Štev. 15.
V Mariboru, 10. avgusta 1895.
Tečaj XVI.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca.
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ G0 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev.
15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr
Naročnina, eznanila in reklamacije
pošiljajo se u p r a v n i š t v u v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdaj a, t e lj in -u-r e d. ni Is :
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi i n d o p i s i
pošiljajo so uredništvu v Maribor, Reiscrstrasso 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pr dene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se neozhamo.
NefrankoTana pisma,
se nc sprejemajo. Rokopisi in n i occno foslane knjige se nc vračajo.
P o z i y!
Sedma skupščina .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" zborovala bodo 4. in b. septembra t. 1. v Novem mestu. Z veseljem pozdravlja v imenu tukajšnjega učiteljstva, kakor tudi meščanstva ta sklep podpisani odbor, kateri je pripravljen vse storiti, kar je v njegovej moči, da bode dostojno sprejel in počastil zborovalee.
Ker pa je sklenil pripravljalni odbor najspoštljiveje povabiti vse učiteljstvo, kakor tudi vse šolske prijatelje, da se blagovole obilno udeležiti VII. glavne zavezine skupščine v Novem mestu, posebno pa še priporočiti se gostoljubnim Novomeščanom, kateri naj bi omogočili toliko sijajnejši vsprejem, zatorej se obrača podpisani odbor najspoštljiveje do p. n. novomeškega prebivalstva, katero sc je še ob vsakej priliki pokazalo toliko požrto-valno in gostoljubno, da bi tudi dne 4. in 5. septembra blagohotelo pokazati učiteljstvu, katero bo prišlo iz Koroškega, Kranjskega, Primorskega in Štajerkega isto prijaznost in navdušenost, kakoršno je pokazalo radovoljno mnogokrat proti gostom. Pravi šolski prijatelji nas itak nikoli ne puste osamljene; zatorej upamo, da bodo tudi pri VII. skupščini mnogobrojno počastili zavezino zborovanje. Vsemu slovenskemu učiteljstvu pa: Pokažite s tem, da se udeležite v prav obilnem številu zborovanja, da želite sebi in šoli napredka, da ne samo varovati, temveč tudi povzdigniti hočete svoj ugled, posebno še, da želite tudi skupne, zložne delavnosti, katere je istinito potreba! Ne iščite nikakor-šnega izgovora, temveč pridite o zavezinem zborovanji v našo metropolo Dolenjske in pripomozite, da se stvar slovesneje izvrši!
„Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi!"
Kraj ni odbor za VII. glavno zborovanje „Zaveze" v Novem mestu,
20. julija 1895.
Franjo Perko s. r., župan,
častni p r e d s e d u i k.
Fr. Koncilija s. r., nadučitelj,	Ivan Barle s. r., nadučitelj,
I. predsedni k.	II. p r c d s c d n i k.
M. Hiti s. r., nadučitelj,	Val. Zavrl s. r., učitelj.
I. tajnik.	II. tajnik.
Krajni odbor za VII. skupščino „Zaveze" v Novem mestu prosi vse p. n. odposlanec, častite tovariše in tovarišice, ki se udeleže Vil. skupščine „Zavezc" v Novem mestu, da naznanijo svojo udeležbo najpozneje do 28. avgusta podpisanemu, ter v naznanilu izjavi vsak posameznik, če mu bo treba preskrbeti stanovanje in če se udeleži skupnega
15
obeda. — Obed bo v gostilni pri Tučku. Kuvert stane 1 gld. brez pijače, kateri znesek naj se blagovoli naznanilu pridejati. Najprimernejši se pošlje ta forint po poštni nakaznici, na kateri se tudi udeležba naznani. — Kolegi blizu vkup stanujoči lahko to skupno
store.
P. n. udeleženci VII. skupščine bodo ravnali le v svojem interesu, ako se temu pozivu točno odzovejo, odboru pa bodo delo zdatno olajšali.
Na veselo in mnogobrojno svidanje dne 4. septembra v Novem mestu!
Š mi lici pri Novem mestu, dne 3. avgusta 1895.
Ivan Bavle, nadučitelj.
---
Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli.
Profesor L. Lavtar.)
(Dalje.)
Močnik seznani otroke z ulomki v 2. šolskem letu, računa ž njimi že v tem letu in sicer včasih na tak način, da je treba ulomke spreminjati na ulomke z drugimi imenovci, v 3. šolskem letu se ulomki zgube, da pridejo spet v 4. šolskem letu na dan, kjer se dovrši tako zvana pripravljalna stopnja. — Hentschel se peča v 2., 3. in 4. šolskem letu samo s shvatbo ulomkov in dovrši še le v 5. šolskem letu to, kar Močnik v 4. To njegovo postopanje nam namigne, da je z ulomki treba jako oprezno postopati. Ako torej pomislimo, da ulomki prav za prav niso nič druzega kakor imenasta števila, da računanje z imenastimi števili ne dela nobednih težav, če smo otroke seznanili z imeni, sprevidimo koj, da leži težišče za obravnavanje ulomkov v njih shvatbi. Ako ima otrok jasen nazor o polovicah, tretjinah itd., potem sledi računanje ž njimi samo od sebe. Pa ravno ti nazori zahtevajo časa, da si jih prisvoji otroški duh, zato je treba, da se nanje pripravlja na dolgo t. j., da se začne kmalo z ulomki pečati, in da se peča ž njimi neprenehoma, vendar tako, kakor to prenaša otroška zmožnost. Ze v 2. šolskem letu se more torej tudi v jednorazrednicah začeti z ulomki, vendar jih pišemo n. pr. 1 polovica, 2 tretjini itd., računamo pa, kakor z imenastimi števili n. pr. 1 četrt. + 3 četrt., 3 četrt. — 1 četrt itd. Kako sploh ulomke obravnavam, o tem tu ne morem govoriti, razvidi se pa lahko iz načrta in iz mojih računic. Tu omenim samo to, da sklenem računanje z ulomki v 5. šolskem letu.
Zgodno obravnavanje ulomkov je pa tudi zategadelj potrebno, ker ž njimi pripravljamo na decimalne ulomke. Naj se mi dovoli, da podam kratko sliko za pripravljanje na decimalne ulomke, ker s tem tudi osvetlim nekatere točke načrta. Najprej nastopi mnogoimenasto število z decimalno spreminjalko, torej n. pr. 6 m 4 dni 3 cm (2., 3. šolsko leto); potem (v 4. šolskem letu) se pišejo mnogoimena števila v decimalni obliki, torej 6-43m, berejo se zmerom kakor poprej; pozneje nastopi oblika m in oblika 6 m + ~ + m, na kar se pripravlja s primernimi vajami; potem se n. pr.
16 m sešteva, odšteva itd.
o 12 ioiiM
Povsem tem se izpreza decimalni ulomek kot zrel sad; računa se ž njim potem v 5. šolskem letu. Tudi z ozirom na sklepni račun je treba, da se nekatere stopnje premaknejo (mislim na Močnikove računice). Sklep iz jednote na množino in narobe naj se dovrši v 3. šolskem letu, vendar naj se potisnejo vse druge stopnje jednostavnega sklepnega računa v 4. šolsko leto.
Ako torej hočemo plodonosno iz računstva poučevati, treba je, da so otroci na novo stopnjo že pripravljeni. Treba je torej marsikaj tako premakniti, da ne vztreza samo pred-
metli, ampak tudi zmožnosti učencev, če hočemo, da računajo ves čas samostojno, kakor to ravno jednorazrednica najbolj zahteva.
Razvrstitve otrok na 3 oddelke ne morem na noben način odobravati. Skupen pouk <3 šolskih let je pri računstvu nemogoč. Svojstvo predmeta zahteva, da se poučuje vsako šolsko leto za se, le izjemoma 2 šolski leti skupno, kakor se bode iz načrta raz videlo. Pa kako je to mogoče v 1 uri doseči? Težavna naloga, pa dosegljiva je pri krepki volji. Spominjam se na ljudi, kateri niso nobedne šole obiskovali, ali pa kako šolo, v kateri so so le malo naučiti mogli in vendar računajo na pamet tako, da denejo marsi-kakega učenega v koš. Spominjam se tudi na izrek duhovite gospe, s katero sem se o vzgoji in med tem o pouku razgovarjal: »Računati sc vsak sam od sebe nauči". Ako-ravno ta izrek, kakor nas uči skušnja, le do neke meje velja, ima vendar drugo resnico v sebi, za katero smo se dozdaj premalo brigali, in katero hočem izraziti z besedami: »Računati se more človek sam od sebe naučiti, če vzbujamo in vodimo prav njegov razum". Ta izrek velja pa osobito za jednorazrednico, kateri le malo časa ostaja za neposredni pouk. Ona mora skrbeti, da vzbudi v otroku zavest njegove lastne moči, in da s tem ojači njegovo voljo tako, da spravi razum do energičnega delovanja. Ravno z ozirom na to je nova šola močno grešila, ker je imela ono pot za metodično, po kateri je učitelj z nebrojnimi vprašanji učencu na pomoč prihitel in sicer tako, da se učencu za zvršitev dane naloge ni bilo treba čisto nič brigati, da je torej učencu voljo pustil mirno počivati. Nasledki takega poučevanja sc pa kažejo na višjih stopnjah na jako neprijeten način.
Na pravi način vzbujen in vajen razum pa zmaga vse sam, če si jo učenec le vtisnil v spomin številno vrsto in osnovne vaje jeden in jeden, jeden manj jeden, jedenkratjeden in jeden v jeden.
Da pa učenci vsakega šolskega leta dobe v 1 uri vsak svoj opravek, treba je še nekaj druzega: »Vsaka o b r a v n a v a n a jedno t a mora biti mala, daje z a n j o le malo časa potreba".
Ta izrek hočem pozneje na primerih osvetliti, poprej pa omeniti, da je treba dane naloge vestno popravljati. Tudi to zahtevanje nas privede na male jednote. Učitelj mora pa učence, kateri so že dovršili svojo glavno nalogo, preskrbeti z drugim opravkom, n. pr. zahteva, da računajo z učenci nižjega šolskega leta ali pri neposrednem pouku ali pri popravi, ali jih pusti pisati ali risati, ali jim da nalogo za sledeči predmet itd. Pri skupni popravi mora učitelj narejene pomote poiskati, zato mora imeti dane nalogo pred seboj rešene, od učencev pa zahtevati, da navajajo zneske in sicer znesek jedne in iste naloge 3, 4, 5 učencev. Te misli hočem šc na primeru osvetliti. Recimo, da so dobili učenci nalogo:
652 x 43, katero je rešil učenec A: 652 x 43 2608	2508
1956	1856
28036	26936
potem vprašamo n. pr. a) Kako se glasi naloga? h) Povej prvi delni produkt ! — Vidiš, tu imaš pomoto; množi še jedenkrat s 4 in popravi! c) povej 2. delni produkt itd.
Čutim se prisiljenega, da povdarjam način popravljanja, ker od tega odvisi večinoma vspeh pouka v jednorazrednici.
Naslednji primeri naj osvetljijo, kako si mislim male jednote, katere zahtevajo malo časa in omogočijo pouk iz računstva na jednorazrednici.
1. primer.
Otroci 1. šolskega leta se imajo v prištevanji osnovnih števil poučevati.
Misliti si moramo, da otroci že poznajo števila do 10, številke, znake + in =, da vedo, kako izvira vsako število številne vrste iz prejšnjega, da torej znajo število 1 prištevati, da so izurjeni v števnih vajah, in vse to se doseže po mojem načrtu v 8 tednih, potem jim moremo prav lahko naslednje naloge dati za posredni pouk: a) 1 + 1 + 1 =
2 + 1 + 1 3 + 1 + 1 itd.
b) 1 + 1 + 1 = 1+ 2 = 2+1+1= 2+ 2 = itd.
to je mala jednota, katera zahteva malo časa;
c)
mala jednota
)
1 + 2 = 1+1+1= 2 + 2 =
2 +
mala jednota
d) 1 + 2 2 + 2 = 3 + 2 = itd.
mala jednota.
1+JL = itd.
Takisto moramo prištevanje števila 3 obravnavati. Ko učenci te vaje znajo, se mo rajo prištevanje števil 2 in 3 na pamet vtisniti.
Prištevanje števil 4 in 5 se more že na prejšnje vaje d, katere so si otroci pamet vtisnili, naslanjati, torej :
na
a)
1 + 4 =
1+1+1+1+1=
2 + 4 =
2+1+1+1+1 itd.
mala jednota
e) 1 + 4 =
b) 1 + 3 + 1 = 2+3+1= 3+3+1= itd.
mala jednota
c) 1 + 3 + 1 = 1 + 4 = 2+3+1= 2+ 4 = itd.
mala jednota
d) 1 + 4 = 1+3+1= 2 + 4 = 2+3+1= itd.
mala jednota
O prištevanji števila 5 in drugih osnovnih števil mi ni treba navajati posebnih primerov. Iz podanega je razvidno, kako se da velika jednota »prištevanje osnovnih števil" razstaviti na male jednote.
2 + 4 = itd. mala jedn.
2. primer.
Vaja 1x1.
Pri tem primeru in tudi pri naslednjih ne mislim več posebej na male jednote z besedami kazati, razvidne so iz primerov samih.
a) 2 + 2 b) 4 + 2
6
itd.
2 + 2 = c) 2 + 2 = 2 + 2 + 2= 2 + 2 + 2 = 2 + 2 + 2 + 2= itd. itd.
(/; 2 x 2= 2 + 2=4 3 x 2 = 2 + 2 + 2 = 6 itd.
2x2 Kratka opomuja zado-3x2 stuje z ozirom na krajši izraz in na krajšo pisavo.
e) 2X2 = 4 3X2 = 6 itd.
Sklep na množenje.
a) V 1 „ 1
3. primer.
klopi sed. 2 uč. o
<n	n ^ «
V 2 ki. sed. 4 uč.
Koliko je klopi? Koliko je učencev?
i) V 1 klopi sed. 2 uč.
nI « * 2 „
Koliko je klopi? Koliko je učencev?
2X1 ki. = 2 ki. 2X2 uč. = 4 uč.
Take vaje se vrše v vrstah. Ko so se učenci nekoliko ur (oziroma tednov) v takih vajah urili, potem so zreli za naloge, kakor:
V 1 klopi sedita dva učenca; koliko učencev sedi v 2 klopeh?
Sklep: 2 klopi sta 2x1 ki., v 2 klopeh sedita 2x2 učenca t. j. 4 učenci.
(Daljo sledi.)
-----------OšO------
Leposlovje — izobraževalna sila.
Profesor Janko Košan.
(Dalje.)
Pa vse to prav za prav ni krivo, da ne uspevajo ljudske knjižnice. Pravega vzroka nam je iskati čisto drugod: hukvarski krošnjar ali ko 1 po rt er je potrebnost tega izobraževalnega sredstva izpodrinil. Ljudem ni treba prehoditi včasi dolgo pot do ljudske knjižnice, ni jim treba izbirati pripravnih knjig itd. Ljudstvo čita, kar mu prinaša na dom krošnjar, ki prodaja po hišah knjige, ki mu je z neumorno zgovornostjo hvalisa, da često celo usili.
Plemenito knjigotiskarstvo so imeli dolgo časa za čarodejstvo (coprnijo), in najhujše se je godilo brez dvoma tistim sinovom človeškim, ki so prvi stopili v službo te skrivnostne umetnosti in so se trudili, da razširijo svoja čudovita dela. Neposrednji plod knjigotiskarstva pa je bil knjižni krošnjar. Ta je potoval od vasi do vasi, od semnja do semnja, oglašal se je v viteških gradovih, prenočeval je v prijaznih samostanih in ponujal v mestih na javnem trgu svoje pobožno in posvetno blago. Ali zla usoda spremljala ga je na vse strani. V nemških mestih vtaknili so ga pogosto v takozvanega „kozla", marsikateri vladar male deželice ga jc dal vtakniti v stolp svojega gradu, na Bavarskem so je devali na tezalnico, in na Saksonskem so jim glave jemali. Tudi na Avstrijskem niso nič bolje ž njimi ravnali. Te nesrečneže so ali obešali ali sežigali ali v Donavo pometali. Toda vse to ni nič pomagalo. Komaj je preteklo pol stolletja, odkar so natisnili prvo sveto pismo, že živijo, kakor zgodovina pripoveduje, prvi nastanjeni knjigotržci ob svojem zakonito potrjenem obrtu, kolporter pa ne izmrje, temveč slovi v nemirnih časih bodisi v službi knjigotiskarstva, bodisi kot tekmec bukvarja in baš v sedanji dobi, ko se knjige in knjižure čez mero izdelujejo, se je popel na vrhunec svoje delavnosti. Krošnjar te vrste je izobraževatelj in omikonosec naše dobe, ki ga nikjer ne manjka, mogočno orodje v službi prosvete, ki nosi blagoslov znanosti, proizvode, umetnosti in literature tudi k ljudem, kateri bivajo v oddaljenih krajih, in kar more dobrega učiniti ter je že učinil, je neizmerno. Ali neizmerna je tudi škoda, katero more prizadeti ako ga zlorabi nesramno koristolovje neizobraženih podjetnikov, ako streže podlosti in surovosti pojedincev in seje hudobno setev razuzdanega slovstva med tiste sloje prebivalstva, kjer so dobre knjige le redko nasejane ali jih celo pogrešamo.1)
Tako smo prišli do temne strani literarnega krošnjarstva, do najnižje vrste lepo-slovstva, do krošnj ars k ega romana. O vsebini takih romanov omikani krogi le malo vedo; v svojej domišljivosli se le smehljamo ali rogamo, kedar slišimo govoriti o krošnjarskih romanih, kedar vidimo te raznobojne zvezke pri svojih poslih, v delalnicah in tovarnah. Vendar jih ne smemo zaničevaje prezirati.
') Gegen den Strom. Flugscliriften einer literarisch-kitnstlerischen Gesellschaft IX. zv.: Die Lectiiro des Volkes. 4. izd. Dunaj, 1890, str. 6. in 7.
Romani so glavna roba knjižnega krošnjarja: izhajajo v brezštevilnih zvezkih navadno po 7 kr. — vsak teden pride kolporter, da izterja svoj davek; posamezni zvezki so s preživimi, brezokusnimi podobami ozaljšani ter pospešujejo bedaštvo in zlonravje v narodu čez vso mero. Zgodovinske in navadno v tujih deželah se vršeče povesti mrgole vse polno gorostasnih hib, ki bijejo naravnost v oči resnici in zdravej pameti; taki spisi torej podpirajo nevednost. Večina takšnih romanov poveličuje čine največjih hudodelcev in hudodelk. Junak zajde v obče po krivdi človeške družbe, zlasti krivičnih predstojnikov, kratkoumnih starišev, sebičnih duhovnikov na stezo pregrehe ter kaže svojo mu od narave podeljeno nadarjauost v mojsterskih načrtih kakor tudi v bistroumno in drzno izvršenih umorih, razbojniških napadih, tatvinah in jednakih činih. A te hudobije so posledica nekake povračujoče pravice; zakaj plemeniti ropar jemlje bogatinu ter trosi uplenjeno bogastvo med reveže. l'o tem kopitu sestavljen je veliki del povestij : krošnjarski roman vzbuja sočutje in občudovanje hudodelstva ter je učenik zločinstva, Vrh tega se ne nahaja v mnogih razširjenih zabavnikih in prilogah političnih časnikov nič drugega nego pripovesti jednake baže; tudi v malomestnih knjižnih posojilnicah, da celo v knjižnicah obrtnih in bralnih društev, ki so se ustanovile v pozdigo omike med društveniki, najdeš dosti takih groze polnih romanov, oguljenih in zamazanih, kar priča, da so sc marljivo rabili; dobre knjige pa so čedne in snažne, kakor da bi bile čisto nove.
Vsi takšni romani so pisani po načelu, katero brezvestni spekulantje, ki je razširjajo sami odkritosrčno priznajo: »Ljudstvo ne mara zabavnega, ampak dražijivega, srce razburjajočega berila".1) V tem tiči res trohica resnice, ali vprašajmo, s katerimi sredstvi in v katero svrho takšni romanopisci razburjajo srca prostega ljudstva ? Da sredstva in namero razvuemanja spoznamo, treba je le pregledati naslove romanov ali prečitati par poglavij. Vzemimo 11. pr. v roke roman »Tajnost ženskega srca ali angelj in zli duh!" ter prečitajmo prvo poglavje »Plameneče znamenje!" Dva klateža otrujeta moža, kateremu hočeta tajna pisma izmakniti. Nesrečnik umrje, a njegova hčerka čuva nad mrličem, oropati ga ne moreta. Zato zažgeta hišo in čakata, da ropot nastane. V tem hrupu upleni jeden pisma, drugi ugrabi deklico, češ, da jo reši, mrlič pa zgori. — Česa si še naj želi Človeško srce? V jednem kratkem poglavji nahajaš: 1. umor (otrovanje), 2. požig, 3. ugrabljenje deklice, 4. tatvino, 5. sežiganje mrliča. Ali naj nadaljujemo? To menda zadostuje, da označimo podlost slovstva, po katerem sc narod premišljeno okužuje. A tudi odirajo ga taki literarni podjetniki zgolj iz dobičkarije. V glavnih mestih, zlasti na Dunaji najdemo dosti založnikov nesramnih romanov, ki so od denarjev neomikanib revežev obogateli. Kako je to mogoče? Z dobičkom, ki jim ga douašajo samo romani, bi ne mogli krasnih palač zidati, velike dohodke si pridobivajo z raznimi sleparijami,2) s kojimi slepijo kratkovidne, da ne rečem trapaste naročnike, in z nagradami, katere jim goljufivo obečajo.
Na svitlo dajejo taisti roman pod raznimi naslovi, sestavljajo posamezne izdaje tako, da se jim za vsako posebej plačuje dvakrat, trikrat. Redko prodaja se jeden roman sam, večji del združena sta dva. Najbolj pa sleparijo ljudstvo z nagradami, katere z vabljivimi besedami ponujajo naročnikom. Tako 11. pr. čitamo pod naslovom dveh združenih romanov tiskano to-le: »Naše nagrade: Vsak naročnik dobi 2 dražestni sliki v oljnatih
') Na zavitku romana „l)ie Gefangenen der schwarzen Ilalle oder: Unsckuldig zum Todo verur-theilt" čitamo: „Der Lesenvelt Osterreichs wird hiermit ein Roman zum Abonnement empfohlen, \velcher in Deutschland \vegen seines au s s cror de 11 tlicli spanneiulen Inhalts und seiuer plian-tasievollen Sehilderungen mit geradezu ungcheuerem Beifall aufgenommen \vurde und in zahl-losen Exemplaren Verbreitung fand".
'-') Kdor se lioče natančneje seznaniti z različnimi zvijačnimi manipulacijami takšnih literarnih založnikov, naj čita že višje omenjeno knjigo A. Mtiller-Guttenbrunovo „Die Lectiire des Volkes" str. 10—35.
barvah in s poslednjim zvezkom, vrnivši kupone od 26. — zadnje številke, izborno, lično srebrno uro s srebrno verižico brezplačno!" Oba s tako vabljivimi besedami oznanjena romana izhajata v 120 zvezkih po 15 kr., skupaj 18 gld. S 15. zvezkom izroča se prva slika. Za njo je plačati 1 e 78 kr.; donašalec dobi 15 kr., ako pa stanuje naročnik zunaj Dunaja, mora še vrh tega 38 kr. zavojnine povrniti: slika stane torej 1 gld. 31 kr. Isto svoto mora tudi pri drugi sliki plačati. Ako je pa kak kupon izgubil, treba mu je zanj plačati 5 kr. Ali ubogi naročnik plačuje in plačuje, dasi večkrat stradati mora; vse voljno prenaša in se ziblje v nadi, da ga bode urica za vse pomanjkanje odškodila. Saj si je že leto in leto želel srebrne ure s srebrno verižico. Kakšno veselje bo to! Vendar enkrat je dočakal zadnjega zvezka. A kako bridko se prestraši! Na zavitku čita zopet: „Zepna ura z verižico vred se pošilja v ličnem toku, ki stane 60 kr., vrh tega je za carino in druge stroške plačati 1 gld. 95 kr. Za srebrno uro in srebrno verižico pa še dodati pristojbine 95 kr." — Zapomni si torej: založnik izvabil je za dva ničvredna romana in za malovredne „nagrade" iz žepa siromašnega naročnika zanj veliko svoto 24 gld. 12 kr.! Kdor je vzel vse zvezke, dobi naposled za 3 gld. 50 kr. borno urico iz najslabšega srebra, ki jo lahko za taisto ceno pri vsakem urarji kupi. Ali recimo, da je kdo plačal vse zvezke, končno pa ni gleštal niti si izposoditi mogel 3V2 gkl-! In v takih okoliščinah je bržkone večina siromakov, ki kupujejo in čitajo krošnjarske romane. Adam Miiller-Guttenbrunn je v navedeni brošurici izračunil, da 80% naročnikov ne more ure prejeti.
To podlo slovstvo, ki razbrzdano zastruplja narodu srce, je postalo torej tudi predmet oderuštva. Naj nikdo ne misli, da pretiravamo, ali da se naša črtica tiče le tega jedinega navedenega primerljaja. Sto in sto takih romanov hodi po svetu pod istimi pre-jemnimi pogoji, založniki si zidajo lastne tovarne, kjer izdelujejo okvire za podobe, ogledala itd., tržijo z urami, svetilnicami, porcelanovino i. dr., in neka dunajska tvrdka izdaja svoje romane v nemškem, češkem, italijanskem in madžarskem jeziku, odira vse narode avstrijske s taisto ljubeznijo.
Komur znamenitost te žalostne slovstvene prikazni kljubu vsemu temu, kar smo dozdaj navedli, še ni jasna, naj pomisli to-le: Najbolje knjige navadno izhajajo pri nas v 1000 iztisih, najmanja izdaja krošnjarskega romana pa znaša desetkrat toliko, in ni nič nenavadnega, da se razproda roman najnižje vrste v 50—100.000 iztisih. Grozonosen roman „Hugon Schenk in njega zločini ali ženski morilec in njegove žrtve" n. pr. je izšel hkrati v nemškem in češkem jeziku, in sicer se je razprodalo prve izdaje 140.000 iztisov.
Vprašal bode marsikdo čudeč se, zakaj da v slovenskem učiteljskem listu razpravljamo tako obširno o tej stvari; saj hvala Bogu v našem deviškem slovstvu ne poznamo takih romanov. A kdor marljivo opazuje literarne potrebščine naših meščanov in tržanov, deloma tudi vaščanov, zlasti naših obrtnikov, rokodelcev, nižjih uradnikov, boljših delalcev itd., zapazil bode povsod več ali manj takih nemški, pa tudi češki pisanih sumljivih knjižur, ki nam nravno pačijo, da dušno more ljudi »srednjega stanu". Po našem mnenji pa je tudi učitelj že po svojej omiki in svojem stanu kot ljudski ali narodni učitelj poklican, da skrbi tudi zunaj šole s svojim vplivom in znanjem za duševni blagor ljudstva, da ga varuje nravne škode in pogube, osobito ker so pri nas zakonodajalni činitelji dozdaj žalibog bore malo storili zoper to pogubno knjigotrštvo.1) Ako se previdno, a odločno tudi zunaj šole, kedar-li se ti prilika ponuja, poteguješ za
') Na Francoskem, v domovini romanopisca Zole, so že 1. 1881. vsprejeli zakon, ki ukazuje strogo nadzorovanje potnih knjigotržcev. V Ameriki kaznujejo hudo onega, ki prodaja nedoletnikom spise pohotne vsebine; tudi na Nemškem gledajo knjižnjim krošnjarjem skrbno na prste.
duševni in gmotni blagor od starišev tebi v odgojo izročene mladine — potem bodeta šola in dom složno delovala in pridobiš si brez težave isti ugled, ki je jeden prvih pogojev uspešnega delovanja učiteljevega. — Pisatelj teh vrstic se je seznanil in sprijateljil pred dvema letoma v R., nekem kraji na Slovenskem, z učiteljem-šolskim voditeljem. Ta za svoj poklic vneti mož, ki je tudi izvrsten sadjerejcc in glasbenik in v tem oziru pravi učenik soobčanom, je vedno in vedno obračal pozornost srenjakov na veliko škodo, katero jim delajo brezvestni agentje, med njimi seveda knjižni krošnjarji, ter jc s svojo vstraj-nostjo dosegel, da takim ljudem nc gredo več na limanice. A vsa soseska ga čisla in spoštuje, in nisem šc nikjer drugod na kmetih zapazil, da bi stariši s tako gorečnostjo pošiljali svojo otroke v šolo ko v R.	'	(Dalje sledi.)
— e*©-
Ljudsko šolstvo v ptujskem in ljutomerskem političnem okraji od leta 1875 do 1895.
Sestavil in priobčil Anton Kosi.
(Konec.)
V. Šolski okraj Gornje Radgonski.
1.	Sv. Duh z okroglo 240 šolskimi otroki; šola je bila jednorazredna. L. 1883. so šolsko poslopje prezidali, pridobili drugo šolsko sobo ter šolo razširili v dvoraz-rednico.
2.	Sv. Jurij na Sčavnici z okroglo 450 otroki; šola je bila dvorazredna. L. 1878. so otvorili še tretji razred. L. 1882. so šolo do cela prezidali, oziroma prizidali ter pridobili s tem štiri prostorne učne sobe tako, da jc bilo moči razširiti šolo v če tir i-razrednico. V kratkem se bode tukaj vsled neke oporočne naredbe osnovala samostojna dekliška gospodinjska šola za revne, šolski dolžnosti že odrasle deklice.
3.	K&pela z okroglo 370 otroki; šola je bila dvorazredna. L. 1882. so pridobili po prizidavanji še jedno novo, zelo prostorno učno sobo in kmalu na to se je razširila šola v trirazrednico. Obravnave s krajnim šolskim svetom so dospele do sedaj že tako daleč, da se bosta potom nove zgradbe ali vsaj potom prizidanja pridobili še dve novi učni sobi.
4.	Negova z okroglo 330 otroki; šola je bila dvorazredna. L. 187i). je bilo moči vsled priredbne stavbe razširiti šolo v trirazrednico.
5.	Sv. Peter pri Radgoni z okroglo 500 šolskimi otroki; šola je bila trirazredna. Sedaj šteje ta zavod pet razredov, kateri pa so po dokaj neprimernih hišah in sobah razstreseno nastanjeni. Če prav leže načrti in proračuni že nekoliko let sem odobreni, vendar še do zgradbe ni prišlo, ker se šolska občina s cerkvenim predstojništvom radi prepustitve potrebnega stavbnega pro-
stora nc more pogoditi; nekaj vzrok, da se stvar tako po malem razvije je pa tudi zahteva visokega deželnega šolskega sveta, katera meri na to, da bi se ustanovila posebna šola v Orehovcih, vsled česar bi se seveda šola pri Sv. Petru odbremenila in ostala le četirazrcdnica.
G. Sčavniška dolina z okroglo 170 otroki. Ta šola se je leta 1882. na novo ustanovila; poskrbelo se jc za primerno šolsko poslopje z dvema učnima sobama in učiteljskim stanovanjem in ima zavod sedaj dva razreda.
* * *
To poročilce kaže, da je imel šolski okraj Gornje Radgonski pred letom 1875 skupaj pet šol z desetimi razredi. Med časom od one dobe pa se jc j edn a šola ustanovila na novo, jedno šolsko poslopje se je pozidalo, poskrbelo se je za pet pri-in prezidanj, devet učnih sob se je pridobilo na novo in devet razredov se je na novo utanovilo tako, da ima sedaj ta šolski okraj šest šol z devetnajstimi razredi.
Splošen pregled o napredku šolstva v vseli petih okrajih nas pouči:
1., da se je v dobi od leta 1875. do danes osem ljudskih šol ustanovilo na novo;
2.	da se je šest in trideset novih šolskih poslopij sezidalo;
3.	da se je za dva in dvajset pri-redbnih, oziroma pri- in prezidanj poskrbelo;
4.	da seje jeden in osemdeset razredov na novo ustanovilo in
5. da se je sto in jeden in štirideset učnih sob na novo pridobilo.
Navedeni šolski okraji štejejo torej v časn, ko to pišem, skupaj 58 javnib ljudskih šol z 171 razredi in z 188 učnimi sobami. Kakor povsod, čuti se tudi v teb šolskih okrajih pomanjkanje učiteljskih močij.
Ako primerjamo razrednost šol dobe pred 1. 1875. s sedanjo, tedaj se nam pokaže sledeče:
Pred 1. 1875. je bilo skupaj 25 jed-norazrednic, Iti dvorazrednic, 8 trirazrednie, jedna štiri- in jedna petrazrcdnica, skupaj 51 šol, sedaj pa imamo pet jednorazrednie, 14 dvo-, 23 tri-, 11 štiri- in pet petrazrednie, skupaj 58 ljudskih šol.
Na darovih za šolske stavbe se je pridobilo :
1.	Od Njega Veličanstva skupaj okroglo 6000 gld.
2.	Od štajeske hranilnice in visokega deželnega odbora okroglo 20.000 gld.
l)a je tudi nemški „Sehulverein" raztegnil čez nekoliko šol navedenih šolskih okrajev svoja zdrav razvoj slovenskega šolstva ovirajoča krila, to omenjam na tem mestu le radi popolnosti pričujočega poročila. Skupaj je baje dovolilo to društvo v dobi od 1. 1875—1895. za zgradbo šol. poslopij v Rogatci, na Slatini in v Ljutomeru (nemška šola) znesek v okroglem 30.000 gld.
In s tem sem se svojimi črticami pri konci. Omenim še samo to, da ima o tež-kočah, katere treba premagati v največih slučajih pri posameznih šolskih zgradbah itd., le malokdo pravi pojm. Pisatelj teh vrstic je imel priliko opazovati in dognati to od 1. 1887. do 1891. pri stavbi novega šolskega poslopja v Središči. Koliko posla, pisanj itd. je to prizadjalo, koliko zapreg je biio treba odstraniti, prodno se je spravila stvar v pravi tir. In ta kraj se odlikuje s krajnim šolskim svetom, ki z največjo požrtovalnostjo pospešuje vsako prizadevanje in je šoli in njenemu delovanju v korist in pomoč. Koliko ovir pa je treba premagati še le tam, kjer so posamezni udje kraj ne šolske oblasti vse drugo več, nego vneti za šolsko stvar! Koliko vstrajnosti, doslednosti in eneržije je treba v takih slučajih okrajnemu šolskemu svetu, zlasti pa dotičnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, lahko si mislimo, saj bi drugače mnogo stavbnih začetkov šol ostalo samo pri „začetkih".
Že v uvodu k pričujočim svojim črticam sem omenil veliki upliv, kateri ima okrajni šolski svet, zlasti pa okrajni šolski nadzornik za razvoj ljudskega šolstva v okraji,
v katerem deluje. Srečen je torej okraj, katerega šolske zadeve vodi izkušen, praktičen in za šolstvo navdušen okrajni nadzornik več let zaporedoma, zakaj le takemu in tako je mogoče uspešno delovati za narodno prosveto, ki se širi po dobro urejeni ljudski šoli.
S ponosom poudarjam, da se sme šolskim okrajem, v teh vrsticah omenjenim, v tem oziru čestitati, ker imajo na čelu spretnega in vnetega šolnika, velecenjenega gospoda Ivana Ranner-ja, ki uravnava v popisanih okrajih že blizu 20 let Ijudsko-šolske zadeve. Njegovi gorečnosti za pravi razvoj šolstva, mnogo pa tudi lepo število let, katera je prebil v političnih okrajih Ptuj in Ljutomer, je pripisati, da se jo šolstvo v teh okrajih tako lepo razvilo in se še razvija.
Vem, da je gosp. nadzorniku Rannerju le malo do našega priznanja in naše hvale — saj so njegove zasluge v obče znane in se priznavajo ter cenijo celo na najvišjem mestu — vendar pa si ne morem kaj, da bi ob sklepu svojega poročilca ne navedel besed, katere je spregovoril o gospodu nadzorniku večletni ud okrajnega šolskega sveta gospod dr. Geršak dne 3. septembra 1893 povodom blagoslovi jenja nove šole pri Sv. Bolfanku blizu Središča. Besede so glase blizu tako-Ie: ,,Res lepo se razvija in napreduje šolstvo v našem okraji. Nova šolska poslopja se množe leto za letom, zakaj čuti se vedno bolj in bolj njih živa potreba. Nove šole delajo vso čast okraju, ker kažejo lep napredek in požrtovalnost ljudstva v ormoškem okraji, kažejo pa tudi plod neumornega delovanja in prizadevanja našega občespoštovanega nadzornika gosp. Rannerja, ki kot izvrsten šolski strokovnjak in nepristransko postopajoč nadzornik že dokaj let takorekoč vodi narodno šolstvo v našem okraji. Njegovih velikih zaslug za razvoj narodne šole v krajih, kjer gospod nadzornik deluje, mu gotovo nikdo obrekati ne more...". Tako nekako so se glasile gospoda dr. Geršaka besede, katerim pisec pričujočih vrstic dostavlja še samo to-le: Daj mili Bog, da bi mogel gospod nadzornik Ranner opravljati svojo službo zdrav in krepek na duliu in telesu še prav mnogo let ljudskemu šolstvu ter s tem milemu našemu narodu v korist in blaginjo!*)
*) Velecenjenemu gospodu nadzorniku izrekam na tem mestu tudi iskreno zahvalo za prijaznost, s katero je ustregel moji prošnji, poslavši mi manjkajoče podatke za sestavljanje tu priobčenih črtic.
A. K.
Slovstvo.
2ST©-v©sti-
„Knjižnice za mladino" izšel je koncem julija 6. in 7. (skupni) snopič, obsegajoč „Razne pripovedke" Eliške Krasnohorske in Bogomile Klimš-ove (poslovenila S. G. ml. in Simon Pomolov) in izvirno povestico: „Kakoršno posojilo tako vračilo". Za slovensko mladino priredil Št. Zaleski. — Tovariši sezite po njem! Snopič za mesec avgust je tudi že skoraj dotiskan in bode prinesel Slomšekove izbrane pesmi. Bode to 1. zvezek Slomšekovih spisov — izbranih za mladino — katere izdaje Slom-šekov odsek.
„Slovensko-nemškega slovarja" je izšel seši-
---S-
tek 21, ki prinaša slovarsko gradivo od črke „U" do „i-olja".	_
„Maša za mrtve" v spomin rajnemu monsi-gnore Francu Košar ju, prelatu, zložil Valentin Stolcer, učitelj v liazboru pri Slovenjemgradci je ravnokar izšla in je dobiti pri izdajatelji po 55 kr. komad.
O tej skladbi spregovorilo se je v obče že v »Slovenskem Gospodarji" št. 20 in v »Siidsteirische Post" štev. 28, kaj naj zadostuje p. n. gospodom, ki so organisti, da si jo naroče. Pristaviti bi bilo le še, da razvija skladba lepe misli v lepi obleki in da je oprava komadov jako lična.
Listek.
Tutti frutti.
Leta 1885. sem dobil, končavši študije na učiteljišči, podučiteljsko službo tam v Vaši ožji domovini, gospod urednik, doli ob zeleni Savi. Prijazen kraj je trg M. in tržani so kaj ljubi in ljudomili „spiessbiirgerji". Kmalo sem se udomačil v svojem delokrogu in začel okušati sladkosti in britkosti svojega stanu. Ker sem prišel s Kranjske, so me nekateri imeli za hudega Slovenca, drugi pa so rekli: „No mlad je še, se bo že uletel". Ker sem bil žejen in lačen duševne hrane, je umevno, da sem se z vso dušo oklenil tamošnjih narodnjakov, katerih je bilo seveda precej malo. In prijetno smo živeli. Bil je tu odvetniški koncipijent dr. Kos, zdravnik dr. Pečar, moj tovariš Miran, kapelan Požar, sodni pristav dr. Mileč in nekaj domačih trgovcev in drugih tržanov. Jedro te družbe smo bili seveda »tujci" ; jasno je torej, da so nas nekateri stari tržani, ki so bili malo Nemci, začeli čudno gledati. Pa mi se nismo zmenili za to. Osnovali smo si »Čitalnico" in pevsko društvo »Savska vila" ter s tem dali podlago društvenemu življenju. K našim »večerom" so prihajali od blizu in daleč zavedni rojaki ter tako nehote spremenili M. v središče celega okraja. Ali to prijetno življenje ni imelo stalnosti. Narodni nasprotniki so nas začeli v svojih glasilih zbadati, da celo ovajati. Posebno nas učitelje so trdo prijeli. Mi smo jih pustili pri miru, misleč, nevoščljivi so nam. »Docli mit des Geschickes Machten ist kein ewiger Bund zu flech-teri". Bližale so se volitve v okrajni zastop in seveda pozneje v okrajni šolski svet. Naši listi so prinašali o tem kratka poročila brez posebne soli. A točno po volitvi okrajnega zastopa priobči ljubljanski dnevnik obširen dopis iz M., obravnavajoč razmere šolskih oblastev. Da si dopis ni bil naperjen proti kaki posebni stranki, vendar je raz-
dražil kri. »Kdo je to pisal?" povpraševalo seje sem in tje. Bog ve na podlagi česa so kmalu pogodili pisatelja: mojo malenkost. Izjava uredništva, da mene niti ne pozna, ni pomagala nič, nasprotno: s tem sem si nakopal na glavo še jezo »od zgoraj". »Sie verkehren uberhaupt zu viel in politisehen Iireisen. Als Lehrer sollteu Sie solehe Parteigesell-schaften meiden", to se mi je reklo na moje opra-vičenje. Kaj sem imel storiti? Kot sumljiva oseba dalje tu ostati nisem hotel. Prosil sem torej za službo na Kranjskem in kmalu sem bil imenovan za voditelja jednorazrednice v Zalogu. Poslovivši se od milih prijateljev, med katerimi je bil tudi pisatelj onega dopisa, sein odpotoval v Zalog na Notranjsko. Žalostno potovanje je bilo to. »Komaj v življenje stopivši, pa že čutiš bič osode. In zdaj, ko si najbolj potreben občevanja z ljudmi, da se po Goetheju: „ . . . es bildet .. . ein Charakter sich im Strom der Welt" spremeniš v moža, zdaj moraš oditi v samoto". Take misli so mi rojile po glavi, a krepko sem se jih otresel konečno ter dejal: „Te pa zato nihče ne bo sumničil, nihče ne bo dvomil o tvojem dejanji in govorjenji".
Ko sem se v Zalogu uredil, odidem v okrožno mesto S. predstavit se načelniku okrajnega šolskega sveta. Ponižno in strahoma stopim v uradnico barona Hartensteina ter z vso mogočo udanostjo povem, po kaj sem prišel. Baron me temno pogleda skozi naočnike čez mizo ter reče s karakterističnim plemskim tonom: »E, Sie sind der neuernannte Schulleiler von Hintenvald? Gut, dass Sie da sind. Was Sie zu thun haben, wissen Sie ja; ich muss Ihnen nur sagec, dass vir die Ursache Ihrer Be-werbung um den Posten in Hintenvald kennen und dass Sie Ilire Ernennung nur dem Mangel an Mit-bevverbern zu verdanken haben. Schauen Sie also
zu, dass man keinen Grund liaben wird mit Ibnen unzufrieden zn sein. Guten Tagl" Ohlajen in miren sem prišel na ulico; vse se mi je videlo zatopljeno v popolno rezignacijo. Ko sem „Pri solncu" obedoval, mi je vsled slabosti žlica dvakrat iz roke padla. Proti večera sem prilezel v Zalog, vlegel se v travo pred šolo ter počel na nebu zvezde šteti. Iskal sem zvezdo svoje, o katerej so mi nekdaj mati tako prijetno pripovedovali, a nisem je našel.
Nisem tudi našel tolažbe in miru v spanji, preveč idealnega mišljenja sem bil, kajti bil sem še mlad in neskušen. A danes, ko obhajam desetletnico svojega učiteljevanja, danes imam mirno srce in lahko vest. Skoro bi se upal oporekati Goetheju ter reči: „es liildet ein Charakter sich aucli in der scliein-baren W i n d stille der Welt". Aber fragt mich nur nicht, vvie.
K e š e t a r.
OSO -
Društveni vestnik.
Iz „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". O priliki glavnega zborovanja v Novem mestu bode zborovalo ondi tudi „Pedagogiško društvo" Y Novem mestu se je ustanovil poseben odbor,
Iz „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". J
6. Delegatje učiteljskega društva v Sežani so: A. Kosovel, učitelj v Sežani, J. Bano, učitelj v Divači, ,1. Štrukelj, učitelj v Dutovljah, S. Sila, učitelj v Rodiku.
7.	Učiteljsko društvo za Št. Lcnartski okraj: Š. .Tešovnik, nadučitelj in Škrjanec F., učitelj, oba v Št. Rupertu v Slov. goricah.
8.	Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj: Hromeč Ivanka, učiteljica v Šenčurji, Bregant M., nadučitelj v Šmartnem, Jelenec L., nadučitelj v Šenčurji in Traven ,Tos., učitelj v Naklem.
9.	Učiteljsko društvo za šolski okraj Konjice: Fr. Brinar, učitelj v Črešnicah in Drag. Rožanc, učitelj v Špitaliču.
10.	Učiteljsko društvo za tolminski okraj : Iv. Ivančič, učitelj-vodja v Kredu.
11.	Učiteljsko društvo za ormožki okraj: gdč. L. Gabršček, učiteljica v Svetinjah, gg. A. Porekar, nadučitelj na Ilumu in E. Slane, nadučitelj pri Sv. Bolfanku; namestnikom pa: gg. Anton Kosi, . Ad. Rosina in A. Sivka.
12.	Novomeško učiteljsko društvo: gdč. Gizcla Ekel, učiteljica v Toplicah, gg. Fr. Koncilija, nadučitelj v Žužemberku, A. Jerše, naduč. v Trebnem, ,T. Schmoranzer, učitelj v Žužemberku.
13.	Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj: gg. Anton Gnus, učitelj v Gornji Rečici, Armin Gradišnik, učitelj v Hrastniku, Iv. Stukelj, učitelj v Svetini in L. Šah, učitelj v Trbovljah. Namestnikom pa gg.: B. Kregar, učitelj v Celjski okolici in Iv. Logar, učitelj v Trbovljah.
Ob jednem ponavljam še jedenkrat prošnjo, da blagovolijo ona učiteljska društva, katera do sedaj še niso oglasila odposlancev, jih kmalu podpisanemu naznaniti, da ne bode mu treba jih iskati v »Popotniku", oziroma v »Učiteljskem Tovarišu", in da ! bode zamogel sestaviti poročilo, ker je že skrajni čas.	I. Šega, t. č. tajnik »Zaveze".
ki bode delal priprave. Častni predsednik temu odboru je župan Perico.
Koncert bode vodil na prošnjo novomeškega učiteljskega društva znani glasbeni strokovnjak, g. učitelj Po treh in v Kostanjevici.
O priliki tega zborovanja namerava v Novem mestu 401 etnico svojega službovanja praznovati šest kranjskih učiteljev.
J. Lapajne, t. č. I. podpredsednik.
V	Krškem, 3. avgusta 1895.
Iz Savinjske doline.*) Na pismeno vabilo predsednikovo zbrali smo se udje Savinjskega učiteljskega društva 11. m. m. v Gomilskem k učiteljskemu zborovanju.
Nekakšna nenavadna veselost in zadovoljnost zrcalila se je danes na predsednikovem lici, ko je s posebno navdušenim pozdravom otvarjal današnjo zborovanje; kajti videl je pred seboj toli polno-številno vdeležbo, kakor že več let ne; osobito izražal pa je svoje veselje nad tem, da so nas to pot tudi gospodične učiteljice se svojo navzočnostjo počastile. Zbrani jim zakličejo krepki Zivio ! Ob jednem nam predstavlja gospod predsednik gg. Frana Vidica, filozofa na Dunaji, Lavoslava Culka, absolv. učit, kandidata ter gospodičino Zwayer ml., učit. kandidatinjo v Ljubljani, kot goste. Vsi so bili od navzočih presrčno sprejeti in pozdravljeni.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in ne-izpremenjen sprejme. Potem objavi gospod predsednik neki daljši dopis, kojega izroči gospodu Farčniku v pretehtovanje do prihodnjega zborovanja.
Odposlancem k letošnjemu zavezinemu^ zborovanju v Novem mestu volil se je gospod Šijanec, nadučitelj v Št. Jurji ob Taboru.
Nadalje so bila na dnevnem redu konferenčna vprašanja in sicer za vranski in celjski okraj.
V	razpravo se je vzelo najpopred vprašanje: Kaj je vzrok slabemu šolskemu obiskovanju in kako mu je opomoči. Gospod Jarc nam je prav temeljito in vsestransko razmotrival uzroke slabega šolskega obiskovanja, naštevajoč nam jih celo vrsto opravi-
*) Za 14. štev. prepozno došlo.
Ured.
cenili kakor neopravičenih, katere je podkrepal največ s svojimi lastnimi izkušnjami, s kojimi je vzbudil pri zborovalcih večkrat občno veselost. Seveda je med drugim krivo slabega šolskega obiskovanja tudi učiteljsko osobje, ki se je tekom dveh let štirinajstkrat menjavalo, kakor je bil faktura v vzglednih Braslovščah. Na to tudi gospod Farčnik pristavi dve točki kot oviri rednega šolskega obiska in sicer 1. vedni boj, kateri se bije že od 1. 1869. zoper našo šolo, 2. hujskanje zoper šolo in učiteljstvo v raznih časnikih. Gospod Stritar pa meni, da je tudi to velika ovira rednega šolskega obiska, če okrajni šolski sveti dostikrat ne kaznujejo ravno tistih, ki so od učiteljstva kot posebni uporneži zaznamovani; zato se v obče predlaga, da društvo vloži pri okrajnem šolskem svetu prošnjo, da oni vsaj zaznamovane uporneže ne le gotovo, temveč tudi strogo kaznuje, da ne bodo imeli več vzroka na redne obiskovalce šole slabo vplivati, rekoč jim: „Tepec, kak si vendar prismojen, da hodiš v šolo, glej, jaz pa nič ne hodi m, pa se mi tudi nič ne zgodi" (Braslovče). Nadalje naj zdravniki ne preiskujejo otrok, namreč otrok, ki hočejo dostikrat sami bolani biti — tako, da ustrežejo strankam, ampak oni naj jih preiščejo popolnoma po pravici in natanko ter naj zajedno na izkaznico bolezni zabeležijo, koliko časa je izostati bolanemu učencu iz šole. Gospod Farčnik še pristavi, da naj šolski vodja pošlje stranko, če se mu spričevalo bolezni neverjetno dozdeva k okrajnemu šolskemu svetu, da okrajni zdravnik pravo določi. Poleg teh sredstev imenovala so še še mnoga druga. Konečno še pristavi gospod predsednik k predmetu svoje mnenje, povdarjajoč, kaj bi še tudi zamoglo dobro in redno šolsko obiskovanje podpirati ter misli, da bi naj spisalo pisateljstva zmožno učiteljstvo večkrat kak primeren članek v Mohorjev koledar ali kakšno drugo knjigo, s kojim bi se priprosto ljudstvo poučilo o krivih sodbah in predsodkih o zdajšni šoli.
Ker se je to vprašanje tako temeljito in vsestransko razpravljalo, zmanjkalo nam je časa, da bi se lotili še drugega; zato se z dnevnim redom prestane ter se vsa še nerešena vprašanja prelože na prihodnje zborovanje 8. avgusta pri gospodu Sadniku ob savinjskem mostu, b kateremu vam kličem na veselo svidenje, dal Bog pri spet toli polnoštevilni udeležbi.	Sr. P.
Crešnice. (O zborovanji učit. društva za celjski in laški okraj 14. julija t. 1.) Pri šestem letošnjem zborovanji je bilo navzočih 28 udov in poleg tega sta nas počastila tudi dva ljuba nam gosta, g. Rošker iz šmarskega okraja, ki se nam je letos že večkrat pridružil in g. K rajne, novoimenovani učitelj na šoli celjske okolico, kojega smo srčno pozdravili kot bodočega marljivega društ-venika. Z velikim zadoščenjem omenjam tudi, da se je to pot vdeležilo zborovanja 6 cenjenih tovarišic,
med njimi gspdč. Karolina L e š n j a k (Frankolovo) ki je društvu na novo pristopila. Čast vrlim tova-rišicam !
Predsednik, g. A. Brezovnik v svojem nagovoru predstavi novo društvenico in došla gosta ter srčno pozdravi vse navzoče, posebej pa še gspdč. Melanijo Sittig (Trbovlje), ki se je predlansko jesen začasno preselila kot učiteljica v Carigrad, a tudi v tujini ni pozabila na9, nego je ostala cel čas zvest ud našega društva ter izrazi svoje veselje, da se. je dična tovarišica vrnila nazaj v domovino in da imamo zopet čast jo pozdraviti v naši sredini. — Potem se v toplih besedah spominja pokojnega Andreja Praprotnika, ki je bil od I. 1883 častni član našega društva, navajajoč v daljšem govoru njegove zasluge za preporod našega naroda, osobito pa za razvoj slovenskega šolstva ter povdarja, da smo zgubili ž njim jednega najdelav-nejših in najzvestejših slovenskih sinov in učitelji pa svojo diko. Naznanja tudi, da je poslal v imenu društva brzojavno sožalnico na žalujočo obitelj pokojnikovo, od koje je prejel pismeno zahvalo. — Nadalje prečita Najvišjo brzojavno zahvalo na udanostni izjavi, kojo je društvo ob priliki zadnjega zborovanja v Št. Jurji poslalo na presvitlega cesarja. — Slednjič se tudi spominja Njega eksce-lence c. kr. namestnika barona Iviibecka, kije nedavno praznoval 25letnico svojega službovanja v Gradci, slaveč njegovo pravičnost in naklonjenost do učiteljstva ter predlaga, da se mu pošlje tem povodom brzojavna častitka, kar se sprejme.
I.	Pod vodstvom pevovodje, g. Culeka, se od-poje Volarič-eva „Eno devo le bom ljubil".
II.	Zapisnik o zadnjem zborovanji se odobri.
III.	Došli dopisi, a) Odlok si. c. kr. okr. glav. celjskega, s katerim se predsedništvo društva poživlja, pravno veljavni obstanek društva dokazati v 8 dneh — —! Se ve, da je predsednik temu takoj ugodil. 1) Dopis pripravljalnega odbora za ustanovitev društva „Selbsthilfe" za štaj. učiteljstvo, kojega namen naj bi bil ta, da so po smrti vsakega uda izplača toliko goldinarjev ali kron na njegove zaostale ozir. dediče, kolikor udov bi štelo društvo. O tej zadevi se je vnel prav živahen razgovor ter se je društvo v obče izjavilo za ustanovitev tega društva.
IV.	Gspdč. Melanija Sittig podavala je o svojih popotnih spominih na Carigrad tako zanimivo in v tako gladkem in krasnem jeziku, da smo jo poslušali kar „z odprtimi ustmi". Prinesla je s seboj tudi cel sklad fotografičnih slik, koje nam je med svojim govorom razkazavala in tolmačila. Z burnim ploskanjem smo jo zahvalili na tem res iz-bornem podavanji. Do cenjene tovarišice izrazim željo, da bi te svoje popotne spomine objavila v kakem listu, ker vem da bi se s tem prav mnogim usiregla.*)
*) „Popotn." predali so gospici sotrudnici vedno odprti.	Uredn.
V.	Radi prepičlega šasa se je moral razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih opustiti.
VI.	Iz vprašalne skrinjice. Kakor se sploh čuje, se je Spod. Štajersko pri zadnji uvrstitvi šol v II. plačilni razred popolno prezrlo. Zato se vpraša, kaj misli društvo ukreniti, da se ta krivica vsaj v bodoče popravi? — Delegatoma „Lehrerbunda" se naroči, naj pri istem zahtevajo, da se potegne za nas, nadalje se naj pa tudi vsa spodnje štaj. učit. društva postavijo na noge ter o tej zadevi skupno predlože kak memorandum na pristojnem mestu.
VII.	Na predlog g. B r e z o v n i k a se delegatoma za „Lehrerbund" naroči, naj pri letošnjem glavnem zborovanji izposlujeta, da pošlje direktorij „Lehrerbunda" našemu društvu imenik vseh društev ž njih sedeži in vodstvi vred, kolikor jih je pri »Lelirerbundu" in da isti objavi vse svoje važnejše sklepe tudi v »Popotniku".
Razgovarjalo se je tudi, kako da bi se dalo naši mladinski knjižnici gmotno opomoči in se je slednjič na predlog gosp. B r e z o v n i k a naprosil g. Krajuc, da do prihodnjega zborovanja nakupi od vsakega do tedaj izišlega snopiča po pet iztisov ter iste med društvenike razpeča.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo, kakor je že običajno, 2. nov. t. 1.	Brinar.
Iz Črešnjevca. Slovenjebistriško učiteljsko društvo zborovalo je četrtokrat 1. avgusta v Slov. Bistrici. Tudi tega zborovanja udeležilo se je lepo število udov: gospodična učiteljica Negovetič in 18 gospodov učiteljev. Gostje so bili navzoči: gospe Tribnik in Sabati ter gosj od Ivanuš iz Poličan, ki je pristopil našemu društvu kot podporni ud. Zivio!
Od devetih do desetih imeli smo pevsko vajo.
Po pevskej vaji otvori gospod predsednik zborovanje. V svojem nagovoru spomnil se je dveh mož, ki nam jih je pobrala nemila smrt. Prvi, ki ga je pokosila, je gospod Vojteh Ribnikar, predsednik in ponos naše »Zaveze", a njemu je sledil v večnost gospod profesor Levitschnigg, ki je bil priljubljeni učitelj nas mlajših tovarišev. V znamenje svojega globokega sožalja se vzdignemo raz sedežev.
Zapisnik o zborovanji v Studenicah se prebere in odobri.
Na znanje se vzame več dopisov. O društvu »Selbsthilfe" za štajersk'; učitelje, o katerem se bode razgovarjalo pri glavnem zboru „Lehrerbund-a",
izrazilo je tudi naše društvo svoje mnenje po dveh predlogih gospodov Tribnik in Pukmeistra, ki se izročita delegatu, da bi jih pri zboru zastopal.
Potem je gospod Vobič govoril o važnosti izletov na ljudskih šolah. V živih potezah nam je naslikal, kako blagodejno vplivajo izleti na učitelja in učence, ter kako vsestransko se dado uporabiti za ljudskošolski pouk. Za to po načelih novejše metode izdelano podavanje so se mu vsi poslušalci burno zahvalili.
Delegatom k zborovanju naše »Zaveze" v Novem mestu bil je jednoglasno izvoljen gosp. Koropec, Studenice.
Prihodnje zborovanje bode 14. novembra.
J. P.
Od Save. Naše sevniško-breško učiteljsko društvo zborovalo je meseca julija t. 1. v Brežicah prvokrat pod predsedništvom novoizvoljenega predsednika gospoda S. Eksl-na. Veselili smo se tega zborovanja, ker smo mislili, da bode privabilo tiste tovariše, ki se še vedno odtegujejo naših zborovanj, kar so tudi sami obljubili rekoč: »Naredite zborovanje v Brežicah, pa bodemo prišli". Pa, cenjeni tovariši, jako ste nas varali.
Zastonj smo ozirali se in iskali vas, Mar vam ni bilo biti pri nas. —
Gospod predsednik prav prisrčno pozdravi vse navzoče, posebno pa nova uda gospoda in gospo Pire iz Dobove, ter gosta gospoda Pristovšeka, učiteljskega pripravnika. — Proti koncu zborovanja počastil nas je tudi nadučitelj iz Brežic, gospod Ornik. Nadalje se spominja predsednik toplih besed pokojnega profesorja Levitschnigg-a, ki je 22. junija t. 1. umrl, ter pozove v znak sožalja vzdigniti se raz sedežev.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prebere in odobri.
Društveni predsednik gospod Eksl predava o spisji v ljudski šoli. Jedernatemu govoru sta dodala gospoda Tominc in Pire nekoliko opazk iz lastne skušnje.
Delegatom k zborovanju »Zaveze" so bili izbrani gospodi Eksl, Tominc in Pečnik; odposlancema k „Lehrerbundu" pa gospoda Tramšek ml. in Eksl. Mesto odišlega tajnika gospoda Stante-ta bil je izvoljen gospod Josip Pečnik iz Brežic.
Ko se je še gospod Tominc v imenu vseh navzočih gospodu predsedniku zahvalil za njegov trud, zaključilo se je zborovanje.

Dopisi in druge vesti.
Od Save. (Uradna učiteljska konferenc i j a.) Dne 29. julija zbralo se je učiteljstvo političnega okraja brežiškega v smislu naredbe vis.
c. kr. deželnega šolskega sveta štajerskega z dne 13. junija 1872 št. 3254 pod predsedništvom gosp. nadzornika profesorja M. Zavadlal-a v Reichenburgu,
Gospod predsednik izražajoč svoje veselje, da jo današnjo lconferencijo počastil z navzočnostjo za šolo kakor učiteljstvo zelo vneti voditelj okrajnega glavarstva, namestnijski tajnik gospod Tax, pozdravlja v prijaznem govoril navzoče, jili vabi na mno-gobrojno vdeležbo v živahni razgovor pri razmotri-vanji konferenčnih vprašanj, se spominja nenadomestljive izgube za našo obširno domovino: smrti nadvojvode Albrehta; opozarja na 25letno službovanje Nj. ekscelence barona Ktibeck-a kot štajerskega namestnika, predlaga, da mu zbrano učiteljstvo v ta namen brzojavnim potoni izraža prepo-kornejša vošila (se z odobranjem zgodi) in omenja istih veselih dni naše lepe domovine Štajerske, v katerih je bivalo Nj. Veličanstvo, naš presvitli cesar sredi nje, in pod čegar modrim postajedajstvon; se-šli smo se danes v nadaljno izobrazbo, ter pozove zbrano učiteljstvo izraziti svoje lojalne čute s tem, da zapojo prvo kitico cesarske pesmi. Ravno tako krepko kakor navdušeno zaorili so glasovi vzvišeno pesem „Bog ohrani".
Na to se c. kr. voditelj okrajnega glavarstva gospod Tax zahvali gospodu predsedniku na prijaznem spominu, zagotavljajsč učiteljstvo svoje na-daljne naklonjenosti ter se v jako laskavih besedah izraža o korektnem postopanji učiteljstva in njega vspešnem in vseskozi povoljnem delovanji na težavnem polji omike in izobrazbe. (Živahno odubra-vanje.)
. Tajnikoma sta bila voljena gdč. Angela Schubert in gospod J. Piši.
Poročilo gospoda predsednika glede na napredek v obče, obravnave posameznih predmetov, stanja discipline itd. glasilo se je relativno zelo ugodno. V nadi, da bode poročilo v prihodnjem letu z ozirom na pojedine zavode še bolje, konča gospod predsednik svoje modro sestavljene opazke z željo, naj bi učiteljstvo skrbno gojilo isto lastnost, katera ga diči, povišuje in mu olajšuje prenašati razne težave še težavnejšega stanu: negovati pravo k ol egija 1 nos t.
O prvem vprašanji „Zakaj se naj učitelj vestno pripravlja na vsako učno uro i 11 kaka bodi ona priprava" poroča gospodičina Grahek — Sevnica. Marljivo sestavljeno poročilo se je vzelo v zadovoljnost na znanje. Obilo dobrih misli in nasvetov dodali so nam o tem vprašanji bodisi v pripravo na pouk sploh ali pa na posamezne predmete razven gospodov predsednika, Mešička, Morica, Skalovnika tudi gospod Skubic, gospa Pire in drugi.
Poročilo o „Izbiri, razvrstitvi ia obravnavi tvarine za spi sne vajo prevzame gosp. učitelj Eržen — Podgorje. Na podlagi večletne J lastne skušnje podal nam je iz svoje temeljito izdelane naloge marsikaj zanimivega. Gospod predsednik se poročevalcu za izborno delo v imenu vseh zbranih prisrčno zahvali.
Po tem prečita gospod učitelj Kramar — Kapele svoje teze, ki so se z malo spremembo soglasno in odobravajo sprejelo. Tudi o tem vprašanji udeleževali so se navzoši živahnega razgovora.
K tretji nalogi: Katero prednosti kaže p r i r o d o p i s n i pouk j) o zakonu združenja in po katerih načelih se naj poučuje? oglasi se gospod nadučitelj Ornik — Brežice. Razpravljalo se je na podlagi dotičnih sestavljenih spisov osobito tvarine pripravljene v „P;idag. Zeit-sehrifi" in pa Sclireiner-Koprivnikove knjige „Priro-dopisni pouk v ljudski šoli". Razni nazori te metode in pa samostojno izražene misli po gg. tovariših ogrevale so nas za njo. Poročilo gospoda Or-nika se je vzelo na znanje, a na predlog gospoda nadučitelja Mešička opustila se je sestava oziroma niso se sprejele nikake teze radi tega ne, ker nam primanjkuje lastne skušnje.
Po rešitvi ostalih točk kakor poročila knjižnih odsekov in volitve v konferenčni odbor, zaključi gospod predsednik konferencijo prečitavši odgovor, oziroma zahvalo c. kr, namestnika, ki želi zbranemu učitejstvu obilnega vspeba, se zahvali gg. poročevalcem za marljivo izdelane referate in ostalim navzočim za vztrajno sodelovanje in pozove učiteljstvo, da sklene to plodonosno sejo s tem, da zapoje zadnjo kitico cesarske pesmi. (Se zgodi.)
Gospod Mešiček se v imenu zborujočih zahvali gospodu predsedniku za naporno in taktno vodstvo in pozove učiteljstvo, da izrazi to svojo zahvalo s trikratnim „živio"-klicem. Upamo, da zares navdušeni trikratni „živio" ni zgrešil svojega namena,
Tako se je konferencija uspešno, častno in v vsestransko zadovoljnost navzočih vrlo obnesla in končala.
Pri telesnem krepilu zavladala je zares ista zadružuost,, katero nam je že med konferencijo, pozneje pa v napitnicah priporočal, zanetil in izražal gospod predsednik sam. Opazovalo so je, da se vzbuja čut med posamezniki, ki se če ohraniti, | in ki jedini le obeta povzdigniti učiteljstvo ob mejni Savi in Sotli na sovrstno stopinjo odličnih učiteljskih društev. Dal nam v to svrho Bog veliko takih moči!
(Razširjene šole.) C. kr. deželni šolski svet štajerski je odredil, da se te-le šole razširijo in sicer: Jednorazrednica pri Sv. Petru v medvedovem selu v trirazrednico, trirazrednico v Hočah, v Framu, Leitersberg-Krčevini in v Rušah pa v štirirazrednice.
(IV. plačilni razred) je na Štajerskem prenehal 111 so dotični učitelji od 1. julija naprej potegnili že plačo po III. plačilnem razredu. Katere šole III. plačilnega razreda se premaknejo v II. plačilni razred, o tem se še c. kr. deželni šolski svet posvetuje z deželnim odborom.
(Okrajni šolski svet cel j s ki) je v svojih zadnjih dveh sejah (junij, julij) med drugim predložil
terno za učiteljsko službo v Noviccrkvi ter za pod-učiteljsko v Fetrovčah; priporočal nekaj učiteljev za podelitev postavnih starostnih doklad; priporočal napravo paralelke na celjski štirirazredni okoliški šoli; imenoval gospoda župnika A. Vodušek-a krojnim šolskim ogledom na eventuelni trški šoli v Vojniku; odklonil predlog okrajnega šolskega sveta Leoben-Radgona, glede predstavljenja lcompetentov itd.
(Pri letošnjem (8.) ferialnem tečaji) za deška rakotvorna dela na Dunaji je 47 udeležencev, kateri so iz nastopnih dežel: Štajersko 1, Kranjsko 8 (med njimi tudi dve gdč. učiteljici), Primorsko 1, Dalmacija 4, Spod. Avstrijsko 9, Gor. Avstrijsko 2, Češko 7, Moravsko 2, Šlezija 2, Galicija 4, Bukovina 5, Predarlsko 1 in iz Bulgarije 1. Iz Koroškega in Solnograškega ni nobednega udeleženca.	T.
(O s o b n a vest.) Profesor na gimnaziji v Ko-toru, gosp. Ivan Macher, je premeščen na ljubljansko učiteljišče.
(Izpitna k o m i s ij a v Lj u b 1 j a n i.) Naučno ministerstvo je za triletno funkcijsko dobo (1895/96 do ] 897/98 incl.) imenovalo nastopne člane c. kr. izpitne komisije za splošne ljudske in meščanske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom v Ljubljani : Predsednik je ravnatelj učiteljišča Fran Hubad; njegov namestnik profesor realke Fran K r e m i n g e r; člani pa profesor realke in okrajni šolski nadzornik Fran Leveč, profesorji učiteljišča Fran Orožen, Viljelm Hala da, Anton Funtek in Anton Kržič, profesor na ženskem učiteljišči in okrajni šolski nadzornik Vilibald Zupančič, profesor na istem zavodu Jakob V o d e b in učitelj glasbe Alojzij Sokol.
(Zrelostni izpiti na c. kr. moškem in ženskem učiteljišči v Ljubljani) so se vršili od 20. do 31. julija. Predsedoval je ravnatelj tamošnje višje realke dr. R. Junovvicz. Na moškem učiteljišči je dobilo zrelostno spričevalo 17 kandidatov, 3 pa dovoljenje za ponavljanje izpita iz jed-nega predmeta čez dva meseca, 1 (eksternist) je reprobiran na jedno leto. Na ženskem učiteljišči je dobilo 8 kandidatinj (7 javnih in 1 eksternistinja) zrelostno spričevalo z odliko, 41 (35 javnih in 6 eksternistinj) spričevalo zrelosti, 5 (3 javnim in 2 eksternistinjam) se je dovolil ponavljalni izpit iz jednega predmeta čez 2 meseca, 3 kandidatinje (1 javna in 2 eksternistinji) so bile reprobirane na jedno leto.
(D r u ž b a s v. M o h o r j a.) I. Letošnje družbine knjige so do malega končane, le tiskanje zadnjih dveh in vezanje bo še nekaj časa trpelo. Iz imenika vidimo, da šteje družba sv. Mohorja letos 72.097 udov, torej se je njih število povišalo za 6145 proti lanskemu letu. Posamezne škofije izkazujejo to-le število: 1. Goriška 7244, 2. Krška 5562. 3. Lavantinska 23.976. 4. Ljubljanska 29.066. 5. Tržaška 3423. 6. Sekovska 430. 7. Somboteljska
312. 8. Zagrebška 543. 9. Scnjska 193. 10. IV reška 110. 11. Videmska 157. 12. Razni kraji 309. 13. Amerika 555. 14. Afrika 207 udov. Družbi nov pridobljen kraj je Afrika, kjer jih je goreč frančiškanski duhovnik v Aleksandriji, ki oskrbuje dušno pastirstvo med tamošnjimi Slovenci, že prvo leto nad 200 udov pridobil. Slava in zahvala njemu in udom! To je pač dokaz, da je vera tudi narodnosti najboljša oskrbovalka.
(Francija). Po uradnem poročilu je padlo število šolskih otrok v Franciji od 1. 1887. do 1892. od 5,421.362 na 5,408.743, torej za 12.619. Javne šole so imele 1887. leta : 4,505.109, svobodne (župne) pa 916.253 otrok; 1892. 1. imele so prve 4,281.1S3, a druge 1,127.560, torej javne so zgubile 223.926, a svobodne dobile 211.307 otrok. — Trošek" za francosko zbornico znaša na leto 7,371.700 frankov, in sicer: dnevnice in plače poslancev ter pisarne 5,328.000, uradniki zbornice 809.000, tiskovine 530.000, pošta in brzojavi 10.000, zdravniki 12.000, pisarniške potrebščine 65.000, kurjava 42.000, raz-svečava 115.332 in potrebe za poslopje 215.000. Troški so posebno veliki za darila, „buffet", knjižnico, časopise in druge potrebščine, posebno pa za žveplenke kaže se 1798 frankov in 30 centimov troška. Koliko „švindlaJ je tu umes, ne pove uradni razkaz!	_
Premembe pri učiteljstvu. Gospod Josip Schmoranzer, učitelj v Žužemberku, je imenovan nadučiteljem v Velikih Laščah, gospod Kri-stislav Bogateč, učitelj v Ricmanji pa je postal nadučitelj v Podgradu. — Gospod Ivan Schamp, podučitelj pri Sv. Ožbaltu ob Dravi dobil je mesto učitelja v Strader.u; gosp. Franc Zidar, pom. učitelj v Laškem trgu pa učiteljsko mesto pri Novicerkvi. — Gospica Terezija Kovačič, poduč. v Zabukovji dobila je stalno jednako mesto v Pletrov-čah. — Gospod Simon Vodeni k, proviz. poduč. v Slov. Bistrici in gospa Viljemi na Lesnika, pod-učiteljica pri Sv. Ani na Ifrembergu sta stalno nameščena. — Učit. kandidat Josip Troha, je dobil službo pom. učitelja na jednorazrednici na Dobovci.
Poziv šolskim vrtnarjem!
Kakor druga leta, zborovala bo pri glavnem shodu „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" 4. in 5. septembra t. 1. v Novem mestu tudi letos sekcija za šolske vrte. Zelo bi vtegnilo pospeševati razvoj šolskega vrta in vzbujati zanimanje za šolsko vrtnarstvo, ako bi šolski vrtnarji razodeli v sekcijskem zborovanji opazovanja in izkušnje, ki so se jim podale pri njihovem vrtnarjenji v raznih oddelkih, kakor v drevesnici, v trsnici, pri gojitvi zelenjadi, kuhinjskih dišavčnic, cvetic, rož itd. Uljudno toraj vabim gospode šolske vrtnarje, da se v Novem mestu v prav obilnem številu vdeleležijo sckcijskega zborovanja za šolske vrte in da razodenejo tukaj praktično izkušnjo in opazovanja iz svoje šol-vrt-narske prakse.	Sekcij s ki načelnik.
Razpis natečajev.
št. 377. Podučiteljska služba.
Na četirirazredni ljudski šoli pri Vel i k i-11 cd el j i je takoj namestiti podučiteljsko službo z dohodki po III. plačilnem razredu in s presto izbo v novem šolskem poslopji.
Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje s spričevalom zrelosti, eventuelno tudi s spričevalom učne sposobnosti in z domovnico opremljene prošnje predpisanim potom do 30. avgusta 1895 pri krajnem šolskem svetu.
Okr. šolski svet v Ormož i, 2. avgusta 1895. 1—2	Za predsednika: Ranner s.
št. ona. Razpis učiteljskih služb.
V tem političnem okraji popolniti je mesta uči-teljev-voditeljev na mešanih jednorazrednicah v li r e z o v i c i, v T a t r a h in v S1 i v j i s slovenskim učnim jezikom.
Plače in užitki, združeni s temi službami razvidni so iz pokrajinskega zakona od 14. decembra 18S8, dež. zale. št. 1 ex 1889.
Prositelji naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem tekom štirih tednov sem predlože.
Za službo učitelja-voditelja v Tatrah zahteva se tudi sposobnost poučevati verstvo. Okr. šolski svet V" o los ko, 4. februarja 1895.
Predsednik: Fabiani s. r.
St. 230.
Razpis učiteljskih služb.
Na petrazredni ljudski šoli z jedno provizorično paralelko pri Sv. Petru blizo Radgone (HI. plač. vrsta) je s 1. novembrom t. 1. druga učiteljska, oziroma podučiteljska, oziroma začasna podučiteljska služba nadomestiti.
Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje pravilno in s spričevalom zrelosti in z dokazom avstrijskega državljanstva obložene prošnje najdalje do 10. septembra t. I. pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Petru blizo Radgone.
Okr. šol. svet v Gornjiradgoni, 3. avg. 1895. i—a	Predsednik.
st-	Natečaj.
(Mesto učitelja in šolskega voditelja.)
Na novo ustanovljeni jednorazredni nemški ljudski šoli 111. plač. razreda v Vitanji je umestiti početkom prihodnjega zimskega tečaja mesto učitelja in šolskega voditelja definitivno, eventuelno tudi provizorično.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje, katere je opremeniti z zrelostnim spričevalom, s spričevalom učne usposobljenosti, z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) in z dokazom usposobljenosti za subsidiarično poučevanje v katoliškem veronauku, potoni predstojnega okrajnega šolskega sveta do 31. avgusta 1895 pri krajnem šolskem svetu za nemško ljudsko šolo v Vitanji. Od šolskega voditelja se zlasti zahteva marljivo negovanje petja in pouka v godbi, zato imajo taki prosilci, ki zamorejo v tem oziru dokazati svojo sposobnost, prednost pred drugimi. Okr. šolski svet v Konjiča h, 1. avgusta 1895.
Predsednik: Wagner s. r.
St.
Služba učitelja-voditelja
se podeli začetkom zimskega tečaja 1895 na jednorazredni, v 111. plačilni vrsti stoječi šoli v Pernicah. Prosto stanovanje je v šolskem poslopji.
Obeh deželnih jezikov zmožni prošnjiki naj svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva in sposobnosti za poučevanje katoliškega veronauka predpisanim potom najdalje do konca avgusta t. I. vložijo pri krajnem šolskem svetu v Pernicah, pošta Ilohenmauthen.
30. julija 1895. Predsednik: Finetti s. r.
Okr. šol. svet Marenberg,
St. 322
Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Spodnji Polskavi ima se do jeseni namestiti podučiteljsko mesto definitivno ali provizorično z dohodki po III. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje prošnje z zreloizpitnim spričevalom, oziroma s spričevalom učne usposobljenosti in domovnico opremljene do 15. avgusta t. I. pri krajn. šol. svetu v Spod. Polskavi. Okr. š. svet S1 o venj eb i s t riški, 10. jul. 1895. 2—2	Predsednik: Kankowsky s. r.
Patent Weixl.
Hols^lia lilop.
Patent Weixl.
Dovoljujem si z ozirom na ukaz visokega c. kr. deželnega šolsk. sveta štajerskega z dne 4. aprila 1895, štev. 2292 p. ii. šolske voditelje, oziroma kraj ne šolske svete opet opozarjati na mojo
higijenično šolsko klop s premakljivim sedalom,
ter se priporočam sklicevaje se na niže spodaj podana priporočila v mnogobrojne naročbe.
2—3
Ivan Weixl,
nadučitelj v Kamnici pri Mariboru.
Vsebina. I. Poziv! — II. Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli. (L. Lavtar.) (II.)
slovje — izobraževalna sila. (Prof. Janko Košan.) (VIII.) — IV. Ljudsko šolstvo
111. Lepo-
, „	„	.v ptujskem in
ljutomerskem političnem okraji od 1875 do 1895. (A. Kosi.) — V. Slovstvo. (Novosti.) — — VI. Listek. (Tutti frutti.) (Rešetar.) — VII. Društveni vestnik. — VIII. Dopisi in druge vesti. — IX. Natečaji in inserat.
Lastnik in založnik: „Zaveza':
Tisk tiskarne sv. Ciiila v Mariboru. (Odgov. L. A. Brože.)