Stev. 20.
V Ljubljani, 10. mal. srpana 1898.
XXXVIII. leto.
Učiteljski Tovariš
Glasilo „Slovenski^- učiteljskega društva v Ljubljani".
Urejujeta :
. M
Jakob Dimnik in Engelbert Gangl
učitelja v Ljubljani.
t.w ...	V
Izdajatelj in odgovorni urednik:: Jakob Dimnik, Subičeve ulice št. 3.
"Vsetina: Nezakoniti razpisi nadučiteljskib mest. — Prva pot v ljubljanske šole in prvi dan v njih. — Ljudevit Stiasny: Kako bi se izboljšalo šolsko obiskovanje? — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Nezakoniti razpisi nadueiteljskih mest.
nogi c. kr. okrajni šolski sveti, oziroma okrajni glavarji, v novejšem času posebno v tistih primerih, kadar se enorazrednica razširi v dvoraz-rednico, razpisujejo brez ozira na dozdanjega šolskega voditelja mesto nadučitelja na novi dvorazrednici.*) Bral sem pa take razpise za nadučiteljsko mesto tudi v slučajih, ko se je dvorazrednica razširila v trirazred-nico ali štirirazrednico. Taki razpisi, ki so nekaka nezaupnica dotičnim šolskim voditeljem, oziroma nad-učiteljem, in jim prizadevajo nepotrebne stroške, skrbi in pota, so popolnoma nezakoniti. Ze razpis vis. c. kr. ministerstva za nauk in bogočastje z dne 28. marca 1872, ot. 3015, min. ukaznik št. 29, je ukazal, da vselej, kadar se enorazrednica razširi v dvorazrednico, se iz-
• _; -	-	.	■ .	i .	' . ' j ; I . '
*) Tak slučaj se je pripetil ravnokar z nadučiteljsko službo v Primskovem pri Kranju in v Šrnartnem pod Šmarno Goro. Uredn.
vrši samo „die schulbehördliche Bestellung eines Oberlehrers", t. j. nadučiteljskega mesta v primeru ni razpisavati, ampak c. kr. okrajni šolski svet. vpraša krajni šolski svet, je li ta zadovoljen s tem, da s.e dozdanji šolski voditelj postavi za nadučitelja novi dvorazrednici. Ako je krajni šolski svet s tem zadovoljen in tudi c. kr. okrajni šolski svet pritrdi predlogu k rajnega šolskega sveta, potem sevnasvetuje — brez razpisa — • c. kr. dež. šol. svetu, da izda dozdanjemu enorazred-ničinemu voditelju nadučiteljski dekret. Samo v tistih primerih, ko bi bila c. kr. okrajni in krajni šolski svet o tem različnega mnenja ali bi oba odklonila dozdanjega voditelja, bi se moralo nadučiteljsko mesto 'razpisati.
V slučajih, kadar se dvorazrednica razširi v več-razrednico, pa pravi navedeni ministerski razpis, „erscheint eine besondere Concursausschreibung nur in Fällen zulässig, wo dieses Amt. (t. j. nadučiteljsko mesto) zugleich mit einer nothwendigen Lehrerstelle erledigt ist." To se
Prva pot v ljubljanske šole in prvi dan v njih.
(Konec.)
gj|^»ride zadnje jutro. Mati so cvrli, kar so sicer storili dptf?' le o največih praznikih; jaz sem se napravljal v škornje „pobiksane", dolgo suknjo debelogumbasto. „Zdaj sem že malo gospodu podoben!" sem dejal ogledo-vaje se v zrkalu, pa se mi je tudi dozdevalo, da sem s suknjo nekakšno drugega, bolj „gosposkega" duha oblekel; oče so nakladali na voz, bratje in sestre pa so me obsuli občudovaje, kako se mi suknja prileze, in popraševaje, ali se kaj bojim.
Zdaj jo primaha še botra, mi naloži za popotnico celo kopo dobrih naukov in srebrno dvajsetico, naj si kupim grozdja ali kako žemljo. Za nauke se nisem veliko zmenil, a dvajsetica me je tako osrečila, da ne"Bi bil šel menjat z nobeno živo dušo, in tudi, kdaj pa sem mogel dvajsetico imenovati svojo lastino — spravil sem jo v najglobokejši žep, kar jih je imela suknja, da je vsaj ne bi izgubil.
Zgance sem včasih tako mlatil, da se je vse kadilo, in tudi cvrtja nisem ravno po strani pogledaval — a danes sem zajel komaj tri žlice!
„Fant jej, pot je dolga!" so vsi prigovarjali, toda fant ni mogel.
Po zajutrku gredo oče napregat, mati pa mi dajo polno culico klobas in potic, češ, da ne bo treba na poti denarja po nepotrebnem izdajati. Marsikaj mi zatrjujejo, bratje in sestre pa mi dajo lepe nove mašne bukvice, polne podobic — a mlademu študentu, gospodu „in spe", je prihajalo tako čudno, jezik se ni hotel majati in semtertja je kaka debela kapljica padla na lice in od tod na lepo, iz najlepšega domačega sukna narejeno suknjo, bogme, vsa prejšnja srčnost ga je zapustila!
„Zdaj sem že napregel!" zavpijejo oče, in jaz jo pobrišem prav tiho na dvorišče in na voz, pa noge so bile kaj težke!
„No, roko mi boš vendar podal, pa bratom in sestram," rečejo mati. Storim. — „Hi, konjiček!" rečejo oče. „Bog in sveti križ božji!" rečejo mati. „Tonej, o Veliki noči nam pa le veliko podobic prinesi!" zavpijejo tanki glasovi za menoj, in jaz oddrdram na vozu proti beli Ljubljani.
Po poti prisedejo še kaki štirje dijaki, ti so me zmerom kaj popraševali, a jaz sem le molčal in se skrivaj oziral nazaj, če se Begunje še kaj vidijo.
pravi: V takih primerih je razpisati nadučiteljsko mesto samo tedaj, kadar je imela dozdanja dvorazrednica samo začasnega nadučitelja, ali pa je bilo učiteljsko mesto prazno. Razpisi nadučiteljskih mest, kakor jih imam tukaj v mislih, so tedaj popolnoma nezakoniti — prava kranjska specialiteta! Pred leti se na Kranjskem tudi ni tako ravnalo, ampak nadučitelji so se postavljali v navedenih primerih, kakor zahteva ministerski ukaz. Naj se zatorej zastopniki učiteljstva v c. kr. okrajnih šolskih svetih odločno upro takemu samovoljnemu ravnanju! Vigi-lantibus jura!
Kako bi se izboljšalo šolsko obiskovanje?
(Spisal Ljudevit Stiasny.)
(Konec.)
IŠ^ier so se	zadnjih olajšav v nekaterih krajih
prav pridno posluževali, ker so otroci hodili le do ¿L ^g. jej.a v vsakdanjo šolo, se je skrajšalo na ta način šolsko obiskovanje vsakdanje šole na pet ali celo na štiri leta. Razen tega so se izpuščali otroci tudi med šolskim letom isti dan, ko so dopolnili šesto leto. Na ta način se je skrajšalo šolsko obiskovanje vsakdanje šole zopet za več mesecev. Da se pa osobito pri poldnevnem šolskem obiskovanju na ta način ne more doseči učnega zmotra, je pač umevno.
Razen tega so se dajale izpustnice takoj pri izstopu iz vsakdanje šole, kar je jako škodovalo ponavljalni šoli. Radi tega je dež. šol. svet za Kranjsko po z. z dne 11. listo-pada 1893, št. 2959 zaukazal, da je izdati učencem na občnih ljudskih šolah izpustnice le enkrat, in sicer šele tedaj, kadar so zadostili vsi šolski dolžnosti v zmislu § 17 deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873. leta in § 4 deželnega zakona z dne 28. s večna 1874. leta.
Da bi se glede izstopa iz vsakdanje šole postopalo na vseh šolah našega okraja enakomerno, je zaukazal okr. šol. svet v Radovljici dne 21. grudna 1893, št. 1061, da morejo dobiti po V. oddelku točki 1 m. r. z dne 8. rož-
nika 1883, št. 10.618 glede olajšave šolskega obiskovanja samo na javnih ljudskih šolah otroci, ki so se poučevali celih šest let, da je torej na vsak način siliti učence, da obiskujejo polnih šest let vsakdanjo šolo. Po tem ukazu morajo hoditi otroci, ki so vstopili s sedmim letom, v šolo do 13. leta, kar je vsekako potrebno, da se doseže učni zmoten To je bil vendar glavni vzrok, da je bilo na tej ali oni šoli v tem šolskem letu neredno šolsko obiskovanje.
V nekaterih okrajih se ravnajo vendar pri izstopu iz vsakdanje šole še vedno po § 17 deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873. leta ter radi tega ne jemljejo v poštev oproščenja v 1. šolskem letu. Nekateri okrajni šolski sveti dovolijo celo še vedno temu ali onemu učencu izstopiti med šolskim letom, ko je dovršil 12. leto starosti, ako je dosegel učni zmoter. To pa škoduje šolskemu obiskovanju našega okraja, osobito onih šol, kjer so pre-bivavci v ožji dotiki z onimi bližnjega okraja. Razen tega je le deloma vidno protislovje med deželno in državno šolsko postavo. Zato nekateri šolniki domnevajo, da Kranjska nima deleža pri olajšavah, kakoršne omenja novela z dne 2. vel. travna 1883. 1., ter da se ne moremo ravnati po V. oddelku 1. točka omenjene novele, dokler ne bomo v Heinzovi zbirki na strani 67. brali drobno tiskane opombe »s tem je razveljavljen § 17 deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873. leta v tem, kolikor ne zahteva izrecno šestletnega obiskovanja."
Da se torej glede izstopa iz vsakdanje šole ravna na vseh šolah na Kranjskem enakomerno, je potrebno, da se naprosi vis. c. kr. dež. šol. svet za Kranjsko, da uredi enakomeren izstop iz vsakdanje šole za vso Kranjsko s primernim ukazom.
Po 2. odstavku § 21. državnega šolskega zakona z dne 2. vel. travna 1883. leta sme iz šole izstopiti učenec samo takrat, kadar zna najpotrebnejše, kar je zaukazano za ljudsko šolo, namreč verouk, branje, pisanje in računanje. Tudi ta paragraf se na naših šolah različno tolmači. Navadno se izpuščajo učenci iz vsakdanje šole, ako so
Pot se mi je dozdevala neizrečeno dolga. Ni me zanimala bistra Sava, tekoča ob poti, njive in travniki, niti različne vasi, popraševal sem le: „Bomo kmalu doli?"
„Vidiš, oni-le je ljubljanski grad", pravijo dijaki, ko smo imeli Št. Vid že za hrbtom.
„Kaj? Ona črna in nizka hiša vrh hriba? Ljubljančani so pa res nemarni, da svojega gradu še ne pobelijo! Ko bi bili naša mati tukaj posestnica, pač bi take nesnage ne trpeli! Saj je naša hiša bolj bela, pa tudi majhno manj visoka!" čudim se jaz v priprostosti svoji. Prišedši v Ljubljano, sem se držal zmerom očeta, da se ne bi izgubil med tako gnečo ljudi. Gospoda mi ni dopadla zaradi svoje čudne obleke, toliko bolj sem pa zijal na trgu nad tako množico vsakovrstnega blaga. Jaz bi bil ogledoval zmerom naprej, toda očetu se je mudilo; radi bi me bili koj vpisali, da bi šli potem brž na dom in bi ne zamudili preveč delavnikov.
„Boš že še ogledal te ropotije; meni se mudi!" govore oče, in brž greva na stanovanje. Kakih šest dijakov je bilo že tu in enega mi izbere gospodinja za „štruftarja"; oče so kaj zadovoljni in ga poprosijo, naj mi on nakupi potrebnih bukev.
Zdaj se greva zapisat. Pred vrati že stisnem klobuk pod pazduho, oče se odkašljajo in potrkajo. Ali so se mi
noge tresle, stopivšemu pred tako imenitnega gospoda; trdo sem se poprijel očetove kamižole. Gospod ogleduje izpričevalo begunjske šole in me vpraša, ali znam kaj nemški. A namesto odgovora se skrijem za očetov hrbet; oče pripovedujejo, da nekaj znam in da naj me gospod le kaj pobara. Res gospod popraša: „Kaj se pravi: grem v šolo?" — Oče me primejo za roke in me potisnejo pred se, pa migajo, naj srčno odgovorim. Jaz prestavim: „Gehen in Schule" in si pokrijem s klobukom obraz. Tako je gorelo iz mene, kakor bi bil na žerjavici stal.
„Malo trda bo; fant bo moral kaj priden biti, če bo hotel, da ne zaostane", reče gospod pri odhodu.
Akoravno sem se prej šol kaj malo bal — te besede so me vendar vsega poparile; Ljubljana me ni več zanimala, nič se mi ni ljubilo ogledavati, besede gospodove so mi vedno zvenele po glavi. Drugega dne oče odidejo, priporočivši me gospodinji in „štruftarju". Spremiti si jih nisem upal, da bi se ne izgubil v veliki Ljubljani, a s solznim okom sem gledal raz okna za njimi.
Moj pomočnik mi da kupljene knjige, pogledam in o strah in groza — vse nemške! Zvečer sem se že moral krščanski nauk učiti, da bom v šoli pri razlaganju že znal, kakor je rekel „štruftar", kojega sem moral vikati, akoravno še ni bil oženjen, kar me je kaj togotilo. Krščanski
koncem šolskega leta sposobni za višji oddelek ali razred, kar pa ni vsakokrat prav. Prigodi se namreč večkrat, da je ta ali oni učenec, ko je izpolnil 12. leto, šele v II. oddelku nižje skupine, koncem šolskega leta sposoben za višji oddelek, a da je med tem drug učenec, ki je v zadnjem oddelku, nesposoben. Prvi učenec bi se torej moral izpustiti iz vsakdanje šole, a zadnji bi se moral siliti, da še obiskuje vsakdanjo šolo, akoravno zadnji več zna kot prvi. Zato bi se moralo tudi v našem šolskem okraju določiti, kateri oddelek mora dovršiti učenec, da sme izstopiti iz vsakdanje šole. Le na ta način je mogoče, da ponavljalna šola ne bo sestavljena iz tako različnih elementov ter da bo v istini to, kar je predpisano po § 2 deželnega zakona za Kranjsko z dné 28. svečna 1874. leta namreč, da bo imela ponavljalna šola namen, da ponavlja, dopolnjuje in razširja pouk, ki ga je učenec dobil v ljudski šoli.
Po § 17 dež. zakona z dné 29. mal. travna 1873. leta sme okrajno šolsko oblastvo z ozirom na posebne krajne razmere ali na podnebje izjemno dovoliti, da se začne šolska dolžnost šele s sedmim ali z osmim letom. Pripeti se vendar čestokrat, da prosijo roditelji ali njih namestniki za to ali druge olajšave hoje v šolo šele, ko se naznani pričetek šole. Te prošnje se šele črez dober mesec rešijo, a roditelji mislijo, da smejo takoj obdržati otroka doma. Da se pa prošnje pravočasno vlagajo, naj se pozo-vejo vsi roditelji ali njih namestniki, kateri hočejo prositi za katero olajšavo hoje v šolo, prvo nedeljo v počitnicah k seji krajnega šolskega svéta. V tej seji se sklene, ali se prošnja podpira ali ne, razen tega starišem lahko omenjene postavne določbe razjasnimo. Le na ta način so enake prošnje po zakonu z dné 9. svečna 1850. leta proste kolka, le na ta način bodo vse enake prošnje pravočasnno, t. j. pred začetkom šolskega leta, rešene.
Iz vsega tega je razvidno, da se pripetijo slučaji, da izstopijo učenci protipostavno iz vsakdanje šole. Ako postopamo ž njimi kakor z drugimi zamudami, se zgodi, da bomo morda več mesecev zaman pričakovali zanikernih
nauk torej sem se drgnil dve celi uri, pa nisem znal na pamet povedati 3, reci treh stavkov. Strašno se mi je sprikutila nemščina, ker sem se tako težko učil — kako hitro so me pa navadili mati doma! Ze sem se kesal, da sem v Ljubljano prišel; saj bi bilo vendar bolje krave pasti, zraven pa ukati in repo peči! Zvečer nisem mogel dolgo zaspati, tiho sem jokal boje se, da bi me drugi ne slišali in se ne norčevali z menoj.
Tretji dan grem v šolo. Škornje osnažim, lase zmočim in sčešem, pa v suknjo zlezem, češ, danes bom pa že paradiral. S svetim strahom stopim v šolo, pa kako se začudim, ker so vsi ravno tako skakali in vpili, kakor doma, — a ko mene zagledajo v dolgi debelogumbasti suknji, zaženejo tak vriše, da mi je šlo vse skozi ušesa; brž me obsujejo, trgajo za suknjo, kriče, smejajo se in me pehajo od klopi do klopi. Sam ne vem, kaj bi bilo z menoj in mojimi škrici, ko se ne bi bil prav močan glas med vrati oglasil; — kaj je zapoVedal, ne vem, to pa vem, da so vsi mali paglavčki drli v svoje klopi; kar se eden spotakne, pade, drugi se zavale nanj in brž naraste živa kopica, pa počasi se vendar vse uredi.
Jaz sedem prav v zadnjo klop in debelo gledam bradatega učitelja, sedečega pri mizi. Dolgo je nekaj iz prav velikega papirja bral, kaj, jaz nisem umel, le sem-
učencev. Razen tega hočejo nekateri učenci podaljšati počitnice, saj je celo lansko leto neki kraj ni šolski svet sklenil, naj se podaljšajo počitnice za učence na kmetih istega šolskega okoliša do sv. Martina, torej za več ko pet tednov, kar je seveda okrajni šolski svfet razveljavil. Ni čuda, da na isti šoli ni bilo več ko šest tednov videti prav nobenega ponavljavnega učenca ter da so se na opomine rogali učenci, da so že prestari ali preveliki. Da taki slučaji jako škodujejo šolskemu obiskovanju, je samoumevno.
Da se te nerednosti takoj odpravijo, da se zatre takoj začetkoma šolskega leta upor nekaterih zanikernih roditeljev ali njih namestnikov, je pač potrebno, da z vso ostrostjo naznanujemo te zanikerne roditelje ter se sploh ravnamo po § 22 deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873. leta. Ako dosežemo toliko, da bodo pripoznali roditelji takoj začetkom šolskega leta zakonite določbe, da torej ne bodo jemali več svojih otrok svojevoljno iz vsakdanje šole, potem se bo izdatno izboljšalo tudi drugo šolsko obiskovanje, osobito se bo zmanjšalo sedanje izostajanje višje skupine obiskujočih.
Vsled deželnega zakona z dne 9. sušca 1879. leta mora krajni šolski svet pospeševati, kar je mogoče, obiskovanje šol in staviti do okrajnega šolskega sveta nasvete zastran kazni zoper zanemarjenje šol. To bi morala biti krajnega šolskega sveta sveta dolžnost. Tudi pri nas se dobi mnogo takih krajnih šolskih svetov, ki se strogo ravnajo po zakonitih določbah, žalibože pa tudi mnogo takih, ki jih ne poznajo, ali vsaj nečejo poznati. Vsekakor se ne sme prepustiti rešitev šolskih zamud krajnemu šolskemu predsedniku, ampak se morajo obravnavati v sejah krajnega šolskega sveta ali vsaj od predsednika krajnega šolskega sveta in šolskega voditelja. Kjer se neče ravnati krajni šolski svet, oziroma predsednik krajnega šolskega sveta po zakonitih določbah, pride semtertja šolski voditelj celo v neprijeten položaj, da se mora na okrajni šolski svet pritožiti. Ako se pa boji šolski voditelj zamere ter zaradi tega glede šolskih zamud prerahlo posluje, škoduje
tertja sem kako besedo ujel: Schule, Gasse, Kirche — kar premeknil se nisem, poslušal z ušesi in z usti, pa nič razumel — milo se mi je storilo in jokal bi bil, ko bi ne bilo v šoli.
Zdaj vstane učitelj in pripoveduje malo po domače, malo po tuje, da bo lanske „Vorzuge" (zame španske vasi) postavil za „musteršilarje", in ti imajo nalogo vsakega nerednega zatožiti. „Tega pa v Begunjah ni bilo", — sem mislil sam pri sebi — „musteršilarji so torej taki, katere smo doma imenovali bričke in smo jih s kamenjem obdarovali za njihovo bričkanje, in tukaj bo mene imel tak pod komando", pa to sem le mislil, povedati seveda si nisem predrznih
„Popoldne prinesite „šprahlere pa rehnen!" S -tem nas izpusti gospod učitelj domov. Tu pa je zopet trpela suknja; če sem se bolj hudoval, bolj so mi nagajali. „Suknjo pri miru, če se mi bo „strgova", jo bote vi „pva-čali" !" Pri teh besedah nastane nov smeh: „Strgova, pvačali, ha, ha," je kričalo vse okrog mene. Mene je bilo sram, pa tudi jezen sem že bil: „Tačele" žabavce, kar „čele" ob „tva" vas pomečem !" zavpijem, a zadoni mi okrog ušes zopet nov smeh. Ker vidim, da ni drugače, začnem teči, divji trop za menoj, kakor kopa psov za zajcem.
s tem ne samo šolskemu obiskovanju na svoji šoli, ampak stavlja svoje tovariše na drugih šolah, kjer se vestno naznanujejo šolske zamude, v neprijeten položaj, da se jim očita: „Saj izostajajo otroci tudi na drugih šolah, a tam jih ne naznanujejo, Vi torej pri nas samo sitnost stresate!" Zato, tovariši, poslujmo vestno po zakonitih določbah!
Marsikdo bo domneval, da bodo šolski voditelji ali učitelji zaradi tega preobloženi s pisarijami, kar bi škodovalo odgojnemu in učnemu delovanju, za katero jim je v prvi vrsti skrbeti. Ker so se radi tega šolska oblastva z m. u. z dne 12. svečna 1884. leta, št. 23.122, pozvala, obstoječe ukaze glede uradnih spisov na občnih ljudskih šolah kakor tudi dotične obrazce pregledati in pri tej kakor odslej pri vsaki priliki gledati na to, da se nebistvene pisarije odpravijo, neizogibne pa narede priprostejše; gledati moramo v prvi vrsti učitelji, da se ne obtežimo z nebistvenimi pisarijami. Te pisarije prištevam vendar neizogibnim, zakaj na ta način bomo imeli pač prvi mesec morda več pisarij, a poznejše mesece vsekakor manj. Razen tega je le na ta način mogoče, da vpeljemo tudi v vseh naših šolah redno šolsko obiskovanje, kar je brezpogojno potrebno, ako hočemo povzdigniti naše šolstvo ter da dosežemo pri vseh učencih učni zmoter!
Naši dopisi.
Iz novomeškega okraja. (Praznovanje cesarjeve petdesetletnice.) Učiteljstvo novomeškega šolskega okraja je praznovalo 22. m. m. 501etnico presvetlega cesarja. Ob 9. uri je bila v samostanski cerkvi slovesna maša z zahvalno in cesarsko pesmijo, katero je daroval z obilo asistenco gospod prošt dr. Seb. Elbert. Petje je oskrbelo učiteljstvo; iz posebne prijaznosti sta sodelovala gg. brata Kozina. Svete maše se je udeležil tudi gospod okr. glavar vitez Vesteneck s členi c. kr. okrajnega šolskega sveta. Po maši se je zbralo učiteljstvo v okusno, slavnosti primerno okrašeni dvorani „Narodnega doma" k slavnostni seji, katere so se udeležili vsi členi
Po dolgem tiru se vendar vsi pogube, jaz se malo oddahnem, pogledam krog sebe, pa, o strah in groza, nič še ne morem spomniti, kje da sem. „Na, zdaj sem pa zašel!" in spustim se v jok tako mil, da bi se moral kamen ljubljanskega tlaka usmiliti. Počasi grem nazaj po poti, kjer sem dirjal, ogledujem in ogledujem, pa kaj, ker so vse hiše enake in se druga druge drže! Po dolgem pridem vendar pred šolo, tu sem se že malo spoznal; kajti iz stanovanja pred šolo sem prišel že večkrat, prej so me
pa oni nagajivci zmotili, da nisem pazil, kam grem.
„Ali si bil mar že zaprt", me dražijo tako pozno domov prišlega z menoj stanujoči dijaki; a ko jim povem, kakšna se mi je zgodila, se mi pa še ti smejajo na vsa usta, kar me prisili zopet k novemu joku.
Popoldan grem zopet v šolo s trdnim sklepom molčati na vse nagajivosti. Res v šoli sedem v klop in se ne zmenim za nobene zabavljice. Učenik pride in zopet razlaga, pa večidel le nemški — meni je prihajalo dolgčas in potreben sem bil iti vun. Kar meni nič, tebi nič vstanem in jo maham proti vratom. Učenik me je gledal, součenci so me zijali — a jaz nisem vedel zakaj. „Osli ste vsi", sem si mislil sam pri sebi. Učenik začne nekaj vpiti, samo beseda „zuruk" mi je bila znana; nikakor mi ni hotelov
c. kr. okr. šolskega sveta, na čelu jim predsednik gospod glavar in veliko gosp. duhovnov-katehetov. Gosp. nadzornik A. Jeršinovic otvori sejo in razjasni navzočim pomen te slavnosti. Preden preide na dnevni red, nasve-tuje gosp. nadučitelj Koncil i j a, naj odpošlje učiteljstvo Njega Veličanstvu brzojavno udanostno izjavo. Ta nasvet je bil z navdušenimi „Slava*-klici sprejet. Slavnostni govornik je bil gosp. nadučitelj Koncilija. V vznesenih besedah je opisal gospod govornik delovanje Njega Veličanstva v blagor in srečo državljanov. Omenjal je dobrote, katere je delil različnim stanovom in posebno povdarjal še dobrote, katere je iz Njegove milostne roke prejel učiteljski stan. Za Njegovega vladanja se je ustanovilo v Avstriji na tisoče šol, samo v našem okraju 19. Končal je svoj govor z besedami cesarske pesmi: „Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!" Mogočni „Slava"-klici so se izpremenili polagoma v lepo melodijo cesarske pesmi, katero so vsi navzoči navdušeno zapeli. Da bi se tej slavnosti postavil dostojen spomenik, je naročil stalni učiteljski odbor spominsko knjigo, katero diči na prvi strani podoba Njegovega Veličanstva in Njegov popoln naslov. Za tem so napisani na novi strani členi c. kr. ministrstva za uk in bogočastje, c. kr. deželnega šolskega sveta in c. kr. okr. okrajnega šolskega sveta, vsako oblastvo na svojem listu. V spominsko knjigo se je tudi vpisala udanostna izjava, katero so vsi navzoči podpisali. Prvi se je upisal gospod okr. glavar, za njim členi c. kr. okr. šolskega sveta, na to gostje, ki so nas počastili, in slednjič učiteljstvo. V knjigo se bo napisal še slavnostni govor in potem slavnost vsake šole vsega okraja. Knjiga bo shranjena v okr. učiteljski knjižnici. Po slavnostni seji se je vršila navadna okrajna učiteljska konferenGija v dekliški šoli. Ob 1. uri popoludne je bil banket v hotelu Schwarz, katerega se je udeležil ves cesarsko-kraljevi okrajni šolski svet, že prej imenovani gostje in vse učiteljstvo. Vrsto napitnic je otvoril gospod nadzornik z nagovorom na Njega Veličanstvo kot dobrotnika in pospešitelja ljudske šole in uciteljstva. Mogočni „Slava"-klici so zaorili po dvorani, godba pa je zaigrala cesarsko pesem, katero so navzoči stoje poslušali. Gospod nadučitelj Barle je napil gospodu deželnemu predsedniku baronu Heinu, gosp. nadučitelj Koncilija navzočemu gosp. c. kr. okr. glavarju vitezu Vestenecku kot pravemu prijatelju uciteljstva, ki je vselej in vedno rad podpiral težnje posameznika in vsega uciteljstva, proseč ga, naj tudi v prihodnje ohrani učiteljstvu svojo
glavo, zakaj da učenik tako vpije v šoli, kakor so k večemu oče doma nad volom vpili, kadar je preveč daleč zavozil, no, pa jaz sem bil že pri vratih in smuk vun. Počasi pridem nazaj ne vedé, kaka vihra me čaka. Komaj stopim v sobo, že zavpije učenik: „Alo, pojdi sem! Ali me nisi zjutraj poslušal, ko sem rekel, da mora vsak prositi, kdor hoče vun? Ti, kmečki zarobljenec ti! Zakaj nisi šel prej nazaj, ko sem ti veleval? Ali meniš, da tukaj krave pasemo, kmečki butec? V kazen boš do konca ure klečal in za jutri mi boš „das zweite Schulgesetz", veš, kaj se to pravi, drugo šolsko postavo „zehnmal", to je desetkrat spisano prinesel! Zastopiš, zehnmal das zweite Gesetz!" Pri teh besedah prime mene, ki sem se tresel, kakor kaplja na veji, za uho in me pelje na klečalo. Učenikove grozne besede pa „čehljanje" po šoli me je vsega zmotilo, komaj sem vedel, kaj se z menoj godi. „Kmečki butec" mi je donelo po ušesih — oh, ko bi oče vedeli!
Cela večnost se mi je dozdevala, predno je konec uri pozvonilo. Učenik me še malo ozmerja in ves osra-moten grem med norčevajočo se drhaljo domov. Ne bom več popisoval, koliko sem moral pretrpeti zaradi te prve kazni, zmerom pa mi bo v spominu pričetek mojega štu-dentovskega življenja. Le čudim se, da nisem bil tudi jaz žrtva tej ponemčevalni metodi v šolah, ki ni drugega
blagonaklonjenost. Gospod glavar se je zahvalil na napit-nici in pripomnil, da dobro pozna težavno stanje ueiteljstva in obljubil, da bo tudi v prihodnje drage volje podpiral učiteljstvo. Spodbujal nas je, naj bomo delavni v šoli in zunaj nje, naj mladino vzgajamo v ljubezni do Boga in domovine in v pravem avstrijskem duhu. V ljubezni in udanosti do cesarja vzgojena mladina bode zrasla v močan jez proti vsakemu sovražniku. Gospod nadučitelj Kalinger je napil gosp. nadzorniku kot neumornemu in plodonosnemu šolniku, kojega zasluge so znane tudi Njega Veličanstvu, ki ga je odlikoval z zlatim zaslužnim križcem, želeč, naj bi ta križec še dolgo vrsto let dičil prsa gosp. nadzornika. Gosp. učitelj Kutnar je nazdravil gospodu proštu dr. Elbertu, ki je, zahvaljujoč se, izrekel željo, naj bi šola in cerkev po vladarjevem geslu „Viribus uni tis" delovali pri vzgoji mladine. Napilo se je tudi navzočemu gosp. županu dr. Scheguli, členoma c. kr. okr. šolskega sveta, dr. Deteli in dr. Marin-kotu, kateri vsi so, zahvaljujoč se, povdarjali važnost učiteljskega stanu in izražali svoje simpatije z učitelj-stvom. Končno se je napilo stalnemu odboru za prireditev take lepe in pomenljive slavnosti v proslavo SOletnice. S tem je bil oficijalni del končan. Godba je ves čas pridno igrala največ slovenske in slovanske komade. Pevci in pevke so zapeli nekaj mičnih pesmi, in le prehitro je prišel čas ločitve. V večernem hladu smo se razšli s prijetno zavestjo, da smo preživeli lep in pomenljiv dan.
Z Goriškega. Deželni odbor goriški je ravnokar razposlal svoje poročilo za 1. 1897., iz katerega se razvidi, da so denarne razmere okr. šol. s veta To minskega kritične,da se ljudske šole takokesnO razvijajo, da skoro ni zapaziti nobenega napredka itd.
Take razmere so na Primorskem; a tudi v okraju goriške okolice ne morejo biti mnogo bolje, zakaj prišlo je že tako daleč, da se niti učiteljstvu ne morejo redno plačati tako pičli dohodki. Čudne razmere res. Država plačuje svojim uradnikom poleg (razmeroma mnogo boljših) rednih plač še draginjsko doklado; druge dežele so zboljšale tudi učiteljske plače, tako da daleč presegajo našo deželo; na Goriškem pa, kjer so plače najnižje, življenjske potrebščine pa blizu najdražje, tukaj pa se ne mjre niti pičlih plač redno plačevati in to še sedaj, ko se nenavadno občuti draginja.
Visoka vlada namerava na vsak način (ali s pomočjo drž. zbora ali tudi brez njega) zvišati plače svojim urad-
kakor morjenje duha in telesa, ki toliko sicer bistrih glavic odvrne od učenja in torej od omike. Lahko in s prepričanjem smem reči, da je ta nenaravna sistema slovenskemu narodu duševno umorila veliko njegovih udov, ki bi mu bili kras in pravi studenci blagostanja in olike. Pa kaj se hoče, Boga hvalimo, da vendar ljudje spoznavajo škodljivost takega nenaravnega učenja in da se od dne do dne zmerom bolj odpravlja iz domačih naših šol."
Ta spominska črtica je v marsikaterem oziru zanimiva.
Prvič nam odpira prijazen pogled v idilsko življenje poštene gorenjske kinetiške hiše. Drugič nam resnično slika nagajivosti, ki smo jih morali tista leta trpeti na ljubljanski normalki od razposajenih predmestnih in meščanskih paglavcev mi kmetiški „butci in zarobljenci", ki se nam je posrečilo, da smo se vrinili v gosposko normalko. In tretjič nam verno opisuje težave in muke, ki nam jih je prizadevala nespametna uredba tedanjih šol. Sodba — ali recimo rajši obsodba, —ki jo izreka pisatelj na koncu svojega spisa o tedanji metodi, je sicer ostra, a popolnoma resnična in upravičena. Vsa pisava je jedrnata in ves spis preveva dobrodejen, prijeten humor, ki nas spominja Jurčičevega in Erjavčevega peresa.
nikom — učiteljstvo na Goriškem pa ne dobiva niti svojih rednih dohodkov.
Optimisti med učiteljstvom so gojili nado, da se v bližnji bodočnosti kaj stori za njihovo zboljšanje; sanjali so celó, da se izposlujejo kake draginjske doklade. No, zdaj so tudi ti razočarani; slovo dajejo vsakemu upanju v boljšo bodočnost. Gotovo ni nič čudnega pri takih razmerah, ako je precejšnje število razredov naših šol — zaprtih; ako otroci pohajajo ter izgubljajo zlata leta brez pouka, ali pa da se jih toliko tlači v en razred, da komaj dihajo, a se ničesa naučiti ne morejo.
Ali je potem kaj čudnega, da mlajše učiteljstvo premišlja, da bi mu bila edina rešilna pot ona, ki ga vodi iz Goriškega na Kranjsko in Šta-jarsko?! Govori se, da bi mlajše učiteljstvo vse odšlo iz naše dežele, ako bi ga tu ne priklepali krajcarji, katere je dobivalo na učiteljiščih kot štipendije, vsled katerih mora v tej deželi službovati vsaj šest let.
Vkljub tej krivični naredbi bode marsikdo dal slovo deželi, kjer vladajo tako kritične razmere, kjer se nihče ne gane, da bi se te razmere zboljšale.
Iz postojinskega okraja. (Okrajna učiteljska konferenca.) Z nekim posebnim sijajem, slavnostno se je vršilo letošnje zborovanje učiteljske skupščine v Postojini. Omeniti hočem samo stvari, ki z večine ne spadajo v šablono, pa dajejo letošnjemu zborovanju slavnostno lice cesarskega jubileja.
Konferenci je prisostoval c. kr. deželni šolski nadzornik blizu do konca, vsled česar so marsikoga prehajali — različni občutki. — Predsednik I. Thuma se je z izbranimi, toplimi besedami spomnil presvetlega vladarja in njegove petdesetletnice, učiteljstvo se je odzvalo s slava-klicanjem ljubljenemu cesarju ter zapelo prvo in zadnjo kitico cesarske himne. Za tem je omenil umrle člene c. kr. okr. šol. svéta, Lavrenčiča in dekana Hoff-stetterja, pok. učitelja Simonciča in Cebina ter pozval učiteljstvo, da — v znak sožalja — sede.
Po imenovanju Zamika predsed. namestnikom ter Verbiča in Velepičevo zapisnikarjema seje začelo nadzornikovo poročilo, ki je povdarjal takoj začetkoma, da so bili učni vspehi od lani znatno boljši . . . povoljni, zelo povoljni, dobri, da, celo prav dobri, česar nismo slišali vsako leto. Napredek povsod. Ta napredek je menda tudi veseselil c. kr. dež. šolskega nadsornika, da je izrazil svoje veselje ter dodal še nekaj nasvetov.
Referent K o s t a n j e v e c je rešil poročilo: Kako naj naše šole dostojno praznujejo petdesetletnico vladanja našega presvetlega cesarja Nj. Veličanstva Franca Jožefa L? sicer kratko, a krepko. Povdarjal je, da slov. ueiteljstva ni treba šele napeljevati k praznovanju te patrijotične slavnosti. — Resolucije so bile sprejete soglasno. Poro-čevavec je tudi obljubil, da hoče v svrho slavnostno pesem sam pripraviti; jaz pa dostavljam, da bi se morda dobil v okraju učitelj, ki bi pesem uglasbil, da bi jo bilo možno peti še v pozne čase — na jubilejske slavnosti trajen spomin . . . Ref. A. Bisail je svoj „načrt za pouk v spisju za posamezne kategorije naših ljudskih šol" sestavil natančno in skrbno, in c. kr. okr. šolski svet je ukrenil modro, da ga je dal litografično razmnožiti in razdelil posameznim učiteljem. Proti koncu se je unela živahna debata, ki jo je provzročil Primožič z nekaterimi pametnimi nasveti in premembami, ki so pa doživeli nesrečno usodo, da so bili — zavrženi.
Med odmorom 15 minut — tudi tega ni bilo prejšnja leta — si je učiteljstvo ogledalo razstavo vzornejših pismenih, risarskih in rokodelnih izdelkov. Te razstave se je udeležilo prav malo šol. (Postojina, Podraga in šolske sest. v Trnovem.) Izdelki so bili res vzorni.
Načelnik knjižničnega odbora Primožič je vsled navodila odbora učit. društva stavil času primeren predlog, naj učiteljstvo več ne prispeva s 1/2°/o za knjižnico, kar je bilo — seveda — sprejeto, česar ni nihče dvomil; a umestno bi bilo, da bi kdo opomnil, naj bi se — Če se 1/a°/o res opusti — omenjena vsota vsaj deloma obrnila v prid konviktu, Franc-Jožefovi ustanovi — ali pa — da
bi za njo vsaj še tisti naročili „Tovariša", ki ga nimajo. To bi bil tudi spomin na jubilejsko leto.
Za sklep se je predsednik zopet spomnil modrega vladarja, ki nam je naklonil šolski zakon, ki skrbno vodi usodo mogočne Avstrije, in zopet so zaorili slava-klici in cesarska pesem.
Oficijelni sklep se je zvršil s tem, da predsednik — ni razdelil potnine v šoli, marveč prihranil za nekak posladek po obedu.
K skupnemu banketu smo se zbrali — menda polno-številno — pri gosp. Vičiču, kjer je z izborno kuhinjo in hladilno pijačo vsakdo hitel tolažit notranjega človeka. S prvo kupico je gospod nadzornik napil presvetlemu cesarju, postojinska godba je zaigrala cesarsko pesem, potem pa jubilejsko koračnico; začelo se je veselo življenje, kakoršno naslaja učitelju bridke trenutke nekaj ur — enkrat v letu. — Ker praznuje letos zastopnik Zarnik 401etnico učiteljevanja, mu je napil prijateljsko c. kr. okr. šolski nadzornik, mi smo pa zaklicali: „Zivio, Martin, još mnogaja leta!"
Zabave se je udeležilo tudi nekaj domačih gospa in gospic, gosp. duhovnikov in postojinskih tržanov. Godba nas je vztrajno kratkočasila, veselje se je vekšalo s sle-harnim trenutkom, in Bog vedi, do kakšne stopinje bi prikipelo, ko bi ne bil prišel gosp. M. Šeber s „tisto škri-njico, ki ljudi mala". — V spomin na jubilejsko leto smo mu skupno pustili svoje „obraze", katere nam je pa obljubil vrniti. Gotovo ostane ta dan vsakemu v trajnem spominu, zakaj lepa je bila ta jubilejska skupščina.
Ivo.
V e s t n i k.
Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gosp. Vinko Levstik, nadučitelj in šolski voditelj na Vrhniki, 5 gld.; gospod Ivan Pipan, nadučitelj in šolski voditelj v Crnemvrhu, 5 gld.
Učiteljski konvikt: Po nasvetu čast. gosp. župnika Miklavčiča zložili vdeleženci pri pogrebu r. A. Vavkna 12*10 K.; gospa Tonica Ziegler iz Podpeči, nabrala v veseli družbi v gostilni pri Koširju 10 K.; gosp. R. Milic v smislu gospodarskega programa za 2. četrtletje t. 1. 27*54 K.; gosp. Evgen Lah, predsedstveni tajnik, 80 h.; gosp. Ivan Pipan, nadučitelj v Crnemvrhu, na knj. kr. podr! št. 284, 10*32 K.; tvrdka Franc Ksav. Souvan, trgovina z manufakturnim blagom, v smislu gospodarskega programa za drugo četrtletje t. 1. 56 K.
Šolski muzej. Učiteljsko društvo za novomeški okraj 10 gld.; učiteljsko društvo logaškega okraja 10 gld.
Osobna vest. Gosp. Fr. Gabršek, stalni nadučitelj v Krškem in zač. glavni učitelj na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, je prideljen II. mestni deški šoli v Ljubljani z naslovom in prijemki nadučitelja.
Konferencija ljubljanskih slovenskih šol, ki je bila v četrti dan t. m. pod predsedstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika gosp. Fr. Le v ca v oslavo cesarjeve 501et-nice, je bila v pravem pomenu besede slovesna in dostojna letu cesarjevega zlatega jubileja. Konferencijo so počastili s svojo prisotnostjo p. i. gg.: c. kr. vladni svetnik J. Merk kot zastopnik vis. c. kr. dež. šol. sveta, župan ljubljanski Iv. Hribar, kanonik in nadzornik veronauka A. Zamejic, člani c. kr. mestnega šolskega sveta, i. dr. Popoludne ob 1. uri je bil v dvorani „Narodnega doma" slavnostni banket, kojega se je vdeležilo vse mestno uči-teljstvo slovenskih šol, gosp. c. kr. okr. šol. nadzornik Fr. Leveč, gosp. župan Iv. Hribar, gospod kanonik Zamejic, gosp. ravnatelj Iv. Šubic, gosp. predsedstveni tajnik E. Lah i. dr. Napivalo se je presvetlemu cesarju, prevzv. gosp. dež. predsedniku baronu Heinu, županu Iv. Hribarju, okr. šol. nadzorniku Levcu, uzornemu mestnemu učiteljstvu, kanoniku Zamejcu, slogi med učiteljstvom in čast. duhovščino, gosp. katehetom, gospodu
ravnatelju Šubicu i. dr. Pri banketu je svirala c. in kr. vojaška godba. Nadrobno poročilo o konferenciji in banketu bomo prijavili prihodnjič.
Naznanilo in prošnja. Ker mi še mnogo gosp. tovarišev na Gorenjskem ni odgovorilo na moj poziv v 20. številki 1. 1897., hočem porabiti letošnje počitnice, da obiščem vse one kraje, o kojih še nimam natančnega popisa, da zberem tu gradivo za popis Gorenjskega, koji nameravam izdati polagoma. Prosim tedaj gospode tovariše, da me opozore na vse, kar je imenitnega v onih krajih, kjer bivajo. Na veselo svidenje.
Dunaj, 3. mal. srpana 1898.	Jos. Ciperh.
Razpis učiteljske službe. Na naši štirirazredni deški ljudski šoli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje učiteljeva služba s 700 gld. letne plače, s pravico do šest petletnic po 40 gld. in s 2/3 doneskom k pokojninskemu zavarovanju. Prednost je prosilcem, ki so že prebili skušnjo usposobljenosti; prosilci brez te skušnje bodo dobivali 500 gld. letne plače.
Postavno opremljene prošnje naj se do 15. mal. srpana t. 1. dopošljejo podpisanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Meto da.
Ljubljana, 21. rožnika 1898.
Einladung zu der am 27. Juli 1898 in Krainburg stattfindenden Bezirkslehrerconferenz für den Schulbezirk Krainburg. — Dnevni red: Ob 9 uri slavnostna sveta maša z zahvalno pesmijo v mestni farni cerkvi v proslavo 501etnega vladanja presvetlega cesarja. 2. Ob 10. uri otvori predsednik konferencijo, katera potem voli dva zapisnikarja. 3. Slavnostni govor, govori nadučitelj Ivan Pezdič. 4. Kako naj učiteljstvo vzbuja in goji patrijotični čut v šoli in zunaj šole. Poroča učiteljica Marija Rooss. 5. Naznanilo c. kr. okr. šol. nadzornika. 6. Določitev učnih knjig za šolsko leto 1898/9. 7. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in vporabi okrajne knjižnice in polaganje računa za šolsko leto 1897/8. 8. Nasveti o nakupovanji novih knjig za knjižnico. Nasvete je do 22., mal. srpana pismeno naznaniti načelniku knjižničnega odbora Ivanu Pezdiču. 9. Volitev knjižničnega odbora za leto 1898/9. 10. Volitev stalnega odbora za leto 1898/9. 11. Samostalui predlogi. Take predloge je do 22. mal. srpana pismeno naznaniti predsedniku konferencije.
Die Conferenzmitglieder wollen in einer dem festlichen Charakter dieser Conferenz entsprechenden Kleidung bei derselben erscheinen.
K. k. Bezirksschulrath Krainburg am 12. Juni 1898.
Der Vorsitzende: Gstettenhofer.
Okrajna učiteljska konferencija za okolico ljubljansko bode dne 20. mal. srpana t. 1. v telovadnici I. mestne deške šole v Ljubljani s tem-le dnevnim redom : Dnevni red: A. Slavnostni del v proslavo 501etn. jubileju vladanja Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Slavnostni govor govori učitelj Jože Gregor in iz Črnuč. B. Uradni del. Poleg običajnih točk še poročili: 1. „Zemljepis v ljudski šoli", poroča učitelj Karol Rožanc iz Šiške. 2. Kdaj in kako naj bi šole obhajale 501etnico vladanja presv. vladarja, poroča učitelj Ivan Petrič iz Rudnika.
Štajerskemu učiteljstvu. Dopust za 1. in 2. vel. srpan t. 1. k jubilejni slavnosti dobi na Štajerskem lahko vsaka učiteljska oseba po § 15. šol. dež. postave, katera pravi, da v posebnih slučajih lahko krajni šolski svet v enem šolskem letu dovoli tri dni pouka prosto, ali pa izvanredno pouk lahko prestavi iz kacega šolskega dneva na drugi prosti četrtek.	B. R. N.
Na Hrvaškem je bilo lani 1342 šol, in sicer 1272 javnih občih, 40 javnih verskih in 30 zasebnih. Po učnem jeziku je bilo 1215 hrvaških, 26 nemških, 7 ma-žarskih, 2 rusinski in 3 slovaške. Potrošilo se je za javne šole 1,767.595 goldinarjev. Učiteljskih oseb je bilo 2224. V vsakdanjo šolo je hodilo 143.112 dečkov in 126.812 deklic, v ponavljalno pa 33 392 dečkov in 26.703 deklic.
V	proslavo petdesetletnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. priredé abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani v soboto, dne 16. mal. srpana 1898. 1. s sodelovanjem si. godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27 v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" slavnostni koncert na korist učiteljskemu konviktu. Dirigent: gospod Josip Čer in.
V	z p o re d :
1.	Dr. Karel Reinecke: Jubilej ska overtura „Res severa est verum gaudium", za veliki orkester: op. 166.
2.	Slavnostni prolog.
3.	Jožef Haydn: Cesarska pesem, zbor s spremlje-vanjem orkestra.
4.	A. Nedvëd: Dijaška, za moški zbor in tenor-solo.
5.	a) Anton Poerster: Vprašanje,
b) Robert Schumann : Grenadirja, pesmi za bariton s spremljevanjem klavirja.
6.	a) Josip Drahlovsky: Jabolko,
b) Karel Bendl: Pomlad, dekle razkošnih lic, za ženski zbor s spremljevanjem klavirja.
7.	Dr. Anton Dvorak: Padle so pesmi v dušo mi, Feliks Mendelssohn-Bartholdy: Slovo od gozda, za mešan zbor.
8.	MaksBruch: Rimski slovospev, zamešan zbor z orkestrom; op. 19. — Po koncertu prosta zabava in
ples. — Začetek ob 8. uri zvečer — Cene prostorom : Sedeži od I. do III. vrste à 1 gld. 50 kr. ; sedeži naslednjih vrst à 1 gld. ; galerijski sedeži à 80 kr. ; stojišča à 50 kr.
—	Vstopnice se dobivajo v trafiki gosp. Šešarka, Šelen-burgove ulice, in na večer koncerta pri blagajnici. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje	Odbor.
Prav srčno nas veseli, da priredé vrli naši najmlajši tovariši, požrtvovalne naše najmlajše tovarišice zopet letos ob razstanku tako lepo svečanostno veselico. Naš konvikt je vreden in potreben podpore, zatorej želimo toliko bolj, da bi se obnesel koncert v vsakem oziru čim sijajnejše. Ljubljansko občinstvo bo gotovo izpolnilo svojo dolžnost in bo s prav mnogobrojnim obiskom dalo znak simpatijam, ki jih goji do slovenskega učiteljstva; a tudi slovensko učiteijstvo se bo po moči odzvalo povabilu svojih Benjaminov ter jim pri vstopu v resno življenje prijateljski stopilo naproti. Želimo od srca vsem in vsakemu, v vsem in v vsakem najboljši, najpopolnejši uspeh ! Bog in narod !
Redna okrajna učiteljska konferencija za litijski okraj se bode vršila 20. malega srpana 1898. leta ob 1/29. uri dopoldne v šolskem poslopju v Litiji. Poleg že običajnih točk je na dnevnem redu tudi to-le: 1. Ob 1129. uri slovesna sv. maša v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Petje in orkestr. godbo pri sveti maši oskrbuje učiteijstvo. 2. Kako naj ljudska šola pospešuje umno čebelarstvo. (Poročevavca gg. Cerne in Žajec.) 3 Kako naj se zbuja veselje do čitanja med šolsko mladino in po tej med odrastlimi. (Referenta-referentinjo določi na dan konferencije c. kr. okr. šolski nadzornik.)
„Čovjecnost" se bode nazival list, ki začne izhajati v Curihu (Švica, Spiegelgasse 12. III.) Namen listu bode
—	kakor nam poroča urednik — zgolj humanitaren ter se ne bo vtikal v politiko. Veljal bode 5 gld. na leto ter bo izhajal vsak četrtek. List bo izhajal v hrvatskem in slovenskem jeziku ter je namenjen zlasti učiteljstvu.
Učitelj-izumitelj. Gališki učitelj Jan Szczepanik je izumil „električni daljnovid", ki bo na svetovni razstavi v Parizu leta 1900 prva znamenitost. Popolnil je tudi tkalni stroj tako, da se bodo dale celo podobe po fotografijah vtkati. Nekaterim listom se je čudno zdelo, da je ljudski učitelj vse to mogel izumiti iij poročali so, da je na vojno ministerstvo pisal zmedeno pismo, ki je nihče ni razumel! In tak človek je rešil problem, s katerim se je slavni Edison ukvarjal 24 let brez uspeha.
Pozor! Tovariši, kateri se udeležč letošnjega roko-tvornega tečaja na Dunaji, sklenejo naj pouk 12. odn. 13. t. m. ter naj pridejo v Četrtek 14. t. m. ob */2 9. uri zvečer v društveno sobo na Bregu (g. Cotič), kjer se dogovorimo nadalje. Udeleženec	M. F.
Jubilejski koncert
v proslavo 50 letnice cesarjevega vladanja.
Prihodnja pevska vaja bo v četrtek, dne 21. t. 111. ob 9. uri z j ut raj v sobi pevskega dr u št v a „Slavec" v „Narodnem domu". Komur je količkaj mogoče, naj pride, čas beži, kmalu nam bo treba pokazati, kaj znamo, kaj zmoremo. Treba je truda in resne volje! Ljubljanski krajevni odbor sprejema oglasila za stanovanja in banket do 25. t. m. Kdor torej misli priti v Ljubljano, naj se oglasi do onega dneva, da nam bo mogoče vse potrebno ukreniti. V prihodnji številki objavimo natančen program koncerta in zborovanja.
Gibljimo se, bodimo požrtvovalni in samozavestni, in vse se bo izteklo v našo čast!
V Ljubljani se kaže za naše slavlje splošno zanimanje. Preverjeni smo, da bo takrat učiteijstvo zadovoljno in veselo, ko ga bo presrčno sprejela bela naša Ljubljana!
Sarno dosti naj vas pride, tovariši in tovarišice, dosti, dosti! Cujemo, da se udeleži učiteijstvo krškega in litijskega okraja naših slovesnosti korporativno. Zakaj se ne bi vsi? Na noge!
Koncert smo morali preložiti radi vojaške godbe.
Gospice pevke naj si izbero za koncert toaleto, ki se jim zdi najprimernejša.
Dne 2. vel. srpana bo ob 8. uri sv. maša v stolnici. Učiteijstvo bo pelo Nedvedovo mašo „K Tebi srca povzdignimo". Prosimo, kdor ima note, naj jih prinese s seboj. Cerkveno petje bo vodil gosp. vodja I. mestne šole, Jožef M a i e r. Gdč. Mira D e v bo pela Belarjevo „A ve, M ar i a" s spremljevanjem orgelj, gosp. K. Ro-žanc pa Nedvedov „Bone D e u s."
Vse bo lepo, vse bo veličastno in slovesno. Naša čast zahteva, da dvignemo sami do višine to lepoto, veličast in slovesnost!
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Št. 631
o. šol. sv. V šolskem okraju ljubljanske okolice je s pričetkorn šolskega leta 1898/99. oddati naslednja učiteljska mesta, stalno ali začasno, s prijemki ki se bodo odmerili po zakonu z dne 16. velikega travna 1898/99 dež. zak. št. 25.
1.	mesto nadučitelja in eventuelno drugo učno mesto na dvoraz-redno razširjeni ljudski šoli v Šmartnem pod Šmarno Goro.
2.	mesto nadučitelja in drugo učno mesto na novo ustavljeni dvo-razredni ljudski šoli v Tomi šlju.
3.	mesto učitelja in voditelja na novoustavljeni enorazredni ljudski šoli v Iškivasi.
4.	Četrto učno mesto na štirirazredni ljudski šoli v Devici Mariji v Polji.
Prošnje pravilno opremljene je poslati predpisanim potem tukajšnjemu uradu do 31. mal. srpana.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 4. mal. srpana 1898.
Št. 553
o. šol. sv. V črnomeljskem šolskem okraji razpiše se služba učitelja-voditelja na enorazrednici na Preloki s plačo III. vrste in prostim stanovanjem v stalno oziroma začasno nameščenje.
Na štirirazredni Franc-Jožefovi šoli v Crnomlji je tudi služba učitelja začasno namestiti.
Prošnje oddajati je do konca mal. srpana t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Crnomlji.
C. kr. okrajni šolski svet v Crnomlji, dne 4. mal. srpana 1898.
Št. 505
o.šol.sv. Služba učitelja in voditelja na enorazrednici v Prežganji pri Litiji z normalnimi dohodki in prostim stanovanjem je defini-tivno evetualno provizorično popolniti.
Prosilci za to službo naj vlože svoje opremljene prošnje predpisanim potem do 20. mal. srpana 1898.
C. kr. okrajni šolski svet v Liliji, dne 22. rožnika 1898.
________Predsednik: Grill.
Št. 506
o. šol. sv. Služba učitelja in voditelja na enorazredni ljudski šoli v Št. L amper tu ob Zagorji z normalnimi dohodki in prostim stanovanjem je definitivno oziroma provizorično popolniti.
Prosilci za to službo naj vlože svoje opremljene prošnje predpisanim potem do 20. mal. srpana 1898 tu-sem.
G. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 22. rožnika 1898.
Na zahtevanje se pošilja brezplačno
ilustrovani cenik za navadne in c. kr. izključljivo privilegovane
harmonije in didaKtofone.
V obila naročila se priporoča tvrdka:
(4)
Jos. Lenarčič & Comp.
na Vrhniki pri Ljubljani.
gpodpisanec priporoča čast. tovarišem in čisl. tovarišicam ter slav. krajnim šolskim svetom sledeča svoja delca:
1.	Zabavna knjižnica za mladino; izišlo do sedaj 7
zvezkov a..............15 kr.
2.	Stariši, podpirajte šolo!.........12 „
3.	Štirideset napevov za šolske pesmi (najnovejše
delce)............. . . 25 „
4.	Peronospora al» strupena rosa ......12 „
5.	Jezikovne napake učencev ptujskega glavarstva 10 „
6.	Šaljivi Jaka; dva snopiča a . . . . . . . 25 „
7.	Zlate jagode..............65 ,
Knjižice od številke 1 do 6 se naročajo pri pisatelju, delci
pod številko 6 in 7 pa pri Ljubljanskih knjigarjih J. Giontiniju in Klein m ay r & Bambergu. „Narodne legende", ki so mi že pred par leti docela pošle, so izšle v novi obliki pri gospodu J. Giontini-ju v Ljubljani.
Anton Kosi,
(7)	učitelj v Središču (Štajersko).

v
(list mi je naznaniti, da sem odprt dne t malega srpana
—i- n a Dvornem trgu št. 3
pod tvrdko
L. SCHWENTNER
jv:«iitl
novourejeno knjigarno in trgovino z muzikalijami, umetninami, papirjem, pisalnim in risalnim orodjem in vsemi šolskimi potrebščinami.
'	*	X, U >V-	■■ ■
a Sogato in okusno urejena	— katero Sodem popolnjevat vedno £ najmodernejšimi
proizvodi — ponuja mi ugodno priliko, da Sodem mogel ustrezati vsakovrstnim £aHtevam.
Vsaki nalog izvršit Sodem najhitreje 3m ^ vso skrStjivostjo; poseSno pa si Hočem prizadevati, da si ohranim pridoSljeno zaupanje s strogo pravilnim . in poštenim postopanjem.
V JOjuStjani, dne t mat. srpana J898.
! M .
L. Schwentner.
GRIGAR & MEJAG
LJUBLJANA Prešernove ulice štev 9
priporočata svojo
bogato zalogo izgotovljene
moške in ženske obleke
v vsaki velikosti ter najboljše perilo in zavratniee po najnižji ceni.
Kdor si kupuje obleko, ogleda naj si najprvo najino zalogo.
Naročila po meri izvršujejo se točno in ceno na Dunaju.
Ilustrovani ceniki se razpošiljajo frunko in zastonj.
P. i. učitefjstvu znižane cene.
V založništvu podpisane tiskarne so izišle in se dobivajo po 50 kr. knjiga: i
Pripovedke 4-

iz avstrijske zgodovine
Nabral in priredil Jakob Dimnik
učitelj v Ljubljani.
T Tiskarna R, Milic.
¡^loiensko učiteljsko društvo *
je izdalo in založilo te-le knjige :
Komenshj - Ravnikar:
„Didaktika« . . . . 50 k r. Dimnih: „Domoznanstvo
v ljudski šoli" . . . 50 „ * * * „Učiteljski večeri" 20 „ Ciperle: „Narodna vzgoja" 30 „ Vse te knjige se dobivajo pri upravništvu našega lista; pri uredništvu se pa dobiva: Dimnik: „Domača vzgoja" 1 gld.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta"!

¡1*	-v	j
1 Fr. Čuden <
urar v Ljubljani
Mestni trg št. 25 Sv. Petra cesta 2
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih
žepnih in stenskih ur
budilnikov, prstanov, uhanov, šivalnih strojev
od 25 gld. naprej, biciklov od 100 gld. naprej.
Popravila se izvršujejo natančno in točno.
L Novi cenovniki na zahte-vanje franko in zastonj.
M
Izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stane za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Udje „Slovenskega učiteljskega društva" plačajo na leto 3 gld. naročnine in 1 gld. udnine. — Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati odgovornemu uredniku (uredništvu) v Ljubljani, Šubičeve ulice št. 3; naročnino pa prejema g. Frančišek Črnagoj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za celo stran 15 gld., pol strani 8 gld., V3 strani 5 gld., */■* strani 4 gld., 1/a strani 2 gld.; manjši inserati po 10 kr. petit-
vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine še 3 gld.