Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (4/10 0C) in soboto (8/11 0C) bo deževalo, v nedeljo (4/10 0C) bo pretežno oblačno.
Četrtek, 17. novembra 2016 številka 46 | leto 63 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50
cena 1,80 €
TAKO mislim
Velenje, 13. novembra - Kulturna dediščina v vezeninah, velenjska društva, vrtci, šole in posamezniki v svojih kulturnih nastopih in medgeneracijsko sodelovanje so tri stvari, ki so zaznamovale dvodnevni mednarodni festival vezenja. V Velenju se dogaja vsaki dve leti, mnogi od razstavljalcev in obiskovalcev pa se nanj vračajo, ker
vedno ponuja lepo doživetje. Tako je bilo tudi letos, ko je na festivalu sodelovalo več kot 200 vezilj in vezilcev, ki se bodo čez dve leti radi vrnili v Velenje.
a bš
-O
■in ■in
=o ■ui
i hO
¡o
■h-
Društvo »general Maister«
Mestna občina Velenje se pridružuje številnim, ki že imajo društva generala Maistra. Iniciativni odbor vodijo dr. Jože Zupančič, Ivo Stropnik in Drago Martinšek, ki vabijo, da se jim pridružite. Njihova glavna skrb bo ohranjanje spomina na zgodovinsko delo generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo, pa tudi na vse na-rodnozavedne Slovence, ki so delovali v programu Zedinjene Slovenije, proti fašizmu in nacizmu ter za samostojno Slovenijo. Delovali pa bodo tudi na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, znanstvenem in športnem področju, vse z namenom razvijanja in utrjevanja domoljubja na področju celotne Šaleške doline. Društvo bo delovalo v celoti nadstrankarsko, ne glede na morebitno politično ali strankarsko pripadnost članov društva. Ustanovna skupščina bo 21. novembra ob 17. uri v vili Bianci.
Vključite se v Movember
Velenje - Mesec november je namenjen tudi ozaveščanju o bolezni moških, predvsem raku prostate. Ta je v Sloveniji najpogostejša oblika te bolezni pri moških. Vsako leto zboli približno 1400 posameznikov. Rak je visoko
Življenje v mehurčkih
Bojana Špegel
V	zadnjih dneh je postala prava krilatica »Če je uspelo Trum-pu, lahko uspe tudi nam«. A stvar ni tako enostavna. Trump je, kot kaže, zmagal, čeprav je dobil veliko manj glasov kot mnogim (tudi meni) nesimpatična Hilary, ameriški sistem volitev pa ga je poslal v Belo hišo... Kjer bodo po novem govorili tudi slovensko. Mali Donald, kot sina kliče naša Melanija - fant je res kopija svojega očeta - namreč z njim govori slovensko. Veliki Donald ju menda rad posluša. In to bo verjetno le ena od prednosti tega, da bo v Beli hiši prva dama naša Melanija. Ki se sedaj podpisuje Melania. Druga prednost bo, da bo morda kakšen odstotek Američanov več vedel, da v Evropi obstaja majhna država Slovenija. Vse ostalo, kar bo prinesla zmaga Trumpa, je za zdaj še v mehurčku. Neznanka torej.
V	različnih mehurčkih živimo tudi doma. Zdravniki še stavkajo. Prav danes bodo morda stavko še zaostrili. Dokler jih ne potrebujemo, smo velikokrat apatični do tega, kar se dogaja v našem zdravstvu. Ko jih potrebujemo, se pogosto samo še čudimo. Ker sistem res razpada. Zato se mi zdi skoraj perverzno, da želijo s krilatico, da se borijo za boljše pogoje za paciente, priti do višjih plač. Ki si jih, kot še mnogi drugi, nekateri med njimi tudi zaslužijo. Vsi pač ne. V istem času so v velenjskem zdravstvenem domu objavili razpis, da iščejo zdravnika in medicinsko sestro, ki znata albansko. Kolegi novinarji so skočili v zrak. Nam, ki živimo v Velenju, pa je jasno, da oba res potrebujejo. Na eni od velenjskih osnovnih šol so mi pred kratkim povedali, da ob začetku šolskega leta skoraj ni bilo dneva, da ne bi k njim prišla kakšna albanska družina vpisat otrok v šolo. Nihče od njih ni znal besede slovensko, tudi angleško in nemško ne. K sreči imajo na šoli nekaj učencev albanske narodnosti, ki že znajo naš jezik, zato jih prosijo za pomoč pri prevajanju. To ni rešitev, Ministrstvo za šolstvo je tisto, ki bi moralo takoj odreagirati. A dokler se to dogaja daleč stran od Ljubljane, je to še eden od mehurčkov, ki obstaja, a še ni počil.
V	nedeljo bo Svetovni dan otroka. V ponedeljek sem poslušala, kako veliko je v Sloveniji dijakov, ki delajo preko študentske napotnice. Vedno več. Pa ne zato, da bi si s tem denarjem privoščili kaj zase. Delajo zato, ker njihovi starši nimajo dela. Ves zaslužek gre za poplačilo družinskih položnic. Zato v akciji Botrstvo sedaj zbirajo denar, da bi pomagali takim družinam. In seveda dijakom omogočili, da bi bili bolj brezskrbni najstniki. Njihovim mlajšim bratom in sestram pa, da bi lahko bili otroci. Brez sramu, ker nimajo, brez skrbi, kaj bo prinesel jutri. Prav jutri bo v Cankarjevem domu konferenca z naslovom Novodobno suženjstvo - prekarne oblike na trgu dela. V zadnjem času se o tem končno govori bolj glasno. Izgorelost, preobremenjenost, nezmožnost načrtovanja prihodnosti, depresija in hude zdravstvene težave so samo nekatere lastnosti naraščajočega prekarnega razreda. Od opisovanja njegovega grozljivega vsakdana pa je potrebno stopiti korak naprej - k oblikovanju rešitev. A prej jih morajo tisti,
ki odločajo o jutri, slišati. Tako pa se zdi, da živijo v zanikanju. V mehurčku torej.
Za konec še to. Vlado Kreslin, ki ga izjemno cenim, je v enem od intervjujev zatrdil: »Če imaš Slovenijo rad, ne poješ o tem, kako jo imaš rad. Ampak kritiziraš tisto, kar v njej ni dobro.« Zato, vidite, moramo tisti, ki nam je dovolj življenja v mehurčkih, postati bolj glasni. Čas je, da mehurčki počijo. Eden za drugim.
ozdravljiv, če je odkrit pravočasno. Zato so leta 2003 v Avstraliji začeli mednarodno gibanje Movember, ki je danes razširjeno po celem svetu. V omenjenem mesecu si moški puščajo rasti brke in s tem ozaveščajo javnost o moških boleznih.
V gibanje se bo vključilo tudi velenjsko društvu za boj proti raku Velenje, ki bo skupaj s podjetjem Skaza Velenje pripravilo preventivno akcijo, s katero že-
lijo prebivalce Šaleške doline in regije opozoriti na omenjeno bolezen. Zato vabijo v ponedeljek, 21. novembra, od 16. do 18. ure v nakupovalni center Ve-lenjka. Tu bodo na stojnici delili zloženke, ki so jih izdelali v ta namen, podjetje Skaza pa bo predstavilo lončke, ki so jih izdelali posebej za movember. Poleg tega se bodo lahko udeleženci slikali z brki in s tem tudi sami podprli boj proti raku prostate.	a tp

a mz
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
«»^AS
17. novembra 2016

LOKALNE novice
Proračun za 2017 še v tem mesecu?
Več za socialno varnost
Šoštanj - V Občini Šoštanj so letos povečali obseg namenskih sredstev za socialno varnost. Socialno najšibkejšim občanom (starejšim od 55 let) omogočajo subvencionirana ali delno subvencionirana kosila, letno pa v poprečju zagotovijo tudi plačilo 450 prehrambnih paketov Rdečega križa družinam in posameznikom. Občina pomaga tudi ob izredni gmotni ogroženosti občank in občanov, potem ko so ti že izkoristili vse zakonske možnosti, da bi svojo stisko rešili.
■ mkp
V dveh letih so si kolo izposodili 15.000-krat
Šoštanj - Počasi se zaključuje sezona kolesarjenja, v Občini Šoštanj pa so že izračunali, kolikokrat so si njihovi občani v dveh letih izposodili kolo. Našteli so 15.000 izposoj. Imajo štiri postaje (v Kajuhovem parku, Tresimirjevem parku, v Metle-čah in Topolšici) z osmimi mesti in dvajsetimi kolesi. Pravijo, da je velenjski projekt BICY odličen primer sodelovanja občin. Dejstvo, da si lahko kolo izposodiš v Topolšici in ga potem vrneš na kateri koli postaji do Velenja in v Velenju, je izjemno. Se je pa za to treba registrirati in dobiti kartico z osebno številko. Ko to imaš, lahko 14 ur na teden kolo uporabljaš brezplačno.
a mkp
Posodobljena občinska spletna stran
Velenje, 11. novembra - Spletna stran občine Velenje je posodobljena s Koledarjem dogodkov, ki obiskovalcem omogoča hiter dostop do prireditev ter ostalih dogodkov, ki se dogajajo v mestu.
Še naprej Mladim prijazna občina
Velenje, 13. novembra - Mestna občina Velenje je bila doslej nosilka certifikata Mladim prijazna občina. Ta certifikat se »izdaja za določen čas«, zahteva pa izpolnitev številnih kriterijev o zagotavljanju načrtne obravnave vprašanja mladine (participacija mladih, organiziranje, informiranje, zaposlovanje, izobraževanje mladih, stanovanjska politika ter skupni projekti mladih in občin). Komisija je ocenila, da so vsi kriteriji izpolnjeni, zato je Mestni občini Velenje podaljšala certifikat Mladim prijazna občina.
a mz
Zaznamovali bodo 20-letnico TIC
Velenje - Jutri ob 17. uri naj bi vili Bianci pripravili prireditev ob 20-letnici delovanja TIC Velenje, ki so jo poimenovali TIC Velenje skozi čas. Ker si želijo, da bi spomine z njimi delila tudi dolgoletni vodja TlC-a Alojz Hudarin in velenjski župan Bojan Kontič, ki bosta ta dan odsotna, so prireditev prestavili na ponedeljek, 28. novembra. V dvorani vile Biance se bo prireditev začela ob 17. uri. To soboto ob 10. uri pa bodo vseeno pripravili tematsko vodenje po vili Bianci, na katerem bodo obiskovalcem predstavili tudi zgodovino TIC-a.
a bš
Sedemdeset let društva upokojencev
Šoštanj - Društvo upokojencev Šoštanj praznuje letos 70-le-tnico delovanja. Jubilej so čez leto zaznamovali z več dogodki, poudarili pa ga bodo s proslavo, ki jo pripravljajo 29. novembra ob 17. uri v večnamenski dvorani Centra starejših Zimzelen v Topolšici.
a mkp
Upajo si slediti sanjam
Velenje - V Domu za varstvo odraslih Velenje, kjer imajo 190 postelj in so vse zasedene, se trudijo slediti sanjam. Te pa so trenutno blizu 5 milijonov vredna naložba v preureditev doma v dom četrte generacije. Na poti do tega cilja jih čaka še veliko nalog, med drugim tudi praznovanje 40-letnice obstoja. Zaznamovali ga bodo s prireditvijo, v sredo, 23. novembra, ob 18. uri v domu kulture v Velenju. Zbranim in gostom, med katerimi bo tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač, nameravajo z barvitostjo vseh generacij pokazati, kako pomemben del lokalne skupnosti predstavljajo.
a tp
Čeprav evropskih in državnih razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev skorajda ni, v Velenju ne bodo brez vlaganj
Mira Zakošek
Velenjski svetniki so na zadnji seji v osnutku in z nekaj pripombami že potrdili proračun za prihodnje leto, občinske strokovne službe ga trenutno usklajujejo, v obliki predloga pa naj bi ga svetnikom predlagali v potrditev na seji 29. novembra. Tako bodo tudi omogočili nemoteno proračunsko delovanje vse od začetka prihodnjega leta.
»Intenzivno proučujemo vse pripombe, ki jih bomo, kolikor bo le mogoče, tudi upoštevali,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki dodaja, da pa vsega nikakor ne bo mogoče, saj gre največkrat za želje po različnih naložbah. Žal na dodatna sredstva ni mogoče računati, kar pomeni, da je treba prerazpore-jati obstoječa. »V zadnjih letih so bili naši proračuni naložbeno in razvojno naravnani predvsem zaradi uspešnega pridobivanja nepovratnih evropskih sredstev. Žal teh razpisov trenutno ni, to čutijo vse občine. Poleg tega pa imamo še drug problem, iz pov-prečnine (dohodnine) ne dobimo dovolj sredstev, da bi lahko pokrili vse zakonsko opredelje-
ne naloge, tako da moramo za te obveznosti prerazporediti tudi sredstva, ki bi jih sicer v občini namenili naložbam,« pojasnjuje Kontič. Občina bi se sicer lahko dodatno zadolžila, kar pa se jim ne zdi sprejemljivo, saj so se
bodo skušali, tudi če prizadevanja, da bi pridobili nepovratna sredstva za sofinanciranje ureditve Tehnološkega parka v Stari vasi ne bodo uspešna, to naložbo vseeno izpeljati. »Interes za vlaganja je med podjetniki velik, to pa bi seveda pomenilo tudi nova delovna mesta,« pravi Kontič, ki
nih zemljišč računajo na 7 milijonov, komunalne infrastrukture 5,3 milijona evrov, iz celovitih teritorialnih naložb naj bi dobili 2,1 milijona evrov, najemnin za stanovanja dober milijon, v pro-
>
Občina si prizadeva, da bi pridobila nepovratna sredstva za sofinanciranje Tehnološkega parka v Stari vasi; to naložbo bi radi izpeljali prihodnje leto, saj pomeni nova delovna mesta.
za kaj takšnega odločali zgolj za najpomembnejše in največje naložbe, ki so jih izvajali tudi s pomočjo nepovratnih sredstev. In nekaj »rezerve« na tem področju vsekakor želijo imeti, če bi vendarle bil objavljen kakšen razpis in bi potem potrebovali sredstva za lastno udeležbo. Predvsem pa
)
V proračunu za prihodnje leto bo 38 milijonov evrov, največ - 4 milijone - namenijo vrtcem.
Bojan Kontič: "Za Tehnološki park v Stari vasi je zanimanje med podjetniki veliko."
napoveduje v prihodnje letu tudi vlaganja ob Velenjskem jezeru in začetek posodobitve starega mestnega jedra.
Sicer pa bo v proračunu za prihodnje leto 38 milijonov evrov prihodkov. Največji delež prihodkov bo predstavljala dohodnina, računajo na dobrih 15 milijonov (blizu 40 odstotkov proračuna). Iz nadomestila stavb-
računu so tudi odškodnine TEŠ v višini 750 tisoč evrov ...
Med izdatki pa so na prvem mestu vrtci, zanje namenjajo dobe 4 milijone evrov in pol. Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest načrtujejo 3,7 milijona evrov, malo manj za občinsko upravo, 2,6 milijona za stanovanjsko izgradnjo, za programe športa 1,7 milijona evrov, urejanje cestnega prometa 1,3 milijona, oskrbo z vodo 1,7 milijona, programe v kulturi milijon, po nekaj manj pa za ravnanje z odpadno vodo, upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest, osnovno šolstvo in delovanje sistema za zaščito in reševanje. Za spodbujanje razvoja malega gospodarstva imajo v proračunu skoraj 800 tisočakov. Seveda so tu še številni drugi programi, ki jih podpirajo.	a
Savinjsko-šaleška naveza
Bela hiša s slovenskim pridihom
Melanija-Melania - Tuš je sestopil - Brez klasja ni kruha - Zaton Celjskih
Pa smo dočakali tudi to. Po tem, ko smo dobili prvega moža v evropski nogometni organizacijo, imamo zdaj prvo damo v »svetovni« - na čelu ZDA. Sevniška Melanija je kot Trumpova Melania prišla v najpomembnejšo ameriško hišo, v Belo hišo. Po teh volitvah je ta svetovna velesila po nečem postala podobna Sloveniji: v obeh državah nekateri menijo, da niso prišli pravi na oblast. V senci tega ameriško-slovenskega volilnega dogajanja so bili pri nas celo nekateri dogodki, ki so za Slovence bolj življenjskega pomena. Dobesedno življenjskega, kot je na primer stavka zdravnikov. Pomembna so seveda tudi druga pogajanja za boljše razmere in plače. Menda celo razprav o slovenski stoterici najbogatejših ni bilo toliko kot običajno. Pa čeprav je bilo v tej vrsti kar dvanajst poslovnežev z našega širšega območja, najvišje Bogomir Strašek, lastnik družbe KLS Ljubno. Ni pa med stoterico več trgovca Mirka Tuša, ki je bil do leta 2010 štirikrat najbogatejši Slovenec. Nekateri menijo, da so volitve najmanj zasenčile svetega Martina oziroma številna martinovanja. Vino pri nas vendarle pridobiva veljavo, vse boljša je njegova kakovost, s to žlahtno kapljico, ki je opevana celo v Zdravljici, tudi vse bolj prodiramo na tuje trge. No, za nas ga bo še vedno dovolj!
Ni pa pri nas za vse dovolj kruha. Vsaj v prenesenem pomenu besede, ki pomeni, da imajo ljudje zaposlitev. Nekaj jih je ostalo »brez kruha« tudi zato, ker ni več klasja oziroma Klasja. Zaradi propada tega podjetja je naprodaj tudi nekaj pekarn, ki pa gredo težko v denar. Novega lastnika je končno dobila vsaj pekarna Mlakar, nekdaj znana zasebna pekarna, kjer so najdlje v Celju pekli kruh v starih pečeh. Potem je tudi ta postala »družbena«, nato prišla pod Klasje in z njim v stečaj. Zdaj jo je kupila Abanka oziroma njena hči Anepremičnine. Ker so Celjani pred časom na tem območju izgubili poslovalnico Abanke, zdaj nekateri menijo, da bi ta banka lahko novo poslovalnico uredila prav tu. Ali bo iz te moke res kaj kruha, kot radi rečemo, bomo šele videli.
Zanimanja tudi ni za Sončne vrtove pri Vranskem. Ta soseska je pred davnimi leti močno odmevala. Ne le zaradi same gradnje, tudi
zaradi »gibanja tal«, kar naj bi povzročila gradnja objektov. Tedaj so se sestajali geologi in drugi strokovnjaki ter iskali rešitve. A jih ni bilo ne za nepremičnine ne za »premičnine« - drsečo zemljo. Leta so tekla in zdaj naj bi se zemljina kar sama umirila. Verjetno pa bodo spet morali strokovnjaki oceniti, ali je umiritev zadostna. Ne z gradnjo niti s terenom pa niso imeli težav v vojniški Novi Cerkvi. Kot smo že pisali, so se tu lotili obnove podstrešja podružnične osnovne šole. Uredili so nove učilnice ter še nekatere druge prostore. Vseh del do začetka novega šolskega leta niso opravili, so pa prostore uredili in predali svojemu namenu zadnji konec tedna. Manj sreče ima vojniška občina z dokončanjem pločnika in kolesarske steze. Gradnja se je ustavila zaradi nekaj kvadratnih metrov zemlje, ki je v zasebni lasti. Še vedno upajo na dogovor, razlastitev bi lahko dokončanje močno zavlekla.
'Pa vendar se premika' pa bi lahko zapisali ob reševanju prostorov šmarske občine. Tu imajo podobne težave, kot so jih imeli v Bro-deh pri Vranskem: nemirna tla, zato se je občinsko poslopje, kjer je imela sedež tudi Upravna enota, začelo posedati. UE je pred nagibanjem že pred leti »zbežala«, občina išče primerne prostore. Uzrli so jih v bližini v Šmarskem hramu, ki pa ga bo treba preurediti. Po več zapletih, tudi zaradi večjega števila lastnikov, naj bi zdaj stvari uredili, edini lastnik naj bi prostore uredil in občina naj bi se vanje preselila verjetno leta 2018. Če se spet kaj ne zatakne. V Celju pa so se prejšnjo sredo spomnili zanje usodnega dogodka. Oziroma za dinastijo Celjskih. Tega dne pred 560 leti so namreč v Beogradu umorili Ulrika II. Celjskega, zadnjega celjskega grofa, in s tem se je začel zaton Celjskih. In boj za njihovo bogato in obsežno dediščino.
Pa še to: med številne večnamenske stvari so policisti PU Celje zdaj uvrstili še gradbene odre. V Celju je enega takih, ki so ga delavci uporabljali za energetsko »oblačenje« bloka, neznanec uporabil kot »odskočno desno« za vlom v stanovanje v višjem nadstropju. Torej je treba tudi v višini paziti na okna.
a k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 19
10. novembra 2016
«»SÜAS
AKTUALNO
3
Kljub izjemno zahtevnemu letu kar nekaj novega
Na mednarodni slavnostni seji sveta Občine Šmartno ob Paki podelili občinska priznanja in nagrade ter podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 11. novembra - Slavnostna seja sveta Občine Šmartno ob Paki kot osrednji dogodek ob občinskem prazniku je bila mednarodno obarvana. Na njej so namreč partnerji v mednarodnem projektu Medkul-turnost družbe za večjo civilno participacijo - občine Breznič-ki Hum (Hrvaška), Wessenste-in (Avstrija) ter Novo selo - Vr-njačka Banka (Srbija) - podpisali listino o sodelovanju in prijateljstvu. S tem dejanjem so, je menil slavnostni govornik župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, postavili temelje za prihodnja sodelovanja na številnih področjih ter tudi praktično podprli idejo in vizijo Združene Evrope. Po njegovem mnenju bo ideja o sodelovanju in povezovanju okolij iz štirih različnih držav padla na plodna tla le, če se bo uveljavila v izmenjavi izkušenj in dobrih praks društev, ustanov in podjetij ter se prenašala na mlade. To Šmarčani znajo, saj letos zaznamujejo tudi 40-letnico podpisa listine o pobratenju z Novim selom v občini Vrnjačka Ba-
nja. »Sodelovanje se s tem utrjuje in stopa na nova pota.« Po besedah Kopušarja imajo kaj pokazati, od drugih pa se lahko veliko naučijo. Sodelovanje s partnerji jemljejo za uspeh, izziv in prilo-
nih avtobusnih postajališč, dopolnitev prometno-turistične signalizacije, izgradnjo manjšega otroškega igrišča, posodobitev treh krajših cestnih odsekov, sanacijo treh plazov, širitev ka-
nih naložb. Pripravljajo projekte za ureditev cestne navezave od železniške postaje do naselja Paška vas, za obnovo baronije in načrt širokopasovnega omrežja. Med uspehe je uvrstil še tekoče financiranje proračunskih porabnikov, sofinanciranje dejavnosti 40 društev, subvencije za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ter za kmetijstvo. V skladu s predpisi so izpolnili
stično gledamo naprej.«
V slavnostnem nagovoru zbranim v polni dvorani šmarškega kulturnega doma se je dotaknil še umeščanja hitre ceste tretje razvojne osi v prostor lokalne skupnosti. »Ta državi projekt prinaša veliko težav in nezadovoljstva, kar se odraža pri reševanju vsakdanjih vprašanj. Izgubili smo medsebojno zaupanje in dobro klimo za sodelovanje
je so podelili občinska priznanja in nagrade občanom, ki so s svojim delom zaznamovali lokalno skupnost na različnih področjih delovanja. Naziv častni občan je prejel Jože Napotnik iz Gavc, grb Občine Franc Kumar iz Slatine, plaketo Občine Ferdinand Krbavac iz Rečice ob Paki ter Valter Golob z Malega Vrha. Dobitnik priznanja župana je bil Drago Tamše iz Gorenja,
Podpisniki listine o sodelovanju in prijateljstvu
Priznanje naziv častni občan je župan Janko Kopušar izročil Jožetu
Napotniku.
žnost, ki jo bo širok krog občanov zagotovo znal izkoristiti.
Ob pogledu na prehojeno pot v zadnjem letu dni je Kopušar poudaril nekatere pridobitve: zamenjavo šestih najbolj dotraja-
nalizacijskega omrežja v Gav-cah, obnovo komunalne infrastrukture na ulici za župniščem v Šmartnem ob Paki, odkupili so objekte in zemljišča, ki bodo omogočila uresničitev načrtova-
vse naloge iz socialne zakonodaje ter srbeli za najbolj ranljive skupine občanov in občank. Kot je še dejal Kopušar, so zahtevno leto še dodatno zaznamovale vremenske ujme, država je odmerila Občini denar še bolj skopo kot leto pred tem. »Kljub temu lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo uresničili vse zastavljene naloge in lahko optimi-
in povezovanje. Kljub premišljenemu in odgovornemu ravnanju vpletenih bo željam in razmišljanju vseh nemogoče ustreči. Zavedamo se svoje odgovornosti do prizadetih občanov in hkrati potrebe po izgradnji cestne infrastrukture, vse ob dejstvu, da ključne odločitve sprejemajo državni organi.«
V nadaljevanju slavnostne se-
priznanja mladim pa so prejeli štirje zlati maturanti: Ana Kro-novšek, Ana Berdnik, Anže Volk ter Dejan Sevčnikar.
Mednarodni pridih slavnostni seji so dodali še nastopajoči -kulturni ustvarjalci iz vseh partnerskih mest - podpisnic listine o sodelovanju in prijateljstvu.
■
Meja tudi v glavah nimamo
Konferenca in okrogla miza na temo Evropska unija in mi v okviru mednarodnega projekta Medkulturnost družbe za večjo civilno participacijo
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 12. in 13. novembra - V okviru mednarodnega projekta Medkulturnost družbe za večjo civilno participacijo, katerega nosilka je Občina Šmartno ob Paki, partnerji pa občine Brezničku Hum (Hrvaška), Wessenstein (Avstrija) ter Novo selo - Vrnjačka Banja (Srbija), finančno ga je podprla EU, so v Šmartnem ob Paki pripravili dva dogodka: konferenco Evropska unija in mi ter okroglo mizo.
Na konferenci v dvorani Marof so predstavniki partnerskih mest v projektu predstavili okolja, iz katerih prihajajo, s pomočjo vi-deoposnetka pa jih je nagovoril tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes. Ta je med drugim menil, da je mednarodni projekt za območje z nekaj več kot 3000 prebivalci izjemen dosežek »Uspeli ste združiti več kot 300 udeležencev iz štirih držav. S tem ste pokazali, kaj se lahko doseže z vztrajnostjo, trdim delom, pogumom. Ste vzgled vsem krajem po Sloveniji in tudi po Evropi, da majhnost ni ovira za dosego velikih ciljev.« Kot je še med drugim dodal, Evropa potrebuje več solidarnosti, dialoga, povezovanja in posluha za državljane ter njihove potrebe. Ob koncu konference so pozornost namenili še 40-letnici sodelovanja Občine Šmartno ob Paki ter Novega sela iz srbske občine Vrnjačka Banja.
Dan kasneje pa so na okrogli mizi v dvorani šmarškega kulturnega doma nekoliko podrobneje osvetlili področja, na katerih bi lahko sodelovanje okrepili, se učili eden od drugega, izmenjali primere dobrih praks, pridobili ideje za nadaljnje sodelovanje. Po mnenju podžupana Ob-
čine Weissenstein ter poslanca državnega parlamenta Kärnten Manfreda Ebnerja bo povezovanje, sodelovanje, razumevanje za obstoj Evrope potrebno. Poleg kulturne izmenjave vidi možnosti sodelovanja z Občino Šmartno ob Paki v prvi fazi v šolskem partnerstvu.
Zoran Hegedič, župan Občine Breznički Hum, nam je dejal, da
ima njihova lokalna skupnost veliko izkušenj v mednarodnih projektih Evropa za ljudi. Z Občino Šmartno ob Paki bi lahko izmenjali primere dobrih praks na vsaj 10 področjih - od gasilcev, ostalih društev, osnovne šole do gospodarstva.
»Naše dosedanje sodelovanje
z Občino Šmartno ob Paki temelji predvsem na izmenjavi primerov dobrih praks v osnovnem šolstvu. V prihodnje ga nameravamo nadgraditi, sodelovanje pa razširiti še na ostala področja, kot so kultura, šport ... Prepričan sem, da bodo tudi naši obrtniki, podjetniki našli skupne izzive,« je v pogovoru menil Žarko Mar-kovic, vodja delegacije Novega
sela iz občine Vrnjačka Banja.
Kultura, šport, kulinarika ...
Janko Kopušar župan Občine Šmartno ob Paki je z zadovoljstvom ugotavljal, da so kot nosilci projekta in organizatorji s pomočjo tamkajšnjega javnega za-
voda Mladinski center, društev in posameznih občanov projekt izpeljali na najboljši možni način. »Sam nisem bil niti za trenutek skeptičen, ali bo lahko naša lokalna skupnost enakovredna partnerica v mednarodnem projektu ali ne. Sebi in drugim smo dokazali, da zmoremo, da imamo znanje, možnosti. Sinergija se je pokazala, volja, pripravlje-
nost tudi. Meje so velikokrat v glavah posameznikov, mi pa smo tokrat dokazali, da jih nimamo niti tam. Vsi vpleteni smo prišli do enakega spoznanja, da lahko računamo drug na drugega.«
Projekta je uradno konec, vendar je prepričan, da bodo vezi, ki so se spletle, pletli še naprej, kajti ideje o sodelovanju so se porodile za kulturo, šport, gospodarstvo, kulinariko . Njihovi nosilci uresničitev pa bodo predvsem mladi, društva in podjetniki. Morda, je še razmišljal, povezave ne bodo zaživele
v takšni meri, kot bi si vsi želeli, le zaradi stroškov in finančnih omejitev. Ideje o sodelovanju so zapisali na listke, prav tako odgovore na vprašanja, kaj je bilo pri izvedbi projekta dobro. In kaj so zapisali? Pohvalili so organiziranost dogodka, ljubeznivost, gostoljubnost domačinov, dobro voljo, praznično razpoloženje .
Ob koncu okrogle mize so v avli šmarškega kulturnega doma odprli še razstavo slik, nastalih na mednarodni Martinovi likovni koloniji.
Ob koncu okrogle mize o ovrednotenju projekta so menili, da je uradno tega konec, zagotovo pa bodo še naprej pletli vezi, saj so našli mnogo stičnih točk. Enakega mnenja je bila tudi Maria da Conceigao Canelas, inšpektorica oziroma nadzornica projekta, kije dogajanja nadzorovala minuli vikend.
Pospešiti aktivnosti za izgradnjo hitre ceste
Velenje, 10. novembra - Na pobudo lokalnega odbora SMC Šaleška dolina in v sodelovanju z Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os so se sestali predsedniki lokalnih odborov SMC Šaleške in Koroške, ker se skupaj zavzemajo za umestitev trase 3. razvojne osi v državni prostorski načrt v delu A1 (Šentrupert - Velenje) in pospešitev aktivnosti na relaciji Slovenj Gradec -Velenje. Podprli so obstoječo traso, sprejem državnega prostorskega načrta pa pričakujejo še letos. Prav tako pričakujejo, da bo Državni zbor spoštoval poroštveni zakon, ki bo Darsu omogočil nemoteno financiranje gradnje štiripasovnice na relaciji Šentrupert- Velenje- Slovenj Gradec in da se pospešijo aktivnosti za začetek gradnje (odkupi zemljišč).	■
Predstavniki Lokalnih odborov SMC Koroške in Šaleške doline zahtevajo čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste
Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

17. novembra 2016
Manj računovodskih in več splošnih tem
Mreženje eden od ciljev regijskega srečanja podjetnikov
Tatjana Podgoršek
Velenje, 10. novembra - V restavraciji Pod Jakcem v Velenju je računovodska sekcija Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice pripravila četrto Regijsko srečanje podjetnikov. Udeležilo se ga je blizu 50 podjetnikov ali njihovih predstavnikov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, kar je nekaj manj kot predhodno leto. »Lani je bil odziv večji zaradi obravnavane teme - uvedba davčnih blagajn, kar je zanimalo tudi številna društva. Tudi tokrat menim, da so te bile aktualne,« nam je dejala Petra Pleterski, predsednica sekcije.
Na letošnjem so se udeleženci seznanili z učinki uvedbe davčnih blagajn, z zanimanjem so prisluhnili napotkom, kako poiskati nove poslovne partnerje ter se zavarovati pred tveganjem neplačila, kako uspešno prodati sebe, o digitalnem gospodarstvu ter o izpolnitvi zahtev glede ureditve požarne varnosti. Uradni del so sklenili s predstavitvijo temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega defi-brilatorja.
Po mnenju sogovornice je letošnji odziv pokazal, da so podjetniki v regiji Saša srečanje dobro
sprejeli. Ob tem pa so zaznali, da jih računovodske teme manj zanimajo. Njihovo večjo pozornost pritegnejo bolj splošne potrebe. Pred štirimi leti, ko so prvič organizirali srečanje, so ga z
servisa, »če pa ta srečanja vplivajo na manjše število garažnih servisov, kar je prav tako eden od namenov, pa ne vem. Vem pa, da so nam ti nelojalna konkurenca.«
ter strokovnimi institucijami.«
Do konca leta bo sekcija organizirala še seminar na temo mini davčne reforme, januarja prihodnje leto o pripravi zaključnega računa in davčnih obračunov
Pomemben del srečanja je tudi mreženje podjetnikov.
namenom seznaniti podjetnike o obstoju sekcije in pomenu kakovostnih računovodskih servisov ter »kaj vse moramo računovodje in knjigovodje vedeti za uspešno servisiranje podjetnika.« Po mnenju Petre Pleterski sekcija postaja prepoznavna, odziv na srečanjih naj bi potrdil večje zavedanje podjetnikov o dodani vrednosti storitev kakovostnega
Petra Pleterski še meni, da je poleg predstavitve aktualnih tem srečanje pomembno tudi za spoznavanje podjetnikov med sabo, izmenjavo primerov dobrih praks, sklepanje poslov ... »... skratka za mreženje, kar je danes zelo pomembno. To kažejo izkušnje, ki jih imamo pri sodelovanju z zgornjesavinjskim društvom računovodij in revizorjev
za leto 2016. Tudi sodelovanje z Društvom varnostnih inženirjev Velenje, s katerim se je sekcija tvorneje povezala letos, je namenjeno pridobivanju novih znanj. »Računovodski servisi se sami nenehno izobražujemo, saj je to nujno potrebno, sploh zaradi zelo pogostega spreminjanja zakonodaje pri nas,« je še dejala Petra Pleterski.	a
Napake želijo čim prej odpraviti
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje praznuje 40 let delovanja - V Šaleški dolini blizu 5000 manjših podjetij, članov zbornice le 330 - Znova servis
Tatjana Podgoršek
Danes (v četrtek) ob 19. uri bo v dvorani vile Bianca v Velenju slovesnost, s katero bo tukajšnja območna obrtno-pod-jetniška zbornica zaznamoval 40-letnico delovanja.
Maša Ipavec, sekretarka zbornice, je povedala, da delo zbornice že štiri desetletja temelji na treh stebrih, in sicer izobraževanju, združevanju in svetovanju. Zagotovila je, da v tej smeri deluje tudi nova strokovna služba na območni zbornici in da bodo njene osnovne usmeritve takšne tudi v prihodnje.
Delež slabih 7-odstoten
O tem, kakšen je delež obrti in podjetništvo v gospodarstvu Šaleške doline, Ipavčeva meni, da je težko govoriti. Kajti - pojasnjuje - kar precej samostojnih obrtnikov in manjših d. o. o.-jev ne opravlja dejavnosti povsem samostojno, ampak so podizva-jalci pri večjih sistemih. »Ti se običajno za članstvo v zbornici ne odločijo, ker ne zaznajo pravih ugodnosti. Treba pa je tudi priznati, da se je ob prehodu iz obveznega v prostovoljno članstvo leta 2013 število članov zbornice več kot prepolovilo, iz 800 na danes vsega 330. Glede na to, da je v Šaleški dolini blizu 5000 manjših podjetij, je
njihov delež v gospodarstvu doline manj kot 7-odstoten. Zato je eden od prednostnih ciljev zbornice najprej ohraniti članstvo, tega pa nato na osnovi kakovostnega opravljanja poslanstva povečevati.«
vso dokumentacijo za povezovanje s podjetji v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem. Pri tem se po potrebi povežejo tudi s tujimi ministrstvi. Na vprašanje, ali so omenjene prednosti člani zbornice že prepoznali in možnosti tudi izkoriščajo, je Maša Ipavec odgovorila: »Tisti, ki so se včlanili v času, ko znova opravljamo celovit servis, nas redno obiskujejo. Žalosti pa me, da tega še niso zaznali starejši člani zbornice. Za ponovno pridobitev njihovega zaupanja nas čaka še precej dela.«
Maša Ipavec: »Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Velenje znova zagotavljamo članom celovit servis.«
Na napakah se učimo
V preteklosti je bila velenjska območna obrtno-podjetniška zbornica med najboljšimi tovrstnimi zbornicami v državi. Po mnenju mnogih njenih članov je bila stanovska, strokovna in nestrankarska organizacija, ki
je zastopala njihove interese in skrbela za njihov ugled. V zadnjem času pa je na terenu slišati, da ni več tako. »Bom rekla, da se na napakah učimo in si jih prizadevamo čim prej odpraviti.« Za dokaz je navedla, da po prihodu nove strokovne službe na zbornico ta znova nudi članstvu celovit servis, kar pomeni, da znova deluje e-točka, nemoteno vodijo obrtni register, pohvalijo se lahko s kakovostnim svetovalnim servisom za področje varnosti in zdravja pri delu, delovnopravne zakonodaje, davčne ureditve ter v času globali-zacije z zelo pomembno pomočjo podjetnikom pri povezovanju s tujino. Slednjim pripravijo
Regionalni karierni sejem MojeDelo
Celje, 23. novembra - Karierni sejem je ena od aktivnih oblik iskanja zaposlitve. Gre za edinstveno priložnost, v kateri lahko brez predhodnih selekcijskih postopkov iskalci zaposlitve opravijo zaposlitveni razgovor z delodajalci, ki v tem trenutku zaposlujejo ali pa že sedaj načrtujejo, da bodo zaposlovali v naslednjih mesecih. Regionalni karierni sejem MojeDelo.com bo v sredo, 23 novembra, med 10. in 18. uro na Celjskem sejmu. A karierni sejmi niso samo za tiste, ki trenutno iščejo novo službo. Poleg zaposlitvenih razgovorov dogodki ponujajo tudi informacije o trgu dela, pripravi na iskanje prve zaposlitve in predstavljajo številne možnosti za gradnjo posameznikove karierne poti. Sveže ideje in nasveti uspešnih poslovnežev, ki predavajo na tovrstnih sejmih, lahko mnogim pomagajo do lastnih uspehov.
a bš
(à
GOSPODARSKE novice
Kdo so najbogatejši?
Ljubljana - Revija Manager je objavila podatke o tem, kdo so letos najbogatejši Slovenci. Sto najbogatejših Slovencev ima pod palcem 4,6 milijarde evrov. Na vrhu lestvice že tretje leto zapored kraljujeta zakonca Login, glavna ustanovitelja in največja lastnika podjetja Ou-tfit7, sledi jima največji lastnik skupine Interblock Joc Pečečnik, na tretjem mestu lestvice, ki jo pripravlja revija Manager, pa sta Tatjana in Albin Doberšek. Z lestvice, na katero si se letos lahko uvrstil, če premoreš 17,6 milijona evrov, je izpadel Mirko Tuš, ki je bil prva štiri leta najbogatejši Slovenec.
In kdo so najbogatejši na savinjsko-šaleškem območju? Na seznamu ni dosedanjih Gvida Omladiča, Tomaža Ročnika in družine For-štner. Je pa na 11. mestu s 67,5 milijoni evrov Bogomir Strašek (KLS Ljubno). Na 14. mestu je družina Jager (nakupovalni center imajo tudi v Velenju, težki pa so 57 milijonov evrov. Na 80. mestu sta Igor in Tanja Skaza (Skaza) z 19,5 milijona evrov, na 96. pa Uroš Merc (Bisol Grup) z 18,9 milijona evrov.
BSH naj bi prodajo podvojil
Nazarje - Nemška skupina BSH bo prodajo gospodinjskih aparatov v prihodnjih desetih letih podvojila - na 25 milijard evrov. To je priložnost za nadaljnjo rast tovarne BSH Hišni aparati v Nazarjah. Sedaj pri njih izdelajo sedem milijonov malih gospodinjskih aparatov na leto, najdražji pa v trgovini stane štiri tisoč evrov. Skupina BSH je samo v opremo in proizvodne linije v tovarni v Nazarjah že doslej vložila 250 milijonov evrov.
Blaž Košorok v družbi Akrapovič
Ljubljana - Blaž Košorok, nekdanji šef ljubljanske toplarne (Te-Tol) in nekdanji šef holdinga HSE, je postal eden od direktorjev družbe Akrapovič, poroča Siol. Zadolžen bo za splošno komercialno področje: prodajo avtomobilističnega in motociklističnega segmenta, logistiko, pravo in kadre.
Skaza v evropskem projektu ločevanja odpadkov
Velenje - Podjetje Skaza se je vključilo v evropski projekt ločevanja odpadkov in uporabe bioloških odpadkov Region to Sustain. V Skazi so se že pred časom povezali s komunalnim podjetjem Uni-kom iz Osijeka. Osiješkim gospodinjstvom so ponudili 3.500 kuhinjskih kompostnikov Organko. Hrvaški partner je pridobil evropska sredstva, vložek v projekt pa se bo povrnil s prihranki za odlaganje odpadkov in z nižjimi transportnimi stroški. Projekt je, pravijo, odličen primer dobre prakse krožnega gospodarstva in ga bodo skušali prenesti tudi v druge dele Hrvaške in Slovenijo.
Stanovanja gredo za med
Ljubljana - DUTB očitno uspešno ponuja nekdanji Vegradov polom Celovške dvore. Zavezujoče ponudbe za prvih 56 stanovanj od skupaj 226 zbira do 29. novembra. Zanimanje je zaradi nizkih cen menda zelo veliko, zato bo na trgu že kmalu novih 51 stanovanj iz Celovških dvorov. Tisti, ki bodo 'izviseli' pri prvem nakupu, bodo imeli prednost pri drugi ponudbi. V novem paketu bo na voljo 5 garsonjer, 21 dvosobnih, 17 trisobnih in 8 štirisobnih stanovanj.
Sofinancirajo daljinsko ogrevanje na obnovljivo energijo
Ljubljana - V petek je ministrstvo za infrastrukturo objavilo javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije za obdobje 2016-2020. Javni razpis v vrednosti osem milijonov evrov bo v celoti izveden s sredstvi Kohezijskega sklada. Razpisana sredstva bodo namenjena gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom
Za kadrovske štipendije 18,4 milijona evrov
Ljubljana - Ministrstvo za delo pa bo v kratkem objavilo javni razpis za sofinanciranje izvajanja regijske sheme kadrovskih štipendij. Na voljo bo 18,4 milijona evrov.
Pazite se prevarantov
Ljubljana - Ste davčni dolžnik? Pazite se prevarantov. S Fursa so sporočili, da so prejeli sporočila, da davčnim dolžnikom podjetje iz Ljubljane za plačilu ponuja ustavitev izvršbe. Gre seveda za goljufijo.
Svojo storitev vam ponujajo tudi lažni finančni inšpektorji, ki želijo vnaprejšnje plačilo davkov. Klicatelji se predstavljajo kot zaposleni na davčni upravi. Zavezancem za vnaprejšnje plačilo določenega zneska, ki naj bi bil davek, obljubljajo naknadno kar 10-krat večji znesek. Po začetni denar želijo priti kar domov.
Tuš Holding ima novega direktorja
Celje - To je postal Janez Videmšek, dosedanji direktor korpora-tivne varnosti skupine Tuš in nekdanji varnostnik predsednika Janeza Drnovška. Videmšek ima dolgoletne izkušnje pri upravljanju in vodenju sistemov, pravijo v Tušu. V Tušu tudi pravijo, da sanacija skupine poteka v okviru zastavljenih načrtov. Letos tudi končujejo prenovo 25 trgovin.
a mz
■
Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 5
17. novembra 2016
""^Jis
GOSPODARSTVO
5
Dražje od varovanja so tatvine in povzročena škoda
Gorenje Varovanje prioritetno varuje družbe Gorenja, svoje usluge pa nudi tudi zunanjim naročnikom
Mira Zakošek
Pred nedavnim je vodenje Gorenja Varovanje prevzel mag. Ka-rol Turk, ki je, preden je prišel v Gorenje, delal v policiji. Delovne izkušnje mu vsekakor pomagajo pri nadaljnjih razvojnih usmeritvah. Povabili smo ga na pogovor. Varovanju namenja Gorenje že vsa leta veliko pozornosti, zato je to že zdavnaj preraslo nekdanjo čuvajsko službo. Kako pa ste organizirani sedaj in za kakšne naloge ste pooblaščeni? "Varovanje je organizirano kot organizacijska enota znotraj delniške družbe Gorenje. Je služba, ki opravlja dejavnost zasebnega varovanja in za ta namen imamo pridobljenih več licenc zasebnega varovanja: licenca za varovanje ljudi in premoženja, varovanje oseb, licence za varovanje javnih zbiranj, varovanje prireditev v gostinskih lokalih, prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk in licenci za načrtovanje ter izvajanje tehničnega varovanja. Največji delež zaposlenih predstavlja varnostno osebje, ki poleg izvedbenih aktivnosti varovanja sodelujejo s strokovnimi delavci tudi pri načrtovanju varovanja. Ko govorimo o varnostnem osebju, je treba omeniti, da so to varnostniki, varnostniki telesni stražarji, operaterji VNC, varnostni tehniki, pooblaščeni inženir varnostnih sistemov in varnostniki nadzorniki ter varnostni menedžer.« Prioritetno varujete Gorenje, za kaj vse skrbite?
»Varovanje predstavlja del in-
tegralnega varnostnega sistema družbe Gorenje, d. d., in je tako hkrati tudi del korporativne varnosti zagotavljanja čim višje stopnje varnosti za ljudi in premoženje. Dejavnost Varovanja je v skladu s krovno varnostno politiko Skupine Gorenje, s področno politiko pa načrtujemo in izvajamo varnostne ukrepe za varovanje ljudi in premoženja na varovanih območjih družbe pred nezakonitimi ravnanji, poškodovanjem ali uničenjem. Gre za varnostne aktivnosti na varovanih območjih družbe na različnih lokacijah v Sloveniji kot tudi za izvrševanje aktivnosti krovne varnostne politike na lokacijah Gorenjevih družb v tujini, npr. Gorenje-ve tovarne v Valjevu, Zaječarju, Stari Pazo-vi idr.«
Svoje usluge pa ponujate tudi na trgu?
»Kot je že omenjeno, je večina naših aktivnosti in virov usmerjenih za potrebe Gorenja. Vendar nekaj storitev varovanja v tistem delu, ki je za nas še tržno sprejemljiv, ponujamo tudi na trgu. Pri tem lahko govorimo predvsem o storitvah tehničnega varovanja, v katerih lahko na trgu dosegamo vsaj približno ciljno ceno. Manj pa ponujamo storitve fizičnega varovanja, ker so žal razmere
na trgu na tem področju za nas izredno neugodne. Omeniti je potrebno, da na trgu zasebnih varnostnih storitev prevladujejo nizke cene, ne glede na kakovost oziroma nekakovost, in temu posledično so primerne tudi plače
Mag. Karol Turk
varnostnikov. Pri nas pa sta delo in kakovost dela varnostnega osebja ovrednotena drugače kot na trgu varnostnih storitev, kar pomeni, da so zahteve višje in dela ustrezneje plačana.« Kako sledite sodobnim trendom na tem področju? »Tako kot na drugih področjih je tudi pri varnosti oziroma zasebnem varovanju prisoten sta-
len razvoj metod, znanja in sredstev. Gre za pomemben razvoj na področju tehničnega varovanja, prav tako pa tudi razvoj fizičnega varovanja s poudarkom na profesionalnem in osebnem razvoju zaposlenih s permanentnim usposabljanjem in strokovnim izpopolnjevanjem. Mi se s temi izzivi precej uspešno soočamo, namreč v delu sistemov tehničnega varovanja sodelujemo s partnerji, ki sledijo novim trendom in smernicam zagotavljanja varnosti z boljšimi, zmogljivejšimi elementi varovanja. Sodelujemo s strokovnimi združenji in varnostnimi podjetji, predvsem s prenosom dobrih praks, prav tako pa sodelujemo z izobraževalnimi ustanovami, ki izvajajo programe zasebnega varovanja. Ni pa zanemarljivo dejstvo, da se zaradi spremenjenega varnostnega okolja in novih varnostnih izzivov zasebno varovanje kot dejavnost razvija v duhu paradigme družbene varnosti in tako prevzema novo vlogo v konceptu človekove varnosti, ki je v bistvu končni smisel vseh varnostnih prizadevanj.«
Kaj vse pa nudite pravnim osebam?
»Pravnim osebam, samostojnim podjetnikom, torej organizacijam zasebnega in javnega sektorja, ponujamo predvsem storitve tehničnega varovanja, kot so protivlomni sistemi, video nadzorni sistemi, sistemi pristopne kontrole in sistemi registracije delovnega časa. Opažamo bistven porast povpraševanja podjetij in drugih organizacij po sistemih pristopne kontrole, torej t. i. pristopa z osebnimi identifikacijskimi napravami, kot so kartice ali ključki ter čitalniki teh naprav za omejitev in nadzor dostopa do lokacij, objektov in pro-
storov. Zanimivi in vedno bolj uporabni so tudi sistemi za registracijo delovnega časa, ki so dejansko osnova za obračun plač.« Pravite, da je veliko zanimanja za sistem za registracijo delovnega časa. Kaj vse omogoča ta sistem?
»Ko govorimo o sistemu za registracijo delovnega časa, je dobro vedeti, da gre za informacijski sistem, ki omogoča celoten proces planiranja in evidentiranja prisotnosti in odsotnosti zaposlenih. Ta sistem ima tudi nadgradnjo, povezavo s kadrovsko evidenco in izvozom podatkov v obračun plač zaposlenih. Če zadevo tehnično predstavimo, lahko povemo, da imamo v takšnem sistemu terminal oz. čitalec, ki s pomočjo brezkon-taktne kartice ali ključka omogoča evidentiranje do 20 različnih dogodkov in izpis ur oz. stanja v zvezi z delovnim procesom zaposlenih. Čitalec je povezan z nadzornim računalnikom, ki omogoča spremljanje in obdelavo podatkov, ki jih uporabniki beležijo s karticami oz. ključki. Ti podatki pa so osnova za obračun plač.«
Varujete pa tudi stanovanja in hiše?
»Pomembno je zavedanje, da ne smemo zanemariti pomena socialne in varnostne situacije ter dogodkov v svetu, ki so žal iz dneva v dan bolj prisotni tudi pri nas. Pomeni, da se tudi v naših okoljih pojavlja vse več neželenih, škodnih dogodkov. Lastnikom stanovanj in hiš kot situacijsko prevencijo ponujamo varovanje s sistemi tehničnega varovanja, predvsem s protivlo-mnimi sistemi oz. alarmnimi sistemi, ki so dobra dopolnitev mehanske zaščite, kot so vrata, ključavnice, rešetke idr. Učinkovita
rešitev so tudi video nadzorni sistemi, za katere lahko rečemo, da so nadgradnja alarmnih sistemov. Zato pri njih velja pravilo, da alarmni sistem vlomilca odžene, video nadzor pa ga kasneje pomaga izslediti. Oprema video nadzornega sistema je dandanes dejansko cenovno dostopna širšemu krogu kupcev oz. uporabnikov. Zavedati pa se moramo, da lahko s sistemi za nadzor posegamo v osnovne človekove pravice in svoboščine, zato je pri vzpostavljanju video nadzornih sistemov potrebno poznati, spoštovati in uveljavljati določila Zakona o varstvu osebnih podatkov«
Pa vaši načrti!
»Zavedamo se velikosti družbe Gorenje kot tudi razpršenosti njenih poslovnih enot v Sloveniji in svetu. Temu primerna so tudi tveganja, za katera moramo imeti ustrezne odgovore in predvidene ukrepe za zmanjšanje teh. Načrtujemo posodobitev celotnega varnostnega sistema Gorenja, ki se deloma že izvaja, in v sklopu tega tudi novo definiranje funkcije službe varovanja. V prihodnjem mesecu ali dveh bo Varovanje nastopilo z novo celostno podobo oz. z novim logotipom, torej oznako, ki je oblikovana v skladu s podobo korporacijske identitete Skupine Gorenje. Načrtovanje varnosti je zagotovo proces, ki zahteva veliko znanja in izkušenj, vse to pa je potrebno tudi za organizacijsko in tehnično načrtovanje naše dejavnosti. Vsekakor pa se bomo tudi v prihodnje trudili izvajati dogovorjene aktivnosti kakovostno in v zadovoljstvo vseh udeleženih.«

Gorenje tudi ob devetmesečju uspešno
Ustvarili so za dobrih 900 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj tri odstotke več kot lani, in za 4,1 milijona evrov dobička, kar je 50 odstotkov več kot lani v enakem času
Na dobro poslovanje vpliva rast prodaje premijskih blagovnih znamk, prodaja aparatov Asko že dosega 7,6 odstotka.
Panasonic ne bo prevzel Gorenja
Velenje, 10. november - Panasonic Corporation, ki je opravljal skrbni pregled Gorenja, je sporočil, da za zadaj ne bo povečal svojega kapitala v tem podjetju. Med drugim so zapisali: »Po opravljenem skrbnem pregledu smo zaključili proces vrednotenja in presoje, upoštevajoč vse relevantne dejavnike, kot so trenutne razmere na trgu, trenutna Gorenjeva lastniška struktura, analiza rezultatov skrbnega pregleda z našega vidika itd. Kot rezultat takšnega vrednotenja in presoje smo zaključili, da povečanje lastniškega deleža v Gorenju ni v skladu s trenutno investicijsko strategijo Panasonic Corporation.« Zapisali so še, da bodo nadaljevali poslovno sodelovanje z Gorenjem, v katerem imajo nekaj več kot 10-odstotni tržni delež. S tem se je že seznanil tudi nadzorni svet Gorenja. Ocenili so, da odločitev družbe Panasonic o tem, da trenutno ne bo nadaljeval s povečevanjem lastniškega deleža v družbi, ne vpliva na cilje in samostojen razvoj Skupine Gorenje.
Kaj je bilo v resnici odločilno, da se Panasonic ni odločil za nakup, je za zdaj še predmet ugibanj. Je bila to v zadnjih tednih visoka rast delnic Gorenja, ali je svoje rekla slovenska politika (ki menda ni najbolj navdušena za prodajo), ali Panasonic trenutno ne gradi svoje poti na širjenju na evropske trge, ali morda kaj tretjega oziroma splet različnih okoliščin. Verjetno bo to vprašanje neodgovorjeno še kar nekaj časa.
Borza je zaradi te odločitve Panasonica za nekaj dni ustavila trgovanje z Gorenjevimi delnicami, ta teden pa so te precej zdrsnile.
a mz
Mira Zakošek
Gorenje nadaljuje dober trend gospodarjenja, ki so ga začeli v zadnjem četrtletju lanskega leta, tudi letos. Tretje četrtletje letošnjega leta je bilo najuspešnejše. Dobro pa kaže tudi v tem obdobju. Glede na višino naročil lahko upajo, da bo zadnje četrtletje tega leta rekordno. Trenutno kaže, da naj bi v zadnjem četrtletju ustvarili za okoli 350 milijonov evrov prihodkov, kar bi pomenilo ob koncu leta 7,6 milijona evrov dobička.
V obdobju od januarja do konca septembra je Skupina Gorenje ustvarila za 900,9 milijona evrov prihodkov od prodaje (2,9 odstotka več kot lani) in 4,1 milijona evrov dobička (50 odstotkov več). K temu je največ prispevalo tretje četrtletje, zelo zadovoljni pa so tudi z izboljšanjem prodajne strukture, saj
narašča prodaja izdelkov z višjo dodano vrednostjo. EBITDA je znašal 60,5 milijona evrov, EBIT pa 25,2 milijona evrov, kar predstavlja 54,5-odstotno rast.
Rast prodaje premijskih in inovativnih aparatov
Na dobre poslovne rezultate je še posebej uspešno vplivala prodaja malih gospodinjskih apa-
ratov in boljša struktura prodaje velikih aparatov. Ocenjujejo, da so na to v veliki meri vplivala marketinška vlaganja. Premij-ska blagovna znamka je zrasla v strukturi prodaje kar za 7,9 odstotka. Okrepili pa so tudi prodajo drugih premijskih in inovativ-nih aparatov.
Krepijo prodajo na trgih Beneluksa
Na evropskih trgih ohranjajo deleže, še posebej pa so zadovoljni s krepitvijo prodaje na trgih Beneluksa, srednje in vzho-
dne Evrope, vključno z Rusijo in Ukrajino, pa tudi Avstralije in ZDA.
Obvladujejo stroške
Hkrat s prizadevanji za čim večjo prodajo vlagajo velike napore tudi v stroškovno obvladovanje materiala in surovin. Na tem področju so veliko prihra-
>V zadnjem četrtletju naj bi ustvarili kar za 350 milijonov evrov prihodkov, leto pa sklenili s 7,6 milijona evrov dobička.
nili, prav tako pa tudi v logistiki in garancijskih posegih. Skrbno so obvladovali tudi valutna tveganja, ki so jim lani in predlani povzročila največ težav.
Spreminjajo organiziranost
Uprava je nadzornemu svetu predstavila, ta pa je tudi že potr-
dil novo organiziranost Skupine Gorenje, ki so jo predvideli že v strateških usmeritvah. Prihodnje leto bodo prešli iz klasične funkcijske organiziranosti v poslov-no-produktno organizacijo, v ka-
teri bo še več prostora za podjetniški pristop in osredotočenost na nadaljnje povečevanje uspešnosti poslovanja, poudarjajo.
> Uspešno prodajajo v države Beneluxa, srednje in vzhodne Evrope, pa tudi v Avstralijo in ZDA.
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
»«WAS
17. novembra 2016
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 9. november
Med člani komisije ddržavnega zbora za nadzor javnih financ je završalo, ko so izvedeli, da predsednik upravnega odbora družbe Marko Simoneti kljub odstopu funkcijo še vedno opravlja.
Premier Cerar je po delovnem posvetu o tem, kako zmanjšati razkorak v razvitosti znotraj jugovzhodne Slovenije, dejal, da bo vlada storila vse za uravnoteženje razvoja.
45. predsednik ZDA je postal Donald Trump.
Donald Trump je pri 70 letih postal najstarejši izvoljeni ameriški predsednik.
Na njegovo izvolitev se je odzval tudi predsednik naše vlade Miro Cerar, ki je poudaril, da novemu predsedniku ZDA želi uspešno delo, hkrati pa ga veseli, da je Slovenija na neki način dobila prvo damo ZDA.
Oglasila se je tudi poraženka. »Žal mi je, da nismo dobili volitev, a kljub temu sem ponosna na prehojeno pot,« je dejala demokratska kandidatka Hillary Clinton.
V Portlandu je v protestih proti novoizvoljenemu predsedniku en človek izgubil življenje.
nemškega rajha.
Ob koncu svetega leta usmiljenja je papež Frančišek sprejel okoli šest tisoč brezdomcev, med njimi jih je bilo tudi šest iz Slovenije.
V več ameriških mestih so po zmagi Do-nalda Trumpa že drugo noč zapored potekali protesti, ki so se v Portlandu v Oregonu prelevili v nasilne.
Sobota, 12. november
Odbor za finance je podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018, po katerem bo nekoliko višja uskladitev pokojnin v januarju 2017, omejitve zapo-
Četrtek, 10. november
Ob koncu mandata je Mandatno--volilna komisija za predsednika Državne volilne komisije znova predlagala dosedanjega predsednika Antona Gašperja Frantarja.
V	okviru premestitve prebežnikov iz Grčije je v Slovenijo prispela četrta skupina ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
V	vzhodnem delu Alepa na severu Sirije so razdelili zadnje obroke hrane, ker pa humanitarna pomoč nima dostopa v mesto, je 250
Omejitve zaposlovanja ostajajo.
slovanja pa ostajajo.
Okoli 25 tisoč Kurdov in alavitskih muslimanov je v Kolnu protestiralo proti politiki turškega predsednika Erdogana, ki je ukazal aretacije več kurdskih predstavnikov v Turčiji.
Skupina okoli 150 prebežnikov, ki se je peš odpravila iz Beograda proti 150 kilometrov oddaljeni meji s Hrvaško, je vzklikala »Odprite meje!«.
Seul je preplavilo več kot 10 tisoč protestnikov, ki so zahtevali takojšen odstop predsednice Park Geun Hje zaradi korupcijskega škandala.
V Pakistanu je v bombnem napadu na sufijsko mošejo v Beludž-istanu umrlo najmanj 43 ljudi, več kot sto je bilo ranjenih.
Brez hrane je ostalo četrt milijona prebivalcev severne
tisoč prebivalcev ostalo brez hrane.
Humanitarna organizacija Amnesty International je zatrdila, da so moški, oblečeni v uniforme iraške policije, mučili in ubili prebivalce predmestij Mosula, ki naj bi bili privrženci Islamske države.
Ameriški predsednik Barack Obama je v Beli hiši sprejel svojega naslednika Donal-da Trumpa, oba pa sta izrazila zadovoljstvo s pogovorom.
Petek, 11. november
Združeni narodi so opozorili, da so pripadniki t. i. Islamske države v Mosulu, potem ko so jih obtožili izdaje, ustrelili 40 civilistov, njihova trupla pa nataknili na električne drogove.
Medijem so tudi naše oblasti potrdile, da so avstrijske oblasti dan prej v našo državo izgnale 45-letno nemško državljanko, ki so jo na avstrijskem Koroškem prejeli zaradi članstva v skrajno desnem Gibanju državljanov
Sirije. Nedelja, 13. november
V Bolgariji je potekal drugi krog predsedniških volitev. Zmagal je general in nekdanji poveljnik letalskih sil Rumen Radev, zaradi česar je svoj odstop že napovedal premier
Bojko Borisov.
Donald Trump je v prvem intervjuju po izvolitvi dejal, da bo zid na meji z Mehiko ponekod nadomestila ograja, ob tem pa bo po predsedniški prisegi deportiral do tri milijone nezakonitih priseljencev.
Svetloba
V Fidesu pravijo, da so vladi podali predlog, nadaljevanje stavke pa je odvisno od odgovora vlade.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa posvaril, da "samostojna pot" ni opcija ne za Evropo ne za ZDA.
Južni otok Nove Zelandije je stresel izredno močan potres z magnitudo 7,8. Dve uri za potresom je sledil še cunami.
Ponedeljek, 14. november
Na vrhovnem sodišču, ki je zaznamovalo 25. obletnico osamosvojitve, sta Pahor in Masleša poudarila odgovornost vseh institucij za dobro delovanje države.
Premier Miro Cerar je poslancem odgovarjal na vprašanja o ukrepih za odpravo revščine, pregonu bančnega kriminala, nadzoru nad obveščevalnimi službami in denacionalizaciji.
Protestniki, ki podpirajo vladavino Pekinga, so v Hongkongu protestirali proti pozivom k neodvisnosti tega ozemlja od Kitajske.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je že izvedel prve kadrovske poteze ter na ključna položaja postavil predsednika odbora republikanske stranke in konservativnega medijskega vodjo.
Torek, 15. november
Policisti so izvedli hišne preiskave zaradi sumov oškodovanja občinskih proračunov.
Vlada je zavrnila nove zahteve in predloge sindikatov javnega sektorja ter zdravnikov.
Policisti so izvedli 10 hišnih preiskav zaradi sumov oškodovanja proračunov občin prek javnih razpisov, pri čemer so mediji poročali, da so pridržali župana Vidma pri Ptuju.
Ruska bojna letala so z letalonosilke v vzhodnem Sredozemlju prvič izvedla obširno operacijo na teroriste v v Siriji.
V njihovi domači državi Rusiji so medtem priprli ministra za gospodarstvo Alekseja Uljukajeva, ker naj bi prejel dva milijona dolarjev podkupnine.
Ruski poslanec pa je dobil idejo, da bi se njihov predsednik in novoizvoljeni predsednik ZDA prvič sestala v Sloveniji. Naš zunanji minister Karl Erjavec je bil nad idejo navdušen.
Kaja Avberšek
Novo Zelandijo je prizadel potres z magnitudo 7,8.
"Danes je t. i. super polna luna, najbližje zemlji v tem stoletju. Taka bo spet čez mnogo let, ko nas ne bo več. Ne vem, kakšne učinke ima. Upam, da super, če se ji že reče "super polna luna"." To je izsek iz sporočila, ki mi ga je včeraj zvečer poslala mama. Luni je vseeno za razgrajajoče mini človečnjake, kot je mnogim razgrajajočim mini človečnjakom vseeno za luno. Ne vedoč, da jim ne bi bilo treba takole na vse pretege razgrajati, če bi jim bilo vsaj malo mar in bi se vsaj na vsake kvatre ozrli gor, v svetleče se pike ter pomislili, da so tudi sami le pike. Ki še svetijo ne. Če bi ostali na otoku sredi oceana, bi jo menda videli .strašansko gromozansko. Tako pa smo ravno včeraj imeli letalni dan. Spet. In še mnogo jih bo.
Otoški taksist, ki nas je peljal na letališče, je vso pot govoril. V avtu ni imel posebnega sedeža za malega skravžljanega sedme-rozobega čuka. Držala sem ga v naročju, kot že tolikokrat in kmalu je zadremal. Saj so tudi nas, ko smo bili majčkeni, držali v naročju, ko smo se peljali z avtom, ne? Pa smo čisto v redu, kaj? V avtu mi je bilo vroče, oblekla sem se namreč za temperaturni šok. Pametni telefoni so nam rekli, naj pričakujemo vsaj petindvajset stopinj temperaturne razlike. Brrr! Taksist nas je odložil na letališču in se od vsakega posebej poslovil. Meni, ki sem z malim spečim čukom stopila v senco, je prišel pomahat. Pred poletom so mi vzeli švicarski nož (tretjega takole), škarje (druge takole) in mali čeden nožek v usnjenem etuiju za okrog vratu. Niso mi vzeli škarjic za rezanje ostrih čukovih krempeljcev (le med tem, ko spi, mu jih lahko pocikam), ker so menda dovolj kratke. Pa tako skrbno sem vse te nevarne stvari pospravila v zlato peresnico skupaj s pisali in risali, ki jih povsod vlačim s sabo, le v pravo potovalko niso bile vstavljene. Dva pakirovalca in pol, pa se zgodi kot pri tisti čorbi, ki jo kuha preveč bab naenkrat in zato ni dobra. "Mami, mami, kaj pa imaš tam notri!?" zmajuje z glavo rentgenskipregledovalec v španščini. Celo nekako prijazno, za rentgenskepregledovalceprav netipično. Le "mami" me res ne bi bilo potrebno nazivati. Mater. Dolgo smo leteli, preko morij, dolin, ravnin in gora. Nemški taksist, ki nas je odpeljal z letališča, je bil vso pot tiho. V avtu je imel poseben sedež za malega čuka, oblečenega v najtoplejšo jopico, kar jih trenutno ima. Čudil se je novemu oblačilu, saj je bil že nekaj mesecev vajen kratkih rokavov, naenkrat pa tole. V avto sem se usedla s čukom v naročju, pa me je taksist okregal, otroka je vendarle treba takoj posesti v varen sedež, a ne veste, kako se ga pripasa, ja, saj vem, da obstaja vse vrste otroških sedežev, ampak to bi pa že lahko vedeli. (Mama neodgovorna!) Pripeljal nas je do doma in zahteval višjo napitnino od ponujene, naenkrat po angleško.
Stanovanje je toplo in polno stvari, drobnih reči, na katere sem že pozabila in so "dom". Čukec zadovoljno cvili in po vseh štirih lazi sem in tja, zagleda stare nove igračke, cingljajočega zibajoče-ga se tigra, rdečo vetrnico z belimi rožicami v modri vazi, kvačka-no mamo kengurujko s sinčkom kengurujčkom za na prst. Ko mali letalec zaspi, z D. napraviva fusion banket: viski, Podrav-kina paradižnikova juha iz vrečke s popraženimi sončničnimi semeni, babinapehtranovapotica in koščki dimljenegapiščanca iz zamrzovalnika, hren iz kozarčka, školjke iz pločevinke, kuhano jajce, ki je ostalo še od popotnice.
Zbudimo se v odpadlo listje in kapljajočo sivino, ki je zjutraj malo svetlejša, kasneje malo temnejša, noč pa je tako in tako že popoldne. Ves dan ne vem, koliko je ura. Na kanarskem telefonu kaže nekaj, na nemškem in slovenskem nekaj drugega, na pečici nekaj tretjega, ko pogledam ven, kaže čas za hibernacijo. Kot, da je včeraj, s palmami in soncem, obstajal že davno tega. V pol dneva, če drugega pol dneva pomeni noč, smo preskočili letni čas. Iz svetlega v temno.
Čukcu bomo kupili bundico, meni pa nov švicarski nož, da globoko zabodem v gosto nebo in krepko zarežem, dokler se ne vlije svetloba. Sončna in lunina, na kmete, predsednike, tajnice, bivše manekenke, bodoče nuklearne fizike, prodajalce vzmetnic, prodajalke vijolic, brezdomce, begunce, nedonošenčke, skratka vse, vse nas, do zadnjega.
Zupan najhitrejši v reševanju Rubikove kocke
Ljubljana, Velenje, 13. novembra - Velenjčan Staš Zupan je zmagovalec mednarodnega prvenstva v hitrostnem reševanju Rubikove kocke, ki je konec tedna potekalo v Ljubljani. Za rešitev klasične Rubikove kocke je potreboval 6,9 sekunde. Njegov osebni rekord sicer znaša 6,06 sekunde, s čimer se po podatkih Svetovnega združenja za kocko (World Cube Association) trenutno uvršča na 26. mesto na svetu.
a mkp

Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 7
17. novembra 2016
«»SÜAS
UTRIP
7
TIC Velenje je recepcija mesta
Po preselitvi v vilo Bianco se je za Turistično informacijski center Velenje začelo novo obdobje - Letos beležijo 20-letnico delovanja - Veseli, ker turistični obisk mesta in doline raste
Bojana Špegel
Velenje - Velenjski Turistično informacijski center (TIC) beleži 20-letnico delovanja. Dolga leta so imeli prostore v Rdeči dvorani, leta 2012 pa se je s prese-
stavil že pred leti, aktualni v sedanjosti.
Naša sogovornica, ki se je ekipi pridružila po nekaj letih delovanja, je prepričana, da je bil TIC že v startu zelo dobro zasnovan. »Ponosna sem na vse,
razvoja turizma do leta 2020 za MO Velenje, upoštevamo pa tudi Šoštanj in Šmartno ob Paki. Končana bo pred iztekom letošnjega leta.«
Turistični obisk še raste
Naša sogovornica potrdi, da je Velenjska plaža v zadnjih treh letih naredila ogromno za postavitev mesta na turistični zemljevid. »A nanj smo se postavili že prej. Ker smo imeli malo sredstev za promocijo, smo bili inovativni. Prijavljali smo se na različne projekte. Naj pouda-
litvijo v prenovljeno vilo Bianco zanj začelo povsem novo obdobje. Postali so recepcija za obiskovalce mesta Velenje, zato morajo biti seznanjeni z vsem, kar se v njem dogaja. Vodja TIC-a Urška Gaberšek je ponosna na pot, ki so jo prehodili v dveh desetletjih. Ob tem poudari, da je bil dolgoletni vodja TlC-a Alojz Hudarin res vizionar v turizmu, saj se mnogi projekti, ki jih je za-
ki so bili pobudniki in začetniki njegove ustanovitve. Rasel je tako kot mi, imel je vzpone in padce. Se je pa delo v zadnjih letih močno spremenilo. Danes nismo le tisti, ki usmerjamo obiskovalce mesta, smo informatorji za dogodke v mestu, razvojni-ki, povezovalci, motivatorji in še marsikaj drugega. Skrbimo tudi za trajnostni razvoj turizma, kar se bo odražalo tudi v Strategiji
nov in obiskovalcev,« nam pove naša sogovornica.
Sicer pa so v TlC-u letos našteli več turistov kot prejšnja leta, opazili pa so tudi, da se turistični tokovi spreminjajo. »Marsikdo prihaja v Velenje iz oddaljenih krajev prav zaradi kopanja in velenjske plaže. Pravijo, da jim je bolj všeč kot Bled, ker je gneča manjša, navdušuje pa jih tudi narava. Med tujimi obiskovalci so
Na dnevu odprtih vrat so malčki iz velenjskega vrtca akustiko v dvorani preizkusili s petjem. Všeč jim je
bil podatek, da se bodo lahko v tej dvorani, ko odrastejo, tudi poročili.
rim projekt Evropske destinaci-je odličnosti, v katerem smo bili 2010 med finalisti, dobro smo se odrezali tudi kasneje. Najbolj ponosni pa smo na letošnji naziv Slovenija Green Destination Bronze. Gre za projekt, ki spodbuja turistične destinacije Slovenije, da se razvijajo trajnostno in da vedno stremijo k temu, da izboljšujejo slabosti, pri tem pa so prijazni do okolja, domači-
Slavnostna prireditev v drugi polovici novembra
Obletnico delovanja TIC-a Velenje bodo s slavnostnim dogodkom zaznamovali 28. novembra, ob 17. uri. Že oktobra pa so pripravili dan odprtih vrat. Ugotavljajo namreč, da jih domačini še vse premalo poznajo. Obiskovalcem so njihovi turistični vodniki ta dan zanimivo, malce šaljivo predstavili tako obnovljen objekt vile Biance kot delovanje TIC-a. Med našim obiskom so malčki iz vrtca v dvorani preizkusili akustiko, tako da so zapeli, zanimivo pa jim je bilo tudi to, da bi se lahko v tej dvorani poročili. Za njimi so gostili skupino dijakov velenjske Šole za storitvene dejavnosti, ki so si ogledali prav vse, od spominkov, ki jih ponujajo obiskovalcem Velenja, do celotnega protokolarnega objekta. Na koncu so se slikali še v zelenem oknu, ki so ga prav za ta namen postavili v avli vile. Obiskovalci so po vsej vili iskali tudi dobro skrite z jubilejem povezane številke 20.
lo. Če se ne bomo znašli tudi na evropskem trgu, nas preprosto ne bo,« zatrdi Gaberškova.
Kmalu del novega zavoda
TIC Velenje je vse od ustanovitve deloval kot del uprave MO Velenje. Ker že nekaj časa presega dejavnosti, je ustanovitev Zavoda za turizem Šaleške doline, ki bo pristojen za delo v ve-
lenjski in šoštanjski občini, korak v pravo smer. S tem bodo lahko opravljali tudi dejavnosti, ki jih doslej niso mogli. Zaživel bo kmalu, TIC pa bo postal del zavoda. Trenutno so v centru redno zaposlene tri turistične delavke, ker so odprti 365 dni v letu, jim pomagajo tudi strokovno usposobljeni študenti.
Vodja TIC-a Urška Gaberšek: »Če se kmalu ne postavimo na evropski turistični zemljevid, nas ne bo več.«
zaznali največji porast med nizozemskimi turisti, ki jim je poleg plaže všeč tudi mesto. Navdušeni so, ker je vse na dosegu roke, večina storitev pa je brezplačna.« Najpogosteje tiste, ki pridejo v vilo Bianco vprašat, kaj si je vredno ogledati, pošljejo v Muzej premogovništva Slovenije, Muzej Velenje in tudi center mesta s prenovljeno promenado in največjim Titovim spomenikom na svetu. »Ponudimo jim tudi podeželje, a večina se prej odloči za ogled mesta. Nekatere skupine si želijo v mestu doživeti pridih socializma. A to bo kmalu prema-
SMC o črpanju evropskih sredstev
Velenje, 14. novembra - Lokalni odbor SMC je pripravil strokovni posvet o črpanju evropskih sredstev za podjetja, občine, nevladne organizacije ... Predsednica Breda Kolar je v uvodu predstavila možnosti, ki so na tem področju, poslanec Saša Ta-bakovic pa poudaril prizadevanja lokalnega odbora. Med drugim pa so organizirali tudi obiska ministrov za izobraževanje dr. Maje Makovec Brenčič in za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Uspešna je bila organizacija okrogle mize na temo drog in zasvojenosti, posvet o energetiki .
Na tokratnem pogovoru pa so še zlasti iskali odgovore, kako priti do evropskih sredstev. Na vprašanja sta odgovarjala Marko Drofenik, direktor Direktorata za regionalni razvoj, in specialistka za vodenje projektov Kristina Kočet Hudrap, ki je zbrane seznanila tudi s trenutno odprtimi razpisi.
■
■
■ mz
»Mama, boli me grlo!«
Vsako jesen in zimo se starši vedno znova sprašujemo, kako je mogoče, da naš otrok zboli takoj, ko prestopi vrata vrtca ali šole. Brez skrbi, nič ni narobe z njim. Odpornost otrok se na tej stopnji še razvija. V jaslih so v »oral-ni fazi« razvoja, kar pomeni, da vse, kar vidijo, navadno nosijo v usta. Ker se večina okužb prenaša kapljično, je majhen in zaprt prostor točno to, kar je potrebno, da se okužba hitro razširi. Tudi v šolah, vsaj med odmori, otroci nenehno tiščijo glave skupaj. Mnogi še ne obvladajo pravil obnašanja ob prehladu. Zelo pomembno je, da starši naučijo svoje otroke, kako se pravilno usekuje in čisti nos, da naj pri kihanju in kašljanju uporabljajo dlani ali papirnate robce ter jim razložijo pomembnost pravilnega in rednega umivanja rok. Obrambna sposobnost je delno podedovana
in je odvisna od količine IgA protiteles na površini dihalnih sluznic. Otroci z zmanjšano obrambno sposobnostjo bodo kljub vsem preventivnim ukrepom obolevali pogosteje kot drugi.
Kaj storiti, ko otrok potoži, da ga boli grlo?
Večino okužb povzročajo virusi. Boleče žrelo spremljajo izcedek iz nosu, oči, slabše počutje in lahko tudi povišana temperatura. Otroku ponudite tople napitke in mehkejšo hrano, ki manj draži razbolelo žrelo. Pri hripavo-sti brez vročine gre za vnetje grla in to je precej zanesljiv znak virusne okužbe. Otrok naj bo tiho, da ne obremenjuje vnetih glasilk. Zaželen je počitek in zadosten vnos tekočin (hidracija). Kadar bolečine v žrelu spremlja zama-
šen nos, uporabite dekoge-stivne kapljice za otroke in spirajte nos s fiziološko raztopino. Bolečine lahko blažite z grgranjem slane vode, medom in vitaminom C. Ker se tekočina ne zadrži dovolj dolgo na vneti sluznici, svetujem uporabo farmacevtskih pripravkov v obliki pastil, raztopin za grgranje, pršil za žrelo ali celo v obliki lizik. Večina teh pripravkov deluje protivnetno, protibolečin-sko in lahko sluznico hkrati začasno nekoliko omrtviči (anestezira). Tako učinkovito lajšajo težave in skrajšajo potek bolezni. O tem, kateri pripravek je najprimernejši za vašega otroka, se posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom. Če »bolečino v grlu« spremlja visoka temperatura, težko požira nje, če otrok težko odpira usta in zavrača hrano, ga takoj odpeljite na pregled k zdravniku oziroma lečečemu pediatru, ki bo
preveril, ali gre za bakterijsko okužbo žrela oz. angino, in če je potrebno, zdravljenje z antibiotikom. Zelo majhni otroci še ne znajo povedati, kaj točno jih boli, zato navajajo samo slabo počutje, slabost in bolečine v trebuhu, kar zna biti zavajajoče. Če je tak otrok zaspan, odklanja hrano in tekočino in ima povišano telesno temperaturo, svetujemo predčasni pregled pri lečečem pediatru. Za nižanje telesne temperature zdravniki svetujemo paracetamol (sirup, tablete, svečke). Naj vam prehladi ne zagrenijo življenja. Preživite čim več časa z otrokom na prostem. Oblačite ga čebulno, ponudite mu dovolj tekočine in vitaminov s pestro prehrano ter vztrajate pri pravočasnem odhodu v posteljo. Spanje je čas, ko naše telo okreva in si nabira energijo za nov dan.
■ Maja Miklič, dr. med., spec.
druž. med.

Vedno lahko računam na člane svoje družine,
... pri lajšanju bolečin v ustih in žrelu pa na pršilo iz družine Tantum Verde.
Pršilo Tantum Verde deluje lokalno anestetično, protivnetno in protibolečinsko. Uporablja se za lajšanje bolečin in oteklin pri vnetju v ustni votlini ali žrelu; zaradi preproste uporabe pa je primeren tudi za otroke.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Zdravilo se izdaja brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah.
I
Imetnik dovoljenja za promet: Angelini Pharma Österreich GmbH, Avstrija Predstavnik: Angelini Pharma d.o.o., Koprska ulica 108 A, Ljubljana
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE, KULTURA
»»^AS
17. novembra 2016
Bo denar za večgeneracijski center?
Ljudska univerza Velenje se je s partnerjema Ljudsko univerzo in Hišo sadeži Žalec prijavila na milijonski razpis za večgeneracijski center
Milena Krstič - Planine
Velenje - Ljudska univerza Velenje se je s partnerjema Ljudsko univerzo in Hišo sadeži iz Žalca prijavila na razpis (objavljen je bil junija letos) za šestletno obdobje sofinanciranja programov večgeneracijskih centrov, »težak« blizu 6 milijonov evrov. Sredstva bosta zagotovila Evropska unija in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
»Srčno upamo na najboljše. Rezultati bodo znani v drugi polovici decembra,« pravi Edita Tamše, vodja Centra medgene-racijskega učenja Šaleške doline.
Večgeneracijski center bo ti-
>
V enem letu 195 izobraževalnih oblik z 2.677 udeleženci.
dogovarjajo za prostore, v katerih bi center uredili, začasno pa bodo zanj preuredili del prostorov na Ljudski univerzi Velenje.
Kako jim kaže? »Glede na naše dosedanje delo kar dobro. Že sedaj v okviru medgeneracijske-ga centra skrbimo za tri ciljne
sta institucija, ki bo nudila vsebino in programe več generacijam - mlajši, srednji in starejši. Ranljivim družbenim skupinam bo ponujal dostopne programe, zastavljene preventivno, in tako uporabnikom omogočal, da se izognejo zdrsu v socialno izključenost. »Uvajali bomo različne izobraževalno-ustvarjalne delavnice za ciljne skupine - za starejše, priseljence, ljudi s posebnimi potrebami, za invalide.«
Z Mestno občino Velenje se že
Edita Tamše: »Sprejeti jih moramo, saj so tukaj, med nami.«
skupine in se trudimo, da jim ponudimo pester nabor delavnic. Osredotočeni smo na čas po upokojitvi, ko ljudem ostane veliko časa, socialna mreža pa se zoži. Sodelujemo s Centrom za vzgojo, usposabljanje in izobraževanje, kar nas posebej veseli. Veliko delamo tudi s priseljenskimi družinami. Tem so naša vrata vedno odprta za kakršne-
koli oblike izobraževanja in svetovanja ter napotitve.«
Pri tem pohvali Mestno občino Velenje, ki na tem področju tudi financira javno delo, kar jim olajša pripravo in izvedbo. V šolskem letu 2015/16 so izvedli kar 195 izobraževalnih oblik z 2.677 udeleženci. »Zelo veseli smo vsake podpore, vedno več pa imamo tudi prostovoljcev.«
Edita Tamše pri tem posebej poudari, da že leto in pol zelo intenzivno in uspešno delajo s priseljenskimi družinami. »Pa ne le z učenjem slovenskega jezika, ampak tudi drugače. Včasih pridejo samo na klepet, se malo potožijo ... Vidijo, da so sprejeti, da je v Velenju institucija, ki jim je naklonjena, kjer jim bodo pomagali, jim svetovali. Prvi stik z njimi pa je vedno učenje slovenskega jezika. Stigma, da so priseljenci nižje izobraženi, ne drži. Mame so zelo izobražene. So farmacevtke, učiteljice ... Ne morejo pa dobiti dela, ker ne znajo jezika. Je pa res, da so družine številčne. A tudi v preteklosti so bile naše primarne družine takšne. V njih je bilo pet, sedem otrok ... Njihov način življenja je drugačen, ampak če bomo stopili skupaj, se spoznavali, bo to obogatilo tako nas kot njih. Njih bo obogatilo sprejetje v novo integrirano okolje, nas pa poznavanje drugih kultur. Ne smemo biti nestrpni. Sprejeti jih moramo, saj so tukaj, med nami.« ■
Postanite naročnik

03 898 17 50 | press@nascas.si
Za naročnike do 8 številk zastonj!
Muzej, posvečen ljudem v dolini
Muzej Vrbovec v Nazarjah beleži 15-letnico delovanja - Na leto blizu 5000 obiskovalcev - Scene in program bodo nadgrajevali
Tatjana Podgoršek
Muzej Vrbovec - muzej gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, beleži 15-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so v prostorih muzeja odprli razstavo o njegovem razvoju.
Po mnenju direktorice Barbare Šoster Rupar se muzej razlikuje od drugih predvsem po tem, da je namenjen zlasti ljudem v Zgornji Savinjski dolini in njihovi odvisnosti od gozda in lesa. Takšna je tudi njegova ureditev. »Velike ambientalne postavitve z anketami, orodja, predmeti, postavljenimi v čim bolj naravno okolje, privlačijo ljudi. Po njihovih odzivih sodeč so tudi po 15 letih ob ogledu še vedno navdušeni.«
Muzej Vrbovec tvori več sklopov. Osrednji del predstavlja razstava v gradu Vrbovec, ki prikazuje delo nekdanjih gozdarskih in lesarskih delavcev, pomen gozdov in uporabnost lesa. Pod okrilje muzeja sodi naravoslovna kulturna učna pot Samostanski hrib ter razstava Nazarje skozi čas, ki so jo uredili v bližnjem Bohačevem toplarju. Po besedah sogovornice ta razstava popelje obiskovalce v zgodovino osrednjega industrijskega kraja v Zgornji Savinjski dolini z nazarskimi kulturnimi zanimivostmi, kot sta grad Vrbovec in frančiškanski samostan s cerkvijo, delček razstave pa so namenili še nekoč pomembnemu zadrečkemu lončarstvu.
Na leto omenjene zbirke obišče blizu 5000 obiskovalcev. Med njimi so predvsem šolske skupine, ki se - zagotavlja Šoster Ruparjeva - vračajo vsako leto, ter odrasle skupine. Posamezniki (domači in tuji) predstavljajo le 10-odstotni delež, največ pa jih je v poletnih mesecih.
Barbara Šoster Rupar pravi, da
lujejo z društvi, zavodi in drugimi ustanovami v Zgornji Savinjski dolini.
Ustanoviteljica Muzeja Vrbo-vec je Občina Nazarje, v veliki meri tudi zagotavlja potreben denar za njegovo delovanje ne glede na to, da v osrednjem delu predstavlja pomen gozdarstva in lesarstva za celotno dolino. Ne-
Barbara Šoster Rupar: »Čeprav je t muzej sorazmerno mlad in nima tradicije, se to pri njegovi dejavnosti ne pozna.«
se »mladost« muzeja in to, da je še brez tradicije, ne pozna pri njegovi dejavnosti. »Trudimo se, da je čim bolj vpet v lokalno okolje. Ob pogledu na dosedanji razvoj nam to dobro uspeva. Glede na skromno število zaposlenih je dejavnost zelo raznolika, je še pojasnila. Občane doline vabijo na andragoške, pedagoške programe, organizirajo predstavitve raznih knjig, za manjše obiskovalce muzejske učne delavnice, doživljajska vodenja in predstave, prirejajo otroške rojstnodnev-ne zabave. Pri tem tvorno sode-
kaj lastnih virov pridobi muzej s tržno dejavnostjo, dodatna finančna sredstva pa išče tudi na raznih razpisih.
V prihodnje večjih sprememb pri stalnih razstavah ne načrtujejo, ker »ta koncept deluje in tudi prostorsko smo omejeni.« Bodo pa nadgradili posamezne scene, jih dopolnjevali z novim gradivom. Lani pridobljen ekran na dotik jim omogoča predstavitev v digitalni obliki. Prav tako bodo nadgrajevali dodatne vsebine v ponudbi muzeja.

V
Šolski center velehje
m vr a znanja
Spoštovani starši, dragi devetošolci,
zagotovo skupaj s svojim otrokom že razmišljate, kje bo nadaljeval izobraževanje po osnovni šoli, kakšne so možnosti šolanja v domačem kraju, katera je prava odločitev ...
Radi bi vam predstavili možnosti vpisa v programe in poklice, za katere izobražujemo na Šolskem centru Velenje, vpisni postopek in podali koristne informacije s področja štipendiranja in trga dela.
Vas in vašega devetošolca vabimo, da se nam pridružite na prireditvi
PR ID POGL J, I RIDR ŽI i E NAM I OD AVRI O Z NA JA
v ponedeljek, 28. 11.2016,ob 17. uri v Domu kulture Velenje.
Da bi začutili utrip in delo na ŠCV, so dijaki Šole za rudarstvo in varstvo okolja., Strojne šole, Elektro in računalniške šole, Šole za storitvene dejavnosti in Gimnazije za vas pripravili kratek program.
Po uradnem delu prireditve bomo svetovalni delavci in ravnatelji na voljo za morebitna vprašanja.
Veselimo se snidenja z vami!
Ravnatelji ¡^svetovalni delavci SCV ter direktor SCV mag. Ivan Kotnik
ki

tfin^^

K»fif" »
B B J H. I I

Adventna pravljica
na dvorcu Gutenbuckel v Šoštanju 18. — 27. november.
Slavnostna otvoritev in nagovor župana Darka Meniha Petek, 18. november 2016 ob 17, uri.
SALONSKI JAZZ VEČER. Petek, 25. nov. ob 19. uri
Odprto: _ Sobota in nedelja Od n. ure do 20. ure Delavniki
Oci 16. ure do 20 ure.
Vstopnina: ODRASLI 5 EUR, DRUŽINE 7 EUR, OTROCI IMAJO VSTOP PROST
Glavni pokrovitelj dogodkaje OBČINA ŠOŠTANJ
Dogodekje prvi izmed prazničnih dogodkov v občini Šoštanj. Prijazno vabljeni v pravljični abmient dvorca Gutenbuchel.

Organizatorji: Občina Šoštanj, Pup d.d,Simon Ogrizek, Turistično olepševalno društvo Šoštanj, Mateja Kumer
Vila Mayer širi pedagoške vsebine
Šoštanj - Stalne zbirke v vili Mayer (kiparska zbirka Ivana Napotnika, izbor likovnih del Napotnikove galerije, hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Koj-ca, del zasebne domoznanske zbirke zbiratelja Zvoneta A. Čebula ter druge) nudijo odlično vsebino za izvedbo pedagoških programov. Letos so v vili gostili rekordno število šolskih skupin. V sodelovanju z osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha so razvili nov pedagoški program, po katerem učenci spoznavajo zgodovinske vire na konkretnih primerih eksponatov v zbirkah.
■ mkp
Mir povezuje
Šaleški osnovnošolci so se tudi letos aktivno vključili v sodelovanje v že 29. mednarodni likovni natečaj Plakat miru, ki ga organizira Lions klub Velenje v sodelovanju z Lions Districtom Slovenije in mednarodno Lions zvezo. V natečaju so sodelovale vse osnovne šole iz Velenja in Šoštanja, otroci pa so ustvarjali na temo Mir povezuje. Namen natečaja je spodbuditi otroke k razmišljanju o miru na svetu, prihodnosti, ljubezni in medsebojnem razumevanju. Vsa dela so razstavljena v Galeriji Velenjka, strokovna komisija pa je izbrala sedem reprezentativnih del, ki bodo zastopala barve Šaleške doline na državni ravni. Slovesno razglasitev rezultatov bodo danes, 17. novembra, ob 18. uri v galeriji popestrili učenci glasbene šole Velenje, vsi udeleženci pa bodo za nagrado prejeli praktična darila. Razstava bo na ogled od do sobote, 19. novembra.	■
■
Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 23
10. novembra 2016
»»WAS
KULTURA
9
Koncert Maša svete Cecilije
Sto nastopajočih na dveh koncertih polnih krasnih melodij in harmonij bo občinstvo popeljalo v čaroben čas, ki prihaja
Milena Krstič - Planine
Javnost je mlado Šoštanjčanko spoznala kot študentko Akademije za glasbo, ko je nase opozorila z vlogo v operi Nikogaršnja hči. Da je sopranistka nespornih vokalnih potencialov, z izjemnim občutkom za liriko, so takrat pisali kritiki.
Do danes je Dunja Tinauer študij že končala. »Junija sem z odliko opravila magistrski koncert in tudi zagovor magistrske naloge, tako da sem svoj študij tudi uradno zaključila.«
Na magistrski koncert se je pripravljala vse leto. »Tudi skladbe, ki sem jih izbrala, so izjemno tehnično zahtevne. Terjajo popolno obvladovanje tehnike. Sedaj jih uporabljam za predstavitev na zahtevnih avdicijah in tekmovanjih.«
Trenutno sodeluje s Serpentes teatrom. Z njim nastopa po Sloveniji in tujini. »Sicer pa sama pripravljam različne programe za avdicije, razne vloge. Vse pa je odvisno od potencialnih naročnikov, od tega, kakšen repertoar želijo. Julija sem ponovno nastopila v Nišu v Srbiji s Simfoničnim orkestrom Naissus, s katerim sodelujem kot solistka.« Izbrana je bila tudi za štipendist-ko Wagnerjevega sklada iz Nemčije in se udeležila Wagnerjevega festivala v Bayreuthu.
Dunjo bo v prihodnjih dneh
Slavnostna maša ali Messe Sollenelle je nastala kot prvi projekt Dunje Tinauer. V njem nastopa tudi sama.
slišati na dveh koncertih v tem okolju. Prvi bo v Šoštanju na god svete Cecilije, zavetnice glasbe, v torek, 22. novembra, ob 18. uri v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju, drugi pa v sredo, 30. novembra, ob 19.30 v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga v Velenju.
Na odru jih bo skupaj z njo blizu sto. »Pridno smo delali, da bomo lahko ta krasni koncert podarili ljudem. Nastopil bo Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj pod vodstvom zboro-vodkinje Anke Jazbec, Simfonični orkester glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pod vodstvom dirigenta Mirana Šu-mečnika in solista - basist Do-
minika Jurca in tenorist Nenad Jovanov,« našteva Dunja Tinauer, ki bo v Maši sv. Cecilije nastopila kot sopranistka.
Skice in odtisi
V Galeriji eMCe plac na ogled koraki od zamisli grafičnega dela do uresničene podobe na papirju
Tina Felieijan
Alenko Jan je v umetnost povleklo v srednji šoli, ko se je s klasične prepisala na umetniško gimnazijo in nato začela študij umetnostne zgodovine. Kmalu je spoznala, da bolj kot teorijo potrebuje ateljejsko delo, ki ji omogoča svobodo pri izražanju bodisi v grafičnem bodisi slikarskem ali kiparskem ustvarjanju. Zdaj zaključuje študij likovne pedagogike. Razstavo z naslovom Od ideje do odtisa je postavila v sklopu diplomskega
Nov dosežek Zarje
Ormož, Šoštanj, 12. novembra - V soboto je v Ormožu potekalo 21. tekmovanje godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štruclja. Med šestnajstimi godbami se je tekmovanja udeležil Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Osvojili so zlato plaketo s pohvalo, dosegli pa kar 97,67 odstotka točk, absolutno največ med vsemi sodelujočimi godbami. Za nagrado so prejeli bas kitaro, pokal in spominsko darilo. S pihalnim orkestrom sta zapela tudi Oktet Zarja in Natalija Potočnik.
a mkp
F
dela. Gre za razstavo o procesu grafičnega ustvarjanja, s katerim se je med študijem intenzivno ukvarjala, zadnji dve leti pa predvsem z globokim tiskom.
Tehnološki in ustvarjalni proces
Proces ustvarjanja grafičnega odtisa zahteva skrbno načrtovanje korakov od ideje do izrezovanja matrice, puliranja, razma-ščevanja plošče, vnašanja motiva, tiskanja, pravi mlada likov-nica. »Vključuje toliko dela, da res zahteva pozornost in koncentracijo. Problem, ki si ga zastaviš, moraš sproti reševati in realizirati v likovni govorici,« je povedala 24-letna Alenka Jan s Kozjaka, ki v diplomskem delu raziskuje, kako izdelati skico za kombinacijo jedkanice in akva tinte na isti matrici. »Skico velikokrat zanemarimo, čeprav je zelo pomemben del procesa. Na
skici lahko rešiš problem, preden nastane na matrici,« je pojasnila, zakaj je ob šest grafik na razstavo postavila tudi skice.
Pri grafiki raje upodablja figure, medtem ko pri slikanju bolj abstraktne motive. Kipari iz žice, ki za obdelovanje deluje surovo, a ji dopušča proste poti. Od nekdaj jo zanima nadrealizem, sicer pa jo najbolj navdihuje svoboda v umetnosti, ki dopušča uresničevanje idej. »Zamislim v glavi lahko daš materialni obstoj,« pravi Alenka, ki razmišlja o podiplomskem študiju grafike na zagrebški fakulteti ali ljubljanski likovni akademiji. Poti, ki jo bolj vodijo v umetniško ustvarjanje kot pedagoško delo, pušča odprte. Razstava v Galeriji eMCe placa bo odprta do 7. decembra.
a
■
Graditelj [-J
Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 10
10
Glasba je glasba
Zato jo tamburaška zasedba Klinčeci izvaja z enakim žarom ne glede na žanr
Tamburaška skupina Klinčeci v okviru Kulturnega društva Medimurje Velenje deluje že več kot desetletje, zadnja leta pa nastopa tudi samostojno v okviru KUD Fortis. Šteje od osem do trinajst članov različnih starosti - od upokojencev do mla-deničev. Povezuje jih predvsem ljubezen do glasbe, čeprav ima vsak svojo vizijo, kako jo posredovati ljudem. Sprva je bil njihov namen druženje, ki je kljub
KULTURA
»»^AS
17. novembra 2016
Klinčeci, po medimursko nageljni, so s tamburicami slikali različna razpoloženja - od ljubezenske
otožnosti do podeželske razposajenosti.
temu, da so sčasoma za instrumente poprijeli resneje in začeli piliti tehniko, še vedno poglavitno. »Naš namen je širiti glasbo na nek svoj način, s svojo interpretacijo, pa naj bo to ljudska, popularna, klasična ali filmska,« je povedal idejni vodja Gorazd Planko, ki se edini profesionalno ukvarja z glasbo, kljub temu pa Klinčeci zvenijo še kako ubrano.
Z ljudsko glasbo ohranjajo ko-
renine, pravi Planko. Ohranjajo glasbo, jo poskušajo izboljšati, predvsem pa opozarjajo, da tovrstno kulturno-umetniško gibanje še živi. Tako so za samostojen koncert v velenjskem kulturnem domu pripravili repertoar raznolike glasbe. Med ljudskimi pesmimi so se našle tiste iz belokranjske pokrajine, pa koroške, medžimurske. Igrajo na sremske instrumente, ki so podobno ugla-
šeni kot kitare. Med seboj se razlikujejo po velikosti in s tem po višini glasov. Melodijo izvajajo bisernice, brači, za spremljavo pa so bugarije, čelo, bas, berde.
Čeprav so Klinčeci tu zato, da se družijo in igrajo, razmišljajo, da bi napravili tudi tonski zapis glasbe ali zložili nekaj svojih pesmi. »Sicer pa se pustimo toku, da nas nese,« je še povedal Gorazd Planko.	■ tf
Abonmajsko sezono začeli s Seksom in ljubosumjem
Dvorana kulturnega doma je bila polna - V Zavodu za kulturo Šoštanj so zadovoljni s prodajo abonmajev Lepi kamen
Svetloba v senci
V tokratnem besedičenju sem se skušal v velikem loku izogniti letošnji ameriški volilni paradi. Pa ni šlo. Očitno ima dogodek tako močan magnetizem, da tudi Atlantski ocean ni mogel zadržati spletno poblaznelih, televizijsko zasičenih, radijsko neizogibnih, časopisno vsemogočnih in fejsbukarsko tviteraških pobegov v deželo (recimo) svobodnih. Na srečo mi ni bila v zibelko položena sposobnost biti politični analitik. Ja, to so tudi tisti, ki so se pri interpretaciji dogodkov v času volilne kampanje zanašali na tisoče (na videz) merodajnih informacij ter iz njih ustvarjali zaključke, ki naj bi držali vodo. Vrste javnomnenjskih raziskav, izvedene med različnimi ciljnimi skupinami, so počasi in suvereno servira-le neizogiben končni rezultat. Pred dobrim tednom pa so vse njihove napovedi padle v vodo. Kot klada. In to tako hitro, da niti sape niso uspeli zajeti. In voda je prodirala vanje nezadržno in vsepovsod. V takšnem stanju je vsaj za trenutek ali celo dlje zelo težko dihati. Zakaj je bil padec v vodo tako nepredvidljiv in kje je plitvina, da se lahko prileze nazaj na suho, bodo ponovno ob intenzivnih analizah analizirali taisti analitiki. Vendar bo zato potreben čas, ki ga je na voljo ravno toliko, da ga ni nikoli dovolj. Res pa je, da v Beli hiši ne bo več tako, kot je bilo, ko je bilo, če je bilo.
Šoštanj, 9. novembra - Abo-nenti Lepega kamna in obiskovalci »za izven« so bili s prvo predstavo v nizu letošnjega abonmaja Lepi kamen Zavoda za kulturo Šoštanj izjemno zadovoljni. Dvorano doma kulture so napolnili do zadnjega kotička.
Prva je bila na vrsti predstava Šentjakobskega gledališča Ljubljana z naslovom Seks in lju-
bosumnost, ki duhovito obravnava moralo, ljubezen, politiko, rasizem, drugačnost ... »Po začetnem odzivu občinstva smo dobili potrditev, da se z izborom predstav za novo abonmajsko sezono nismo zmotili,« pravi Mi-lojka B. Komprej.
Decembra bo koncert skupine Katrinas z naslovom Dober dan življenje, s katerim bodo občin-
stvo pobožali pred božično-novo-letnimi prazniki, januarja bo pri njih gostovala gledališka skupina KUD iz Gornjega Grada z Možem, ki si ne upa, februarja bodo Šoštanj še enkrat obiskali šentjakobski gledališčniki s komedijo Resnica, abonmajsko sezono pa bo marca zaokrožilo Gledališče Velenje s predstavo Učinek kobilice.
»Zahvalila bi se rada abonen-tom, stalnim in novim, ki so z nakupom abonmaja podprli naša prizadevanja. Zelo lepo je doživeti polno dvorano. S prodajo abonmajev smo lahko zelo zadovoljni, samo dva manj kot lani smo prodali, kar je nedvomno velik uspeh.«
■ mkp
Pobrateni mesti povezali še plesno
Plesni studio N Velenje na gostovanju na festivalu plesa »Igraj, igraj« v Srbskem Valjevu
Velenje, 5. novembra - Velenjski Plesni studio N Velenje se je na povabilo Studia M iz Valjeva v Srbiji udeležil festivala Igraj, igraj (Pleši, pleši). Festivala se je udeležilo več kot 500 mladih plesalk iz plesalcev iz Srbije, Plesni studio N Velenje pa se je na festivalu predstavil s tremi plesnimi miniaturami.
V protokolarnem delu otvoritve je svoj avtorski solo Utapljanje odplesala Lara Stanko-vic Sušec (mentorica Polona Boruta), ki je za to koreografijo na 24. državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 2016 prejela zlato priznanje v kategoriji A2. Plesalke Neža Ap-šner, Taja Atelšek, Aja Gavez, Katja Jevšenak, Eva Meh, Lara Stankovic Sušec in Tjaša Pla-
skan so zaplesale še koreografijo Polone Boruta 130 in koreografijo Lucije Boruta Samorogi. Med številnimi srbskimi skupinami, ki so se predstavile s tekmovalnim programom v modernem in jazz plesu, je Plesni studio N Velenje zagotovo izstopal po svojem sodobnem plesnem izrazu. Da pa je ples univerzalna govorica telesa, so potrdili bučni aplavzi številnega občinstva ter pozitivni odzivi ostalih koreografinj, ki so sodelovale
Plesalke Plesnega studia N so v Valjevu dokazale, da je govorica plesa univerzalna.
Gledalci so jih nagradili z bučnimi aplavzi.
na festivalu. Lastnica Plesnega studia N Nina Mavec Krenker
je po vrnitvi domov povedala: »To, da sprejmemo povabilo na festival, sploh ni bilo vprašanje, čeprav se je vse odvijalo zelo hitro. Občini Velenje in Valjevo sta pobrateni mesti, ki že sode-
ALMANAH 2017
OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V predprodaji samo 22 € | T 03 898 17 50
lujeta na mnogih področjih, zato se mi je zdelo edino smiselno, da mesti povežemo še s plesom. Pot na festival, čeprav je potovanje z vlakom trajalo dolgo v vsako smer, je bila odlična življenjska in plesna izkušnja za mlade plesalke in tudi mentorice, ki smo odšle z njimi. Druženje, čeprav kratko, je bilo intenzivno in sedaj že iščemo nove možnosti za sodelovanje s Studiem M iz Valjeva, ki je bil organizator festivala.«
a bš
Grafika: Bojan Pavšek
Ob vsem tem republikansko-demokratskem pingpongiranju, ki je s svojo igro prodrl v vse medijske kotičke ostalega neameriškega sveta, smo tudi ostali Zemljani hočeš-nočeš postali del te igre. Na neki točki se je prikradel celo občutek, da se izbira kar predsednik sveta. Če pogledamo hierarhijo svetovnih velesil, je takšen občutek lahko celo zelo zanesljiv. V tem primeru bi morali tudi vsi Neameričani imeti volilno pravico pri izbiri njihovega-našega predsednika. Preko tovrstnih volilnih pohodov se nam namreč ne vsiljuje samo političen način razmišljanja o globalni pomembnosti nekdanje dežele indijancev, ampak v zadnjih desetletjih s pospeškom posnemamo tudi njihove šege in navade. Pardon, ne posnemamo. S pospeškom kupujemo njihove šege in navade. Pred kratkim odkljukana noč čarovnic že spada v ta nabor. Krvavi obrazni dekorji, razparana oblačila, makete morilskih rekvizitov in še cel kup arrrrghhhh impulzov sestavljajo železni repertoar za to noč. Pretekla leta je tudi mojo kožo doletelo precej maskirnih intervencij, ki sem jih brez zadržkov prinesel zvečer na plan. Že nekaj let pa pogosto skrito in daleč od oči simboliko groze prevzemajo vojna žarišča širom po svetu. Predvsem nedolžni civilisti. Predvsem otroci in matere. Predvsem najšibkejši del populacije, ki nima nobenih možnosti za svojo obrambo. Tam ni namišljenih brazgotin, simuliranih odtrganin, umetne krvi ali igranih krikov. Tam se resnično sejanje groze odvija vsak dan. Razlika med našo čarovniško simulacijo in njihovo nasilno resnico je ogromna. In strašljiva. Kljub temu do nje mnogokrat gojimo le simbolno dis-tanco. Saj se to pač ne dogaja na našem dvorišču, temveč daleč, daleč stran. Za devetimi gorami, za devetimi puščavami, za devetimi naftnimi polji, za devetimi rudniki diamantov, za devetimi vodnimi izviri ... Okrvavljene in prestrašene otroške oči, ki jim invazija novinarskih bliskavic preprečuje dojeti, da so pravkar izgubile sestrico, tu in tam vsaj na simbolni ravni premagajo ta razkorak. In nas za trenutek potisnejo v območje sočustvovanja in globalne empatije. Paradni konj in glavni protagonist takšnega stanja pa ni nihče drug kot strah. Ta čustvena komponenta v rokah vplivnih svetovnih sfer (tam jim ustvarjanje zla ne trka na lastno vest) predstavlja največje orožje za nadzor civilizacije. Vse bolj jasno postaja, kdo so ustvarjalci, ki pod pretvezo, da gre za dober namen, ustvarjajo takšna stanja. Trenutni politični tektonski premiki v svetu so kazalec, da je strah v vseh različnih oblikah postal prava planetarna uspešnica. Vendar ne čisto tako, kot bi si vse pošasti iz omar to želele. Tu in tam se pogumno prižigajo luči, ki hudobne sence preženejo v špranje egoizma in strahopetnega zavedanja lastne minljivosti.
■
Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 11
17. novembra 2016
""^Jis
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Delili smo
srečo
V četrtek, 10. novembra, so v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina (KZŠD) zaključili sedaj že tradicionalno veliko nagradno igro. Vsi, ki so obiskali njihove trgovine v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in dve v Zgornji Savinjski dolini, so lahko izpolnili nagradni kuponček. V veliki škatli, ki jo je v studio radia Velenje prinesel direktor zadruge Ivan Drev, jih je bilo ob koncu nagradne igre kar 2840. V studiu smo v oddaji, ki je potekala v živo, izžrebali glavne štiri nagrade, ostalih 6 pa takoj po oddaji.
Direktor KZŠD je poslušalcem najprej povedal, da je vesel, ker radi zahajajo v njihove trgovine. »Naša prednost je, da so moji sodelavci strokovno zelo podkovani, zato so njihovi nasveti ob nakupih zagotovo dobrodošli. Poleg tega se trudimo, da po-
GLASBENE novice
Umrl
legendarni kanadski pevec Leonard Cohen
V 83. letu starosti je minuli četrtek umrl legendarni kanadski pevec, tekstopisec, pesnik in pisatelj Leonard Cohen. Cohena so večkrat označili za botra melanholije in visokega svečenika patosa. V šest desetletij dolgi karieri je nanizal vrsto uspešnic, kot so Suzanne, So Long, Marianne, Dance Me To The End Of Love in I'm Your Man. Čeprav je prejemnik številnih glasbenih nagrad igral več inštrumentov, je bil njegov glavni inštrument nizek hipnotičen glas, ki je bil poleg melanholije, ki veje iz njegove glasbe, njegov zaščitni znak. Zadnji, 14. album z naslovom You Want It Darker, je izdal 21. oktobra, nekaj mesecev po smrti ene svojih največjih ljubezni in muz Marianne Ihlen, ki je bila navdih za pesem So Long, Marianne. V albumu razmišlja tudi o svoji smrti. V letih 2009 in 2013 je nastopil tudi v Ljubljani.
Nova skladba Andreja Šifrerja
nudbo v naših trgovinah nenehno dopolnjujemo. Tako bo tudi v prihodnje.« Potem pa smo delili srečo. Izžrebali smo tudi dve glavni nagradi, ki so jih tudi tokrat pripravili v sodelovanju s Termami Olimia. Oba na-
Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina med žrebanjem nagrad v Studiu radia Velenje.
grajenca sta dobila 5-dnevni paket bivanja v apartmajskem naselju Podčetrtek - Lipa za 4 osebe in prav toliko kart za kopanje v termah. Oba smo takoj poklicali in imeli srečo, da sta se oglasila. Najprej smo prijetno presenetili Marijo Prušnik iz Solčave, ki je zaradi prehlada počivala v domači postelji. Zato je bila nagrade še toliko bolj vesela. »Takoj se počutim bolje, le glasu nimam takega kot po navadi,« nam je zatrdila. Potem smo srečno novico sporočili tudi Metodu Semu iz Šmartnega ob Paki. »To pa je res dobra novica. Doslej v nagradnih igrah nisem imel sreče, zato sem toliko bolj vesel. V trgovine Kmetijske zadruge Šaleška dolina pa bom še raje zahajal,« je zatrdil, ko je bil prvi šok ob našem klicu mimo. Vsi nagrajenci bodo sporočilo o nagradi prejeli tudi na dom, obema prvonagrajen-cema pa smo seveda zaželeli lepe počitnice.
■ bš
maž Trop Maco (Tabu) in povsem nepričakovan gost Tomislav Jova-novič-Tokac (Dan D) v vokalnem spremstvu, ki tega odličnega pevca in avtorja predstavi v novi luči. To-kac se je za sodelovanje odločil iz spoštovanja do Andrejeve zgodovine in zapuščine. Slednja se odraža v več kot pol milijona prodanih plošč, več kot štiri tisoč koncertih na petih kontinentih, predvsem pa v zahvalah njegovih poslušalcev za pesmi, ki jih je poklonil svojemu narodu. Andrej Šifrer pa še zdaleč ni rekel zadnje besede, saj nova skladba napoveduje tudi nov album, izšel bo v naslednjem letu, mladostnejši kot kdajkoli poprej.
Romana Kranjčan vabi v čarobni taksi
Čarobni taxi je naslov nove skladbe Romane Kranjčan, ki vabi na potovanje, ki nič ne stane in prinese največje zadovoljstvo - potovanje vase, v svoje srce. Avtorji pesmi so Lojze Kranjčan, Gašper Tič in Romana Kranjčan. Romana je posnela tudi videospot, v katerem nastopata najbolj vroča mla-
da plesalca na sceni Žiga Kranjčan in Gašper Kunšek. Režiser videospota je vsestranski umetnik Kristijan Kranjčan, ki je med drugim prejemnik letošnje prve nagrade za scenarij Cinephilia Productions Lab & Arab Film Festival v Rotterdamu, in obenem tudi mednarodno priznani glasbenik virtuoz na bobnih in violončelu. V živo lahko Romano ujamete z Romana Kranjčan Kvartetom, s katerim izvaja romančice - pesmi za dušo.
Z Bieberjem v Zagrebu tudi mladi slovenski plesalci
miju. Prav Niko je Justinova ekipa, ki je z natečajem iskala mlajše plesalce, prosila za pomoč. Vsi štirje otroci so že nastopili v Nikinem plesnem videu, ki ga je posnela za pesem Janet Jackson Burn it up. Na natečaj so poslali svoje plesne videe in bili uspešni.
Robbie izdal album in napovedal turnejo
Pop zvezdnik Robbie Williams se po izdaji novega albuma The Heavy Entertainment Show odpravlja na evropsko turnejo, na kateri se mu bo pridružil duet Erasure. Nastopil bo v 18 državah, turnejo pa bo začel junija prihodnje leto v Veliki Britaniji. Čeprav je do turneje še več kot pol leta, so vstopnice že začeli prodajati. Williams bo najbliže Sloveniji nastopil 29. avgusta v Celovcu na stadionu Worthersee. 42-le-tni britanski zvezdnik pa je tudi razkril, da je pripravljen na ponovno združitev s skupino Take That. Williams je zaslovel kot član britanske skupine Take That, skupino pa je zapustil leta 1995 in se podal na
Glasbena kariera Andreja Šifrerja sega v november leta 1976 in se v letošnjem novembru, natanko 40 let kasneje, nadaljuje z izidom nove skladbe Ostan' pr' men'. Skladbo je ustvaril v sodelovanju s producentom Žaretom Pakom, ki je v skladbi odigral tudi svoj prvi solo na električni kitari. Njegovi gostje na posnetku so znana imena domače scene: Robi Pikl, To-
Kanadski pevec Justin Bieber je v okviru svoje koncertne turneje Purpose v sredo, 9. novembra, nastopil tudi v Zagrebu, v razprodani dvorani Arene Zagreb (15.000 obiskovalcev). Na odru so mu družbo delali plesalke in plesalci, med katerimi so bili tudi štirje otroci iz Slovenije, ki so z Bieberjem nastopili v pesmi Children. Lia, Maj, Danaja in Kaja so sicer perspektivni mladi člani plesne šole Bolero, zasluge za to, da so nastopili ob kanadskem zvezdniku, pa gredo tako njihovi trenerki Barbee Šušteršič kot naši uspešni plesalki in koreografinji Niki Kljun, ki trenutno živi in dela v Mia-
uspešno solo kariero. Skupina se je dokončno razšla leta 1996 in se ponovno združila leta 2010 za album Progress. Naslednje leto bo minilo 25 let od nastanka skupine, zato mnogo oboževalcev pričakuje vsaj koncert ob obletnici.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	SIDDHARTA - Do konca
2.	ANDREJ ŠIFRER - Ostan pr men
3.	DITKA FEAT. LAINŠČEK - Demon ljubezni
Do konca je skladba skupine Siddharta, ki je pred kratkim dobila tudi svojo video podobo. Skladba je sicer izšla že na albumu Infra (2015), ponovno pa tudi na trojnem vinilnem LP-ju Infra & Ultra, ki je izšel 21. oktobra in združuje dvajset unikatov, s katerimi je skupina zaznamovala dvajsetletnico delovanja.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	ANSAMBEL SVETLIN - Pijte z menoj
2	ANSAMBEL GALOP - Narodne noše
3	ANSAMBEL DOLINARJI - Za vaju
4	ANSAMBEL LOJTRCA - Zidar Pepi
5	OGNJENI MUZIKANTI - Čudež življenja
6	ANSAMBEL SMEH - Bila si mi vse
7	ANSAMBEL NAVEZA - Najina pesem
8	ANSAMBEL HOZENTREGARJI - Dan v gorah
9	ANSAMBEL PIK - S sabo nesel nič ne boš
10	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Če sonce bi ujeti znala
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
NATAŠA
Pevka in pianistka Nataša Vester Trseglav je po izobrazbi skladateljica. V pričakovanju prihajajoče de-bitantske plošče, ki bo izšla pri založbi Celinka, predstavlja svoj tretji single. Po skladbah Škratove sence in Čarobna cesta je zdaj na vrsti skladba Vedno znova.
MOTORCITY FESTIVAL
Tolmin očitno postaja slovenska festivalska meka. Po festivalih MetalDays, Punk Rock Holidays, Over-jam Reggae Festival, Ha-lamoye Dance Festival in Sajeta bodo prihodnje leto v Tolminu dobili še festival MotorCity, ki bo ponudil širok nabor blues-rockovske glasbe.
ZMELKOOW
Primorski zabavljači Zmel-koow po več kot desetih letih predstavljajo nov videospot za pesem Mama Koka. V njem nastopajo izključno živali, scenarij pa temelji na
znameniti basni o piščančku in medvedu.
SANDRA ERPE
Novomeška kantavtorica, ki se ob spremljavi kitare in klavirja v poetičnem popu spogleduje z jazzom, blu-esom, r'n'b-jem, soulom in rockom, je novo slovensko glasbeno odkritje, ki veliko obeta. 23-letnica se predstavlja s skladbo Tropski dež, v začetku leta 2017 pa že napoveduje prvi album.
RUDI BUČAR
Pred letom in pol je Rudi Bučar skupaj s Figoni predstavil skladbo Šaltinka in se z njo uvrstil v finale Eme. Čeprav je bila sprva napisana za glas, klavir, metronom in činele, jo je na Emi predstavil v drugačnem aranžmaju za bend. A želja, da bi skladba zazvenela v obliki, kakršno si je zamislil sprva, ni ugasnila, zato Šal-tinko v izvornem aranžmaju predstavlja zdaj.
Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 12
12
»»^AS
17. novembra 2016
Andreja Petrovič ni spretna le pred mikrofonom. Je ena tistih, ki vedno sledi modnim trendom. Vodilnega etnologa za vezenine dr. Bojana Knifica je vprašala: »Glede na to, da tudi sami vezete, mi povejte, a je zlata barva modna tudi na vezeninah?« Strokovnjak ji je odgovoril: »V tradicionalnih niti ne. V sodobnih pa zagotovo. Zato lahko potrdim, da ste v modnem trendu.«
k k Zelo uspešen šmarški podjetnik rr Ivan Povše, upokojenec, vinogradnik in planinec Franc Podgoršek, ljubiteljska gledališka igralka Mateja Potočnik ter upokojena delavka šmarške občinske uprave ter zagrizena planinka Alenka Podgoršek (od leve proti desni) so se znašli za skupno mizo. Ob tem je Alenka ugotavljala: »S polnimi kozarci gre, prazna miza ob prazniku Občine Šmartno ob Paki pa nam ne gre v koncept.«
Dva tonska tehnika, ki po navadi ozvočujeta glasne rock koncerte, se na festivalu vezenja nista mogla dogovoriti, kako glasni naj bodo nastopi glasbenikov na odru. Sašo Misja je Roku Kugoniču zatrdil: »Poskrbeti morava, da bodo vsi slišali. Tamle vidim gospo, ki po mojem želi, da dava še bolj na glas.« Ni pa videl znane velenjske »folkloristke« Neve Trampuš, ki se je dobršen del festivala držala za ušesa. Njej je bilo »noro prenaglas«. Ja, težko je najti ravnovesje, tudi v jakosti zvoka.
frkanje
» Levo & desno «
Slovenska hiša
V ameriško Belo hišo ni prvič prišla le Slovenka. Vanjo je prišla tudi slovenščina. Tako je tudi naš jezik postal eden od svetovnih jezikov. No, morda bo kdo rekel, da je slova-
scina.
Navpično
Pravijo, da bo Gorenje še naprej močno pokončno. In ne po japonsko še bolj »poševno«. Čeprav še naprej načrtujejo rast in pokončnost, so delnice začasno »pokazale« nav-pičnost.
Na noge
Če je kakšen voznik za martinovo imel preveč mehke noge, so ga trdno na noge postavili policisti.
Skoki
Zaradi slabega vremena je odpadla že marsikatera tekma v smučarskih skokih. V Velenju upajo, da zaradi slabega vremena ne bo odpadlo pravočasno dokončanje skakalnic.
ZANIMIVOSTI
Francoski akrobati in njihova (pre) drznost
Skupina francoskih akrobatov »The Flying Frenchies« je po svetu že dobro znana po svoji adrenalinski odvisnosti, tokrat pa je z drznostjo znova presenetila. Surf desko so namreč napeljali
kar na zip line, visoko nad kanjonom v njihovem domačem gorovju Vercors. Nad šesto metrov globokim kanjonom so se tako na surf deski podili nad prepadom. Za Surfing The Line, kot so podvig poimenovali, je zaslužen Anicet Leone. »Pri tem podvigu smo združili veščine padalstva, plezanja in alpinizma. Pa deskanja na valovih, seveda,« je pojasnil in dodal, da je življenje vredno tvegati, če stem razširiš močna sporočila. Kaj je sporočilo njihovega zadnjega podviga? »Iskati smisel življenja zunaj meja pričakovanega.«

Vse več Benečanov iz Benetk
V Benetkah se je pred kratkim na stotine domačinov podalo na ulice na protest proti hitri depo-pulaciji njihovega mesta. Dejstvo je namreč, da se lokalni prebivalci vse bolj izseljujejo iz Benetk, razlog za to pa so visoke najemnine in pomanjkanje stanovanj. Če ne bi bilo turistov, bi bilo drugače - domačini so
Več sonca - več sreče
Dolgo je veljalo, da je vitamin D pomemben le za zdravje kosti, zato so ga predpisovali predvsem dojenčkom. Toda v zadnjih desetih letih vse več znanstvenih raziskav potrjuje, da ima
o tem prepričani in pravijo, da so prav turisti tisti, ki najemajo njihove hiše in zaradi katerih cene v mestu strmo naraščajo. Mestne oblasti so nekaj prote-stnikov sprejele in jim dale nekaj upanja. »'Benetke izgubljajo 1000 prebivalcev na leto. Spreminjamo se v Pompeje, mesto, ki ga obiskujejo turisti in menijo, da je čudovito, a nihče več ne živi v njem,« je izpostavil Matteo Secchi, vodja združenja prebivalcev, in poudaril, da je od leta 1951 število prebivalcev padlo s 175 tisoč na 55 tisoč.
pomanjkanje tega vitamina daljnosežnejše posledice; pomanjkanje vitamina D povzroča vrsto zdravstvenih težav in bolezni, ki jih sicer po navadi ne povezujemo s tem vitaminom - od alergij, slabokrvnosti in kronične utrujenosti do neplodnosti, bolezni srca in imunskih bolezni. Vitamin D imenujemo tudi sončni vitamin, saj njegovo tvorjenje v našem telesu sproža prav sončna svetloba. Ker pa smo dandanes vse manj na prostem, ni presenetljiv podatek, da ima več kot polovica ljudi premajhno zalogo vitamina D. Manjko je danes mogoče nadomestiti s prehranskimi dopolnili, toda sončna svetloba ne pomaga le pri povečanju koli-
čine omenjenega vitamina v našem telesu, spodbuja tudi hormone sreče.
Našli ogromen žad
Žad je kristal, ki ga tradicionalno obdelujejo za nakit, kipe, ročaje meča ... Gre za poldragi kamen, od prodaje katerega je mogoče nekaj iztržiti. Na to računajo tudi prebivalci Burme, ki so žad, dolg 5,8 metra in visok 4,3 metra ter težek 174,6 tone, našli 60 metrov v notranjosti gore na nahajališču žada Hpakant. Zaradi svoje velikosti kamen povzroča kar nekaj skrbi. Ker ga prebivalci ne morejo prenesti, tudi še ne vedo, kako ga bodo lahko obdelali. Njegovo vrednost ocenjujejo na 170 milijonov dolarjev. »Kakovost tega žada je zelo dobra,« je dejal domači poslanec.
Iščejo »splošnega garača«
Irski nizkocenovni prevoznik Ryanair išče uslužbenca za delovno mesto »splošnega garača«. Zamisel je dobil šef Michael O'Leary, ki je zapisal, da bo glavna naloga njegovega pomočnika skrb za direktoija, poleg tega pa se bo izbrani uslužbenec ukvarjal tudi z davki in najrazličnejšimi posebnimi projekti. Med glavnimi lastnostmi, ki so tako zahtevane ob prijavi, so trdna osebnost, neverjetna potrpežljivost in pestra zbirka zgodbic za lahko noč. Poleg opisa dela in zaželenih lastnosti so v oglasu dodane tudi tiste, ki jih kandidati nikakor ne smejo imeti. »Če navijate za Golden State Warriors, Manchester United ali v prostem času radi kolesarite, boste iz izbirnega postopka takoj izključeni.«
Brez
krčmarja
V občinah Šaleške doline imajo težave s sestavo proračunov. Ali kot bi rekli: delajo proračun brez krčmarja. Ta je predvsem v Ljubljani.
Za mlade
Kot da nas res nič ne izuči. Spet se mnogi veselijo, da bodo po raznih krajih uredili drsališča. Kot da ne bi že prevečkrat stopili na spolzka tla. Morda pa se zavedajo, da morajo na spolzkost privaditi že mlade.
Živalska
Na Martina smo se gostili z gosko. Mnogi pa po praznovanju preganjali mačka.
Podobnost
Parlamentarno zasliševanje v zadevi Teš 6 velikokrat spominja na »mlinski« pregovor. Saj veste, da se tam trikrat pove. Tu se pogosto trikrat isto vpraša.
Izposoja
Končala se je še ena uspešna sezona izposoje koles. Zaradi tovrstnega izposojanja je menda manj »sposojanja« koles iz kolesarnic.
Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 13
17. novembra 2016
AS
PAGINA
13
Znanje in trud ujeta v vezeninah
Tudi 4. mednarodni festival vezenja je pokazal, da je zanimanje zanj veliko - Med tremi nagrajenkami srebrna Velenjčanka Jožica Guštin
Bojana Špegel
Velenje, 13. novembra - V velenjski Rdeči dvorani je minuli konec tedna potekal 4. mednarodni festival vezenja, tokrat na te-
coske vezenine. Zelo močno je bila z več kot 10 društvi zastopana Srbija. Oba dneva je bilo dogajanje na festivalu pestro tudi zato, ker so organizatorji poskrbeli, da se je na odru ves čas ne-
je. Drugo mesto je zasedla domačinka Jožica Guštin, članica skupine Spominčice, tretje mesto pa so dosodili Marji Jalen iz Koroške Bele. Presrečna nagrajenka Jožica nam je takoj potem,
mo Praznične vezenine za martinovo. Obisk prireditve je bil dober, program pa pester. V nedeljo popoldne so razglasili tudi najlepše tri vezenine, za nagrade pa se jih je potegovalo kar 125.
Na letošnjem festivalu je sodelovalo več kot 200 razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Italije, preko slovenskih društev pa so lahko številni obiskovalci spoznali tudi madžarske in fran-
kaj dogajalo, pri tem pa so tudi z nastopi povezali vse generacije.
Vezenje kot tableta proti bolečinam
V nedeljo, ob uradnem zaključku festivala, so podelili priznanja avtoricam treh najbolje ocenjenih vezenin. Strokovna komisija je izbirala med kar 125 deli, najbolj pa jih je navdušil prt Darinke Vidmar, Slovenke iz Itali-
^soboto je obiskovalce sejma navdušila tudi modna revija. Sploh, ker so bile manekenke vezilje same.
Domačinka Jožica Guština: »V nagrajeni prt sem vložila več kot 100 ur dela. Z drugo nagrado zanj je vse
povrnjeno.«
ko je prejela nagrado, vidno ganjena povedala: »Vesti sem začela po upokojitvi, ko sem zbolela in težja dela niso bila več zame. Najprej sem šivala gobeline, ker jih nisem imela več kam dati, sem se sama začela učiti vezenja. Lice je izgledalo lepo, na hrbtni strani pa je bilo polno vozlov. Ko sem obiskala razstavo vezenin v vili Bianci, mi je mentorica Spominčic rekla, naj
se jim pridružim, pa se bom naučila vsega. To sem storila leta 2005, zame pa je sodelovanje v krožku kot tableta proti bolečinam.« Za prt, ki ji je prinesel nagrado, je porabila več kot 100 ur, nanj pa je z belo prejo izve-zla motiv grozdja in ga okrasila z bogatim ažurjem. »Ja, naredila sem ga prav za to prireditev. Nagrada mi ogromno pomeni,« je še dodala.
Predsednik strokovne komisije je bil vodilni slovenski etnolog za vezenine dr. Bojan Knific, ki veze tudi sam. Menda je vezil-cev vse več, tudi na tokratnem festivalu se jih je predstavilo kar nekaj. Delo komisije pa ni bilo
4. mednarodni festival vezenja je organizirala Mestna občina Velenje v sodelovanju z Univerzo za III. življenjsko obdobje Velenje ter javnimi zavodi. Tako ob odprtju kot zaključku festivala je zbrane nagovoril podžupan MO Velenje Peter Dermol, nam pa je ob zaključku festivala povedal: »Po dveh dneh festivala me veseli, da je ta res uspel. Obiskovalci so imeli kaj videti, razstavljalci so uživali med nami. Gre za dogodek, ki je pomemben tako iz vidika ohranjanja kulturne dediščine kot povezovanja Velenja z ostalimi regijami in sosednjimi državami, saj promovira naše mesto v najlepši luči.«
lahko: »Ko je bila tema Praznični pogrinjki za martinovo razpisana, si nisem predstavljal, kaj bodo vezilje in vezilci izdelovali na to temo. V ocenjevanje smo dobili ogromno izdelkov, motivi pa so bili zanimivi; največ je motivov trte, izjemoma pa tudi svetnika sv. Martina. Tehnike so
različne, pogrešal pa sem tehnike, ki bi izhajale iz naše dediščine. Želim si, da bi vezilje več starih tehnik prenesle v sodobnost.«
■
Manekenke so bile stanovalke
V Zimzelenu znajo poskrbeti tudi za modne dogodke - Tudi starejši hočejo biti šik
Milena Krstič - Planine
Topolšica - V domovih za starejše še zdaleč ni nujno, da je dolgočasno. Če stanovalci pridejo blizu dogodkom, ki jih organizirajo zanje, zna biti še kako kratkočasno. V petek popoldan so v Zimzelenu poskrbeli za modni dogodek leta. Z zanimanjem so si ga ogledale stanovalke (pa tudi kakšnega stanovalca je pritegnilo dogajanje). Jedilnico so spremenili v modno pisto, po njej pa so se v polstenih oblačilih in modnih dodatkih sprehodile (tudi) stanovalke. Le Čukov ni bilo, da bi jih spodbujali s tisto »Modna pista, to je prava stvar, lepe punce - te so božji dar ...« A niti ni bilo treba, ker je bilo to čutiti.
Nosile so polstena (filca-na) oblačila in modne dodatke ustvarjalke Nade Vukadinovič. Univerzitetna učiteljica strokovne angleščine se je s polstenjem spoznala prav v Zimizelenu pred štirimi leti, ko so tam pripravili delavnico. »Ker je moja mama tukaj, sva se z možem delavnice udeležila. Vsak udeleženec si je naredil par copat. Navdušilo me je, kako lahko iz nekih kosmov volne narediš tak izdelek. Potem sem celo leto delala samo copate, copate, copate ... Po enem letu sem naredila korak naprej, se preko interneta učila tehnik, opazovala, kako to počno ruske mojstrice, hodila na umetniške sejme, festivale volne ... Zdaj pa sem s svojimi izdelki tukaj.« Nje-
na mama je bila v občinstvu. Ponosna na hčer. Seveda.
Volno kombinira z drugimi materiali, barvami, vzorci, tehnikami ... Nad izdelki je bila navdušena tudi Ivanka Robič, ki si je modno revijo ogledala iz prve vrste. Sama dobro ve, kako volna pozimi varuje pred mrazom, po-
krat je bilo poletje.« Na sprehod po modni pisti se ni posebej pripravljala. »Saj sploh nisem vedela, da bom manekenka. Mislila sem biti v občinstvu. Prišli sva s kolegico in povabili so naju,« je rekla. Nekdaj se je tudi sama veliko ukvarjala z ročnimi deli. »Saj se še vedno, a zdaj precej
Nada Vukadinovč z manekenkami. Vsak izdelek je pripovedoval
svojo zgodbo.
leti pa ščiti pred vročino. »Lepo je danes tukaj. Pri nas se veliko dogaja. Včasih pridejo muzikan-ti. Tako kakšno popoldne hitro mine, pa še družimo se.«
Veronika Balažic, stanovalka Zimzelena, je bila ena od manekenk, ki so nosile Nadine kreacije. Videlo se ji je, da se je z modno pisto že srečala. Njena hoja je bila suverena, samozavestna. »Pred leti je bilo, ko smo nekaj podobnega pri nas že imeli. Ta-
manj,« je povedala. Vera Jeran pa je bila manekenka prvič. Gotovo ne zadnjič. Do zdaj sploh ni vedela, da se ji ta vloga tako poda. »Kje pa ... Nobene treme ni bilo. Tudi nobene vaje. Oblekle smo se in smo šle.«
Sledil je seveda dogodek po dogodku. Z druženjem in izmenjavo vtisov. Ker je bilo ravno na martinovo, so postregli z vinom in potico. Pa je bil mimo še en jeseni naklonjen dan.	a
Ob strelu iz topa nov pustni čas in vino iz mošta
Mozirje, 11. novembra - Mo-
zirski pustnaki so tudi letos 11. novembra ob 11. uri in 11 minut na Trgu osamosvojitve pri Grabnarjevi hiši v Mozirju s posebnim pustnim topom prižgali smodnik in tako zaznamovali začetek pustnega časa.
Mojstru te srednjeveške orožar-ske tehnike zaradi dežja in obilice vlage okrog vžigalne naprave se namera točno ob času ustreliti v nov pustni čas ni ravno posrečila. Po živčnem čakanju peščice ljudi pa je topničarju Andreju Parašu-hu Džedi le uspelo stvar prižgati. Z gromkim pokom iz topa ter z blagoslovom hrastovega soda z moštom, ki ga je sredi placa namestil vinogradnik in trški viničar Miha Fajfar, je mošt postal vino. Ob tem ni manjkalo žlahtnih besed mozirskega župana Ivana Su-hoveršnika o pomenu obeležitve Slovencev najbolj čaščenega pra-
Mozirski trški viničar Mihael Fajfar je na martinovo predal tri vinske letnike modre kavčine domačemu županu Suhoveršniku.
znika. Dejal je, da vino druži ljudi. Pohvalil je vrle pustnake, ki vse do pusta skrbno negujejo izročilo prednikov. Pustna princesa Eva prva Brinovškova in pustni župan Drago Poličnik sta zaplesala na poskočne takte pustnega ansambla Boj se ga. Ko je po trgu prikopitljal par konj glavnega furmana Levca iz Lok, kije pripeljal dežurnega »škofa Martina« ter tri letnike žlahtnega pridelka iz potomke le- gendarne trte modre kavči-
Lenta (ta raste v Mozirskem gaju od leta 2005), je viničar Miha uradno predal protokolarno vino gospodarju trte prijateljstva in aktualnemu županu Ivanu Suhoveršniku. Zadovoljni so bili vsi, tudi »štantmani«, ki so naposled le prišli do besede in k vinu ponudili še praznični prigrizek.
■ J. M.
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
»»^AS
17. novembra 2016
Od namizne do vrhunske kakovosti
Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki praznovalo 20-letnico delovanja - Društvo želijo pomladiti in še nadgraditi nekatere aktivnosti
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 4. novembra - Na pobudo nekdanjega direktorja Vina Šmartno ob Paki Staneta Jakšeta je pred dvema desetletjema skupina zagnanih vinogradnikov na območju spodnjega toka reke Pake pod
»Tradicije niste imeli, verjeli pa ste v stroko, ji sledili in danes ste lahko ponosni na uspehe. Vaša vina so iz namiznih dosegla vrhunsko kakovost,« je dejal eden od dolgoletnih strokovnih sodelavcev društva Anton Vodovnik. Dodal je še, da pri tej dejavnosti ne gre le za skrb za čim večjo kakovost pridel-
O tem, kakšna je bila in je dejavnosti društva, priča tudi število članov. Od nekoč 23 se je njihovo število povečalo na trenutno 136, ki imajo v svojih vinogradih od 300 do 1800 sadik. Vsi se za zdaj ukvarjajo z vinogradništvom in kletarjenjem ljubiteljsko. Ali bo kdo med njimi naredil še
Na prireditvi ob 20-letnici delovanja so menili, da so lahko upravičeno ponosni na prehojeno pot, saj so
uresničili zadane cilje.
okriljem šmarškega turističnega društva ustanovila sekcijo vinogradnikov. Dve leti kasneje se je ta »prelevila« v samostojno društvo. Začetke organiziranega delovanja so vinogradniki zaznamovali s prireditvijo v dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik.
Društvo sodi po stažu med mlajša v tamkajšnjem okolju, po uspehih pa zaseda zavidljivo mesto med vsemi društvi. Tudi med 56 društvi vinogradnikov v podravskem vinorodnem okoliši, kamor sodi, je v samem vrhu.
ka, ampak je njen pomen širši.
Predsednik društva Peter Krajnc je orisal dosedanji razvoj društva. Menil je, da so lahko upravičeno ponosni na prehojeno pot, na kateri so se srečevali z različnimi izzivi in se nanje uspešno odzivali. Še bolj na dosežene rezultate ocenjevanja vin. Ti seveda niso prišli sami od sebe, ampak so odraz vrste strokovnih izobraževanj, tečajev o delu v vinogradu in v kleti, izmenjave primerov dobrih praks, vloženega truda in dela članov. »Za vinsko trto velja, da ne uspeva, če ni v vinogradu sence vinogradnika.«
korak dlje, pa bo odvisno, pravi Krajnc, od zakonodaje, ki je zelo stroga. »Vino, ki ga imamo doma, gostom ne moremo ponuditi v neostekleničeni posodi, za ostekleničeno vino pa je potrebna registracija dopolnilne dejavnosti.« Se pa z mlajšimi vinogradniki pogovarjajo in dogovarjajo o možnosti nadgradnje kleti odprtih vrat. Te pripravijo enkrat na leto, in sicer tri vikende zapored ob prazniku Občine Šmartno ob Paki. Kako pa je z vinsko cesto modre kavčine? »V zvezi z njo bo treba še marsikaj doreči.«
Med osnovnimi cilji delova-
nja društva so bili vzgoja in nega vinske trte, pridelava in negovanje čim bolj kakovostnega vina, dvig kulture pitja vina in sodelovanje s strokovnimi ustanovami. Vse te cilje, meni Peter Krajnc, so v 20 letih delovanja društva že dosegli, a se sedaj ne bodo ustavili. Ta prizadevanja bodo nadaljevali in jih dopolnjevali z novimi spoznanji. Med izzivi, ki jim že danes niso tuji, je tudi kulinarika v povezavi z vinom. Še naprej si bodo prizadevali, da v svoje vrste pritegnejo mlade člane in da mladi sodelujejo tudi v delu upravnega odbora, še posebej, če imajo veliko volje in znanja.
REKLI so > Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar: »Tako kot vinogradniki sami je ponosna na njihove uspehe tudi lokalna skupnost, saj so sad dela njihovih pridnih rok. Marsikdo jim jih lahko zavida. Koraki društva so bili v 20 letih dolgi, od tu naprej bodo krajši in pogostejši. Verjamem, da se tega kot odgovorni člani zavedajo. Občina jim je in jim bo tudi v prihodnje stala ob strani ter jim po svojih močeh pomagala pri uresničitvi ciljev. Lani zasajena potomka najstarejše vinske trte na svetu je eden od kamenčkov v tem mozaiku.«
Februarja 2017 poskusno obratovanje
Izgradnja čistilne naprave v Lokah pri Mozirju po načrtu - Tehnologija biološkega čiščenja z vpihovanjem zraka in dodatnimi nosilci bio mase
Tatjana Podgoršek
Gotovo so si krajani Lok v občini Mozirje, sploh v bližini tamkajšnje čistilne naprave, letos poleti oddahnili, ko so se delavci izbranega izvajalca del, velenjskega Esotecha, lotili rekonstrukcije, razširitve in posodobitve naprave. Poleg smradu in strahu pred morebitnim razlitjem vsebin bazenov ob močnejših padavinah so bile, milo rečeno, zelo moteče tudi odpadne vode, ki so
>
Vrednost naložbe je 993.000 evrov, naprava pa "pokrije" do 6000 populacijskih enot
onesnaževale reko Savinjo.
Ivo Glušič, vodja projekta rekonstrukcije in razširitve čistilne naprave Loke, v katero se iztekajo kanalizacijske vode iz občin Mozirje, Rečica ob Savinji in Nazarje, je povedal, da dela potekajo po načrtih. Predvidena gradbena dela naj bi bila v grobem končana do konca leta, na nedavnem ogledu v Esotechu pa so se prepričali, da je izdelava
naprav za čiščenje v zaključni fazi, prav tako izdelava ostale potrebne tehnologije. »Po programu naj bi čistilna naprava začela poskusno obratovati februarja prihodnje leto, kar bo trajalo najbrž pol leta.«
Glede na obstoječe prostorske in finančne možnosti so se odločili za tehnologijo biološkega čiščenja z vpihovanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase. Zmogljivost obstoječe čistilne naprave je bila 3000, posodobljene in razširjene pa bo 6000 populacijskih enot, kar bo zadoščalo tudi za morebitne nove priključke na kanalizacijski sistem v omenjenih lokalnih skupnostih. Sistem bodo urejali le na ekonomsko opravičljivih območjih.
Vrednost naložbe v čistejše okolje je dobrih 993 tisoč evrov, stroške pa so si vključene občine razdelile po količini odpadnih voda. Največji delež (42,18 %) pride na Občino Mozirje, 33,6 % na Občino Nazarje, preostalih 22,4 % pa na Občino Rečica ob Savinji. Denar bodo zagotovile Občine same, saj so za pridobitev nepovratnih sredstev za projekt kandidirale na dveh razpisih, obakrat neuspešno.
■
Krajevni proračun znizali za tretjino
V KS Škale-Hrastovec letos ostali brez 20 tisoč evrov - Življenje v kraju bogati tudi 14 društev
Bojana Špegel
Velenje, 9. novembra - V Krajevni skupnosti Škale-Hrastovec so morali letos spremeniti krajevni proračun, saj je ta za tretjino nižji, kot so računali. S tem so morali kar nekaj naložb prestaviti v prihodnost. Na krajevnem računu namreč letos odškodnine, ki jim jo je prej vsako leto plačevala Termoelektrarna Šoštanj, ni. A so prepričani, da jo bodo dobili. Pogum jim daje nedavna zmaga Zasavcev, ki so iztožili odškodnino od onesnaževalcev okolja.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Božidar Repnik nam je ob tem povedal: »Smo ena redkih krajevnih skupnosti, ki imamo s TEŠ podpisano jamstveno izjavo in dogovor, da se bo odškodnina redno izplačevala, vendar se nam z zadnjima dvema direktorjema o tem ni uspelo dogovoriti.« Do nje so po njihovem mnenju še kako upravičeni, saj je pri-
bližno polovica zemljišča, kjer odlagajo produkte odžvepljeva-nja, v KS Škal-Hrastovec. Letos so tako na krajevnem računu imeli tretjino manj sredstev, kot so računali, saj je letna odškodnina TEŠ-a vredna 20 tisoč evrov. »Prisiljeni smo bili sprejeti rebalans proračuna. Ker je bil izpad velik, smo morali prilagoditi tudi program dela za letos. Sreča pa je, da smo v preteklih letih uspešno obnavljali dom krajanov, na katerem smo s pomočjo MO Velenje postorili skoraj vse, tudi energetsko sanacijo objekta smo končali. Prihodnje leto bomo zamenjali le še del tlakov.« V čas, ko bo na računu spet več denarja, pa so prestavili obnovo dveh avtobusnih postaj. Ena je v Podlubeli, druga ob Škalski cesti v bližini Konjeniškega kluba. Odrekli so se tudi obnovi otokov za odpadke, ki so jo so začeli lani. Na dolgu pa imajo še ureditev otroškega igrišča pri vrtcu v Ška-lah, kjer računajo, da bodo več naredili leta 2017, končali pa najpozneje leto kasneje.
Infrastruktura je dobra, varnost ne
Predsednik sveta KS poudari, da ima njihova krajevna skupnost dobro cestno in komunalno infrastrukturo. Vseeno pa so zelo veseli, ker so letos posodo-
bili 400 metrov dolg cestni odsek Kajzer-Pocajt, kjer so na novo uredili tudi pločnik. Poskrbeli bodo, da hitrosti na tej cesti ne bodo prevelike, zato bodo
na njih ovire za umiritev prometa. Z obnovo vodovoda v naselju Škale so obnovili tudi neka-tegorizirano cesto proti Glinšku v dolžini 100 metrov.
Ob tem Božidar Repnik poudari, da imajo dva ključna problema; prvi je močno dotrajana in zelo nevarna državna cesta, ki gre skozi naselje Škale. »Obnova je bila predvidena že leta 2012, pa do nje še ni prišlo. Cesta je
smrtno nevarna, na njej se vsak teden zgodi vsaj ena prometna nesreča. Ob njej tudi ni pločnika. Potrebovali bi ga vsaj od konjereje do pokopališča,« izvemo.
Kljub pritiskom na državni ravni, s katerimi se trudi tudi MO Velenje, niso uspešni. »Moram reči, da vse, kar se dogovorimo z občino, uresničimo, pri državi pa nismo uspešni. To dokazuje tudi stanje dveh vodotokov v kraju, za katera bi morala prav tako poskrbeti država. Tako Le-pena kot Sopota ob večjih nalivih stalno poplavljata, porečje pa urejamo le krajani sami. Leta
2012 nam je pri sanaciji po poplavah pomagala tudi občina, država pa nič.«
Dogaja se vse leto
Podpredsednico sveta KS Petro Bevc vprašamo, kako teče družabno življenje v kraju. Krajani so zelo povezani, izvemo, tudi zato, ker v kraju deluje kar 14 društev. »Krajevna skupnost se trudi, da tudi s finančno pomočjo pomaga društvom pri delovanju, saj delujejo v korist kraja.« Čez leto s pomočjo društev pripravijo tri tradicionalne dogodke; prvi je spomladanska čistilna akcija, v kateri čistijo območja ob glavnih cestah in vodotokih. Letos se je akcije udeležilo 108 krajanov vseh generacij. Pred 1. majem na Lubeli pripravijo kre-sovanje, pri čemer pomagajo vsa
društva. Jeseni pa pripravijo še eno čistilno akcijo. Letos so čistili brežine vodotokov, pomagalo pa je 40 krajanov.
Za kulturno podobo kraja zelo veliko naredi društvo Revivas, ki se trudi ime kraja ponesti tudi ven iz meja doline. Gasilci pa so motor življenja v kraju, številne akcije izpeljejo skupaj z njimi. Izvemo še, da ni veliko krajanov, ki bi se obrnili na njih, ko naletijo na težave. Če pride do tega, pa strnejo vrste in pomagajo po svojih močeh. Odlično sodelujejo s podružnično osnovno šolo in vrtcem. »Želimo si, da bi vsi naši otroci hodili v vrtec in šolo pri nas. Kar nekaj staršev se namreč odloči, da jih vpiše v šole v mestu,« doda sogovornica, ki je prepričana, da lahko s tem ogrozijo tudi delovanje šole. K temu doda: »Če v kraju ni šole, ni pravega življenja v njem. Otroci pa na svoj kraj gledajo drugače, če se z njim povežejo že med osnovno šolo.«	a
Predsednik in podpredsednica sveta KS Škale-Hrastovec Božidar Repnik in Petra Bevc: »Krajani se obrnejo na nas tudi, ko imajo
težave.«
Gradijo transformatorsko postajo Hrastovec
Velenje, 11. novembra - Podjetje Elektro Celje je prejšnji teden začelo gradnjo priključkov transformatorske postaje Hrastovec v naselju Škale. Dela trenutno izvajajo na območju gasilskega doma Škale, od pločnika pod gasilskim domom do hriba nad gasilskim domom, in na območju predvidene gradnje individualnih stanovanjskih hiš v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec. Ta gradbena dela bodo predvidoma končana do 15. decembra, izgradnjo postaje pa naj bi sklenili do konca aprila 2017. a
Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 15
17. novembra 2016
""^Jis
REPORTAŽA
15
Droge med nami
Starejši uživajo opiate, mlajši sintetične droge - Nove droge se med uporabniki širijo hitro in so lahko dostopne - Število kaznivih dejanj in prekrškov je na ravni preteklih let
Tina Felicijan
Ob začetku meseca preventive na področju drog smo pri različnih programih za pomoč uporabnikom na območju Šaleške doline in velenjski policiji preverili, kakšno je aktualno stanje na tem področju - katere droge so najbolj razširjene, kako se spreminjata število in starost uporabnikov ter število kaznivih dejanj in prekrškov.
Manj opiatov, več amfetaminov
Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog v velenjskem zdravstvenem domu deluje dve desetletji. Tako imenovano meta-donsko ambulanto je v tem času obiskovalo nekoliko manj kot
6 v
>
Letošnji kazalnik uspešnosti Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti je pokazal, da 75 odstotkov uporabnikov programa abstinira.
400 oseb, trenutno pa skoraj sto. Prihajajo iz Šaleške in Savinjske doline ter Koroške, pri čemer jih iz Velenja ni prav veliko. Večinoma so to odvisniki od opiatov, starejši od 30 let, saj je bil center sprva namenjen zdravljenju odvisnosti od heroina, kokaina in raznih zdravil na recept ali s črnega trga. Tudi novi uporabniki so večinoma že odrasli - mla-
dih je malo. »Zadnja tri leta opažamo, da je opiatnih odvisnikov manj, ker prevladujejo druge sintetične droge, kot so razni amfe-tamini. Imamo neuradne informacije, da izredno veliko mladih uporablja te droge, vendar žal ne poiščejo pomoči,« je povedala medicinska sestra Vilma Kutnjak in opozorila, da povpraševanje po programu ni manjše in imajo v ambulanti v primerjavi s prejšnjimi leti več dela. »Pri starejših odvisnikih so nastopile razne druge težave, kot so duševne motnje, bolezni srca in ožilja. Zato moramo uporabnikom posvečati toliko več pozornosti in jim pomagati poiskati zdravstveno pomoč specialistov.«
V porastu so cenovno bolj dostopna mamila
Slovensko združenje za duševno zdravje je leta 2010 na predlog občine v Velenju vzpostavilo program za pomoč zasvojenim z nedovoljenimi drogami. Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog ne sprejema le abstinentov, ampak tudi osebe, ki aktivno uživajo drogo. V teh letih ga je obiskovalo več kot sto različnih uporabnikov, v letošnjem letu 74, večina pa hodi tudi v metadonsko ambulanto. »Opažamo trend staranja naših uporabnikov. Nekateri že več desetletij uživajo droge. Mladi pa si še ne upajo do nas, čeprav nam starejši sporočajo, da je vedno več vedno mlajših uporabnikov. Ti radi eksperimentirajo,« je povedala Fanika Lončar, ki prav tako opaža, da uporaba klasičnih drog upada, saj so te drage. »Povečuje se uporaba alkohola in različnih vrst zdravil, predvsem pomirjeval. Ta kombinacija de-
luje podobno kot klasične droge, je pa cenovno bolj dostopna. V porastu so tudi nove sintetične droge, ki so zelo dostopne tako na ulicah kot na spletu ter cenovno dosegljive.« Iz pogovorov z uporabniki dnevnega centra ugotavlja tudi, da med mladimi narašča uporaba alkohola, mari-huane, speeda, ekstazija, koka-
>
»Osebe, ki imajo težave z zasvojenostjo, so večinoma brezposelne oziroma niso aktivni iskalci zaposlitve,« ugotavljajo v društvu Projekt Človek.
ina, tudi LSD-ja, sladoleda oziroma stimulansa 3-MMC. Tako Kutnjakova kot Lončarjeva poročata, da se nove droge med uporabniki širijo hitreje kot informacije o njih med institucijami in programi za nadzor in preprečevanje. Tako nekatere spojine še niso na seznamu prepovedanih drog.
Med uporabniki prevladujejo moški
Od letošnjega leta dalje na območju Šaleške doline ponovno
»Na območju velenjske občine je 'scena' kar dobro razvita. Ocenjujemo, da je takoj za Celjem in Žalcem. Uporabnikov je veliko, ker k vam migrirajo uporabniki iz Koroške in Savinjske regije zaradi metadonske ambulante ali pa zaradi razvite 'scene', na kateri si lahko priskrbijo drogo,« poročajo z zavoda Socio.
y
K
9

poteka terensko delo z odvisniki od prepovedanih drog zavoda Socio. V Savinjski regiji so obravnavali 158 različnih uporabnikov, od aprila so na našem območju zabeležili okoli 55 stikov z znanimi in anonimnimi uporabniki. Večinoma so to moški, v povprečju stari okoli 36 let. »Nekaj je zaposlenih, večina prejema denarno socialno pomoč, nekateri so upokojeni, nekaj jih ima bivanjsko stisko,« so sporočili terenski delavci z zavoda Socio, ki se z uporabniki dobivajo po parkih, ulicah, parkiriščih. Poročajo, da se trend uporabe prepovedanih drog zmanjšuje. Število uporabnikov, ki drogo uživajo intravenozno, z leti upada. Opažajo povečano uživanje psihoaktivnih medikamentov. Med ljudmi nasploh pa narašča uživanje novih sintetičnih psiho-aktivnih snovi zaradi njihove lahke dostopnosti, medtem ko se jih starejši uporabniki izogibajo. Še posebno najstniki vse pogosteje kadijo marihuano.
Da so na območju Šaleške doline uporabniki večinoma od 35 do 50 let stari moški, so opazili tudi v Regijskem sprejemnem centru Koroške društva Projekt Človek, ki svetovalno pisarno za
»Uporaba drog je v porastu. Meje so se odprle, bila je kriza, stresnega življenja je vedno več. Tudi visoko izobraženi ljudje na dobrih delovnih mestih uživajo droge,« opozarja Fanika Lončar in poziva MOV, da za dnevni center Šenta zagotovi bolj primerne prostore.
>
Policisti poleg alkohola, ki je vsesplošni problem, v prometu opažajo tudi vse več vožnje pod vplivom psihoaktivnih zdravil in drog. Obravnavajo veliko prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola ali drugih drog.
osebe z različnimi zasvojenostmi odpre vsako drugo sredo tudi v velenjskem centru za socialno delo. Potrdili so, da v zasvojenosti s prepovedanimi drogami trenutno prevladujejo zloraba tablet na osnovi benzodiazepinov, alkohol, marihuana, amfetamini. Opažajo, da uporaba drog narašča pri otrocih in mladostnikih, ki eksperimentirajo z različnimi substancami in predvsem z alkoholom.
Najpogosteje jih dobijo s konopljo
Velenjski policisti v zadnjem času niso opazili posebnosti pri uporabiin dostopnosti prepovedanih drog. Po njihovih podatkih se kriminaliteta, povezana z drogami, trenutno giblje v podobnih okvirjih kot prejšnja leta. Kljub vsakoletnemu nihanju števila obravnavanih oseb, prekrškov in kaznivih dejanj dolgoročnih sprememb ni. Policisti in kriminalisti večino zaznajo pri patruljiranju oziroma v opazo-
valni službi in pri različnih postopkih na terenu. Večkrat letno izvedejo usmerjene akcije v cestnem prometu, lani pa so nadaljevali opravljanje usmerjenih poostrenih nadzorov znanih zbirališč uporabnikov drog, mestnega parka ter drugih lokacij. Tako so obravnavali več uličnih preprodajalcev in uživalcev prepovedanih drog ter opravili več
NIJZ in DrogArt opozarjata: v zadnjem času se pojavljajo ekstazi z zelo visoko vsebnostjo MDMA ter tabletke roza barve v obliki logotipa Supermana, ki vsebujejo nevarno snov PMMA, prodajajo pa se kot ekstazi.
zasegov. V zvezi z zlorabo prepovedanih drog so lani opravili 13 hišnih preiskav in 63 zasegov različnih prepovedanih drog, večinoma konoplje. Na okrožno državno tožilstvo so podali 24 kazenskih ovadb. Ugotovili so 54 kršitev s področja Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. V tekočem letu so do sedaj obravnavali 35 prekrškov v zvezi z drogami in deset storilcev kaznivih dejanj, podatki pa zaradi tekočih postopkov niso popolni. Zaenkrat so daleč največ - dobrih pet in pol kilogramov - zasegli konoplje, sledita heroin in amfetamin z nekaj grami, pa metamfetamin in kokain. Sporočili so še, da je med storilci kaznivih dejanj in prekrškov vsako leto okoli deset odstotkov mladoletnikov.
Prvi izlet Kluba škrata Bisera
Tik pred iztekom oktobra je Klub škrata Bisera, ki deluje v okviru Turističnega društva Vinska Gora, pripravil in organiziral sprehod od domačije Lamper-ček do gradu Kačnik, bolj znanega z imenom Kačji grad nad Dobrno.
Zbrali smo se na igrišču domačije in krenili po Dolini mlinov, mimo Vovkovega mlina do razvalin Kačjega gradu. Sprehoda se je udeležilo 15 šolaijev iz POŠ Škale in iz Vinske Gore in deset odraslih, mentorice in starši. Vzdušje je bilo krasno. Izvedeli smo nekaj o zgodovini gradu in
nekaj legend, ki jih je zbrala naša mentorica Ana. Če vas zanima zgodovina Kačjega gradu in legende, povezane z njim, vas na domačiji Lamperček čaka zbirka, ki jo lahko vzamete v roke in preberete.
Po vrnitvi na domačijo smo imeli zasluženo malico, si ogledali divjad v oboru, skrbnica domačije, gospa Sonja, nam je skuhala čaj in dobro kavo, gospodar Tomaž pa nam je razkazal lovsko sobo. Po vsem tem so nas na igrišču že čakala igrala, ustvarjalne delavnice in kuhinja na grajski način, v njej smo si pe-
kli kruh na palčki in krompir na žerjavici. Otroci in odrasli, ki so poiskali otroka v sebi, so uživali. Siti in polni vtisov smo sklenili, da se še srečamo.
Na naslednjem izletu se nam pridružite tudi vi, veseli bomo vaše družbe.
a Ana Žerdoner
■
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT

17. novembra 2016
Se bodo rudarji povzpeli v prvo polovico?
Na lokalnem derbiju bodo gostovali v celjski Areni Petrol - Derbi kroga med Gorico in Olimpijo
Po premoru zaradi kvalifikacijske tekme naše najboljše vrste na Malti za svetovno prvenstvo junija in julija v Rusiji čez dve leti in pomembni zmagi bodo prvoligaška moštva konec tedna nadaljevala boje za prvenstvene točke. Na sporedu bo 17. igralni dan.
Na gostovanju pri Radomljah bo imel vsaj na papirju najlažjega nasprotnika drugi Maribor, ki že deset krogov ni okusil grenkobe poraza. Zadnji, ki ga je premagal, in to kot gost v 6. krogu, je bil Aluminij. Gostoval bo v Radomljah, ki so še vedno brez zmage in s petimi točkami na zadnjem mestu. Domače bo prvič vodil Dave McDonough, dosedanji drugi pomočnik trenerja Ja-nija Žilnika, ki ni uspel popeljati moštvo do prve zmage oziroma potegniti z zadnjega mesta. Zato se je vodstvo kluba njim razšlo. Olimpija, ki ima na prvem mestu tri točke več kot Maribor, bo na osrednji tekmi kroga gostovala pri Gorici. Za domačimi so trije zaporedni porazi in gotovo si bodo prizadevali, da prekinejo ta slabi niz, Ljubljančani pa, da ostanejo na vrhu.
Kot vselej bo najbrž zanimivo tudi na lokalnem savinjsko-šale-škem derbiju v Celju. V 8. krogu so bili (četrti) Celjani ob jezeru
Športni direktor Živojin Vidojevič, pomočnik trenerja Branko Cavič, glavni trener Slobodan Krčmarevič. Bo v soboto proti večeru na
njihovih obrazih vidnejši nasmeh?
s tedanjim trenerjem Robertom Pevnikom boljši s 3 : 1. Z morebitno zmago bi se trenutno z 20 točkami sedmi Velenjčani z njimi izenačili po točkah. Z morebitnim porazom pa bi si poslabšali možnosti, da jesen končajo v zelo želeni prvi polovici lestvice. Skratka, pred njimi je lepa priložnost, da se prvič v tem prvenstvu zavihtijo v zgornji del lestvice.
»Trener Slobodan Krcmarevic je pred premorom (na)povedal: »Proti ekipam iz zgornjega doma igramo bolje; še zlasti na njihovem terenu. V tem premoru moramo obnoviti moči in se nekoliko odpočiti. Imeli smo kar precej poškodovanih igralcev.
Storiti moramo vse, da bomo v zadnjih petih tekmah osvojili čim več točk. Poskušali bomo napasti tretje mesto. Zaslužimo si mesto v zgornji polovici. Imamo prepoznavno igro. Morda smo res prejeli preveč golov, toda igramo odprto in napadalno, kar si gledalci tudi želijo. Tako bomo tudi nadaljevali. Moramo pa dobiti še ustrezne okrepitve. Verjamem, da jih bomo, ker sem med tem dobro spoznal to ligo. Vem, kaj potrebuje Rudar, da bo v spomladanskem delu boljši.«
Preostala para 17. kroga: Krško - Koper, Aluminij - Domžale.
■ S. Vovk
Šmarčani še za stopničko niže
Jesen bodo sklenili s prvim spomladanskim krogom
Moštva v 3. ligi - sever so odigrala tekme trinajstega kroga, kar je bil hkrati zadnji dan prvega dela prvenstva. V vodstvu tekmovanja pa so se odločili, da bodo konec tega tedna pod streho spravili tudi prvi spomladanski krog.
Nogometaši Šmartna 1928 so v soboto na gostovanju na Preva-ljah doživeli že deseti jesenski po-
Liga Seha, 10. krog
Pivovarna Laško Celje - Gorenje 34:28 (20:12)
Celje: Lesjak 12 (1 x 7 m) obramb, Gajic 0; Malus 1, Babarskas, Janc 13, Razgor 3, Suholeznik, Mar-guč 4 (1), Poteko 1, Zarabec 4, Kodrin, Fizuleto, Mačkovšek 3, Mlakar, Žvižej 4, Beciri 1. Trener: Branko Tamše.
Velenje: Baznik 10 (2 x 7 m) obramb, Zaponšek 0; Cehte 5, Medved 2, Ovniček 2, Pajt 1, Levc 3, Stojnic, Toskic 4, Mitrovic 3, Potočnik 3, Golčar 3, Kleč 1, Gams, Ratajec 1 (1), Nosan. Trener: Borut Plaskan.
Sedemmetrovke: Celje 1 (3), Gorenje 1 (2); Izključitve: Celje 10 minut, Velenje 10. Vrstni red: 1. Vardar 10 tekem 28 točk, 2. Zagreb 8 - 19, 3. Veszprem 7 - 18, 4. Meškov Brest 10 - 17, 5. Celje 9 - 15, 6. Velenje 9 - 9, 7. Metalurg 9 - 7, 8. Nexe 8 - 7, 9. Tatran Prešov 9 - 6, 10. Izvidjac 9 - 3.
Prva SŽNL, 10. krog
Rudar Škale - Ajdovščina 6:0 (3:0)
Strelke: Tatjana Stanič (2.), Izabela Križaj (33.,
raz. Novinec Korotan je bil boljši s 3 : 0 in jih je pahnil na predzadnje mesto, sam pa s sedmo zmago zadržal četrto. Šmarčani imajo še vedno samo devet točk. To je štiri več kot zadnji Lenart in dve manj od dvanajstega Šampiona ter tri od prav tako novinca, desetega Brunšvika. Slednji in Lenart včeraj nista odigrala medsebojnega dvoboja. To bosta storila prihodnji konec tedna. Celjani so z zmago nad Vidmom s 3 : 0 osvojili pomembne točke v boju za obstanek. Novinka Rogaška je doživela drugi poraz. Na svojem igrišču jo je z 1 : 0 premagala Dra-
TAKO so igrali
50.), Larissa Šoronda (40.), Lana Golob (49.), Ines Pijukovic (66.)
Rudar Š.: Pesjak, Golob, Jelovšek (od 46. Ma-ksimovic), Stanic, Lukek, Šoronda (od 46. Pijukovic), Pleterski (od 46. Zagajšek), Bric (od 61. Šelih), Križaj, Živkovic, Turkanovic. Trener: Milan Petrovic.
Drugi rezultati: Velesovo - Fužinar 2:4 (0:2), Olimpija Ljubljana - Maribor 7:1 (4:0), Teleing GMT Beltinci - Ankaran 15:0 (11:0), Moje-lece.si Radomlje - Krim 1:2 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 30 (62:4), 2. Beltinci 27 (85:3), 3. Radomlje 18 (33:20, 4. Škale 18 (30:24), 5. Fužinar (tekma manj) 15 (27:32), 6. Krim 15 (17:39), 8. Ankaran 4 (15:52), 9. Velesovo 3 (10:50), 10. Ajdovščina (tekma manj) 3 (6:49).
1. DRL za ženske, 8. krog
Krim Mercator - Ž.U.R.D. Koper 37:25 (19:14), Celje Celjske mesnine - Aklimat Ptuj 24:23 (9:7), Zagorje - Zelene doline Žalec 26:22 (11:9), Ljubljana - Velenje 21:17 (10:7), Branik - Krka 17:34 (6:14). Ajdovščina je bila prosta. Vrstni red: 1. Krim 7 tekem - 14 točk, 2. Zagorje 7 - 12, 3. Žalec 8 - 10, 4. Krka 7 - 9, 5. Ajdovščina 7
vinja. Kljub temu so gostje zadržali drugo mesto. Za vodilnim Mariborom B, ki je s 4 : 0 slavilo nad Šmarjem pri Jelšah, pa zaostajajo že za enajst točk. Najbolj razburljivo dogajanje je bilo v tem krogu na koroškem derbiju na Ravnah, kjer je gostoval Dravograd. Gostom se je nasmihala zmaga z golom za 2 : 1 v zadnji minuti rednega dela tekme. Toda takoj nato, v prvi minuti sodnikovega dodatka, so Ravenčani izenačili. 2 : 2 pa je bil tudi končni rezultat.
V zadnji letošnji tekmi bodo Šmarčani v soboto gostovali v Rogatcu.	a vos
- 8, 6. Ljubljana 8 - 8, 7. Celje 7 - 6, 8. Ptuj 7 - 6, 9. Koper 8 - 3, 10. Branik 6 - 3, 11. Velenje 8 - 1.
3. SNL, 13. krog
Dravinja - Rogaška 1:0 (0:0, Fužinar Ravne Systems - Dravograd 2:2 (0:0), Mons Claudius - S. Rojko Dobrovce 6:4 (4:2), Korotan Prevalje -Šmartno 1928 3:0 (1:0), Maribor B - Šmarje pri Jelšah 4:0 (2:0), Šampion - Videm 3:0 (2:0). Vrstni red: 1. Maribor 37, 2. Rogaška 26, 3. Šmarje 24, 4. Prevalje 23, 5. Dravinja 23, 6. Dravograd 20, 7. Dobrovce 18, 8. M. Claudius 15, 9. Videm 15, 10. Fužinar 14, 11. Brunšvik (tekma manj) 12, 12. Šampion 11, 13. Šmartno 9, 14. Lenart (tekma manj) 5.
Kegljanje, 2. liga, vzh. - 7. kr.
Šoštanj : Dravograd 6 : 2 (3224 : 3213)
Šošta nj: Fidej - 545 (0), Sečki - 530 (1), Kramer - 540 (1), Arnuš - 540 (1), Hasičič - 538 (1), Šehič - 531 (0).
Pričakovanja so jih pokopala
V	torkovem desetem krogu lige Seha Celjani s 34:28 boljši od Gorenja -
V	sredo z Berlinom
V	drugem tako imenovanem večnem savinjsko-šaleškem der-biju v tej ligi Velenjčani »Pivovar-jem« v celjski dvorani Zlatorog niso bili dorasel nasprotnik. Domači so tekmo v svojo korist odločili že po prvih tridesetih minutah, po katerih so Velenjčani zaostajali za osem golov. Kar trikrat so domači imeli prednost celo devetih golov.
Z novo zmago so 'pivovarji' še podaljšali niz nepremagljivosti z 'osami'. Ta traja že od 4. decembra sezone 2013/14.
Najzaslužnejši za visoko zmago domačih je bil Blaž Janc, ki bo čez dva dni dopolnil šele dvajset let. V prvem polčasu je dosegel kar deset golov, torej kar polovico vseh domačih. Izid je bil 20:12.
V	nadaljevanju so gostje zaigrali veliko bolje. Dvakrat so se domačim približali na pet golov zaostanka. Najprej v 35. minu-
ti (15:20), nato še v 50. (22:27), več pa niso zmogli. Na njihov nov in obenem visok poraz je gotovo vplivalo dejstvo, da so bila pričakovanja pred tekmo velika, predvsem pa, da trener Borut Plaskan skorajda do odhoda v Celje zaradi obolenj oziroma poškodb ni vedel, s kakšno zasedbo bo nastopil. Matjaž Brumen ni mogel pomagati soigralcem, kapetan Niko Medved, Rok Ovniček, Rok Golčar in vratar Rok Zaponšek pa so kljub temu, da še niso povsem okrevali oziroma ozdraveli, stisnili zobe, vendar dolgo niso zdržali na parketu.
Slovenski podprvaki bodo v sredo (19.00) v prvi tekmi tretjega kroga kvalifikacij za skupinski del pokala Evropske rokometne zveze (EHF) v Rdeči dvorani gostili odlični nemški Fukse. Povratni dvoboj bo v soboto v Berlinu.
Pred trenerjem Plaskanom pa so še dodatne skrbi. Znova bo imel oslabljeno moštvo, saj sta v Celju zaradi poškodb predčasno končala tekmo Luka Mitrovic, ki je bil zaradi zlomljene orbitalne kosti prepeljan v bolnišnico, ter Anže Ratajec, ki ga čaka detajlni pregledi desnega kolena.
S. Vovk
Gorenje s Koprom
V začetku tedna so izžrebali pare osmine finala pokala Slove-nije.Nasprotnik rokometašev Gorenja bo Koper 2013, član 1. B lige in finalist tega tekmovanja v prejšnji sezoni.
Rokometaši z Obale so po 11 krogih drugi s točko zaostanka za vodilno Ribnico in dvema več pred tretjo Krko. Naslov brani Celje Pivovarna Laško. Drugi pari so: Maribor Branik - Krka, Urbanscape Loka - Trimo Trebnje, Pomurje - Brežice, Velika Nedelja - TKI Hrastnik, Herz Šmartno - Črnomelj in Gorenje Velenje - Koper 2013. Vse tekme, razen velenjske, bodo na sporedu 7. decembra. Ker bodo rokometaši Gorenja dan prej v 12. krogu regionalne lige Seha gostili Zagreb, se bodo s Hrvati dogovorili za spremembo tega datuma.
Spet veselje na licu rudark
Po dveh porazih zlahka do točk proti Ajdovkam - Krimovke po uspehu v Velenju presenetile tudi Radomljanke
S tekmami 10. kroga se je začel drugi del prvenstva v prvi ženski nogometni ligi. Po dveh zaporednih porazih, najprej z aktualnimi prvakinjami Pomurkami v go-steh, nato še doma s Krimovka-mi, so igralke Rudarja Škale spet z nasmehom odhajale z igrišča. V 10. krogu so gostile Ajdovke in jim v mrežo nasule kar pol ducata žog, svojo pa ohranile nedotaknjeno. Vse, razen njihove zmage, bi bilo gotovo presenečenje, saj so gostje po kakovosti vendarle precej slabše od njih. Trener Milan Petrovic je imel v primerjavi s prejšnjima dvema krogoma spet na voljo večji izbor igralk. Zaradi bolečin v križu sicer še vedno ni mogla igrati izkušenejša Maja Jevtic, namesto prav tako izkušene Jadranke Zi-lic pa je v okvir vrat postavil Aljo Pesjak, da si nabere nekaj članskih izkušenj. Skupaj z Elizabeto Križaj in Klaro Šelih (vse šestnajst let) je najmlajša v domači vrsti. Vse tri pa so bile v nedeljo sploh najmlajše na tekmi. Gostje so najbrž prišle v Velenje z željo, da prejmejo čim manj zadetkov. Če primerjamo rezultat z uvodnega kroga na Primorskem, potem so uspele, saj so domače dosegle gol manj. Nasprotnice, ki so bile še zlasti pred svojo vratarko precej nezbrane, pa na obeh tekmah niso dosegle niti častnega zadetka.
Rudarke so začele dvoboj v poletu. Že v drugi minuti je najboljša na tej tekmi Doris Turkano-vic nevarno streljala z leve strani. Pred prvo vratnico je Tatjana
Stanic z dodatnim udarcem žogi pospešila njeno pot v mrežo. S tem golom so rudarke že na samem začetku potlačile željo gostij, da bi se izognile visokemu porazu. Igra je potekala v glavnem na polovici gostij in Ajdov-ke so v nadaljevanju prejele še pet golov. Med strelkama sta bi-
li tudi Križajeva (dvakrat) in Go-lobova, po enkrat pa tudi to popoldne dokaj nerazpoložena Larissa Šoronda in Ines Pijukovic.
Primorke so upale, da bodo po hitrih nasprotnih napadih morda dosegle vsaj častni zadetek. Pred koncem dvoboja so bile blizu uresničitvi te želje. Veselje pa jim je preprečila Pesjakova.
Znova so presenetile igralke Krima. V prejšnjem krogu so dobile vse tri točke v Velenju, v tem tudi v Radomljah. Takšnega razpleta so bile vesele Velenj-čanke, ker so se z zmago proti Ajdovkam izenačile po točkah s tretjimi Radomljankami. Zaradi slabše razlike v golih pa so na
lestvici še vedno za njimi. Nogo-metašice Olimpije ne popuščajo. Tudi po tem krogu so ostale še edine brez poraza. Mariborčanke so premagale s 7 : 1, aktualne prvakinje Beltinčanke pa so An-karančanke potopile kar s 15 : 0.
Članice bodo jeseni odigrale še dva kroga. Nogometašice Rudarja Škal bodo v nedeljo gostovale na Ravnah na Koroškem, tekmovalno pa se bodo od leta poslovile v nedeljo, 27. 11., ko bodo gostile igralke Maribora. Za podaljšanje jesenskega dela se je vodstvo tekmovanja odločilo zaradi uvrstitve dveh mladih reprezentanc (U 17 in U 19) na spomladanski elitni del kvalifikacij za evropsko prvenstvo na Severnem Irskem oziroma Češkem. Gostiteljica obeh kvalifikacijskih turnirjev bo zadnje dni marca oziroma prve aprila Nizozemska. Reprezentančni dres bodo znova oblekle tudi 'Škalčanke' Izabela Križaj in Sara Agrež (U 17) ter Lana Golob in Isabella Pleterski (U 19).
Milan Petrovic: »Po dveh porazih smo potrebovali takšno zmago. Gostje so bile nasprotnice po meri. Naša dekleta so igrala zelo resno in zavzeto, imela veliko več žogo v posesti. Plod takšnega odnosa je bila tudi prepričljiva zmaga. Sedaj se moramo taktično in telesno čim bolje pripraviti na gostovanje pri Fuži-narkah. Želimo se jim oddolžiti za poraz (1 : 3) v prvem delu na našem igrišču.«
■ S. Vovk
Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 17
17. novembra 2016
""^Jis
ŠPORT
17
Nastji Govejšek štiri zmage in Kanada
V soboto, 12. 11., in v nedeljo, 13. 11., je v Zagrebu potekal 44. mednarodni miting Mladost 2015. Na najkakovostnejšem hrvaškem tekmovanju je nastopilo 473 plavalcev iz 41 klubov iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Izraela, Madžarske, Turčije in Slovenije. Med njimi je zelo dobro tekmovala skupina najstarejših plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Najuspešnejša je bila Nastja Govejšek, ki je osvojila štiri prva mesta na 50 m in 100 m delfin ter 50 m in 100 m prosto. S svojimi rezultati je izpolnila normo za nastop na decembrskem svetovnem prvenstvu v 25 m baze-
lec trenutne pripravljenosti. Na dvodnevnem tekmovanju v petih kategorijah je nastopilo 560 plavalcev in plavalk iz 23 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi je odlično nastopilo 48 velenjskih plavalcev, ki so skupaj osvojili 8 prvih, 13 drugih in 5 tretjih mest. Med mlajšimi dečki 1 prvo, 3 druga in 1 tretje mesto, med kadeti 6 prvih, 7 drugih in 2 tretji mesti, med mladinci 1 prvo, 3 druga in 1 tretje mesto in med člani 1 tretje mesto. Z zmagami so se izkazali Jaša Gradišek (200 m in 800 m prosto ter 200 m hrbtno), Aida Jusic (50 m in 100 m hrbtno), Miha Sušec (50 m in 100 m hrbtno), Jure Fran-
Proglasitevzmagovalcev medalj na 50 m hrbtno: Matija Pohorec in Aida Jusic (prvo mesto) ter Nina Jakop (drugo mesto).
nih v Kanadi. Za slovenske re-prezentante so bile letošnje norme še posebej ostre, saj bo v Kanadi zaradi pomanjkanja denarja nastopila le trojica najboljših. Z osebnim rekordom in osvojenim drugim mestom na 50 m prsno se je izkazala tudi Nuša Erjavec. V absolutnem finalu je nastopil še Kristjan Meža. Med mladinci je Luka Geršak na 50 m hrbtno osvojil drugo mesto.
Kopica medalj in klubski rekord
V soboto, 12. 11., in v nedeljo, 13. 11., je Plavalni klub Neptun organiziral 31. mednarodni plavalni miting za Pokal mesta Celja. Za večino plavalcev je bilo to tekmovanje prvi pravi kaza-
Kegljanje
Derbi
Šoštanjčanom
Pravo kegljaško poslastico so gledalci videli na kegljišču v Šoštanju. Domača ekipa je gostila vodilno ekipo Dravograda. Obe ekipi sta pričakovali zmago, zato je bilo pričakovati hud boj za točke. Varovanci domačega trenerja so srečanje začeli zelo živčno in nenatančno. Gostje so že po prvem setu uvodne igre vodili za 33 kegljev. Tudi v drugem se-tu so gostje še povečevali razliko na 43 kegljev. Nato je sledil velik preobrat domačih fantov, ki sta iz lučaja v lučaj zmanjševala razliko in na koncu vendarle osvojila točko, prednost domačinov pa je znašala le 6 kegljev. Ko so na steze stopili igralci druge igre, je bilo videti precej živčnosti pri Dravograjčanih. Domačina sta z dobro igro razliko povečevala in
kovič (200 m hrbtno) in Matija Pohorec (50 m hrbtno). Druga mesta so osvojili Matija Pohorec (100 m in 200 m hrbtno ter 100 m delfin), Nina Jakop (50 m prosto in 50 m hrbtno), Miha Sušec (100 m prosto in 200 m hrbtno), Jure Frankovič (50 m in 100 m hrbtno), Luka Ačimovic (100 m mešano), Jaša Gradišek (100 m prosto) in Aida Jusic (200 m hrbtno). Tretja mesta so osvojili An-že Guštin (200 m hrbtno), Dani Matanovič (400 m mešano), Tamara Logar (100 m prsno), Miha Sušec (50 m prosto) in Tamara Govejšek (100 m mešano). Aida Jusic je v disciplini 50 m hrbtno z rezultatom 30,71 izboljšala svoj kadetski klubski rekord.
a Marko Primožič
tako goste prisilila, da so napravili še več napak. Tudi menjava igralca v gostujoči ekipi ni prinesla boljšega rezultata. Tako sta Šoštanjčana osvojila obe točki in domačine povedla v vodstvo s 3 : 1. Prednost na domači strani je pred igro tretjega para znašala že 57 kegljev. Za popolno zmago sta Šoštanjčana morala obdržati le razliko v kegljih. Korošci so v tretji par postavili najboljša igralca, zato je bilo pričakovati boj za vsak kegelj. Toda v prvih dveh setih sta domača fanta igrala zelo natančno in razliko celo povečala na nedosegljivih 85 kegljev. Takrat sta se prebudila tudi gostujoča igralca, vendar za več kot točko in zmanjšanje razlike ni bilo časa. Derbi kola je tako zasluženo pripadel Šoštanjčanom, ki so se na lestvici povzpeli na 5. mesto. V naslednjem krogu se bodo na Ravnah na Koroškem srečali z novim vodilnim - ekipo Fužinarja.
• tf
Naše plezalke plezale vrhunsko
Garnbretova si je priplezala dve zlati - v težavnosti in balvanih - ter srebrno v kombinaciji (balvansko, hitrostno in težavnostno plezanje)
Guangzhou, 7.-13. novembra - Slovenija je praznovala na Kitajskem. Mlade športne plezalke so 9. novembra pometle s konkurenco na mladinskem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju Guangzhou 2016. V kadetski konkurenci do 18 let je naslov mladinske svetovne prvakinje v težavnosti ubranila Janja Garnbret, tudi aktualna članska svetovna prvakinja, srebro si je priplezala Mia Krampi, bron pa Vita Lukan. Neverjeten uspeh sta dopolnila Luka Potočar, četrti med starejšimi dečki, in Tjaša Slemenšek, peta med kadetinjami.
"Neverjetno, da sem že tretjič zapored postala mladinska svetovna prvakinja. Zelo sem zadovoljna s svojim plezanjem v vseh krogih. Še bolj pa sem vesela, da sem stala na stopničkah skupaj z Mio in Vito," se je nove lovorike razveselila 17-letna Korošica, članica ŠAO Velenje, ki je na Kitajskem branila tudi lanski naslov mladinske prvakinje v balvanih. Sedemnajstletna Janja Garnbret je bila po sredinem težavnostnem zmagoslavju razred zase tudi v balvanih. V finalu je bila daleč najboljša, saj je edina dosegla vse štiri vrhove in tako ubranila tudi naslov svetovne mladinske prvakinje v balvanskem plezanju v kadetski konkurenci do 18 let.
"Vesela sem, da mi je uspelo splezati vse
balvane v vseh krogih. Čeprav sem že po prvih treh balvanih postala svetovna mladinska prvakinja, sem se kljub temu pošteno namu-čila za vrh v zadnjem balvanu. Še posebej pa sem vesela, da sva z Vito pokazali, da s Slovenkami ni šale. Zadovoljna sem s svojo formo in se že veselim svetovnega pokala v Kranju," se je smejalo nepremagljivi Korošici.
Izjemen slovenski kadetski uspeh je sou-stvarila 16-letna Vita Lukan (ŠPO PD Ra-
dovljica), ki je z balvanskim srebrom na Kitajskem izboljšala lanski bron z mladinskega svetovnega prvenstva.
26. in 27. novembra se obeta pravi športno-plezalni spektakel na domačih tleh, na finalni članski tekmi svetovnega pokala v težavnosti Kranj 2016. Garnbretova je s skupno zmago v svetovnem pokalu 2016 že poskrbela, da bomo vsaj enkrat slišali Zdravljico.
Komaj čakali, da se nadrsajo
V soboto se je začela četrta drsalna sezona na drsališču v Sončnem parku - Delovni čas prilagodili potrebam Hokejskega kluba Velenje - Vpis v tečaje hokeja zelo velik
Velenje, 12. novembra - V soboto ob 15. uri je velenjsko drsališče v Sončnem parku ponovno zaživelo. Da so številni težko čakali, da se začne nova sezona, je povedal že odličen obisk, saj je bila pol ure po odprtju ledena plošča polna drsalcev, med njimi pa so prevladovali otroci in najstniki. Led je bil odlično pripravljen, za kar so v vremensko ugodnih dneh pred odprtjem ponovno poskrbeli člani Hokejskega kluba Velenje, ki ga
kluba Velenje, ki je imel še pred začetkom sezone zelo velik vpis otrok in mladih v šolo hokeja. Takoj po odprtju drsališča nam je vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek povedal: »Glede na zunanje temperature smo sezono začeli pravi čas, od nje bo odvisno tudi, kako dolga bo. Zagotovo bo drsališče delovalo do konca februarja, torej tudi med zimskimi počitnicami. Ko smo pripravljali program, smo poskušali ugoditi več
ponedeljkih, sredah in četrtkih od 15. do 19. ure, ob sobotah od 14. do 22. ure ter ob nedeljah od 14. do 18. ure. Dopoldne bodo drsališče uporabljale tudi šole za športne dneve, za kar je tudi letos že veliko zanimanje.
Borut Slatinek iz Lipja si je ravno obul drsalke, ko smo ga zmotili pred odhodom na led. Mladenič na drsališče ni prišel sam. »Tu sem s prijatelji in zagotovo bomo tudi letos veliko časa preživeli na ledu, ki je vedno
Drsališče je bilo že pol ure po odprtju odlično obiskano.
bodo tudi vzdrževali. Mnogi so ga brez drsalk preizkusili že v petek zvečer, ko so pripravili prvi trening kerlinga. Petkovi večeri bodo celo sezono rezervirani za ta najhitreje rastoči zimski šport.
MO Velenje že od leta 2013 ponuja možnost brezplačnega drsanja v mestu, letos pa bo odpiralni čas drsališča nekoliko drugačen, saj so prisluhnili prošnji Hokejskega
željam. Ker je bilo lani ob petkih popoldne na drsališču malo obiskovalcev, smo zaenkrat uslišali željo Hokejskega kluba Velenje, da takrat opravlja treninge za mladino. Če se bo pokazalo, da bo želja po prostem drsanju velika, bomo to med sezono spremenili.« Za treninge mladih so namenili tudi torkove popoldneve, tako da bo to sedaj za prosto drsanje odprto vsak dan od 9. do 13. ure, ob
odlično pripravljen. Drsam že nekaj let. Naučil sem se v Šoštanju, ko v Velenju še nismo imeli drsališča, sedaj pa z veseljem prihajam sem. Nimam želje, da bi treniral hokej, od zimskih športov imam najraje smučanje. A drsam rad, moram reči, da je zabavno. Sploh, če je dobra družba.«
a bš
ALMANAH 2017
OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V predprodaji samo 22 € | T 03 898 17 50
G

■
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 18
18
modroHLA kronika
'«^iis
17. novembra 2016
Preiskava zaradi posojil
Ljubljana, 15. novembra - Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so na podlagi sodne odredbe opravili šest preiskav poslovnih prostorov na območjih policijskih uprav Maribor, Ljubljana in Celje, kjer so iskali dokaze za utemeljitev več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti s področja bančne kriminalitete. S kaznivimi dejanji naj bi bila pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 17 milijonov evrov.
Po podatkih Siol.net so med osumljenimi nekdanja predse-
dnica in člana uprave Probanke Romana Pajenk, Milana Lah in Vito Verstovšek. Sumijo jih zlorabe položaja pri odobritvi posojil družbam v lasti Tomaža Ročni-ka, brata Pajenkove. Kriminalisti osumljene bančnike preiskujejo, kot pravijo na NUP »zaradi domačijskega razdeljevanja posojil - štiri z Tomažem Ročnikom in Pajenkovo povezane družbe naj bi dobile posojila v obdobju od 2008 do 2010 na "lepe oči", ne da bi bile kreditno sposobne in brez ustreznih zavarovanj.
Tovšakova, Košič in Horvat
niso krivi
Ljubljana, 11. novembra - Nekdanja direktorica Vegrada Hilda To-však, Matej Košič in Roman Horvat niso krivi zlorabe položaja oz. napeljevanja k temu dejanju pri obnovi hiše Simone Dimic, je odločilo okrožno sodišče v Ljubljani. Sodba še ni pravnomočna, tožilec pa je že napovedal pritožbo.
Spomnimo, med prenovo hiše Simone Dimic naj bi po očitkih tožilstva prišlo do nepravilnosti. Obnavljali naj bi jo Vegradovi delavci z materialom, ki je bil namenjen za Celovške dvore, pri tem pa dela ali vsaj nekaterih del naj ne bi dobili plačanega, s čimer naj bi bil oškodovan Vegrad.
Iz POLICIJSKE beležke
Kriva je bila bolezen
Velenje, 9. novembra - V sredo v zgodnjih jutranjih urah je policiste poklical Velenjčan, ker naj bi ga preganjali. Ko so se srečali z njim, da bi dobili o tem več podatkov, so ugotovili, da bolj kot njih potrebuje zdravniško pomoč in oskrbo. Zanj je poskrbel dežurni zdravnik, policisti pa so mu nudili asistenco.
Zasegli vozilo
Velenje, 9. novembra - Policisti so v sredo popoldan na Špeglovi zasegli avto večkratnemu kršitelju cestnoprometnih predpisov. Na avtomobilu je imel nameščene druge registrske tablice, vozilo pa je bilo neregistrirano.
Znesla se je nad sosedo
Velenje, 10. novembra - V četrtek se je na sosedo znesla soseda na Kardelje-
vem trgu. Povod za to naj bi bila prijava, ko je prvo napadel hude sosede pes. Ravnanje so policisti kaznovali.
Ovadena zaradi kraje kave
Šoštanj, 10. novembra - V TUŠ Šoštanj so v četrtek dopoldne pri kraji paketa kave v vrednosti dobre 4 evre zalotili žensko. Ker je trgovina policistom podala predlog za pregon, bodo policisti spisali kazensko ovadbo.
Povod so bile smeti
Velenje, 11. novembra - V petek okoli 10. ure sta se na Kersnikovi zaradi smeti sprli sosedi. Ena si je pri tem pomagala s pestjo, tako da je drugo udarila v predel trebuha. Policisti so nespodobno vedenje na javnem kraju oglobili.
Zamenjujejo električne polnilne postaje
Velenje, 11. novembra - V petek so odstranili električni polnilni postaji za občinsko zgradbo in v kletni etaži garažne hiše Mercator. Postaji sta bili premalo zmogljivi in zato neprimerni za hitro polnjenje električnih avtomobilov. Še novembra bo MO Velenje postavila novi električni polnilni postaji na isti lokaciji z večjo močjo. Na vsaki postaji bosta dva priključka, ki bosta omogočala hitro polnjenje 24 ur vse dni v letu. S postavitvijo električnih polnilnih postaj želijo občanke in občane spodbuditi k uporabi električnih vozil in tako prispevati k izboljšanju kakovosti zraka v mestu.
Obvezna zimska
Trčil v železni drog
Velenje, 9. novembra - V sredo v jutranjih urah se je v prometni nesreči v bližini APS lažje poškodoval voznik osebnega avtomobila. Vozil je preblizu desnemu robu vozišča, izgubil oblast nad vozilom in trčil v železni drog.
Izposodila si je, vrne pa ne
Velenje, 9. novembra - Velenj-čan ni mogel drugače, kot da je znanko naznanil policistom. Pred leti ji je namreč posodil 3.500 evrov, ta pa mu dolga kljub večkratnim opozorilom ni vrnila. Ker mu denarja očitno tudi nima namena vrniti, bodo dol-žniško-upniško razmerje policisti obravnavali kot kaznivo dejanje goljufije.
Povzročiteljema se
• • vi
ni izšlo
Šoštanj, 10. novembra - V četrtek zvečer, bilo je že precej čez 22. uro, je prišlo v Šoštanju do trčenja med voznikoma osebnih avtomobilov. Povzročitelj je s kraja odpeljal, a je bil beg kratek, saj ga je oškodovani voznik dohitel. Skupaj sta počakala na policiste, ki so opravili ogled. Ugotovili so, da je povzročitelj vozil po nepravilni strani vozišča in s tem zakrivil nesrečo. Alkotest pa tudi ni bil na njegovi strani. Pokazal je 0,58 g/kg alkohola v krvi. Policisti so mu zato na kraju odvzeli vozniško dovoljenje in napisali plačilni nalog.
VECER BOSSA NOVE & JAZZA
Ji
JURE PUKL - svetovno znani saksofonist z gosti
V restavraciji Jezero, v soboto, 19. novembra, ob 19. uri.
Z nami bodo Jure Pukl - saksofon, Primož Vitez - vokal, Jani Moder - kitara.
Trije priznani slovenski glasbeniki bodo predstavili glasbo, ki se napaja iz dveh različnih stilov, jazza in brazilske bossa nove. Skladbe, ki so jih ustvarili Antonio Carlos Jobim, Astrid Gilberto, Joao Gilberto, Stan Getz in drugi znani avtorji, vas bodo v hladnem novembrskem večeru popeljala na obalo Ria de Janeira.
Za vas smo pripravili tudi posebno ponudbo: meni s tremi hodi (12,00 €), osvežilni koktajli (3,50 €).
Ne zamudite priložnosti, saj boste uživali v nepozabnem večeru latinskih ritmov.
Rezervacije sprejemamo na telefon 03/5866-462 in mail peter.horvat@gorenie.com do srede, 16. novembra.
Ni pa se izšlo še enemu povzročitelju trka. Vozniku, ki je na Koželjskega ulici v Velenju trčil v parkirano vozilo. To je opazil eden od krajanov, ki si je zapisal in policistom posredoval registrsko številko. Policisti so voznika izsledili, na njegovem vozilu našli sledi trka in ga denarno kaznovali za dva prekrška - za nepravilen premik in pobeg s kraja prometne nesreče.
Voznico zaneslo v drevo
Velenje, 11. novembra - V petek zvečer je voznica osebnega avtomobila v Paki pri Velenju trčila v drevo ob cesti. Kriva naj bi bila neprilagojena hitrost, zaradi katere je izgubila oblast nad vozilom. K sreči telesnih poškodb ni utrpela.
Bar je bil odprt
Vinska Gora, 14. novembra -
V nedeljo so v lokalu Žagar bar v Vinski Gori pozabili zakleniti vrata. Neznanec je lahko tako v lokal stopil neovirano, neovirano pa tudi odnesel kar nekaj cigaret. Za kadilcem poizvedujejo.
Se bo zabaval le eden?
Velenje, 14. novembra - V ponedeljek zvečer so bili policisti obveščeni, da je iz garderobne omarice v podjetju Gorenje izginilo 295 evrov gotovine. Denar je delavka pobrala od sodelavcev in ga hranila za zabavo.
Veselimo se vašega obiska!
oprema za varnost v prometu
boljšo
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Aktivnosti prometnih policistov so v teh dneh usmerjene na opozarjanje določb Zakona o pravilih v cestnem pometu, ki v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in da morajo imeti vozila na cestah v Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica), predpisano zimsko opremo. Policisti se namreč dobro zavedajo, da poslabšanje voznih razmer predstavlja tudi večja tveganja v prometu, kar bi lahko še dodatno poslabšalo stanje varnosti v cestnem prometu. Letošnji polletni statistični podatki so namreč veliko slabši, kot so bili v preteklem letu, kar je razvidno tudi iz nadaljevanja (v oklepaju so podatki iz leta 2015). Letos seje v prvih šestih mesecih zgodilo 10.095 (10.063)prometnih nesreč; 76 (64) ali 19 % več prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 78 (70) oseb, kar je za 11 % več; 3.624 (3.678) prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih je bilo 461 (546) ali 16 % manj hudo telesno poškodovanih in 4.372 (4.443) lahko telesno poškodovanih, kar je 2 % manj ter 6.395 (6.321)prometnih nesreč z materialno škodo. Črna in obenem tudi tragična bilanca je razlog, da bodo policisti poleg dosedanjega opozarjanja in osveščanja voznikov, da poskrbijo za ustrezno zimsko opremo na svojih vozilih, tudi dosledno preverjali opremljenost vozil z ustrezno zimsko opremo. Pravilnik o delih in opremi vozil za zimsko opremo motornih vozil določa:
1.	Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo:
•	zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
•	poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled).
2.	Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo:
•	zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali
•	poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.
3.	Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm.
4.	Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo proizvajalčevo oznako "M+S" ali "M.S"ali "M&S".
Določbe pete točke omogočajo uporabo tudi letnih pnevmatik, vendar le na priobalnem območju, kar pomeni, da za vse nas v notranjosti države te določbe ne veljajo. Poleg zimske opreme moramo pred začetkom vožnje poskrbeti tudi za čistočo vozila in vidnost, tako da očistimo stekla in ogledala, da lahko spremljamo okoliščine in dogajanje na cesti in temu ustrezno tudi reagiramo.
Poleg zimske opreme bodo policisti pozorni tudi na psihofizično stanje voznikov, saj je tudi tovrstna bilanca veliko slabša, kot je bila lani. V prvem polletju je bilo kar za 26 % več alkoholiziranih povzročiteljev, in sicer 1.028 (816), 27 (19) ali 42 % več pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, 87 (73) ali 23 % več pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami, 327 (265) pri prometnih nesrečah z lahkimi telesnimi poškodbami, 587 (459) pri prometnih nesrečah z materialno škodo.
Zato ni odveč nasvet, da opremimo vozilo z zimsko opremo in se izo-gnimo alkoholnim pijačam, ko vozimo. Ne zaradi policistov in predpisanih glob, ampak zaradi lastne varnosti in varnosti drugih ljudi na cesti.
Na Lomu se bo 'zalomilo'
Topolšica, 11. novembra - Do 30. novembra bo zaradi gradnje kanalizacije na Lomu pri čistilni napravi v Topolšici cesta zaprta. Obvoz so uredili, uporabnike ceste pa prosijo za strpnost in upoštevanje prometne signalizacije.
■ mkp
■
■
■
■
Naš čas, 17. 11. 2016, barve: CM K, stran 19
17. novembra 2016
""^Jis
UTRIP
19
Kljub muhasti naravi presenečenj ne bi smelo biti
Ekipe zimske službe v podjetjih PUP Velenje, Andreje Topolšica in VOC Celje že preverjale pripravljenost na novo zimsko sezono
HOROSKOP
Tatjana Podgoršek
Zima je v minulih dneh že za-pretila, skromnejše snežne padavine pa so že omogočile preverjanje pripravljenosti zimskih služb za pluženje in posipanje cest ter odpravljanje drugih nevšečnosti na njih pred uradnim začetkom zimske sezone. Sicer pa izvajalci zimske službe na območju Šaleške doline pravijo, da kljub muhasti naravi presenečenj ne bi smelo biti, ker so na odpravljanje snega, zmrzali, poledice na voznih površinah pripravljeni.
Koncesijski pogoji strožji od zakonodaje
»Naše ekipe so pripravljene na zagotavljanje prevoznosti cest v zimskih razmerah že nekaj časa, prav tako mehanizacija, na zalogi imamo potreben material. Pričakujemo, da bodo na zimske nevšečnosti pravočasno pripravili svoje železne konjičke tudi vozniki,« je povedal Vinko Meža, vodja zimske službe podjetja PUP Velenje. Dodal je, da so v prvi polovici prejšnjega tedna na območju mestne občine Velenje, kjer imajo koncesijo za zimsko vzdrževanje občinskih cest, že izvedli dve akciji pluženja cest na višje ležečih območjih, kot sta Paški Kozjak ter Juvanov vrh v Plešivcu. »Nismo čakali na uradni začetek sezone, tako kot ne čakamo, da zapade na cestah 10 centimetrov snega oziroma tako, kot določa zakonodaja.« Po njegovih navedbah je njihova koncesijska pogodba z lokalno skupnostjo za zimsko vzdrževanje občinskih cest strožja od trenutno veljavne zakonodaje. Ta se spreminja v škodo uporabnikov.
Na zalogi imajo v tem trenutku 250 ton soli in blizu 150 ton peska za posipanje, z dobavitelji materiala pa tudi sklenjene pogodbe o sprotni dobavi.
V zimski sezoni 2016/2017 večjih novosti niso predvideli, zaradi prekategorizacije pa bodo izvajali zimsko pluženje in posipanje v mestni občini Velenje na več ce-
stnih odsekih kot minulih sezonah. Po novem na 215 kilometrih cest, za odpravljanje zimskih nevšečnosti pa je v pripravljenosti 19 plužnih, 12 posipnih enot in enota za ročno čiščenje prehodov za pešce, avtobusnih postajališč in pločnikov. Poleg tega imajo sklenjene pogodbe še s podizvajalci. »Lanska zima nam je bila pisana na kožo. Upamo, da bo tudi letošnja takšna, saj milejša zima pomeni manj težav v prometu, za nas je tudi finančno ugodnejša.« Po zagotovilih Vinka Meža večjih kritik na opravljeno delo v lanski zimski sezoni ni bilo.
Za zimsko vzdrževanje občinskih cest od 15. novembra 2016 do 15. marca 2017 bo Mestna občina Velenje v skladu s koncesijsko pogodbo porabila blizu 445 tisoč evrov. Za izvajanje zimske službe na javnih površinah (parkirišča, dovozne ceste na parkirišča, pločniki, kolesarske steze, trgi, površine za pešce, javne potri ... pa dobrih 117 tisoč evrov.
Po ustaljenih tirnicah
Koncesijo za opravljanje zimske službe na javnih površinah v mestni občini Velenje ima podjetje Andrejc iz Topolšice. Tehnična vodja podjetja Vesna Andrejc meni, da ima koncesijska pogodba prednosti in pomanjkljivosti. »Za nas in za naravo so boljše ostre in suhe zime,« pravi.
Novosti v zimski službi v novi sezoni niso predvideli, tudi storitev bodo izvajali po ustaljenih tirnicah. Ocenjujejo, da je 6 posipnih in prav toliko plužnih enot ter eki-
pa za ročno čiščenje snega dovolj za »normalne« zimske razmere. Na zalogi imajo blizu 400 ton soli in 300 kubičnih metrov peska.
Z občino Šoštanj pa je podjetje Andrejc sklenilo koncesijsko pogodbo za zimsko in letno vzdrževanje občinskih cest. »Tu so bile ekipe minuli teden že na terenu,
in sicer na Slemenu in v Belih Vodah.« Za potrebe šoštanjske občine so oblikovali 10 plužnih in toliko tudi posipnih enot, na zalogi pa imajo približno 400 ton soli in 300 kubičnih metrov peska.
Glavni VOC Celje, podizvajalec PUP Velenje in domačini
V Občini Šmartno ob Paki so lani podpisali štiriletno pogodbo za izvajanje zimske službe na kategoriziranih lokalnih cestah in javnih poteh z VOC Celje, ta s podizva-jalcem PUP Velenje, ki je vključil v izvajanje službe tudi nekatere tamkajšnje kmete. Tako kot v lanski sezoni so v novi sezoni za dežurnega zimske službe »postavili« Milana Krka, za vodjo zimskega
Zgooiio se ie...
od 18. 11. do 24. 11.
-	18. novembra 1998 so na Pa-
škem Kozjaku začeli gradnjo novega vodovoda;
-	19. novembra 1925 je bil rojen športnik in nogometni trener Slavko Hudarin, ki je umrl v Velenju 26. novembra 2011;
-	v okviru Kulturnoprosvetnega društva Svoboda Velenje je nekaj let uspešno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala Mladinski oder; skupina se je novembra leta 1969 preimenovala v Amatersko gledališče Velenje in uspešno deluje tudi danes;
-	20. novembra 1900 se je v Tabo-
V	mestni občini Velenje izvajata zimsko službo po sklenjeni koncesijski pogodbi podjetji PUP Velenje in Andrejc iz Topolšice. PUP zagotavlja zimsko vzdrževanje na občinskih cestah, Andrejc pa na javnih površinah.
V	občini Šoštanj po koncesijski pogodbo izvaja letno in zimskega vzdrževanje občinskih cest podjetje Andrejc Topolšica.
V	občini Šmartno ob Paki pa so na osnovi izbora na javnem razpisu izbrali za izvajalca zimske službe podjetje VOC Celje, ta pa za podizvajalca podjetje PUP Velenje, ki je vključil v izvajanje storitve tudi nekatere tamkajšnje kmete.
ru na Češkem rodil kipar, etnolog in svetovni popotnik Franti-šek Foit, ki ima v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu urejeno izjemno lepo afriško zbirko, ki jo je poklonil mestu Velenje;
-	Atletski klub Velenje je 20. novembra 1999 ob Škalskem jezeru izvedel odprto državno prvenstvo v krosu. Prireditev je bila zadnja preizkušnja nove proge pred evropskim prvenstvom v krosu, ki je bilo 12. decembra 1999 v Velenju;
-	v Gaberkah pri Šoštanju se je 21. novembra 1927 rodil glasbenik, dirigent in kapelnik šo-štanjske pihalne godbe Zarja Silvo Tamše;
-	21. novembra 1968 se je v Velenju zgodil svečan podpis listine o ustanovitvi Karate kluba Velenje;
-	21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine Franca Lesko-
František Foit (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
ška Luko soglasno proglasili za častnega občana občine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb občine Velenje, ki ga je kot prvi prejel Josip Broz Tito;
■ 20. in 21. novembra 1999 se je harmonikar Robert Goter iz Laz odlično odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na dia-tonično harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na »frajto-
vzdrževanja pa Vinka Meža. V občinskem proračunu so za izvajanje zimske službe na več kot 21 kilometrih lokalnih cest, slabih 45 tisoč metrih javnih poti, 9440 kvadratnih metrih parkirišč, 3300 metrih pločnikov ter 14 avtobusnih postajališč predvideli približno 76 tisoč evrov.
V zimsko službo vključenih več kot 2000 delavcev
Vodja vzdrževanja cest podjetja VOC Celje Bogdan Kočevar je povedal, da bodo to zimo skrbeli za prevoznost 1900 kilometrov državnih in občinskih cest v celjski ter koroški regiji. Število kilometrov državnih cest ostaja enako, občinskih cest pa je več za 200 kilometrov. V zimsko službo so vključili več kot 200 sodelavcev, oblikovali so 124 plužnih enot, od tega imajo lastnih 78, strojni park so posodobili z nakupom 30 novih velikih tovornih vozil in še nekaj manjših. Vključili so jih že v gradbene projekte, sedaj pa so sestavni del mehanizacije za storitve zimske službe. »S tem dvigujemo kakovost naših del in skrbimo, da bodo ta potekala nemoteno.«
Kočevar je še dodal, da zimsko vzdrževanje poteka s pomočjo mreže 10 cestnovzdrževalnih baz v Savinjski regiji in na Koroškem. Na njih imajo na zalogi 20 tisoč ton peska in 9 tisoč ton soli ter ustrezno količino magnezijevega klorida za moker posip cest. »Posi-pavamo in plužimo po določenem protokolu in prednostni listi, ki jo določi Direkcija za infrastrukturo. Takoj, ko začne snežiti, začnemo posipati in nadaljujemo pluženje, ko zapade 10 centimetrov snega oziroma manj, če sneženje prej poneha.« Kljub obsežni ekipi ne morejo urediti vseh cest hkrati, zato prosijo voznike za strpnost. Prav tako niso odgovorni za prevoznost vseh cest, kar menijo ljudje, ampak so za mnoge občinske odgovorni lokalni vzdrževalci.
nerco«;
-	22. novembra 1996 je Velenjčan-ka Vera Zupančič prejela Blo-udkovo plaketo za življenjsko delo na področju športa;
-	24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naš rojak, slovenski pisatelj in pedagog Gustav Šilih; Šilih se je vse življenje rad vračal v Velenje oziroma v Šaleško dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo Nekoč je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove; Velenje se je rojaku Gustavu Šilihu vsaj deloma oddolžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnovno šolo, ter s ponovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del - leta 1997 Beli dvor in leta 1999 Nekoč je bilo jezero.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Počutili se boste, kot da ste padli v osje gnezdo. Malo bo bolelo, malo pa peklo, predvsem pri duši. Dobesedno grdo se boste obnašali do vseh okoli sebe, saj bo nepravo počutje vplivalo tudi na odnose z bližnjimi. S takšnim pristopom se boste zagotovo marsikomu zamerili, česar se trenutno še ne zavedate. Tudi čudni pogledi in molk vam ne bosta zadostno opozorilo. Vedeli boste le, da vreme in lunini mrki ne vplivajo dobro na vas. Utrujeni in brezvoljni boste predvsem proti večeru, sploh, če boste sami. Samoto vse slabše prenašate. Tudi zato, ker preveč razmišljate o njej in se ob tem smilite sami sebi. Pojdite med ljudi!
Bik od 22.4. do 20.5.
Razganjalo vas bo tako od energije kot od volje do dela. Polni boste tudi novih idej, uspešno izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo in veselje. Pazite se tistih, ki vam odkrito zavidajo, pa tudi tistih, ki za zdaj še molčijo, a veste, da jih vaši uspehi žulijo. Čisto sproščeni boste lahko le med redkimi prijatelji. K sreči vas bo tudi partner razvajal in oboževal. Ne le, da mu boste hvaležni, vračali mu boste dvojno. In ja, mnogi vam bodo zavidali tudi vajino srečo. Kot da ste zadnje čase obdani s povsem napačnimi ljudmi. Odgovora, zakaj je tako, ne bo lahko poiskati. Iskali pa ga boste, ker vam nič ne bo jasno.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Vaše počutje bo v naslednjih dneh močno odvisno od vremena. Partner bo vsak dan bolj nestrpen, ker vama še ni uspelo uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila. Zato bodo doma majhni prepiri vse bolj pogosti. Ti vas bodo dodatno utrujali, prav bežali boste v osamo ali pa daleč od doma. Ko vam bo prekipelo, boste tudi kričali. Predvsem pa boste s svojim odzivom prestrašili ne le partnerja, ampak tudi prijatelje. Skrbelo jih bo za vas. A vam ne bo mar. Želeli si boste le, da bi končno lažje dihali, brez skrbi, kaj vam bo prinesel naslednji dan. Ta teden se vam želja še ne bo uresničila, lepše vam kaže v decembru.
Rak od 22.6. do 22.7.
Po dolgem času ste bili veliko doma, na toplem, kar vam je do danes zelo odgovarjalo. Tudi zato, ker veste, da se bliža veseli december, ki bo tudi letos poln zabav in druženj, ste uživali v domači toplini in brezdelju. Kolikor ste seveda lahko, saj delovni dnevi niso bili tako brezbrižni. Odločili pa stese, da boste živeli tako kot paše vam in ne tako, kot od vas pričakujejo drugi. To bo veljalo tudi za partnerja, ki tega res ne bo vesel. Glava bo v naslednjih dneh polna težkih misli, zato se boste sproščali tudi s športom. Ta bo vaš ventil do sprostitve. In to uspešen.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Približuje se obdobje, ki zna biti precej naporno tudi za vas. Tega se že vnaprej bojite. Tolažili se boste na različne načine, še največkrat s tem, da se boste kmalu lahko več ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. In res boste že v teh dneh zase naredili veliko več. Načrtno in premišljeno. In to kljub pomanjkanju časa. Dokazali boste, da še vedno velja rek »kjer je volja, je tudi pot«. Rezultati vam bodo že na začetku prihodnjega tedna dali nov polet. Želeli si boste še več in še bolje. Kar pa sploh ne bo slabo. Počutje bo odlično, živce pa vam bodo kravžljali le otroci. A to vas sploh ne bo motilo.
¿1
inp
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Bolj, ko bo zunaj mrzlo, bolj, ko bo dišalo po snegu, bolj si boste želeli, da jesen in zima čim prej mineta. V naslednjih dneh se vam bo kar nekajkrat v dušo naselila otožnost. Še sami ne boste vedeli, kaj je pravi vzrok zanjo. Sreča je, da imate tako dobre prijatelje in družinske člane, ki vasznajo razvedriti in vamtudi vrniti voljo do življenja. Tudi tokrat bo tako. Že ob koncu tedna boste pozabili na težave. Tudi zato, ker se boste opravili družinski nakup, ki ste ga dolgo načrtovali. Izbrali ste pravi trenutek, zato ne boste imeli slabe vesti, ko boste zanj odšteli veliko denarja. Zato vam ne bo odveč, ko si boste sedaj nekaj časa lahko privoščili le najnujnejše.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
November se je že prevesil v drugo polovico, dnevi pa vam kar polzijo skozi prste. Med tem, ko se bodo eni že veselili veselega decembra in načrtovali, kaj vse bodo počeli v njem, si vi ne boste upali načrtovati več kot nekaj dni vnaprej. Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko, če bi bolje odprli oči, spoznali z nekom, ki bi vam lahko v prihodnosti veliko pomagal. Tako pa je vprašanje, ali boste v naslednjih dneh, tudi, ko bo gneča preteklost, sploh opazili tiste, ki vam hočejo iskreno dobro. Med njimi so predvsem vaši najbližji. Veseli boste njihovega presenečenja.
m/
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Zdelo se vam bo, da se s partnerjem oddaljujeta, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Lahko, da stezadnječase prezahtevni, zato se je začel umikati v svoj svet in bežati od obveznosti, ki mu jih nalagate. Teh pa je bilo v zadnjem času več kot po navadi, saj vas je razvadil. Sedaj, ko partner nima več toliko časa, kot ga je imel, pa kuhate mulo. Poskusite s prijaznostjo in hudomušnostjo rešiti rahlo načeto zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih močno poglabljala. Sploh, ker bosta oba še nekaj dni zelo malo doma. Zdravje? Bleščeče ne bo, slabo pa tudi ne. Isto velja tudi za finance.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Denarja, ki ga pričakujete že nekaj časa, še vedno ne bo od nikjer. Vsaka napakica na finančnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Predvsem pa ne verjemite več obljubam dolžnika. Ukrepajte, saj veste, kako. Ne zapravljajte, dokler denar ne bo v vaših rokah. Sicer se zna zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi. Naj vam bo to tudi dober nauk za prihodnost. Marsikdo bo o težavah molčal, nekateri pa se boste zaupali partnerju. Ta bo imel popolno razumevanje za vas, zato bo to dobra odločitev. Skupaj bosta našla tudi pot iz nastale situacije, ki je presenetila oba. Ne, ni lahko biti na tesnem z denarjem.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Dokaz, da imate prav, ker se največkrat zanašate le nase, boste dobili že jutri. Vi boste svoje delo korektno opravili, nasprotna stran pa še začela ne bo. Pa čeprav bi morala že končati. Zato boste težko prišli v stik s tistim, ki vam je dolžan, saj se ne boveč oglašal niti na telefon. Čepravveste, da seljudjetakopogostoobnašajo,vas bo tokrat to močno jezilo. Bolj kot sicer, saj gre za ljudi, ki ste jim v preteklosti lahko zaupali. Reševalo vas bo to, da si boste vsaj zvečer znali vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo umirila tudi duša. Nič vam ne bo pretežko, edina težava zna biti manjša zdravstvena težava, ki bo povezana s stresom.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Še nekaj dni boste nemirni. Spoznali boste tudi, kako dolge so lahko noči. Ker po navadi nimate težav z nespečnostjo, vas bo to tako presenetilo kot utrujalo. Čeprav slutite, kaj delate narobe, pot iz osebnega pekla ne bo lahka. Poskusite si pomagati s povsem naravnimi metodami, če ne bo šlo, pa nikar ne oklevajtez obiskom pri zdravniku. Še bolj pa vam bo pomagal popoln odklop v času, ki ga ne boste preživljali v službi, saj vam delo ni več tako velik izziv, kot vamje bilo. Skorajda vam gre že na živce in v tem je lahko tudi vzrok vseh težav. Sonce pa bo sijalo na finančnem področju. Ostalo vam bo več kot ste računali.
X
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Želeli si boste počitka. In odklopa. In ljudi, ki jih imate radi in vam to čustvo vračajo. Ni jih prav veliko, so pa tisti toliko več vredni. Čeprav si kar nekaj časa niste znali vzeti časa zanje, si ga v naslednjih dneh boste. O nekom, ki vam je že dolgo blizu, bostev soboto dobili povsemdrugačno sliko. Ksreči še pravi čas, da ne boste naredili velike napake, saj mu ne boste več zaupali. Družina bo tudi zaradi tega prihodnji teden vaš varni pristan. Partner ne bo imel nič proti, če boste želeli z njim preživeti še več časa kot sicer. Podprl vas bo tudi, če si boste upali stopiti v neznano in tako poskušali narediti svoje življenje spet bolj prijetno. In varno.
■
Četrtek, 17. novembra
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»WAS
17. novembra 2016
Petek, 18. novembra
Sobota, 19. novembra
Nedelja, 20. novembra
Ponedeljek, 21. novembra
Torek, 22. novembra
Sreda, 23. novembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.40	Turbulenca: O zaupanju
12.25	Moji, tvoji, najini, 15/17
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	V fokusu, dok. film
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.55	Točka preloma
16.25	Profil: Tina Vrbnjak
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost: Kako dolgo
lanko živimo?
17.55	Novice
18.00	Utrinek: Praštirc
18.05	Knjiga o džungli, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum
00.35	Ugriznimo znanost: Kako dolgo
lanko živimo?
01.00	Profil, ponov.
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.45	Info-kanal
TV SLO T
06.00 To bo moj poklic: Izvajalec
suhomontažne gradnje, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Traktor Tom, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Tisoč in ena buča
08.35 Točka, glasb. odd. 09.35 Na lepše 10.15 Alpe, Donava, Jadran 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.00 Posebna ponudba, svet. odd. 15.35 Anonimni darovalci sperme, dok. odd.
16.50 Nova dvajseta: Že spet doma, 3/18
17.20 Nova dvajseta: Čista
matematika, 4/18 18.00 Halo TV 19.10 Male sive celice, kviz 20.05 Od Johannesburga do morja,
športni film 20.55 Avtomobilnost 21.25 Ambienti 22.00 Gibraltar, kanad. film 23.50 Slovenska jazz scena: Oto Pestner in Jazz Club Gajo Quartet, 1/2 00.30 Točka, glasb. odd. 01.15 Halo TV
02.10 Od Johannesburga do morja,
športni film 03.00 Zabavni kanal
05.10 Točka, glasb. odd.
pop
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Gospodična 7uža,r is. Slonček Benjamin, nan. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha
Moja mama kuha bolje! Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan. Survivor 24urzvečer Politične živali, nad. Črni seznam, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.35 07.40 08.10 08.25 08.55 09.50 10.20 11.20 11.35 12.35 12.50 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05
12.05 12.10 12.30 13.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.25
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Župan z vami: Bojan Borovnik,
župan Občine Mislinja
Pop Corn: Milan Kamnik, Pain
is...
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Nanovo, Imaš težave s
profesorjem?
Regionalne novice 2
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Naj viža: Alpski kvintet
Regionalne novice 3
Starodobniki
Videospot dneva
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost: Kako dolgo
lahko živimo?
12.25	Moji, tvoji, najini, 16/17
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Dosje: Zločin, ki ne zastara
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Sanje o očetovstvu, dok. odd.
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.15	Zajček Belko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav, zabav. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Dvanajst jeznih mož, am. film
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, ponov.
02.05	Info-kanal
TV SLO T
06.00
06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.40 07.45 07.55 08.00 08.05 08.45 09.45 10.30
11.00 11.50 14.10 15.20 16.00 16.50 17.20 18.00 19.05 19.15
19.40 20.05 21.45
22.35 23.50 00.35 01.30
To bo moj poklic: Izvajalec
suhomontažne gradnje, 2. del
Otroški kanal
Ozi bu, ris.
Ulica sanj, ris.
Liki, ris.
Pavle, ris.
Traktor Tom, ris.
Pujsa Pepa, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris.
Medo in Mica, ris.
Hrček Miha, ris.
Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
Točka, glasb. odd.
Bleščica, odd. o modi
Prisluhnimo tišini: Invalidi varni
doma in na spletu, v družbi še
vedno prezrti
Halo TV
Dobro jutro
Dober dan
O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Nova dvajseta, 5/18 Nova dvajseta, 6/18 Halo TV
Nodi v Deželi igrač, ris. Firbcologi: O lebdenju, zapleteni kocki in lačnih dihurjih Infodrom
Dan žena, poljski film Možganske vragolije Katherine Mills
Polnočni klub: Besedila v glasbi Točka, glas. odd. Halo TV Zabavni kanal
05.10 Točka, glasb. odd.
pop
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Ana kuha
Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan. Survivor
Survivor: Na robu preživetja 24ur zvečer Eurojackpot Kralj Ralph, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.35 08.05 08.20 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.55 23.30 23.35 01.30 02.05
05.50 06.00 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.15 08.35 08.45 09.10 09.15 10.00 10.20 11.05
11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 15.00 16.00
17.00 17.20
18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.40 23.10 02.10 02.35
Kultura Odmevi
Zgodbe iz školjke: Juvi
Smrkci, ris. nan.
Nodi v Deželi igrač, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris.
Studio kriškraš: Karate
Ribič Pepe, ponov.
Mulčki, ris.
Firbcologi
Mulčki, ris.
Male sive celice, kviz
Infodrom
Osvežilna fronta
Drage moje tovarišice kuharice,
dok. film
Tednik
Dnevnik, vreme, šport O živalih in ljudeh Na vrtu, svet. odd. Ambienti
Na žogi svet stoji, dok. odd. DNK - Družina Na Kavču: družina Samobor
Poročila, šport, vreme
Moj pogled na znanost: Po
zavitih poteh, prof. dr. Radovan
Komel, 3/4
Z vrta na mizo
Ozare
Zu, ris.
Vreme
Dnevnik, šport, vreme Vse je mogoče Trinajst, 2/5 Poročila, šport, vreme Adelino življenje, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.
03.30 Info-kanal
TV SLO T
06.00 Na lepše 06.30 10 domačih
07.00	Najboljše jutro
09.00	Dober dan
10.05	Nova dvajseta, 1/18
10.35	Nova dvajseta, 2/18
11.05	Nova dvajseta, 3/18
11.50	Za zadnjim vogalom ... ni Laure
13.00	Alpski večer, 2. del
14.30	Tehnika ljudstvu, dok. film
15.35	Možganske vragolije Katherin Mills
16.35	Doktor Martin (VII.), 7/8
17.40	Košarka: kvalif. za EP 2017 (Ž), Slovenija : Litva, prenos iz Celja
20.05	Črni balon, am. film
21.40	Bučke, satir. inf. parodija
22.05	Zvezdana
22.45	Popšop
23.15	Aritmični koncert 00.20 Bleščica, odd. o modi 00.50 Zabavni kanal
03.40	Košarka, kvalif. za EP 2017 (Ž), Slovenija : Litva, posnetek iz Celja
05.15	10 domačih, ponov.
05.45	Polnočni klub: Besedila v glasbi
pop
06.00 24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.20	Chuggington, ris. 07.40	Tačke na patrulji, ris. 08.05	Telebajski, ris.
08.15	Turbo, ris. 08.40 Fun with Flupe, ris.
08.45	Pravljična šola, ris. 08.50 Mia in jaz, ris.
09.15	Divja brata Kratt, ris.
09.40	Super ekipa, ris.
09.55	Lego Nexo vitezi, ris.
10.20	Čudežna ura Yo Kai, ris.
10.45	Tv prodaja
11.00	Naša mala klinika, nan.
11.55	Naša mala klinika, nan.
12.55	Tv prodaja
13.10	Zdravnica malega mesta, nan.
14.05	Zvit in prebrisan, nan.
15.00	Ameriška super varuška, am. ser.
15.55	Survivor, ponov.
16.55	Survivor, ponov.
17.55	Survivor, ponov.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Dvojna igra, am. film
22.55	Elizabeta: Zlata doba, ang. film
01.10	Šerifova pravica, nan.
02.05	Zvoki noči
©
08.25 08.55 09.00 09.40
10.00
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.	10.05
08.55	Napovedujemo	10.10
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja	
10.00	Napovedujemo	11.45
10.05	Najviža: Alpski kvintet	12.15
11.20	Videospot dneva	15.00
11.25	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	15.30
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.	17.25
12.20	Videostrani, obvestila	17.55
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.	18.00
15.30	Videostrani, obvestila	
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.	18.40
17.55	Napovedujemo	18.45
18.00	Miš maš	19.05
18.40	Regionalne novice 2	19.55
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	20.00
19.05	Videospot dneva	
19.10	Videostrani, obvestila	20.25
19.55	Napovedujemo	20.30
20.00	Popotniške razglednice: Peru	
21.00	Regionalne novice 3	
21.05	Iz glasbenega arhiva: Mediafest	
	Plitvice, 1. del	20.45
22.40	Videospot dneva	
22.45	Iz oddaje Dobro jutro	21.45
23.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.	23.15
00.15	Videostrani, obvestila	23.45
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Miš Maš, Moje telo
Ustvarjalne iskrice (178), Urna
veverica
Napovedujemo
Videospot dneva
Iz glasbenega arhiva: Mediafest
Plitvice, 1. del
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Nanovo, Imaš težave s
profesorjem?
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2432. VTV magazin, regionalni -
informativni program
Kultura, informativna oddaja
Aktualno: O korupciji, finančni
kriminaliteti, neformalni
ekonomiji - pogovor z dr.
Bojanom Dobovškom
Velenje, mesto rocka: Skupina
Utrip, Oko
Jutranji pogovori
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
07.00	Živ žav
sledi	Ozi bu, ris.
07.05	Poldi, ris.
07.10	Minka, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Kioka, ris.
07.35	Liki, ris.
07.40	Fletni Gaji, ris.
07.50	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.00	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
08.05	Nodi v Deželi igrač, ris.
08.15	Medo in Mica, ris.
08.20	Peter Zajec, ris.
08.35	Tilka in prijatelji, ris.
08.45	Dinotačke, ris.
08.55	Pujsa Pepa, ris.
09.00	Zu, ris.
09.15	Knjiga o džungli, ris.
09.25	Smrkci, ris.
09.45	Frančkov Fonzek, ris.
10.00	Bacek Jon, ris.
10.10	Med odmorom, 12/13
10.55	Sledi: Arnold Tovornik, dok. odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Družba upanja
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, zabav. odd.
14.50	Konjeniki, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Tilka in prijatelji, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Več po oglasih, 1/18
20.35	Zgoraj brez: Uroš Rojko
21.30	Doberdob - roman upornika,
dok. film
22.50	Poročila, šport, vreme
23.25	Gala baletnih zvezd ob zaključku
Expo 2015, 1.del
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
TV SLO T
07.00	Duhovni utrip, ponov.
07.15	Glasbena matineja
08.45	Posebna ponudba
09.35	Nova dvajseta, 4/18
10.10	Nova dvajseta, 5/18
10.40	Nova dvajseta, 618
11.25	Čez planke: Belfast
12.40	Žogarija
13.10	Moj pogled na znanost, 3/4
13.50	Zvezdana
14.35	Avtomobilnost
15.20	Ambienti
16.00	Pesem Evrovizije za otroke 2016, prenos
18.45	Doktor Martin (VII.), 8/8
19.40	Z glasbo in s plesom, dok. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.05	Odprava v vesolje, dok. odd.
21.00	Zapuščina (II.), 2/7
22.05	Bučke, satir. inform. parodija
22.25	Ivanovo otroštvo, sovjetski film
00.00	Vikend paket, ponov.
01.20	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.20	Chuggington, ris. 07.40	Tačke na patrulji, ris. 08.05	Telebajski, ris.
08.15	Turbo, ris.
08.40	Fun with Flupe, ris.
08.45	Pravljična šola, ris.
08.50	Mia in jaz, ris.
09.15	Divja brata Kratt, ris.
09.40	Lego Nexo vitezi, ris.
10.00	Čudežna ura Yo Kai, ris.
10.25	Tv prodaja
10.40	Naša mala klinika, nan.
11.35	Naša mala klinika, nan.
12.30	Tv prodaja
12.45	Zdravnica malega mesta, nan.
13.40	Opičje norčije, am. film
15.30	Survivor: Na robu preživetja
16.25	Dan najlepših sanj
17.55	Štartaj, Slovenija!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Slovenija ima talent
22.35	Štartaj, Slovenija!
23.35	Ujemi in spusti, am. film
01.45	Šerifova pravica, nan.
02.40	Zvoki noči
©
08.55 09.00 09.40
10.00 10.05
10.20
10.40 10.45
11.45
12.55 13.45
14.45 15.15 17.25 17.55 18.00
18.20
18.40 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 00.20
05.50	Utrip
06.05	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Z vrta na mizo
10.40	10 domačih
11.10	Vem!, kviz
11.50	Kaj govoriš?=So vakeres!
12.25	Moji, tvoji, najini, 17/17
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Panoptikum
14.25	Osmi dan
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Firbcologi
16.20	Z glasbo in s plesom - Za glasbo živimo
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Osvežilna fronta
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Zajček Belko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Poročila, šport, vreme
23.05	Opus: Ljudsko in umetno
23.40	Glasbeni večer
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Dnevnik, ponov.
02.25	Info-kanal
TV SLO T
To bo moj poklic: Prodajalec turističnih informacij, receptor, kuhar, natakar Otroški kanal Ozi bu, ris. Ulica sanj, ris. Liki, ris. Pavle, ris. Traktor Tom, ris. Pujsa Pepa, ris. Fifi in cvetličniki, ris. Medo in Mica, ris. Zgodbe iz školjke: Tristo peklenškov Točka, glasb. odd. Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film Duhovni utrip Halo TV Dobrojutro
Polnočni klub: Besedila v glasbi Ljudje in zemlja Avtomobilnost Nova dvajseta, 7/18 Nova dvajseta, 8/18 Halo TV Robotki, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Studio kriškraš: Karate Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj, prenos iz CD Zapuščina (II.), 3/7 Zavod za zaposlovanje (II.), 5/6 Spomini: Jernej Borovnik, 2. del Halo TV
Točka, glasb. odd. Zabavni kanal
06.00
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš
2431.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Aktualno: O korupciji, finančni kriminaliteti, neformalni ekonomiji - pogovor z dr. Bojanom Dobovškom
2432.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Župan z vami: Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki V pomlad s Smehom, ponovitev 2. dela
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Župan z vami: Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (177), Lisička Zvitorepka
Mojca in medvedek Jaka, Dobre vile
Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Najviža: Alpski kvintet Napovedujemo
Pop Corn: Milan Kamnik, Pain is ... Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.30 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00
08.20 09.20
10.10 10.40 11.35 13.50 15.15 16.05 16.50 17.20 18.00 19.00 19.10 19.25 20.00
21.10 22.10 22.40 00.00 00.55 01.45
05.10 Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Zebra Zigbi, ris.
07.10	Čebelica Maja, ris.
07.35	Gospodična žuža, ris.
07.50	Ana kuha
08.20	Tv prodaja
08.35	Dr. Oz, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Srčna kraljica, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Ostani z menoj, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Sestrske vezi, nan.
13.40	Ana kuha
14.20	Srčna kraljica, nan.
15.30	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Dan najlepših sanj
22.30	24ur zvečer
23.05	Battle Creek, nan.
00.00	Črni seznam, nan.
00.55	Glavna sestra Hawthorne, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.25	Zvoki noči
©
09.00 10.00 10.05
10.25 10.30
10.45 10.50 11.40 12.10 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.30 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00
21.00 21.05 22.30 23.30 00.00
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2432. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Aktualno: O korupciji, finančni kriminaliteti, neformalni ekonomiji - pogovor z dr. Bojanom Dobovškom Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Strokovnjak svetuje: Pogodba o zaposlitvi za določen čas Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik generalmajor Ladislav Lipič, predsednik ZVVS Regionalne novice 2 Koncert Tori Tango Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
05.35	Kultura
05.40	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Družba upanja
12.25	Serija
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	NaGlas!
15.00	Poročila
15.10	Potepanja, tv Lendava
15.40	Studio kriškraš: Karate
15.55	Ribič Pepe
16.25	Profil: Irena Vujčič Pavlovic
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.55	Novice
18.10	Pavle, ris.
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Doktorica Fosterjeva, 4/5
20.55	Moj boj, nevarna knjiga, dok.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Hans Kraner
00.10	Profil: Irena Vujčič Pavlovic
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, ponov.
02.00	Info-kanal
05.40 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05
22.00 23.05 00.00 00.40 01.05 01.30 02.25
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Opus: Ljudsko in umetno Serija
Dnevnik, šport, vreme Zgoraj brez: Uroš Rojko
Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Suzana Tratnik Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd. Novice
Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Medo in Mica, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Klic dobrote, prenos dobrodelnega koncerta iz Celja Odmevi, šport, vreme Geometrija življenja, 3/3 Turbulenca, svet. odd. Profil: Suzana Tratnik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.00 To bo moj poklic: Vinski
svetovalec, barman 06.30 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Traktor Tom, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 08.00 Zgodne iz školjke: Juvi 08.05 Zgodbe iz školjke: Pozabljene knjige naših babic: Sedem let pri beli kači 08.35 Žogarija 09.20 Točka, glasb. odd. 10.20 Moj pogled na znanost: Po zavitih poteh DNK - prof. dr. Radovan Komel, 3/4 11.00 Halo TV 12.10 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.00 Vse je mogoče 16.50 Nova dvajseta, 9/18 17.20 Nova dvajseta, 10/18 18.00 Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra, prenos iz Dornave 19.00 Neli in Cezar, ris. 19.05 Robotki, ris. 19.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.30 Sara in Raček, ris. 19.35 Čarlijev cirkus, otr. ser. 19.45 Za devetimi gorami, pravljica za otroke
19.50 Opus 1, plesna miniatura 2014 20.05 Vraževerje v sodobnem svetu,
dok. odd. 20.50 Zapuščina (II.), 4/7 21.50 Bolhice ni ...,ital. film 23.30 Točka, glasb. odd. 00.15 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd.
pop
06.00 07.00 07.10 07.35 07.50 08.20 08.35 09.30 10.00 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.20 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55
24ur, ponov.
Zebra Zigbi, ris. Čebelica"Maja, ris. Gospodična zuža, ris.
Ana kuha Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tvjirodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Ana kuha
Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan.
Preverjeno
24urzvečer
Battle Creek, nan.
Črni seznam, nan.
Glavna sestra Hawthorne, nan.
24ur zvečer, ponov.
Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Dober večer, gospod predsednik - generalmajor Ladislav Lipič, predsednik ZVVS
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Žogarija
18.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
18.40	Videospot dneva
18.45	Amsterdam, dokumentarna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2433. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Energija barv, kontaktna oddaja -
06.00
06.30 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.10 08.40 09.45 10.30 11-00
11.50 14.15 15.20 16.55 17.25 18.00 18.35
20.30 20.40 21.35 22.30 23.00 23.30
00.25 01.10
02.50
To bo moj poklic: Vodja cateringa, turistični animator Otroški kanal Ozi bu, ris. Ulica sanj, ris. Fletni gaji, ris. Pavle, ris. Traktor Tom, ris. Pujsa Pepa, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Medo in Mica, ris. Zgodbe iz školjke: Palček Zgodbe iz školjke: Anže Točka, glasb. odd. 10 domačih eRTeVe
Rudolf Maister Vojanov in mesto
ob Dravi, dok. portret
Dobro jutro
Dober dan
Vikend paket
Nova dvajseta, 11/18
Nova dvajseta, 12/18
Alpski magazin
Košarka, kvalif. za EP 2017 (Ž),
Latvija : Slovenija, prenos iz Rige
Žrebanje Lota
Na utrip srca, 7/8
Od blizu, pogov. odd.
Bleščica, odd. o modi
Aritmija
Aritmični koncert - The puzzled,
studijski koncert
Točka, glasb. odd.
Košarka, kvalif. za EP 2017 (Ž),
Latvija : Slovenija, posnetek iz
Rige
Zabavni kanal
05.10 Točka, glasb. odd.
pop
24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Gospodična žuža, ris. Ana kuha Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv jirodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Ana kuha
Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Survior 24ur zvečer Battle Creek, nan. Črni seznam, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.35 07.50 08.20 08.35 09.30 10.00 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.20 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55
©
21.30
gostja Andreja Novak Velenje, mesto Utrip, Oko
rocka: Skupina
22.30 Iz oddaje Dobro jutro
23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00 Videostrani, obvestila
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05	2433. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Energija barv, gostja Andreja Novak
11.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.25	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00 Ustvarjalne iskrice (179), Jelen
18.20 Žogarija 12, Kamnik
18.40 Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00 Skrbimo za zdravje: Kako močne
so moje kosti?
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn: Radio Jam, 2B
22.05	Videospot dneva
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 21
10. novembra 2016
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
G
PODGORŠEK, MOJICEJA: Trije traktorji in koza
ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji
Življenje na kmetiji ni nikoli umirjeno in tiho. To vedo tudi trije traktorji Zet, Hol in Doj, saj jim je vsakodnevno ure zagrenila klepetava koza Kika, ki se je ni dalo ugasniti niti s travo. Vedno je hodila za njimi in jih spraševala: zakaj, kje, kaj, kdo, kdaj ... in jih s tem zelo nervirala. Ampak prijatelji niso vedno slaba stvar, tudi če so še tako nadležno klepetavi, kot koza Kika. Traktorji so to kmalu ugotovili, saj so se pri delu znašli v težavah, pomagala jim je pa koza Kika, ki je s svojo radovednostjo izvedela toliko, da je točno vedela, kaj potrebujejo traktorji, da se rešijo iz težav.
BURCH, VIDYAMALA: Čuječnost za zdravje
od - Odrasli / 615.8 - Alternativno zdravljenje
Avtorja sta praktični vodnik za lajšanje bolečin, zmanjševanje stresa in povrnitev dobrega počutja napisala po svojih izkušnjah. Izhajala sta iz svojih tegob, ki so ju pestile in ki sta se jih želela rešiti, saj sta oba živela v bolečinah, ki za njuna mlada leta niso običajne. Na podlagi uporabe čuječnosti sta to tudi naredila in si s tem izboljšala življenje. V knjigi so opisane preproste vaje, ki jim sledite osem tednov in jih lahko preprosto vključite v vsakodnevno rutino. Osnovo za to knjigo sta pridobila z meditacijskim programom, ki ga je zase razvila avtorica, zaradi poškodbe hrbtenice. Študije kažejo, da je lahko meditacija čuječnosti enako učinkovita kot protibolečin-ska sredstva in da okrepi telesu lastne naravne sisteme zdravljenja. Čuječnost prav tako zmanjšuje anksioznost, depresijo, razdražlji-vost, izčrpanost in nespečnost, ki se lahko pojavijo zaradi kronične bolečine in bolezni.
POLES, ROK: Velenje: sprehod skozi mesto moderne
ml - Mladina / 72 - Arhitektura
Knjiga predstavlja pravi sprehod skozi zgodovino razvoja mesta Velenje, ki je nastalo po drugi svetovno vojni kot modernistično mesto in predstavi kakovostno arhitekturo s pomočjo zgodb in pojasni okoliščine nastanka mesta. Knjiga presega klasični arhitekturni vodnik, pripoveduje večpla-
stno zgodbo mesta skozi njegovo arhitekturo. Vodnik celostno predstavi posamezne arhitekture z originalnimi načrti, fotografijami, starimi in novimi, detajli ter avtorji arhitekture. Predvsem pa vizualno zelo pritegne, saj je bogato okrašena s fotografijami, ki nas popeljejo po mestu in njegovi preteklosti. V njej so tudi citati Tita ob obisku mesta, predvsem pa predstavitev najznamenitejših zgradb in njihovi detajli, ki jih zaznamujejo še danes.
SINGH, KATHLEEN DOWLING: Milina staranja
od - Odrasli / 159.9 - Psihologija
Staranje ni nekaj novega ali grozljivega, je proces v življenju, ki ga doživljamo vsi. Res pa je, da se vsak z njim spoprijema na svoj način. Avtorica v priročniku Milina staranja predlaga, opisuje in raziskuje vire in okoliščine za preoblikovanje predvidljivih neprijetnosti v starosti v izjemne priložnosti za rast, ljubezen, sočutje in mir. Predvsem pa
v knjigi bralec dobi spodbudo po duhovni prebuditvi v zrelejših in poznejših letih. V starosti marsikdo ne vidi nekega smisla v življenju, zato avtorica spodbuja bralca v raziskovanje nekega svojega razvoja, mu daje priložnosti za mir v duši. Pri vsem tem pa se opira na modrosti različnih duhovnih učiteljev, ki bralcem pomaga sprejeti resnice o naši minljivosti, pokaže pa tudi, da je staranje lahko čas miline in globoke živo-sti, do česar mora priti posameznik sam.
HILTON, L. S.: Maestra
od - Odrasli / 821-312.4 - Kriminalni romani
Maestra je prva knjiga v trilogiji, kjer se srečata erotika in kriminal. Zgodba govori o nadvse preprosti Judith, ki si nadvse želi uspeti v svetu umetnosti, saj je zaposlena kot pomočnica v prestižni dražbeni hiši, kjer pa je ne cenijo dovolj. Njeno življenje se začne obračati okoli, ko nekega dne sreča znanko iz mladosti, ki jo vpelje v dodatno delo s super zaslužki in vročim dogajanjem, ki jih užije ob večerih. A ko Judith odkrije nevarno prevaro, se njeno skrbno izoblikovano življenje v hipu poruši in znajde se na begu. Oborožena s svojim znanjem in z nadarjenostjo za preobrazbe se s francoske riviere poda v Ženevo, Rim in nočne klube Pariza, odločena je, da bo dobila, kar ji upravičeno pripada in v to vloži vse svoje sposobnosti, čare in moči. Njeno življenje pa nikoli več ne bo enako.
■ AKOL
VISOKA SOLA
za varstvo okolja
vabi
na javno inavguracijsko predavanje
izr. prof. dr. Bojana Sedmaka
z naslovom
Znanstvene raziskave in prenos v realno življenje.
Predavanje bo v petek, 18. novembra, ob 16. uri,
v veliki predavalnici, Gaudeamus, Trg mladosti 7, Velenje.
Vabljeni!
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 17. november
10.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Muzikal 13, glasbeno-gledališka predstava 18.00 Galerija Velenje
Julija, predstavitev knjige Pije Lucije Kralj 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Kirgizija - dežela miru pod Nebeškim gorovjem, potopis
Petek, 18. november
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Prostori CINDI, Zdravstveni dom Velenje
Preprečujemo stres, predavanje 19.30 Rdeča dvorana Velenje Muzikal Mamma Mia (RAZPRODANO) 21.00 eMCe plac
Turnir v ročnem nogometu
Sobota, 19. november
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti, preizkus pripravljenosti v teku ali hoji 10.00 Zbirno mesto: Vila Bianca
Ob 20-letnici TIC-a Velenje vabljeni v Vilo Bianco, tematsko turistično vodenje za občane 18.00 Dom krajanov Konovo 10. obletnica Konovskih harmonikarjev in 10. jubilejno srečanje harmonikarskih skupin 19.00 Restavracija Jezero
Večer bossa nove in jazza, Jure Pukl z gosti, koncert 20.00 Dvorana Centra Nova, Velenje
Koncert a capella zasedbe Bassless (Abonma Klub (2), A la carte in izven) 21.00 eMCe plac
Antologija glasbe 21.00 Rdeča dvorana Velenje
Prljavo kazalište & Zabranjeno pušenje, koncert ob 25. obletnici
Max kluba
Nedelja, 20. november
10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci - Šaleške značke 13.00 KAC, Efenkova 61 b
Vegetarijansko kosilo, ki spodbuja zdravje 14.30 eMCe plac Tarok turnir 15.00 Dom kulture Velenje
Ansambel Šepet, koncert z gosti 16.00 Dvorana Reks Ravne
Svetovni dan otroka, posebna prireditev 17.30 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma žRk Velenje : ŽRK Celje CM, 1. A Ženska rokometna liga
Ponedeljek, 21. november
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 16.00 Vila Bianca
Dan Rudolfa Maistra, slavnostno odkritje kipa velenjskega rojaka dr. Karla Verstovška 16.30 Vila Bianca
Predstavitev politične biografija dr. Karla Verstovška 17.00 Vila Bianca
ustanovni zbor Društva generala Maistra Velenje 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Novembrske Zeliščarovnije, sejem z delavnico
17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Igra papirnih zvitkov na voščilnici, ustvarjalna delavnica za odrasle 18.00 Prostor pred KS Gorica ob Goriški cesti
Prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč
Torek, 22. november
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Zelenjava - obogatitev jedilnika, 2. del, kuharska delavnica 17.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija
Odvisnost od odnosov, pogovorna urica 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - Ježek teka teka ... 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Meditacija - kako se je lotiti?, predavanje s praktičnim delom
Sreda, 23. november
10.00 Zdravstveni dom Velenje, avla Merjenje mineralne kostne gostote s pomočjo računalniškega programa FRAX 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Jesenske dogodivščine, ura pravljic 17.00 Zdravstveni dom Velenje, sejna soba
Prikaz vaj za krepitev mišic in čvrstost kosti 18.00 Dom kulture Velenje
40. obletnica Doma za varstvo odraslih Velenje 18.00 Vila Bianca
Nesnovna kulturna dediščina - kaj bi z njo v turizmu?, delavnica Slovenskega etnografskega muzeja 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Spoznajte mišice, na katere niste bili pozorni - Bistvo je očem nevidno, predavanje 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : Fuechse Berlin, pokal EHF
ŠOŠTANJ
Četrtek, 17. november
10.00 Središče za samostojno učenje Ustvarjajmo skupaj - izdelava raznih izdelkov
13.00 Vila Mayer
Likovna delavnica za otroke in odrasle na podstrešju Vile Mayer
17.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Sedlarska delavnica Klešnik, odprtje občasne razstave
Petek, 18. november
11.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov - sodobna tehnologija
Sobota, 19. november
16.30 Športna dvorana Šoštanj
7. krog II. DOL ženske - vzhod Kajuh Šoštanj : Nova KBM Branik II
Nedelja, 20. november
X Odhod iz AP Šoštanj
Donačka gora (lahka označena pot)
Ponedeljek, 21. november
10. srečanje
harmonikarskih
skupin
Konovo, 19. novembra - V soboto ob 18. uri bodo v veliki dvorani Doma krajanov na Konovem že desetič odmevali zvoki harmonike. Nastopili bodo glasbena skupina Vingosi, Marjan s prijatelji, Vaški godci iz Andraža, Harmonikarski orkester Roberta Goličnika, Harmonikarski orkester Roberta Goterja, Harmonikarji iz Plešivca, Harmonikarski orkester Barbara, Kavški harmonikarji, glasbena skupina Pika poka, Konovski štrajharji, glasbena skupina Kapučino, vokalna skupina Flamingo in Konovski harmonikarji in pevci. Vstop bo prost. a
Predstavitev romana Julija
Velenje, 17. novembra - Drevi ob 18. uri
bo mlada pisateljica Pija Lucija Kralj, dijakinja 1. letnika velenjske gimnazije, v Galeriji Velenje predstavila svoj drugi roman Julija. Prvi roman z naslovom Nikogaršnja je izdala leta 2015, ko je bila še učenka OŠ Gorica, doslej pa je za svoja literarna dela prejela že nekaj priznanj in nagrad. Roman Julija govori o problematiki samopodobe mladih v sodobnem svetu. Delo odlikuje poglobljen psihološki izris glavnih junakov, zahtevno in vešče izpeljana pripovedna struktura in izbrušen jezik peresa, ki kaže za svojo starost obetavno pisateljsko prihodnost. Pogovor z avtorico bo vodila Saša Šižgorič, z glasbo pa ga bodo popestrili dijaki gimnazije.
a bš, aš
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
MAMA
Filmska pesem o mami in hčeri, 93 minut (Slovenija, Italija, BIH). Režija: Vlado Škafar
Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Vida Rucli, Ga-briella Ferrari, Pierluigi Di Piazza. Petek, 18., 11. ob 18.00 - posebna predstava
GREBEN REŠENIH
Hacksaw Ridge, biografska vojna drama, 131 minut (ZDA, Avstralija). Režija: Mel Gibson
Igrajo: Andrew Garfield, Teresa Palmer, Luke Bracey, Hugo Weaving, Sam Worthington, Vince Vaughn, idr. Sobota, 19. 11., ob 20.30 Nedelja, 20.11., ob 18.00
NOČNE PTICE
Nocturnal Animals, romantični triler, 115 minut (ZDA). Režija: Tom Ford Igrajo: Jake Gyllenhaal, Isla Fisher, Aaron
Taylor-Johnson, Amy Adams, Armie Hammer, Laura Linney, idr. Petek, 18. 11., ob 20.00 Sobota, 19. 11., ob 18.00
PR' HOSTAR
Odtrgana komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Luka Marčetic Igralci: Dejan Krupic', Goran Hrvac'anin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terse-glav, Aljoša Armuš, Haris Rakovic, Mario Culibrk, Luka Marčetic', Niko Zagode, Yu-liya Molina, Miri Bolte, Jože Robežnik idr. Petek, 18. 11., ob 22.15 Ponedeljek, 21. 11., ob 18.00
A JE TO: PAT IN MAT
Pat a Mat ve filmu, animirana družinska komedija brez besedila, 80 minut (Češka) Režija: Marek Beneš
Petek, 18. 11., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 19. 11., ob 18.15 - m. dvor. Nedelja, 20.11., ob 17.00 - m. dvor.
SNOWDEN
Biografski triler, 139 minut (ZDA, Nemčija, Francija). Režija: Oliver Stone Igrajo: Scott Eastwood, Shailene Woo-dley, Joseph Gordon-Levitt, Nicolas Cage, Timothy Olyphant, idr. Nedelja, 20. 11., ob 20.30
NEGOVALKA
Domaci Peče, komična drama, 92 minut (Češka, Slovaška). Režija: Slavek Horak Igrajo: Alena Mihulova, Boleslav Polivka, Tatiana Vilhelmova, Zuzana Kronerova, Sara Venclovska, idr.
Petek, 18. 11., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 19. 11., ob 20.00 - mala dv. Nedelja, 20.11., ob 19.00 - mala dv.
SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV
The Secret Life of Pets, animirana komedija, sinhronizirana v slovenščino, 90 mi-
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 22. november
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine - učenje slovenščine
Sreda, 23. november
13.00 Središče za samostojno učenje Prednosti in slabosti družbenih omrežij - računalništvo
14.00 Središče za samostojno učenje Slovenščina za priseljenke - učenje slovenščine
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer, pogovor z Božo Tanšek in predstavitev knjige
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 17. november
12.00 Dvorana Marof
Seja upravnega odbora Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice
17.00 Galerija dile
Povodni mož, Pravljična matineja + ustvarjalne delavnice (za otroke 3+); MC Šmartno ob Paki
Sobota, 19. november
8.30 Martinova vas
Tradicionalni pohod Konjerejskega društva Šmartno ob Paki
Ponedeljek, 21. november
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel
Lunine mene
21. nveombra, ob 9.33, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek,17.11., Biotržnica
•	Petek, 18.11., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja,20.11., 11.00 Pravljične urice, Medvedek Medek hoče obiskati mesec
•	20.11. do 31.12. vse nedelje odprto do 17. ure
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
nut (ZDA, Japonska). Režija: Chris Renaud Glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Jose Nzobandora, Grega Skočir, Ajda Toman, Vid Valič, Lena Hribar, Tjaša Žele-znik, Andrej Murenc, Uroš Smolej, Aljoša Kovačič, Marjan Bunič idr. Nedelja, 20. 11., ob 16.00,3D - otroška matineja
GLEJ IN SE ČUDI: SANJARJENJE O POVEZANEM SVETU
Lo and Behold: Reveries of the Connected World, dokumentarni film, 98 minut (ZDA). Režija: Werner Herzog Nastopajo: Bob Kahn, Elon Musk, Sebastian Thrun, Ted Nelson, Lawrence Krauss, Kevin Mitnick idr.
Ponedeljek, 21. 11., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

17. novembra 2016
Nagradna križanka ''Jeruzalem Ormož''
RADIO VELENJE
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o.. Koroška 48, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Stanovanje, 3-sobno: VELENJE, GORIŠKA CESTA, 81,8 m2, adaptirano l. 2014, 4/5 nad., EI v izd., 79.000 €
Stanovanje, 2-sobno: VELENJE, TOMŠIČEVA, 61,6 m2, adaptirano l. 2014, 4/5 nad., na odlični lokaciji, ER: D (60-105 kWh/m2a), 69.000 €
vec na . ... .
www.habit.si
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, 58 m2, adaptirano 2011, delno opremljeno, prodamo. Gsm: 041 346 828
PRIDELKI
SADIKE vrtnic in cipres za živo mejo prodam. Dolinšek, gsm: 031 750 106 BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415 BUKOVA drva, cepljena, prodam. Gsm: 041 579 887
FIŽOL sivček, pridelan na integriran način iz okolice Braslovč, prodam. Gsm: 041 696 789 METRSKA suha bukova drva, stara 2,5 leta prodam za 50 evrov za m3. Gsm: 041 937 567 KROMPIR desire, kocke sena in okrogle bale sena prodam. Gsm: 051 388 874 FIŽOL sivček prodajamo. Gsm: 031 350 928 HLEVSKI gnoj - listnati prodam. Gsm: 041 942 898 SENO v kockah, jabolčnik, domači
mali OGLASI
kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
BIKCA za nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 03 5893279
TELIČKO simentalko, težko okoli 140 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 852 529 JAGENČKE za zakol prodam. Gsm: 070 875 205
DVA PRAŠIČA težka 180 kg, krmljena z domačo hrano prodam. Gsm: 031 810 364
PUJSKE težke od 50 do 80 kg ugodno prodam. Gsm: 051 369 850 ODOJKE težke od 25 do 30 kg in prašiča težkega okoli 170 kg prodam. Gsm: 041 986 071
PRAŠIČE težke od 25 do 100 kg in fižol češnjevec v zrnju prodam. Gsm: 041 445 315
PRVO VINO LETNIKA 2016
sauvignon & sivi pinot Jeruzalem Ormož
Poizkusite prve sadove iz naših vinogradov! V prvem vinu novega letnika 2016 so ujeti čudoviti sadni vonji, mladost in nežne arome. Sivi pinot s svojo eleganco umiri nagajivost sauvignona, zato ga odlikuje okus mladostne svežine in harmonije. Lepo se poda k belemu mesu in perutnini ter različnim zelenjavnim jedem. Je vedno dobra družba!
Vino Sauvignon&Sivi pinot Jeruzalem Ormož je vključeno v skupni projekt štajerskih vinarjev Pubec, štajersko mlado vino. Več informacij na www.pubec.si in na www.jeruzalem-ormoz.com.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jeruzalem Ormož«, najkasneje do ponedeljka 28. novembra
Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
PLEMENSKEGA burskega kozla prodam
za pleme ali zakol.
Gsm: 051 230 750, Jože
BIKCA limuzin, težkega okoli 170 kg,
prodam. Cena po dogovoru.
Gsm: 041 462 931
DVE telici simentalki, stari 1 leto in 7 mesecev ter tri krave (ena je breja) prodamo. Gsm:040126272 DVA prašiča težka 180 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. Gsm: 031 810 364
RAZNO
NAKLADALKO za seno Sip 16 m3 prodam za 1500 evrov, rotacijsko kosilnico (4 diski IMT) prodam za 500 evrov, obračalnik za seno dva vretena prodam za 300 evrov, tovorni avto OM40 v voznem stanju, starejši, neregistriran prodam za 500 evrov. Gsm: 041 937 567
Vabljeni k vpisu v razvojno likovno delavnico za mladino od 9. do 13. leta pod mentorstvom mag. Nataše Tajnik Stupar, akademske slikarke	
	UMETNIŠKI ATELJE NataSa Tajnik stupar
	Delavnica je namenjena razvijanju vizualne prostorske predstave, spoznavanju prvin likovnega jezika in usvajanju klasičnih likovnih tehnik. Prijave (in informacije): do 20.12.2016 na 041 964 516 ali natasa.tajnik@gmail.com.
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 7. do 13. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 7. do 13. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

K ( ••
Zdravniški nasveti: Maja Navodnik - Preložnik, dr. med., spec. interne medicine, vodja Centra za diabetes in - endokrinologijo v SB Celje. Tema: sladkorna bolezen.
ČETRTEK, 17. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 18. novembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 19. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 20. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 21. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 22. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 23. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 7. do 13. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO,
od 7. novembra do 13. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 10. 11. 2016, barve: CM K, stran 17
10. novembra 2016
"»SfiAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 19. in 20. 11. - Tadeja Le-snjak Cizej, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
Šmerc Martin, Šmartno ob Paki, Podgora 40 in Verzelak Barbara, Šmartno ob Paki, Podgora 40
SMRTI
Barukčic Sandi, roj. 1991, Šoštanj, Kajuhova cesta 11, Šalej Antonija, roj. 1918, Velenje, Goriška cesta 7
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Nagrajenci nagradne križanke Moja harmonija, objavljene v tedniku Naš čas, 3. novembra 2016 so:
•	Jože Mikoletič, Prešernova 22/b, 3323 Velenje
•	Jana Hudomal, Ravne 181, 3325 Šoštanj
•	Zdravko Predovnik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
ZAHVALA
NIKOLA VULETIC
2. 1. 1934 - 3. 11. 2016
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in finančno pomoč. Hvala g. Kolarju, pevcem in izvajalcu Tišine. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke .
ZAHVALA
Po težki bolezni je od nas odšel dragi mož, brat, oče in ata
FRANČIŠEK KUMAR
iz Paške vasi 29. 11. 1951 - 12. 11. 2016
Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste ga imeli radi, gospodu župniku, g. Fužirju, vsem gasilcem ter tistim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane sveče in svete maše.
Žalujoči: žena Marija, sestra Martina, sinova Peter in Marko z družino
ter hči Mojca z Mirkom
Kroženje po večnosti
Nekrolog ob smrti prof. Vinka Šmajsa
Nekaj miglja ... kaj miglja? Poletni zrak? Ne, to je metulj! Tako opazuje in zapiše dogodek pesnik japonske haiku poezije. Tako presenetljivo nam odkrije marsikateri dogodek našega čutnega prostora, ki v trenutku dogajanja spreminja naše razpoloženje po nenapisani razpredelnici življenja. Ti čuti so trenutki Resnice, so trenutki skrivnega ... tudi ta in vsak otožni trenutek je dogodek skrivnega. Tega globoka bolečina izgube lahko prizadene in zmede najbližjega svojca tudi do smrti po volji skrivnega odločanja. Brez te volje se zagotovo nič ne zgodi.
Toda, kako olajševalno deluje na nas ljudi ta resnica globokega smisla, da vse, kar smo sprejeli iz Resnice, polagamo v njene roke, torej celotno življenje. To občutimo z globoko bolečim molkom svojega duha. To je vse, kar lahko poleg vizualnega iz srca podarimo zanj, mi, ki smo ga imeli radi. To je del Skrivnosti. In zato so nam, ljudem, v vseh jezikih odkrite besede kot molitev Resnici, kije nad nami, pred nami in za nami.
In zato se ti zahvaljujem, tebi, čudoviti Skrivnosti, ker sem del tvojega čuta (ne kamen), za del tvoje lepote, del tvoje volje, da sem in da bom del tvoje slave, sedaj in vekomaj. Podkrepljen s tvojo ljubeznijo, s tvojo dobroto in tvojo lepoto, dojemam smisel tega minljivega življenja, ki je po tebi vdihnjen duh večnega .
In zato te prosimo, tebe, večna Skrivnost, za našega Vinka. Našo žalost, naše bolečine, priključi k našemu bolečemu molku zanj, ki je v svojem življenju, od svojega prihoda do odhoda, bil po tvoji volji del našega časa, ti dragi Vinko, ki si nas s svojo vedrino, dobroto in pridnostjo razveseljeval . Clovek, slekel si življenje in oblekel večnost. Radovednost vseh modrih odločno preseka dejstvo nemoči. Za nas je to kruta odločitev naše vrnitve v prah. O, človek, ali sploh obstaja srečanje tvojega nasmeha v vidnem spektru človeškega dojemanja? Ne! Zagotovo ne! Tvoj nasmeh in solze so v moči vere v ljubezen, kakor vsak nasmeh, ki se le dozdeva, da bo enkrat viden.
Dragi prijatelj Vinko - ali so moja sunkovita premišljevanja o tem pogled v nepremične grmade le tolaž-
ba, da si živel med nami kot hrib ali kot oaza, žejna spoznanj? Razsvetljeni odhajajo z molkom iz nevidne urejenosti v občudovanje drugačnosti. To je edina tolažba v slovo odhoda. To je moč spoznanja, ko solza obstane nad breznom bolečin. Kako težko bi bilo zapustiti vse svoje ljubezni brez upov?! Kako težko! To bi bil hazard duha, srca in uma, nespoštovanje človeškega ponosa in Resnice. S tem bi bila uničena zadnja tiha misel, neporavnan račun, v ogromnem prostoru veselja in grenkobe. Dejstvo je zadnja možnost, da laž popolnoma izgubi obličje in preide v večnost kot bela snežinka večnega zemeljskega minevanja, ki se stali pred vsemogočnim obličjem Resnice.
Besede, barve, glasovi niso naključje. To je velika in čudežna moč, le posplošenost človeške naglice jim jemlje moč v vidnem prostoru obstoja, toda brezkončni nevidni trak je kos naši človeški modrosti in zmedi. To ... vse je zate zadnjič tu. Jaz prenašam tvoje misli v besede in jih govorim Resnici. Ne kot opravičilo, temveč kot oznanilo tvoje volje, kar je izostalo zaradi zmede skrito in neoznanjeno. To je tvoj dolg življenju in obveza Resnici..., saj ona je z druge strani našega vidnega spektra . naših dojemanj in čeprav je tu pred nami, jo zaradi naše človeške omejenosti za višje frekvence barv in zvokov ne zaznavamo kot dogajanje zunaj nas. Ampak vse, kar se dogaja, se dogaja hkrati za dobro in slabo v nas samih in zunaj nas, tukaj in tam ... Prižigam svečo . v spomin . dobremu človeku . dragemu prijatelju ... tebi dragi Vinko... V mojih in naših očeh tvoj lik - nasmejan in otožen - je in bo živ - dokler živimo in ko ugasne ta sveča - gorimo tudi zate naprej.
V slavo življenja - v slavo trpljenja - v slavo lepote, nekoč najinih in naših skupnih dni - za smisel - ki izvira iz spoznanja ljubezni od človeka do človeka -od začetka do konca človekovega veka. O - človek -, kako lahko globina skrivnosti zagreje čute - večna je uganka veličastnega Vesolja - moči spomin na tebe - dragi naš Vinko - bo grel našo dušo - srce in um - plemenitil naš pogum - za srečanje s teboj - nad zvezdami.
a Josip Bačič Savski
ZAHVALA
f MARIJA TAJNŠEK
iz Arnač, Šentilj 27. 3. 1930 - 11. 11. 2016
Ob boleči izgubi drage žene se zahvaljujem vsem sorodnikom, predragim sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter svete maše in vsem tistim, s katerimi je v življenju bila ljubeče dobra. Hvala gospodoma duhovnikoma za spoštljiv pogreb, pevcem za zapete žalostinke, govornici za besede slovesa ter Pogrebni službi Usar za častitljivo slovo.
Mož Anton in vso sorodstvo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a med nami boš za vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in brat
MARJAN POCAJT
(1949 - 2016)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sošolcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala zdravstvenemu osebju Topolšica, patronažni službi ZD Velenje, gasilskemu društvu Topolšica in Pogrebni službi Usar. Posebna zahvala govornikoma g. Kolarju in g. Mikužu ter g. Pribožiču za opravljen obred. Hvala vsem dobrim ljudem.
Vsi njegovi
Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 24
Odlično, praznik
Vesela Martinova sobota tudi v znamenju kulinarike in nastopov gostov iz treh tujih mest - Potrudili so se organizatorji in izvajalci
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 12. novembra - V občini Šmartno ob Paki je v letu zagotovo najbolj veselo na kulturno-zabavni prireditvi ob občinskem prazniku - Veseli Martinovi soboti ob tamkajšnji železniški postaji. Letos je bilo še posebej bogato, saj so dogajanje popestrili tudi predstavniki občin iz Avstrije, Hrvaške ter Srbije, podpisnic listine o prijateljstvu in sodelovanju v mednarodnem projektu, katerega nosilka je Občina Šmartno ob Paki.
Dopoldanski del dogajanja v Martinovi vasi so zapolnili s ponudbo člani šmarških društev: turisti, konjerejci (ti so dan prej organizirali tudi dan odprtih vrat), vinogradniki, čebelarji, planinci ter Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki in šmarške osnovne šole. Slednji z mednarodnim otroškim martinovanjem. Na otroških delavnicah ter v kulturnem programu je namreč poleg učencev šmarške osnovne šole sodelovalo tudi
24 učencev in dijakov iz pobratenega kraja Novo selo v občini Vrnjačka Banja. Ti so bili pri šmarških vrstnikih že od torka. Dobro so šle v promet tudi dobrote, ki so jih na stojnicah na Martinovi kmečki tržnici ponujali domači ponudniki.
V popoldanskem kulturno--etnološkem delu Vesele Martinove sobote pa so za odlično razpoloženje in pestro dogajanje poskrbele poleg omenjenih še vaške skupnosti, ki so napolnile prireditveni prostor z vozovi, na katerih so prikazale nekatere šege in navade okolja. Od
Vaška skupnost Skorno je predstavila šego priprave »špil« za koline, Črna kuhinja - voz vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh.
desetih jih je sodelovalo osem, prikazale pa so šego vasovanja, krajšanja zimskih večerov z raznimi opravili za jesensko-zimski čas, zanimiv je bil prikaz »delovanja« črne kuhinje. Za razliko od zadnjih nekaj let tokrat niso izbirali najboljšega voza. Vaške skupnosti so se namreč dogovorile, da si bodo višino nagrade
Otroško martinovanje je bilo obarvano mednarodno, saj so se ga udeležili tudi otroci
iz pobratenega Novega Sela v občini Vrnjačka Banja
razdelile za poplačilo stroškov prikaza šege. V dogajanje so se na najboljši način vključile gostujoče občine s stojnicami, kulturnimi točkami ter kulinariko. Tako je ekipa občine Breznički Hum iz Hrvaške nastopila s svojo godbo na pihala, v pokušino pa ponudila lovski paprikaš, ki so ga kuhali v kotlu. Ekipa občine Vrnjačka Banje se je predstavila s folklorno skupino, v kulinaričnem delu pa s pečenim odoj-kom, pasuljem in svatbenim zemljem. Kot zanimivost naj zapišemo, da so odojka pripeljali s sabo, čeprav so ga za to priložnost kupili tudi organizatorji. Ti so ga potem spekli v krušni peči, srbski predstavniki pa so ga v Martinovi vasi pekli na svoj način. Ekipa občine Weissenstein iz Avstrije je sodelovala v kulturnem delu prireditve, »njen ku-
REKLI SO ) Peter Krajnc, predsednik Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki: »Za nas je bila Vesela Martinova sobota zelo uspešna. Mislim, da za vse, ki imamo v Martinovi vasi brunarice. Razpoloženje je bilo enkratno, gostujoče občine so k temu dodale svoje. Skupina mladih iz Celja je bila pri nas prvič. Navdušeni so bili. Dejali so, da si v knežjem mestu tako domače in preproste, a odlične prireditve ne morejo privoščiti. Koliko vina smo stočilli, bomo ugotavljali konec tega tedna.« Boža Polak, predsednica Turističnega društva Šmartno ob Paki: »Društvo je dan pred Martinom organiziralo gospodarjev krst vina v vinskih kleteh. Razpoloženje in udeležba sta bila odlična, kar zanesljivo velja tudi za sobotno dogajanje v Martinovi vasi. Odlično je bilo, ker je imela prireditev vsebino, ker se je nenehno nekaj dogajalo. Vsa pohvala šmarškemu Mladinskemu centru in ostalim vpletenim. Vsi smo se potrudili. Tako uspešno za nas že dolgo ni bilo. Med drugim smo prodali 800 čajnih skodelic zakuhanega vina.«
linarični« prispevek (kislo zelje, pečenice in žgance) pa je pripravila ekipa iz občine Šmartno pri Litiji. Od tod so bile tudi članice ženskega zbora, ki so z ubranim petjem poleg domačega mešanega pevskega zbora še dvignile sicer dobro razpoloženje.
Popoldan so prišli na sceno šmarški vinogradniki. Kot veleva navada, so poskrbeli, da je škof »naredil iz mošta vin«, razglasili pa so tudi kletarja leta. Drugič zapored je to postal Jože Kugler z Malega Vrha.
■
Pogled nazaj, da bi razumeli danes
Odlično obiskana premiera filma Toma Čonkaša Rojeni v Sloveniji - Film, ki gledalcu ponuja razmislek, je tudi dokument nekega časa v Šaleški dolini
Velenje, 11. novembra - V petek je bil kino Velenje (skoraj) poln. Pravo veselje je bilo pogledati generacijsko pisano publiko, ki je prišla pogledat nov dokumentarni film velenjskega filmskega ustvarjalca Toma Čonkaša. S filmsko umetnostjo se ukvarja od osnovnošolskih let, več kot tri dese-
viti, zakaj v takem številu odhajajo v tujino, kako pomemben je pri tem denar. Z odgovori mladih in z vsem, kar smo vsi skupaj doživeli v 25 letih, sem prek svojih izkušenj in spoznanj filmsko sestavil nekakšen uvid v realnost našega časa. Toliko je film avtorski. Gledalcem pa dajem na raz-
rah, ki mladim na začetku karierne poti niso naklonjene. »Vzel sem dve generaciji mladih iz Velenja. Tisto, ki je osnovno šolo končala pred 15 leti, in tisto, ki jo je končala letos. V filmu pokažem, kaj se danes dogaja prvi generaciji, danes stari 30 let, in kakšne so želje, sanje, sedanje generacije de-
Spominskemu centru 1991, ki nastaja v Velenju,« nam je še povedal Tomo Čonkaš.
Pri nastajanju filma je uporabil posnetke iz različnih arhivov in posnetke Milana Mariča, sploh v delu, ki govori o času osamosvajanja Slovenije. Prav simpatična je anketa, ki jo
Ekipa ustvarjalcev filma z režiserjem Tomom Čonkašem, kije bil scenarist, režiser in montažer filma, se je po projekciji predstavila gledalcem v velenjskem kinu.
tletja. Sprva je bil film zanj hobi, sedaj je poklic. Vsa leta pa se trudi, da v filmski jezik spreminja zgodbe iz Šaleške doline. Tudi v najnovejšem filmu, ki ga je naslovil Rojeni v Sloveniji.
Idejo za film je dobil že pred dobrimi tremi leti, potem je zorela. Letos jo je uresničil, tudi zato, ker je film podprla MO Velenje. Za filmsko zgodbo, ki je nastajala tudi »spo-ti2, je bilo pomembno tudi dejstvo, da jebilo letos poleti v Velenju srečanje vojnih veteranov. S tem dogodkom namreč avtor preplete tudi filmsko zgodbo. In kaj je hotel avtor s filmom povedati, raziskati? »Želel sem razumeti mlade, kako se danes počutijo v Sloveniji. Hotel sem ugoto-
polago, da sami v sebi poiščejo svoj odgovor na vprašanje, kaj njim pomeni domovina, kakšna so njihova pričakovanja in kaj so pripravljeni narediti za Slovenijo, za skupnost,« nam je avtor povedal že pred projekcijo. Po njej je bil verjetno marsikdo v dvorani zamišljen. Da, film ponuja razmislek. Zgodbe mladih, ki so svojo priložnost našli v tujini, ker je doma niso našli, kot tudi zgodbe tistih, ki so ostali, pa jim pogosto ni lahko, se te dotaknejo. Sploh, ko v kamero iskreno priznajo, da Slovenije ne čutijo več. In jo na tujem vse manj pogrešajo tudi zato, ker doma marsikaj »ne štima«. Imajo pa še vedno radi Velenje. Tako tisti, ki so odšli, kot tisti, ki ostajajo in se borijo za preživetje v novih tržnih razme-
vetošolcev. Ko sem film končal, se mi je postavilo še več vprašanj, kot sem jih imel na začetku. Mnogi odgovori so me presenetili,« še doda avtor. Namen filma je pokazati tudi, da imeti svojo državo ni samoumevno. Ob njem spoznamo ali pa podoživimo okoliščine našega preteklega in današnjega časa. »S filmom sem želel trajno dokumentarno zabeležiti del slovenske usodne preteklosti, ki se je dogajala nam, običajnim ljudem, ter refleksijo danes, po 25 letih. Nadvse sem hvaležen prav vsem sodelujočim, ki so se tako angažirano odzvali mojemu povabilu za sodelovanje v filmu. Želel bi si tudi, da bi film postal dokument šolskega programa, sicer pa sem ga tudi že obljubil bodočemu
je le dan po osamosvojitvi na ulicah mesta ustvaril z Markom Mandicem, ki je Velenjčane povprašal, kaj mislijo, da bo prinesla samostojnost. Optimizem je bil velik. O času osamosvojitve, kratki vojni in dogodkih po njej, ko se je država še oblikovala, se v filmu ukvarjajo tudi osnovnošolci na OŠ Gorica, učiteljica zgodovine na tej šoli Andreja Šifer pa je po premieri povedala, da bo film z veseljem pokazala svojim učencem. Avtor upa, da ga bodo videli tudi učenci drugih šaleških in slovenskih osnovnih šol, dogovarja se tudi za objavo na več televizijah.
■ Bojana Špegel
Konovo praznuje
Velenje, 19. novembra - Krajevna skupnost Konovo je letos prestavila krajevno praznovanje s konca septembra v drugo polovico novembra, saj so želeli prej dokončati številna gradbena dela pri menjavi vodovodnih in kanalizacijskih napeljav in cest, ki jih te prečkajo. Prireditve bodo začeli v soboto, ko ob 9. uri pripravljajo pohod po mejah krajevne skupnosti. Zbirno mesto bo pri domu krajanov. Ob 18. uri se bo v domu krajanov začelo jubilejno 10. srečanje harmonikarjev. Srečanje z borci iz Ribnice na Pohorju pripravljajo v domu krajanov v torek ob 16. uri, v sredo pa bodo organizirali dan rdečega križa. Od 16. ure dalje bodo krajanom brezplačno merili tlak, sladkor in holesterol v krvi, predstavili pa jim bodo tudi uporabo defibrilatorja. V četrtek, 24. novembra, bodo pripravili dan društva upokojencev z različnimi športnimi tekmovanji. Osrednja proslava ob prazniku bo v soboto, 26. novembra, ob 18. uri v domu krajanov. Na njej bodo podelili tudi priznanja zaslužnim krajanom. 3. decembra bodo od 9. ure dalje izvedli še dan društva Invalid.
a bš
Začenja se nova adventna pravljica
Šoštanj - V dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju bodo jutri (v petek, 18. novembra) ob 17h začeli pisati novo Adventno pravljico. Dogodek, ki je prvi v nizu prazničnega vzdušja v občini Šoštanj, bo odprl župan Darko Menih, pripravili pa so ga Mateja Kumer, PUP Velenje, Simon Ogrizek, Turistično olepševalno društvo Šoštanj in Občina Šoštanj.
Razstava bo na ogled do 27. novembra (sobota in nedelja od 11. do 20. ure, delavniki od 16. do 20. ure). V okviru dogodka bo v dvorcu Gu-tenbuchel Salonski jazz večer. Občinstvu se bo predstavil David Slatinek s svojo jazz zasedbo.
a mkp