN ZADER ZA JUGOSLAVIJO. - DEPUTACIJA AMER. SRBOV V SAN FRANCISCU, KI DELUJE ZA ZLOM HRVATSKO-KOMUNISTIČNEGA" REŽIMA n Chicago Tribune z dne 22. aprila (nedeljska številka, ki izhaja v nad milijon izvodih) je poročala, da je odšla na konferenco združenih narodov tudi deputacija ameriških Srbov, ki je siccr neuradna, a vendar le "zastopnica srbskega naroda". Kajti tisti Srbi, ki so tam uradno, po njenem mnenju ne za- težko razume razvalinah. Stotisoči civilnega prebivalstva je poginilo od la-i stopajo Srbov, kote in vsled mraza in na tisoče so ga Nemci poklali, ker jim je * 1° bilo v napotje. Deputacija je med drugim iz- javila, da gre v San Francisco zato, ker bo tam skušala držav-1 nikom dopovedati, da naj Atlantski čarter velja tudi za Sr- ... . ... oaa aaa i i i bijo, in pa. da Srbi nočejo "ko-l.h. ostalih 800.00« K ranjen,h, ylade kj ^ j, jo pogrešanih al. p. ujet.n. m Hrvatj in Rusi. Stroški te dežele segajo v mi- Tej deputaciji ameriških Sr-lijarde, o kakršnih v prejšnji bov načeljujejo Louis C. Chris-vojni člani vlade v Washingto- topher (Kristoforovičl iz Gary-nu niti sanjali niso. ja indiana, škof srbske pravo- Naši vojni stroški »o veliko slavne cerkve Dionisije, ki ima svoj samostan blizu Chicaga, in Izgube Zed. držav na bojiščih znašajo dosedaj okrog milijon mož. Nad dvesto tisoč naših vo« jakov in mornarjev je bilo ubi- Francozi in Italijani se pritožujejo, da ne izpolnjujemo svojih obljub večji kot vaši," nam pravijo v Moskvi. Francoz Pierre Cot je izračunal, da znašajo ruski vojni stroški 125 milijard dolarjev, a Rus Touretski odgovarja v reviji "Boljševik", da znašajo veliko več. Po njegovem računu so vojni stroški USSR večji kot vojni izdatki Zed. držav, ker je treba k njim prišteti tudi razdejane kraje. IGRA "M^TI" BO V CHICAGU VPRIZOftJENA 29. APRILA V nedeljo 29 aprila bo v Chicagu vprizorjena od zveze društev v pomoč našemu narodu v starem kraju drama "Mati", in Ameriška propaganda je bila V Franciji in še silno neprevidna. Obetala je vse Italiji sc pritožujejo in kjer so se uprli ruski mužiki, so udarili po njih ruski plemiči s pomočjo carjevih kozakov. Današnja Poljska ima vlado, ki Londonu in Washingtonu ni po volji. Sponsorira jo Moskva (Nadaljevanje na 3. strani.) mogoče, posebno pa živež, ki ga Evropcem manjka na vseh koncih in krajih. Vojna jo je čisto obubožala. Thomas L. Stokes poroča iz Italije, da je ljudstvo razočarano nad nami. Naša (ameriška) propaganda mu je 3betala hrane, če se podajo, in tako so Italijani mislili, da smo mi nc samo restavracijski strež-»iki./mpak tudi založniki. Imamo vsega: blaga, živeža in po-streščkov. Stokes želi, da bi Američani razumeli tole resnico: "Lagali smo Italijanom in Francozom." To potrjujejo vsi verodostojni ameriški časnikarji. Ne'smemo pa povedati glav- posebno v da jim ne damo zadostno pomoč. A ameriška vlada, ki ji je veliko na tem, da reši izkoriščevalni si-j steni, navaja, kako ogromno je že država savojske dinastije prejela iz tc dežele. Francija tudi nima vzroka, daj se toliko pritožuje, toda Francozi, ki stradajo, pa ga imajo. Godi se jim — namreč delavcem v Franciji, strašno slabo Pa se pritožujejo, češ. dokler je bil nad nami Hitler, smo še nekako prestali, a od kar ste vi (zavezniki! tukaj, pa nam je vsega zmanjkalo. Res. ves "tisočletni" fašistični "red" je propadel in posledice trpi ne samo Italija, ampak Mitchell M. Ducichich. V intervjuju s Tribuninim re-porterjem so rekli, da ako združeni narodi kaj ne store za izgon Tita iz Srbije, bo v Jugoslaviji nastala v veliko presenečenje konference v San Franciscu v kratkem težka civilna vojna, kajti Jugoslavija "noče komunizma". * - - ■ * * • Ta pretnja je značilna zato, ker so se bas omenjeni trije skupaj z bivšim poslanikom Konstantinom Fotičem zmerom dušali, da ako bi Mihajlovič s svojimi srbskimi bojevniki dobil orožje, bi se proti Nemcem lahko boril. Pa ga mu niso dali. Ampak če bo pričel s civilno vojno, kje govornik bc Etbin Kristan. Na pa bo orožje in municijo sedaj sporedu jc tudi več drugih za- dobil, ko je tam proti taki civil-nimivih točk. Ta priredba bo v ni vojni pripravljena dobro o- Nevarnost res obstoji Dasi se zdi grožnja omenjene trojice fantastična, je vzlic temu nevarnost, da kani klika stare čaršije pod krinko vojne za demokracijo in proti komunizmu zanetiti . krvolitje v Jugoslaviji. Zanaša se v tem pod-vzetju veliko na pomoč svojih ljudi v Srbiji in v Sloveniji, kjer Rožmanovi-Rupnikovi "domobranci" še vedno delujejo, čeprav se jim iizmikajo tla pod nogami. Srbska deputacija se mnogo zanaša tudi na obetan spor med zavezniki (med veliko trojico), ki naj bi nastal radi Poljske. Kajti za tak prelom delujejo zelo mogočni krogi in Fotičevi ljudje vedo, da v kalnem je lag-lje ribariti. Jugoslovanska vlada priznana Jugoslavija nima takih nepri-lik, kakršne je imela skozi dolge mesece Poljska, kajti njena vlada je priznana od vseb združenih narodov. Je koalicijska vlada, v kateri ne gre vse gladko. toda državo je znasnovala v bodoče v povsem drugačen ekonmski sistem, kakor ga je imela prej. Eni pravijo, da bo "komunističen", drugi pa, da bo tak, kakršnega so zmerom propagirali socialisti. Namreč, da se podržavl le velika obratovalna, prirodna, prometna in distributivna sredstva, kmetije, obrtnije in druga mala posestva pa ostanejo privatna last. Bržkone bo slednje, kar se Jugoslavije tiče, pravilno. Ameriški dvorani na 1438 W. 18th St. Po končanem programu, ki se prične ob 3. pop., bo ples in prosta zabava Vstopnina jc 60c. borožena Titove. ruska armada, poleg Vse gospodarstvo s tira V Jugoslaviji je sedaj in bo še dolgo taka gospodarska kriza. da jo bo mogoče izvoziti le z načrtno ekonomijo, kar bo vzelo mnogo let, in še to se bo posrečilo edino, ako ji bodo po-»1 Ira c l/ r /' l . .... ■ • Prišedši domov sem jih preči-tal pazno drugo za drugo. V smi, katere je zbral slovenski bi se mu milo storilo in si bi iaVskih slojev — to pot ni raz- obrisal solzo tudi sam. Toda ^jj Razbije pa se lahko prihod- mnogoterim bi se hudomušno jn tedaj utegne zgoditi, nasmihaval, in na nekatere bi da bo nenasitna kapitalistična se upravičeno lahko jezil ter družba s svojim sistemom vred A . . . . • i ir - iJih vprašal, kam so skrili gada. obležala in strohnela sredi čre- Snuje se nova strokovna delavska mternacionala. Vrse ^ ki so ga nosili v srca in posvetovanja za obnovitev delavske politične internacionale. In VemJar yerjetno da je nje_ ^Zaleglo ni dosti. Za vsako v vlade evropskih dežel vstopajo poleg drugih tudi predstavniki gQVa nenadna smrt pretresla ildrobtino se je moral še nadalje ob*h delavskih političnih gibanj. Posedujoči sloji si ne morejo mnogega njegovih nasprotni-1 trgati z njimi. Ali kakor se jc pomagati — predstavnike delavstva morajo sprejeti v vodstva kov Kajti bil je veličina, ki je svoje dni z vsemi svojimi moč- To je naloga mednarodnega delavstva, ki bo letos prvič, od kar traja ta vojna, lahko prvega maja spet manifestiralo ne kot potlačen sloj, ampak kot nosilec zmage in kovar bodočega socialnega reda. držav. Ves čas "fašistične ere" smo imeli vero v zmago človeka Vseskozi smo bili prepričani, da neglede, kako je fašizem mogočno rjul, pod jarmi jal in kotalil glave opozicionalcev po pesku «— bo nekega dne zrušen in delavsko gibanje, ki ga je zbil, pa vstane večje in silnejše kot kdaj prej v zgodovini. Fašizem in njegovi podporniki kapitalisti so mislili, da je delavsko gibanje res za stoletja zatrto in tudi med delavstvom je nastala maloduš-nost. Ne med vsem! Dokaz je osvobodilno gibanje v Jugoslaviji, ki je nastalo v času, ko so mnogi mislili, da je vsako upiranje blaznost. In čimbolj se je krhala nacijska sila, bolj je bilo očitno, da je k temu veliko pripomoglo podtalno gibanje. Ne samo v Jugoslaviji, ampak prav tako v Franiciji, Belgiji, na Grškem, Norvežkem in drugje. pustila ne le na ameriškem, pač mi uprl in do dobre mere pre- pa tudi na svetovnem pozori- magal, takorekoč izbil čekane šču veliko praznoto za seboj. In težki, zavratni bolezni, da ga ni ker je bil veličina, bo morala do kraja zmaličila in pahnila iz poteči vrsta let, preden bo mo- javnega življenja, tako je upal, gel kdo njega in njegovo delo da bo s svojo trdno voljo tudi pravično presoditi in oceniti. zdaj prodrl in izvršil svoj pro- Toliko pa je jasno, da je po- gram v dobro celokupnemu znal ceno človeka in ceno dolar- ameriškemu ljudstvu, ja. da mu je bila ljudska sreča Toda dvigali so se preteči ob- in zadovoljnost veliko bolj pri laki na evropskem obzorju, fa- srcu, nego pa zlato tele. da je s šistični strup se je širil po Ev- svojim nevvdealskim progra- ropi. Za pretvezo in tarčo si je mom. z dobro premišljenimi od- izbral komunizem. Dalekovidni redbami nameraval zavreti in Roosevelt je premotril pretka- ne. zožila morja, skratka, skrči- razumevanje razpoloženja, ka-la je svet v toliki meri. da ne tero je vladalo v tej deželi, za- more biti več govora o kakšni strupljeno po izolacijskih ter SVOJ>m predgovoru pravi Klop-varnosti, dokler se fasisticni ka- fanatičnih fašistično orijentira-či ne stare glave. nih "anti-new dealerjev". Vojna mu je naložiia še po- ^^ 1932. ne bom nikdar posebno. izredno težko in zaplete- zabu. y predsedniški kampanji, no nalogo. Brez izdatne zaslom- v kafteri sem agitiral za naše sobe v senatu in kongresni zbor- cialistične kandidate, so me za-nici bi vojnega programa nika- nesle noge v različne kraje Ze- kor ne mogel izpeljati. Njegovi dogovori s Churchillom in Stalinom bi bili brez odobritve v Washingtonu le slama v vetru. Zato je — rad ali nerad — moral popuščati. In zato nas je zadnja leta v mnogočem razočaral. Ali tudi on je doživljal velika razočaranja. Taiste ljudske dinjenih držav, Pogled je bil povsod enak. Zaprte tovarne, zaprti rudniki, s plevelom poraščena polja . .. Kamor si prišel, v Cleveland, Pittsburgh. St. Louis itd., povsod si našel neizogibne naselbine brezdomcev, takozvane "Hoovervilles *. Banke so zapirale vrata, obup je vladal v deželi. Zastonj so bili plasti, ki so se pri volitvah iz- optimistični govori predsednika rekle zanj ter mu s tem izrazile Hooverja, češ. da je prosperite-svoje veliko zaupanje — taiste ta prav za "vogalom". Globlje plasti so mu ponovno pošiljale in globlje se je zajedala kriza, v senat in kongres razne Tafte. kateri ni bilo konca, in VVheelerje in Brookse — za- grizene njegove sovražnike in odpraviti vse bodoče krize. Ho- no in za ves svet sila nevarno Italiji je Mussolini praznovanje delavskega mednarodnega tel je, da bi delovni človek ne fašistično igro, pa se odločil za praznika prepovedal, Hitler pa je prvi maj proglasil za nacijski pogibal več ob prepolnih skla- važen korak: priznal je sovjet-državni praznik, zato da bi marksističnemu vzel njegov pravi da bi bil deležen blago- sko unijo. Dobro je vedel, da bo bet. Ce bi Levvis ne imel orga- stanja, ki mu gre in da bi bilo. s tem sunil v sršenovo gnezdo1 niziranega delavstva za seboj, to njegovo zasluženo blagosta- doma. In kako je završeio! Ka- bi tega ne mogel storiti, nje trajno, ne pa. da bi na vsa-1 ko so ga pikali! Ne smemo po- Tisti večer po Rooseveltovi Bolj in bolj je izgledalo, da J je kapitalistična ekonomija v notončne coklje vsemu napred- smrtnem ^^ . ., » - . . Socialisti smo vedeli odgovor. Nihče ne more tajiti, da je bil vedeli smo za rešenje A1fto ni Roosevelt prijatelj in zagovor- bila socialislična Amerika, am- delavskih organizacij. Kaj pak na smrt bo,na kapitalisti_ nik se je zgodilo? John L. Levvis mu je pokazal svoj široki hr- pomen. A delavski prvi maj se je ohranil vzlic njima, vzlic Pe-tainu in Lavalu, Francu in kvizlingom. čna Amerika, katere vodnik, ki ji je bil na krmilu, ni bil kos čič: "Tako napisano pesem prejme brigadna ali divizijska tehnika, ki jo uvrsti v svoje liste, tiska nekaj strani teh glasil recimo pri Novem mestu, nadaljuje s tiskom dan pozneje v notranjski vasi in zaključi tisk dan pozneje kje na Vrbovskem na Hrvaškem. Nato raznašajo ta list .kurirji mimo zased in skozi nje, da je slovenska partizanska tiskana beseda kljub težavam te dobe in ravno y teh časih prodrla v prav vse pokrajine, da redno obiskuje Primorsko in Koroško, kamor je pred vojno le tu pa tam kanila kakšna slovenska knjiga po tihotapski poti, in da nosi naše pozdrave tudi naši dragi Ljublja-ni.Po kurirjih gre naš tisk tudi med Hrvate in Srbe, da jih obvešča o našem delu in utrjuje naše bratstvo. Marsikateri pesnik je pisal te pesmi, marsikateri tehnik, ki jih je tiskal in opremljal, in morda bo tudi kdo od kurirjev, ko bo nosil prav tole zbirko po naši zemlji, zadet od sovražnikove ali pa izdajal- Delavsko gibanje, ki je trpelo pod peto fašizma tudi vsa tista kJh l k '} na M , ■» " ^ Q v smrti j ~ nepoznanec je pa z činu njegovega bližanja izdaja- "™rjenim korakom nadaljeval I nTkog« ni^m''vi£i tujec zapustiti sledove. In po isti poti sem se vračal proti kraju, ki sem si ga včeraj izbral za opoldanski počitek. Z ene strani je še vedno prihajal ta peklenski tok — tok, ki mu nisem mogel uiti. Nasprotno, spet se je približeval. Spet sem obstal in prisluškoval . . . Resnično, prihajal je veliko bliže in me prehitel za gozdnim pasom. Pot je presenetljivo zavila in glas je bil neposredno pred menoj! Zaprl mi je pot! Zdaj je bilo gotovo, ta čudna stvar mi je namenoma zastavila pot. Jezi nad to nesramnostjo se je pridružil majhen strah. Bliže je prihajalo, vedno bli- lo, da človek, ki je prodrl tako globoko v moj predel, ne more biti navaden lovec. Čudno, kako je ta mož preizkušal led! Ne samo, da je padel udarec pri vsakem tretjem koraku, temveč je bil tudi nenavadno trd, * kot da ima težjo palico, kakor jih navadno rabimo. In vrhu vsega ta čudni, umerjeni takt kakor tiktakanje zelo velike ure. To počasno korakanje je izdajalo trdovratno vztrajnost moža, ki se je podal na pot, da izvrši neko poslanstvo, in ki se ne da po ničemer odvrniti od njega. Enakomerno je stopal dalje, ob taktu palice. Tok —-tok — tok! Monotonost tega udarjanja je kakor hipnotično vplivalo name. Mnogo časa je potreboval tujec — no da —, je pač razpolagal z njim. Vendar bi pri tako vztrajni hoji moral svojo pot. Ali pa to sploh ni bil človek? Trdno odločen, da pridem na sled med pečinami, sem tekel dalje, brez ozira na to, kam me bo še zapeljal ta čudni glas. Vabil me je čez širno jezersko površino, skozi ozke prehode med pečinami, ob zavitih, z gozdom obdanih vodnih poteh, vedno po ledu in vedno ob spremljevanju monotonega tok — toka. Počasi mi je prihajalo naproti, tok—tok, neizprosno kakor čas. Tok — tok — tok, nič več tiktakanja ure, temveč udarjanje peklenskega stroja. Bližalo se mi je, udarjalo sekunde, dokler me ne bo pograbilo in zadavilo! Prestrašen sem se umaknil v stran — toda tisto mi je sledilo kot nočna pošast. Skušal sem ga obiti, toda stvar je vztrajno lezla za menoj. (Konec prihodnjič.) Naenkrat sem se znašel v predelu svojega lovskega revirja, I DELUJMO V POMOČ ki ga še nikdar poprej nisem vi-!CTAa, del. Pred mojimi očmi se je od-|STARI DOMOVINI prla po viharjih opustošena po- i Coneinau^h. Pa. — Pri nas krajina in črno, neprodirno močvirje. Kako mi je moglo to ozemlje uiti mojim očem skozi smo pričeli znova pobirati prispevke v pomoč stari domovini. Za novo akcijo v ta namen smo vsa ta moja leta, nisem mogel J se odločili na seji podružnice razumeti, in jezilo me je, da ne- SANSa dne 8, aprila. ki tujec bolje pozna mojo deželo kakor jaz. Ne samo to — vsa >IIII1T T.................................* KOMENTARJI ..........lit T............................... Smm& Konstantin Fotič in Kristofo-rovič iz Garyja imata v new-yorškem New Leadru še vedno veliko zaslombe Urednik Li-ston M. Oa k bi se dosedaj že lahko naučil, da v Jugoslaviji ni izbire: ali si z osvobodilno fronto, ali pa s čaršijo in s Hitlerjem A izgleda, da mu je slednja "manjše zlo", kakor mu je manjše zlo tudi v slučaju Grčije reakcija na Grškem in Church-illova politika proti plastem grškega ljudstva. Relif no akcijo za Jugoslavijo bi bilo treba usoglasiti že dolgo nazaj, pa je vse tako kot je bilo, ako ne še bolj razdvojeno. To stane energije in denarja po nepotrebnem. Vladni odbor, ki ima nalogo nadzirati vse te neštete pomožne odbore, ki delajo * pomoč Italiji, Grčiji itd., bi lahko pokazal nekoliko več sposobnosti v svoji nalogi. Edino le relifna akcija za Rusijo je menda edinstveno organizirana, toda tudi ona je spremljana z velikimi upravnimi in kampanjskimi stroški. A ima zanje saj kaj velikega pokazati! nov je v tej deželi več milijonov in glasove imajo. Luigi An-tonini je tej gospodi ob obloženih mizah dokazoval, da se dela Italiji krivico, ako se je ne povabi na medzavezniško (mirovno i konferenco v San Francis co, in da bi se jo moralo že po odstavljenju Mussolinija spre-| jcti za članico združenih naro-, dov. Mar ni s "strmoglavijo-j njem dučeja in njegovega faši-j zma Italija postala demokrati-, ena, protifašistična država?" Na tem banketu so govorili tudi o drugih stvareh, dasi ne v napisanih uradnih govorih. N. pr. o j vprašanju italijanskih kolonij, ki jih je okupirala angleška armada, in o Trstu ter o jugoslovanskem Primorju. Italijani bi radi, da ga zavezniki ohranijo Italiji in močno delujejo v ta namen. Menda vsi, le italijanski komunisti baje pravijo, da APEL SLOVENCEM V CHICAGU IN OKOLICI! V zadnjih treh letih smo imeli v Chicagu že precej veselic, katerih dohodki so bili oddani na pristojna mesta za pomoč ubogim ljudem v Jugoslaviji, i Večinoma so posamezne grupe; prirejale zabave v ta namen. Ker je sedaj pot deloma od-! prta za pošiljanje blaga v stari kraj, in ker Be v skupnosti da več storiti, so se čikaške postojanke JPO-SS in SANSa združile in sedaj skupno delujejo ter poskušajo nabrati kolikor največ* mogoče za takojšnjo pomoč ubogim trpinom v starem kraju. V ta namen so tudi posvečeni vsi dohodki priredbe, katero te grupe pripravljajo za či-kaško občinstvo v nedeljo 29. | aprila v dvorani Bohemian American, 1438 W 18th Street. Prireditev se prične ob treh popoldne s primernim in lepim programom, zvečer pa bo plesna zabava, na kateri bo Ray Rodmanov orkester poskrbel, da SKI Komunisu uajt v,« JAPONSKI VOJAKI so vitrajni ljudje. Bore se do zadnjega, vrh tega so tudi jako tvijačni in aa- se bo lahko vsakdo pošteno na- naj Jugoslavija dobi, kar je nje- vratni' skrivajo se v goščah in napadajo ia tasede Gornja alika predstavlja, ko *o jih Američani i gra- plesal po starokrajsko ali pa po nega. Na Luigijevem političnem niltami primorali ia skrivališč. ' 1 amerikansko. Zabava bo za sta- banketu niso bili zastopani. ------------re in mlade, dober prigrizek in Jonathan Stout pravi v New trdi, da nič ne pomeni, ker je "ničla". Ampak dejstvo je, da zamejne vlade "nič" ne pomenijo, par pa le tisti, ki so tam ostali in se borili v najtežjih okolščinah, dočim so zamejci živeli v najdražjih hotelih ter intrigirali, uživali in se veselili dobe, ko se bi lahko povrnili h koritom. Takega časa nikdar več ne bo Ruska pogodba s Poljsko Ko so se Roosevelt, Churchill in Stalin sešli na konferenci na Jalti (ob Črnem morju), so med drugim sklenili, da naj postane Titova vlada v Jugoslaviji bolj razširjena, torej bolj reprezentativna vlada. Enako so zaključili glede Poljske. <0 Jugoslaviji in trenjih v nji več v zadnjih dveh kolonah na tej strani i A dočim se je v Jugoslaviji ta načrt uresničil, se na Poljskem v popolno zadovoljstvo Londona in VVashingtona nikakor ne more. ker pač tam hočemo "nam" prijazno vlado. Stalin pa zahteva v bodoče tako Poljsko, ki bo zaveznica, ne pa sovražnica. ----------- .gi Antonini bi to lahko razu- IZ SAN FRANCISCA Leadru z dne 14 aprila, da ima mei namesto da je na svojem Konferenca tukajšnje podruž- Italija isto pravico postati čla- Qbisku v Italiji videl le "komu- nice war Relief Fund of Amer- nica združenih narodov, kot jo n|sta" za vsakim voglom in za icans Qf South Slavic Descent je imela Rusija; kajti tudi Mo- vsakim plotom ter se pritoževal dne jg marCa, na kateri so bila skva je bila na Hitlerjevi stra- na"*» Luigi Antonini iz New Yorka se predstavlja za besednika organiziranih delavcev italijanskega rodu v tej deželi. On je predsednik italijanskega delav gre za pomol kraju. Za publiciiski odsek, Anthony Kastellic. našim v starem P1*™ b<\na razpolago in odbor zeli, da bi se vsi — stari in mla- sedaj se Luigi ne zanima toliko za te delavce kot kako bi Italiji priboril pristop med združene narode in jo uvrstil med zaveznice, namesto da bi bila le "so-bojevnica" in pa brez besede na mirovni konferenci. Luigiju se mora priznati, da je v svojem italijanstvu zelo spreten, kajti pridobil si je v tej deželi krdelo vplivnih prijateljev. V hotelu Mayflower v Wash-ingtonu je Luigi Antonini priredil v imenu ameriškega italijanskega delavstva banket, v namenu, da s pomočjo tega zelo dragega podvzetja — kajti banketi v tistem hotelu so zares razsipna stvar — izvojuje Italiji ''enakopravnost" med zavezniki in da se jo s časoma prizna enakopravnim ostali "veliki pe-torici". Tako bi nastala potem "velika šestorica". New Leader ki je Luigiju zelo naklonjen in pomaga italijanski propagandi pod vodstvom tega unijskega voditelja, poroča, da mu je banket v hotelu Mayflower sijajno uspel. Udeležilo se ga je poleg italijanskih prvakov petdeset kongresnikov in senatorjev in vabilu se je odzval tudi State Department, ki je poslal tja kar dva svoja pomona državna tajnika: Deana Achesona in Jamesa Clementa Dunna. In pa več drugih visokih uradnikov državnega oddelka. Kajti Italija- je s krvjo in življenji kot nobe- gKja tudi Stalina^JMbftJejo, jie na druga dežela. samo ~ ' " več za di— udeležili te priredbe. Cim več nas bo skupaj, boljše se bomo zabavali in večji bo uspeh za takojšnjo pomoč, katero ljudje v starem kraju tako krvavo potrebujejo. Na dan te priredbe bo tudi iz- la s Hitlerjem A poplačala ga rad, da » a | Zed drcave in An- namen je odbor po- "ah. vasi pozgane. ljudstvo v Slovenci v Chicagu in okoli HUeHaŠnlih£mno«m družnice naročil večje število bedi; A se veseli svobode, in pa ci! Tukaj je apel na nas; khcani ^ ^koneanie ffi« papirnatih zabojev, kateri se Hudi. od katerih pričakuje po- smo, da pomagamo vsak po svo- , ™ it i i™:.** P°kl?TJ Jtg lahko dobe na sledeč-ih našlo- moči. ji moči trpečim v starem kraju, Italija ni zavrgla Mussolinija, kaJtI proti Hitlerju so ^sebno ^ko dobe " Naroda tam ne smemo razo- Jda nekoliko omilimo njiho- lč pa so ga primorali ven pred vojno prav malo godrnja- ^^ t jS.s. 12V7 ' carati. Bori! «e j- ^-1 '.................J~ PRIREDBA V POMOČ STAREMU KRAJU Chicago. III. —- Slovenija, vso ostalo Jugoslavijo vred, bo žreban namizni prt in poleg te kmalu osvobojena. Ra/drta je. ga bo oddan tudi en "war bond" Mnoga mesta in trgi v razvali- j nekomu, ki bo srečen. ljudstvo „mnab u«. cnvra7iio Vicn, ^ot wus.suun ov., rcivi - - .. - , ---------" """ ~----- ^r^m ie svetos Kurnick. 514 Utah St.. in pri v zadnjih napor,h nas. ljudje gaU prožit, mali dar domu na svojme nehala b\U i' P- Nettoff. 1701 CrmeliU | Um vidijo. da nj.hen upor ni|oIUr. pač pa so ga pr.moral. ven pred vojno prav malo godrnja- ' • Mis. čarati. Boril se je. Trpel in stra-j ve nadloge in trpijenje. Odzo- kralj njegov «„ Umberto .n i. nekateri pa ga podpiral, m ^^ternaUonal Book Tisoči izmed njegovih Iju-j vimo temu klicu vsi. udele- marsal Badoglio Cemu? Zato. se posebno potem, ko je v Ru- 1400 Market St Adriatic ^ *> P»«lli. z vero v bodočnost. iimo ^ riredbe v nede]jo 29, da res.jo kolikor se res.t, aa. jsijo ud.nl. ces. le po n,. le ze- — - jVranulo- ki je sami niso doživeli. In se- aprila v Bohemian American predvsem privilegije dvor, mo- lje pa niso izražal, zarad, de- ^ «»» Missouri St Peter daj, ko nacijska pošast krepava dvorani, ker s tem bomo poma-narhijo in pa cimvec—fasistov! mokracije, ampak ker sovražijo VKn- **** miwuun 01 ' .............., ........* Vse to se je zmešetarilo skozi sistem, diplomacijo, ki je dodeljena Va- privatne tikanu. Zavezniški zaupniki, svetost, med njimi en zelo velik svečenik iz New Yorka so rekli: "Italija je poražena, kralj bo odvržen in nevarnost je, da dobi rdečkarsko vlado, ki bo pome-dla z vso staro navlako. Tudi cerkev je v nevarnosti. Kako to preprečiti? Vrzite dučeja in za- Ave,,' Burlingame. Vsak posa- bil zaman. meznik lahko daruje po pet fun- A vidijo tudi upepeljene valov živeža ali nove otroške oble- 51 ♦ uničena mesta in trge. opu- Naj še omenim, da za vzpodbudo k boljšemu uspehu te ke v vsakem zabojčku. živež al, uiiitviiu iiicaici »1« ugc, , , , . . stošene njive, razdrte ceste in! J* lrvdKa ******* Tool & Manufacturing Co., Inc.. porušene mostove. In čutijo -__^ glad Pričakujejo, da dobe od P°slal. cek z. $500^ Predsedmk nekod hrane. Pa oblekli bi se te tvrdke je nas dobro znan. ro- radi Zdravil jim manjka. Vse- Jak,Ant,on Končan, kateri je iz- iv>c 1 « 11% I t a l Arv^ t »r ♦ 1 / r «» General Edelmiro Farrell, ki je prišel na vlado Argentine ne- ___ , ___________#_____ _ ustavno, je sedaj od vseh ame- mora biti take kakovosti, da se riških republik priznan in s tem i nc bo pokvarilo v teku pošiljat-postal član njihnega društva za ve. Lahko se da v zaboj konser-amerisko kooperacijo. Vse. kar virano mleko, razna žitna jedi- preprečiti.' vrz.te auceja in za- mu bil° treba 7a duoseR° čokolada, ribje olje Uablets* vezniki vam bodo potem ščitili d.plomatičneg. uspeha, je b.lo in razna druga konserv.rana o-novo ustavno vlado. Tako se je "Povedati vojno ze tepenemu troika jedila Ne pozabite dati zgodilo Mussolinija niso odsta- naP"' U'Pcnl Jaf°,n' v «»b°jček tudi i.v.nke in nit činjvet po dogovorjenem spo- ^^^ S ^ -e^Sfv^Ski dvo- ImQge $Q feZOVne, raZUmU' argentinske krvi. In njegov re- omenjenih (?r.eA ®?h.T'a"'.Am^an . . ga primanjkuje? V Chicagu obstoja že od začetka naše pomožne akcije za . stari kraj zveza društev, ki je snJa P°moc imela v pomoč narodu Um že! Za Pripravljalni odbor. posloval to lepo vsoto. Vsa čast človeku, ki se zaveda, da trpečim rojakom je potrebna takoj- Anton Trojar. 1 PRISTOPAJTE K | I SLOVENSKI NARODNI I PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ga. je ostal tak kakor je bil. Torej če je bil fašističen prej, je tudi sedaj. Diktator Franco je storil napako. ker ni postopal enako kot — u mu Tt«rii t i»s Farrell v Argentini. Tako bi ampak Komunizem : iuai nui- ^ mQrda lU(Ji njegova Spani-^ priznana za zaveznico in članico združenih narodov. Do tega ne bi imela nič manj pravice, kakor Italija, čeprav ima slednja sedaj nefašistično vlado mentu označevali za fašistične- ko^ delež od nas za pomoč na- , i.i. i_„i___i_ T« .. . ,___i.„ n -Ll:i__ Z ljudstvom Italije je vredno žim. ki so ga celo v našem okn- Konferenca si je določila za simpatizirati. Vredno je. da se servativnem državnem depart- ieto 1945 zbrati vsoto $20,000 mu pomaga državo demokratično organizirati. A v Italiji bi bilo praktično izvedljivo edino, ako se odpravi privilegije in njeno gospodarstvo pa socialistično organizirati. A to bogne-daj! To bi ne bila demokracija. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina a« Z4r«ftm drlava (Itftn Chicaga) in Kanado $«.00 na leto; $3.00 aa pol letat $1.50 aa žetrt leta; aa Ckicago in Cicero $7.50 aa celo leto; $3.75 aa pot leta; aa inoaemiteo $t.OO. Naslov za list in tajništvo je: f 20.17 So. Lawndale Aienue šim v starem kraju. Približno ena petina te vsote je že nabrana, toda da se doseže cilj je potrebno, da gremo vsi na delo in darujemo kar največ mogoče. Ako vsaka jugoslovanska družina daruje po pet funtov živeža in po deset dolarjev v gotovini, bo naš cilj dosežen. Bes je, veliko je onih, ki so dali več kot desetkrat toliko, toda veliko je tudi takih, ki niso še nič dali. Eni niso dali, ker nimajo, drugi niso dali ker spijo spanje brezbrižnosti. Tistih ni nikdar okoli. Banket, kateri je bil prirejen v pomoč našim v stari domovi- _________ ni, se je dobro obnesel. Dvora- vsem fašistično, čeprav je dovo- na je bila polna. Koletka v ko- Z, Poljska do te vojne ni bila demokratična, saj ne v ameriškem smislu te besede. V demokratičnih krogih je veljala za napolfašistično, ali pa za po- bloka do dvorane. Spored bo pester. Vprizorje-na bo drama v enem dejanju, "Mati", ki je zajeta iz dni sedanje borbe našega naroda. Spisal jo je Mile Klopčič, ki je čitate-ljem Proletarca, Am. druž. koledarja in Majskega glasa dobro znan iz svojih prejšnjih spisov v teh publikacijah. On je navdušen partizan. Vloge so v dobrih rokah. O tem se boste prepričali 29. aprila v omenjeni dvorani. Ijevala nekaj svobode iisku in j vcrUh je prinesla $2.042. Od- Kr^Tt imena bodo priobčena v spominski knjigi podružnice in v tukajšnjem Jugoslovanskem glasniku. V nedeljo dne 13. maja pri Hali), 1438 W 18th St. Prične Q fUfJj m/fu ne ^O se ob 3. popoldne. ; - Ta dvorana je našim rojakom /ohko UStVOFlti znana, ker so se tu vršile že vse glavne prejšnje priredbe te po- (Nadaljevanje s 1. strani.) možne akcije in veliko drugih^ ' n nače]nik je "komu- Ako se pripeljete z Blue Island ,___,__1; • 41_____; Ave. karo., izstopite na 18. cesti, od kjer imate kakega pol demokracijo na Poljskem nič v skrbeh. Zabolelo jih je šele, ko je Poljsko osvobodila rdeča armada. Pa govore o nevarnosti za demokracijo na Poljskem od t .... .......r.__ čikaškega do nawyorškega nad- tukajšnji odbor južnoslo- škofa, od čikaške Tribune pa Vanskih Američanov veliko do Hearstovega tiska. Tudi par siavnoRt in sprejem jugoslovan- i.:L i:.*—. .. a delegatov konference Ze- rhirnKo Illinois slovenskih listov v Ameriki je izrazilo strah za poljsko demokracijo, dočim ji v Jugoslaviji v predvojni dobi niso hoteli pomagati, pač pa se navduševali za klerofašiztm v Avstriji in za Francovega v Španiji. Pomoč Jugoslaviji Zavezniška pomožna ustanova UNHRA je poslala Jugoslaviji doslej ie okrog 25 tisoč ton živeža, zdraVil In drugih potrebščin, večinoma v Split. nimivih točk, in ko ^bo Jcončan. se pa prične prosta in plesna zabava. Vstopnina je samo />0c nist'\ karkoli sedaj to pomeni, a njen premier pa je socialdemokrat Osubka-Moravski, o katerem poljska vlada v Londonu Ameriški Srbi prete s civilno vojno v Jugoslaviji (Nadaljevanje s 1. strani ) magale gospodarsko jačje dežele v Evropi in drugje po svetu, seveda s posojili in z vzajemno trgovino. Nalogo, ki jo ima Titova vlada, je težavna, a jasno je, da misli koristiti Jugoslaviji. Na konferencah v prejšnji vojni so imeli besedo predvsem Nikola Pašič in z njim vred drugi Srbi. Hrvati in Slovenci so mu lahko pritrdili, ali pa bili v opoziciji. Bivše JRZ je storilo slednje, a takrat je Pašič zmagal. Sedaj zmagujejo ideje, kakršne je zastopalo JRZ. Vprašanje Primorja In kakor je takrat JRZ delovalo za združeno Slovenijo, tako je zanjo sedaj vsa jugoslovanska osvobodilna fronta, ali kakor že se uradno imenuje. Pašič pa je takrat mešetaril in popuščal. največ seveda na stroške slovenskega naroda. Italijanom je bilo to v prid. A sedaj se Italijani boje, da bo Tito res izvojeval za Jugoslavijo vse Primorje. s Trstom vred, pa vodijo proti njemu v Italiji in v Ameriki veliko kampanjo. Pomaga jim pri tem na svoj način v interesu "velike" Srbije v uvodu omenjena klika, in pa tudi nekaj hrvatskih in slovenskih reakcionarjev, ki bi rajše pod kako papežko Italijo kot pa pod "Titovo" Jugoslavijo. Ampak če se jim ne posreči napraviti razdor med "veliko trojico", delajo račun brez krč-marja. Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. dinjenih narodov. Program se prične ob dveh popoldne. Kot govorniki nastopijo tudi člani jugoslovanske delegacije. Brez-dvomno bodo imeli dosti zanimivega povedati. Prireditev bo v Scottish Rite Auditorium, 1290 Sutter St., San Francisco. Vstopnina za popoldanski program in za ples zvečer je skupno en dolar za osebo. Rojaki in rojakinje v San Franciscu in okolici so uvljudno vabljeni, da se sigurno udeleže. Ves dobiček Wathington daje slab vzgled Nad polovico trgovin v VVashingtonu, D. C., goljufa tako odkrito, da se je čuditi, čemu jim oblast ne stopi na prste. Tako je ugotovil vladni preiskovalni odbor v glavnem mestu, v katerem bi morali biti vsi prebivalci nam drugim v vzor. Pa so le "čizlerji" prvega reda Dobičkarji žanjejo in goljufajo vlado tudi pri dohodninskem davku, dočim ga je delavec, ki ga gu-lijo kjerkoli morejo, primoran plačevati svoj delež. Se še spominjate, kako so ljudstvo varali z "odpuščenim davkom"? Be a Medical Technician...Serve with the Women,s Army Corps in the Army Medical Dept Thc Surgeon General is ask ing for Tbousands #/ Medical Technutans I m med/ a te Iy for urgcntly needed servicc «t home and abroad with thc Army Medical Department in the Womcn's Army Corps. You'll be working under the very best in the medical profession and will be trained in newest techniques that will fit you for peacetime occupations. Get Complete DetoiU-StND COUPON TODAY! U. S Arm? R«cniitinc Staiion 171 W Jtckton Blvd . IUmmii A »I ( hicaco 4, lllinoii Wi(Koat obligauon om m vtt.p\ti*t *<+4 me ften on thc Medieel T«chni«m Thiimac Protr un fb» •omrn with or wi(Wou« prerioo« e«f*r«nc« Mmm mmtmr lin /WWm - Agt....... Hoo Mtn? Y«*n Hiab Scfcool,...... An? ChMna VUm 14 Ycan...... AHVMIU.S <•«««........... ca? ....... .u».».—....... If yoo'vo hod no troining, you moy be troined by the Army fof o MmI* eol Tochnicion job horo or ovitimi. >" • • ••< Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. Konferenca v San Franciscu Danes 25, aprila se pridne v San Franciscu .konferenca delegatov Zavezniških narodov, na kateri bodo sprejeti načrti za ustanovitev svetovne organizacije za mir in zaščito vseh demokratičnih, svobodoljubnih narodov sveta. Ta konferenca bo zgodovinskega pomena in važnosti, kajti posledice dela zbo zniki na delu, prejeti prispevki za relifno akcijo do 19, aprila. (Op. u. ,o za osvoboditev -velikega in za njihen narod, ker to bi bi-|M|RKQ G. KUHEL: grunta", vse slovenske domovi- la pomoč 4 brezvercem in ko- - ne. Ne razume, da je osvobodi- munizmu tev tega velikega grunta edino copake in desetake zvezi slov. jamstvo da bo tudi njen župnij, ali njenemu blagajniku dasi mali gruntek ostal. V svo- Grdini. Njegovo ime odgovarja ji naivnosti ne razume izdajal- namenu. t „ ske mreže vaških belogardistov, # . , ' | kar spričujejo k| SQ jo spletji okrog najboljših uircvtrrtciu in nu- '-- ' • - " - Razvoj Slovenije v naporih za svojo svobodo Oni pravijo, da bi bili za po- sinov vasi. Tako je zaslepljena mQČ aRo bi jo mogU ukoj ^ ta mati. Toda v trenutku, ko ji ^ tja AU nam nigQ v svojj (Nadaljevanje.) Druga resolucija je določala, radi pomanjkanja prostora smo d gjn k t žrtev izdajstVa člo- ' ^ več kot en!^ <*« sta eksekutivni in legislativ- morali izkaz prispevkov opu- ^ v katerega je doslej goji- ^ I zb^ajo denar - ocibor odgovorna ne samo sUneni na- II I ■ ■ stitl.) Vsem darovalcem naša iskrena zahvala. Na vsaki strani blatne vaške ceste so bile hiše obite z letaki in vaščani so se radovali. Celo osemdesetietni starček je dobil asovnico in pravico voliti za Poznani rojak in večkratni govornik na SANSovih prire- doknaditi vse kar je tamudtla. I rr\"j^j Pleteni Duhov-1P0^, P® voliTčlh. Sovraštvo do izdajalca ji daje JJ ^ t£ti, ki bla- ° Tu PT .......... r............ „ moč. sinova smrt ji vlije vero domobrance' ^ Narodni mrflament-prvi v rujočih delegatov iz 47 različ- ditvah Joško Oven se je te dni v zmago stvari, za katere se je j * nflJjo parli7ane. v i nih držav bodo povedale ali bo ust»vil v naSem uradu« kuP»l boril in padel. Sama položi v ro- H < ženske od 18 leta na- Februafrja 1944 se je vršilo druaa'svetovna vojna položila Par iztisov reviJe '^»beration' ko drugemu sinu puško padlega ( prej volilno pravico;; da se\prvo zborovanje slovenskega ' t,ip 7fl trflini mjr -n vepio ter daroval za politično akcijo in «a pošlje v borbo. Pred nami Kjer deli podporo skof Koz- pravica odklanja umobolmm. iz-N^ro^6ga parlamenta — zase-temeije za irajni mir, au vseja $2Q ^s ^^ ljk tfdne sk)ven_ man in drugi zastopniki Vati- dajalcem ter razdržavljenim d^Tprve narodne vlade — pr- Iz Nevv Yorka smo prejeli od ske matere, ki se zaveda svoje kana, bi ljudje kot so partizani, osebam; da imajo vsi -vojaki vi pojav te vrste v Hitlerjevi Rada Vavpotiča vsoto $10 kot dolžnosti: svoje otroke pošlje v od lakote umrli. In Grdina to brez razlike na starost polno vo- Evropi. Zborovanja so se udele-izkupiček od partizanskih zvez- borbo, dasi ve: morda se vrne- ve. zato je proti nasi skupni ju- lilno pravico (v vojski se naha- žili isti delegati, ki so bili izvo- noben dokaz pravilnosti glasovanja, razen da je bila vsa vas z rezultatom siln da jih naročijo od nas ^n je bil med dnimi ameriški- ' m ne iz New Yorka Za Sloven- mj revolucionarji, ki so bili za toliko pripovedujejo o borbi za ter da se nova mirovna organi- Ko smo prejeli nad 100 origi- j izvesti in v' civilni vojni zmagal. j li pred Hitlerjevo nevarnostjo. ^^dS^ln^Lt aorila^T' ^^ P* 3°* SbmS vsS zacija lahko izpopolni in izkri-t fotografij iz Slovenije, Zamorci so nehali biti osebna Demokratični Nemčiji niso do- nosaJe med drzav0 ln cerkvijo aprila 1944. | pravice «Bill of Rights) vsakega stalizira način njenega dela, smo naleteli potem ko bo enkrat postala kri identifikaciji in meso. Podirati kar še ne obstaja moralo človeštva s pesimizmom in strašenjem o zlih posledicah, če bi se mir zagotovil s pomočjo oborožene sile demokratičnih narodov, ne pomeni drugega kot siliti nazaj v razmere, kakršne so obstojale v razdobju zadnjih 25 let, ko se je razpasel fašizem in nacizem in pričel svetovni pokolj. Narodi, ki *so počutili tragedijo razsula in skorajšnjega uničenja, ker so bili na poti italijanski agresiji in nemški imperialistični pohot-nosti, zlasti slovanski narodi, ne bodo nikoli več hoteli iti nazaj v stare razmere. To velja ravno tako za nas ameriške Slovence, kot velja za Slovence in Jugoslovane v Evropi. Radi tega je potrebno, da moralno podpremo vse one graditelje svetovnega miru, ki imajo iskrene ln ptošte-ne namene protežirati ne samo interese velesil, temveč varno in srečnejšo bodočnost vseh malih narodov. Na vse naše organizirane skupine apeliramo, da .na svojih sejah in zasedanjih osvojijo tozadevne resolucije in jih pošljejo na državnega tajnika Stettinusa v Washington. Jugoslovanska delegacija je dospela v Nevv York v dveh skupinah, prva 6. aprila, druga pa 16. Tvorijo jo sledeči: zunanji minister Ivan šubašič, finančni minister Sreten Žujevič-Crni, Stanoje Simič, novi poslanik za Združene države (bivši poslanik Jugoslavije v Moskvi), dr. Stojan Gavrilovič, podtajnik za zunanje zadeve, polkovnik Vladimir Dedijer, publicijski ataše, Stane Krašovec, direktor državne komisije za rekonstrukcijo, Teodore Gjurjevič, pravni svetovalec, Milorad Cerovič, sekretar ministrstva za zunanje zadeve, in Branko Kojič, zastopnik jugoslovanske agenture Tanjug. volili imeti več kot 100.000 vo- ter da 550 zagotovi nemoteno bo- na zapreke pri last svojih gospodarjev, a v ve ----------- , ai -ttt ______________nekaterih oseb. liki meri so v južnih državah, jakov, a Hitlerju pa posojevali gocastje; i naprej nekaj,! Zadnje čase pa smo dobili na- s katerimi je bil Lincoln takrat I milijone in mu pošiljali :mate-1 c. ukln,,ev vainos ja in strupiti daljne informacije in pojasnila, v vojni in jih premagal, eko- rijal, da se je oborozeval in s\ siuzoe ivuai, s pesimizmom Slika na platnicah revije "Li- nomsko še vedno zasužnjeni" in j pred njihovim nosom zgradil lz«aja denarja v beration" kaže pohod slovenske politično brez pravic. armado, katero so združeni na- partizanske brigade nekje na £ nad 40 P° §tevilu, komaj Dolenjskem. Med posamezniki Skozi ves čas vojne se po de- i premagali in to šele z ogromni-smo ugotovili imena sledečih: i mokratičnem svetu veliko piše o rni žrtvami. Ako bi Hitlerja raj-Prvi (od desne na levo) je ge- diktatorjih, oziroma proti njim še preprečili, namesto da so ga neraf-lajtnant Jaka Avšič, tedaj Ampak kaj pomeni ta beseda, hodili "tolažit in mu dajali član štaba slovenske narodni to so najbolj okusili narodi, ki koncesije, bi sedaj ne bilo tre-vojske in partizanskih odredov sta jih imela Hitler in Mussoli- ba nove vojne za demokracijo, Slovenije, sedaj komandant po- j ni pod peto. Kamor so prišle ker bi bila v ta namen prejšnja sadke v Beogradu; 3. Josip Vid- njune čete. so nosile za podjar- zadosti, mar, predsednik slovenske vla- mljena ljudstva glad in teror. "fr de, 4. dr. Marijan Brecelj, 6. po- krivice in smrt. Evropa je danes več kot na- znani akademski slikar Božidar | pol uničena, nastalo je nešteto Jakac,« 7. profesor Josip Jeras. Premišljujoč o diktatorjih, je novih pokopališč, pod Hitlerjem 9. učitelj Martin iz Toplic, 13 vstala pred mano meglena sli- je dobila mučilnice na debelo in Franc Leskošek in 14 dr. Jože ka. taka. kakršne rišejo kartu- glad veje po nji. Ali se ne bi Rus. nisti. Videl sem. da ni popolna | moglo vse to preprečiti, če bi Pravo ime polkovnika "Daki- Rimskega papeža manjka v nji. j bile demokratične dežele hote-ja — narodnega junaka Slove- Ali ni on d*tator svoje cerkve* le stopiti v akcijo ob pravem nije" — je Stane Semič. Tn ali ie on kdaj dvignil en *asu? Preprečiti ogenj je bolje (jeneral-major Dušan Kveder 5am Pret P roti Mussoliniju, Hit- kot pa gasiti požar in ga usta-(Toma) je sedaj glavni koman- ,erJu' Francu, Dollfussu in dru- j viti šele pri zadnji hiši. dant slovenske vojske. 8im fašističnim diktatorjem po ft Poleg duhovnika drja Miku- svetu? - Iz vojnih poročil z zapadne ša (desno) je I^do Kozak >omlad Pomanjkanje 1 r - zdravnikov je realno. Vec kot je neobhodno potrebno za živ-ljenski obstoj, se ne obdavči; f) obvezno obdelovanje plodne zemlje, zaščita semena in plemenske živine; postava določa kazen za nepokorščino; g> Ustanovitev komisije (Dalje prihodnjič.) OHRANITE SE ČVRSTE Z UŽIVANJEM TRINER- tretjina jih je v armadi. Toda, upravo razlaščene imovine pri- sti. padnikov tuje narodnosti, ki so a) Vsakdo je upravičen do za^ služili sovražniku ali izdajal- ščite v smislu zakonitosti .ha- tL^Z ^ £ cem. Vsa konfiscirana imovina beas corpusi m nobene pravice postane narodna last. ne morejo biti prikrajšane raz- bil Odlok o zaščiti državnih ven potom zakonitega sodnij-gozdov, ki pripadajo pod admi- skega procesa, nistracijo in kontrolo narodne b) Enake pravice za vse brez vlade; razlike na spol, vero, narodnost i) ustanovitev roditeljskih m raso. vesti (v verskih, drugih etičnih svetov za sodelovanje z narod- j Svoboda no vlado, tičočih se vseh držav- političnih nih šol. širokogrudnost tega parlamenta in njegovih osnovnih postav v Hitlerjevi Evropi je nekaj, kar mi tukaj v Ameriki zelo težko razumevamo. Za nas vse te postave niso nič novega. V Evropi pa je to čudež in velikanski korak k napredku. Slovenski narod je vse to pozdravil z velikanskim navdušenjem, kajti obrisi nove, demokratične vlade so postajali jasnejši in bolj razumljivi. Toda vse to je bilo le na papirju. Ali bo fakti-čno vse tudi izvedeno in praktično izvajano? Narod je čakal volitev. izšlo vse dobro. Glavno je, da držite svoj želodec v dobrem stanju in da ohranite dobro prebavo. Imejte vedno v zalogi Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l. ki je prinašalo zadovoljstvo vsem, ki so ga uživali nad 58 let. Uživajte ga po navodilih na steklenici. To izvrstno zdravilo in lahko odvajalno sredstvo in VPdTSvoboda besede. tiska.] vam pospeši apetit in prebavo , , Vas lekarnar ga ima zato, kei zborovanja in zdruzevanja. s e) Nedotakljivost osebne imo vine in stanovanja. f) Pravica do dela, oddiha-in starostne zaščite in preskrbe. g» Obramba domovine je osnovna dolžnost vsakega državljana. (Zapovedana vojaška služba.) Volitve na deželi DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK knjižica, s poljudnimi navodil* post&ti AMERIŠKI DRŽAV LJAN. Polog vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan- ga ima zato, ker je tisoče družin, ki ga kupujejo. Ako ga ne dobite pri njemu, pišite na Joseph Triner Corporation, 1333 So. Ashland Ave., Chicago 8. 111. Prepričali se boste, da je Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l res izvrsten izdelek. Kupujte vojne bonde in podpirajte Ameriški Rdeči križ. nova kako Naša relifna akcija ska kmečka mati, ki v strahu za Vsled kampanje za zbiranje svoj grunt ovira in duši borbo oblačila I United National Cloth- svojih otrok, ki brani drugemu ing Collectioni, ne vodi naš re- sinu, da bi šel tja, kjer je njego-lifni odbor ob tem času nobene vo mesto, kamor je že odšel nje-javne kampanje za zbiranje de- gov starejši brat. Mati v strahu narnih prispevkov. Kljub temu *a svoj grunt ne razume in nošo podružnice Sansa in posame- če razumeti borcev, ki se bori- DRŽITE CENE 2IVILOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljen je določenih (ceitmg) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATION ze tudi dobri, filozofični nauki, je župnik apeliral na farane naj a smola v tem je, da se nihče darujejo za svete misijone, kajne ravna po njih. ti treba je izpreobračati divjati ke in pa krivoverce na Japon-Mogoče so spovedniki v mi-! skem in Kitajskem. S širjer^em nulem postnem času naše verne krščanstva tam niso uspeli, ra-rojake izpraševali tudi o relifu zen med divjaki, ,v krščanski za Jugoslavijo, ker mu naspro- Evropi pa najmanj, 'čeprav je tujejo. Nekateri gospodje so na bila pokristjanjena že v začetni nauk, "lačne nasititi, nage oble- dolt)i krščanstva, či," pozabili, pa so ves čas na-[ sprotni pomožni akciji. Ne smeš Tu pa tam se pripeti, da mi darovati za partizane niti pono- pride pred oči vest o skopušnih šenih hlač, ali prispevati 50c. ženah. Tako n. pr. sem čital o Kajti s tem bi podpirali "komu- eni, da je ustrelila moža zato, nizem" in cerkev je zoper. ker je bilo to cenejše kot pa ga Dobrodelnost, kot jo zastopa tožiti za "divors". SANS. so ti gospodje proglasili za greh. So pač trdosrčni in jih Nocoj sem prečital brošuro zgodba o sv. Martinu, ki je pre-1 "Liberation", ki ima obliko re- rezal svoj plašč na dvoje, da ga vije. Izšla je v založbi ZOJSA je dal polovico razcapanemu re- in dobite jo pri SANSU za 50c ni? mika Je P°lnA s,lk starega kraja, Mi tukaj smo vse te gospode ki predstavljajo borbo naših že obsodili, ampak ko bedni na- ljudi za svobodo Ni sicer zabav-rod tam enkrat izve o njihovih | no čitati in gledati take stvari nasprotovanjih, jih bo še glasneje obsodil. Sicer ti gospodje niso zoper relif. Za svoje stanovske tovariše v Rimu in na Slovenskem so v Ameriki pridno nabirali. Da, zanje — pa čeprav delajo pod škofom Rožmanom za Hitlerja — se naj le vodi pomožna akcija. Ampak ne za upornike a so resnične in resnici je treba zreti v obraz. Vidite vasi in ljudi. Gorenjske vasi so bile med prvimi, v katerih so fašisti in potem naciji zanetili požar, če so bile obdolžene "nepokorščine" okupacijskim oblastim Vas Drazgoše v hribih nad Selško dolino je bila porušena že leta 1941. V vasi Bukovca, ki spada Meseca marca 1944 se je slo- stvo, vsebuje knjižica še v II. delu venski narod pričel pripravljati nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze za razpisane volitve. Mesta, trgi in vasi so bili poplavljeni z letaki in listinami kandidatov. Od malih do večjih vasi in mest, kot Črnomelj, Metlika (osvobojeni kraji), se je narod silno zanimal in navduševal za volitve. Naš poročevalec je potoval po Dolenjski za časa volitev; hotel se je prepričati na kak način se bodo vršile. Prispel je nekoč v neko vas, ko je odbor ravno štel glasovnice. Sodeč po govorici, ni bilo nobenega dvoma, kako je ta gorska vasica glasovala. dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenin držav in Poedin« države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici samo 50 centov i poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. l.aumlale Avrnue CHICAGO 23, ILL. POSLUŠAJTE # vsako nedeljo prvo in na)- pod selško faro, je bilo istega $tare|ŠO jugoslovansko TQ leta umorjenih dvanajst fantov_ j ChlCaOU od 9. dc Mi, sicer briljantni ameriški . . Slovenci, pa sploh vedeli nismo, i 10. ure dopoldne, pOSta]0 da divja v Sloveniji partizanski jQ (3eorQe Marchan upor. - John Chamazar. 1360 kilOCyde*. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 99 " NAROČITE SI DNEVNIK "PltOSVETA Stan« sa celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. LA/l£A/ -C ia Of BOSTON, VVHOSe MfAl-6€ftS HAVE VOTE D TO čive AN HOuf& PAV BACH MONTH ^ t) 6uY THC OAPnVES ŠUfPlitS. 8. MNUNHH J \ h mi mn tmii flln I Ummit V fiil ^jfat HA1\ONAL LABOA oN, A NATlOlAU FEPtRATiON Of C*Y TRATE COLNCiLS, AtTAi Nit> A *e>t6fcftswi ref 540,000 TkOU6H rr LA8HV OHLi S*\EA«S, »866-1672. Vbu SHOVV Yoo« SYMWrWY Foft-toE TRADE UAhON MMt-*E*T BV PEMAND- me jtivon labels INAU1V4E IUTS 1*J M/ IN AVfRAfig. STgAIGH1 "HME IA*N>*3S fOft ALL NCN-fAftM wOfiXCRS MJit čft AH HaH. rcVAt, iN DoaARS of BOuN 6CYI*?> fO^tSL^K Flduat IS Men of Good Will" Can Do This Thing! VVASHINGTON — The grave nevvs of President Roosevelfs death has been extensively com-mented upon by the entire vvorld press, vvith the European countries unanimous \in their statements that although the prosecution of the vvar, vvith victory already vvithin the grasp of the United Nations. vvill not suffer. the solving of numerous problems of the forth-coming peace vvas dealth a heavy blovv by the death of the untiring champion of peace and humanitv. Early reports reaching the Of-ficc of War Information rcvcalcd the admiration and affinity thc vvorld held for America s vvar-timc President and voiccd through the press and radio. Some of the senti-ments expressed by the bereaved vvorld follovv: "Roosevelt died ... but he left to his successors a rich heritage, thc combat partnership of free-dom-loving nations ... Thc cause of the United Nations to vvhich President Roosevelt gave his strength, vvill triuinph forever."— Alexandcr Troyanovsky in Kras-naya Zvezda. '"Entire progressive mankind shares the sadness and grief vvith the Americans.''—Trud. "President Roosevelt vvas thc trne herald of thc organization for peace and security."—Pravda "The American people and aH progressive mankind lost the great-est political leader in the vvorld." —Izvestia. "One of thc greatest men of America has entered thc Pantheon, a gigantic pcrsonality vvho. in the history of America, vvill take his plače as equal vvith VVashington and Lincoln. We have lived in Looking A head "His life vvill not have been lived in vain."—Bucharest radio. "His pasing is a da.v of mourn-ing for ali."—Tirana radio. Miss Berger learned these facts vvhile attempting to evacuate vVounded during a lull in the fighting. Cought in the cross-fire betvveen a British tank and ELAS snipers. she vvas evacuatcd and vvill not vvalk for a year. Herbert Lehman, UNRRA di-reetor. ha3 retorted that "MiRs Bergcr's comments on the political and military situations are exclu-sively her pertonal vievvs."—The Call (April 16. 1945.) HE TURNED INTO THE WRONG STREET The Yugoslav Army of Liberation has captured Sarajevo. It's an industrial center of some import-ance in the province of Bofcnia. Hovvcver, Sarajevo's claim to farne rests on something else. In this little city, on June 28 in 1914—that s more than 30 years ago—-the driver of Archduke Ferdinandi carriage turned into the vvrong street and a young Serbian assassinated the htir to the Aus-trian throne. That waj probably the most momcntous tragedy in human his-tory. It precipitated World War I and it certainly contributed to World War II. Tens of millions of men and vvomen and litUe children have succumbed to bullets. disease, starvation, as a result of vvhat hap-pened in Sarajevo on that June day.—Labor.