piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiljimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
1 Štev. 5.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrn
LJUBLJANA, 29. januarja 1921
kihifiiLi.....mn....Hlinili............................................................im..............um.....umi mnfliri ..I...I..um.....I......
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJl
Leto II. 1
J. G.:
Nekaj iz športne statistike Jugoslavije.
V Jugoslaviji je sport zelo razširjen, tudi dobro razvit je, manjka nam le skupnega pravega pregleda in smotrenega treninga, Vendar obeta razvoj sam po sebi hitri napredek in upajmo, da nam bo v kratkem mogoče oditi iz mednarodnih tekmovanj z boljšim uspehom kakor iz letošnje olimpijade.
Sledeča kratka statistika, povzeta deloma po Sportskem koledarju (Kauders i Rieger, Zagreb), naj osvedoči, kak je naš razvoj. Vrhovna organizacija v državi je Jugoslovanski olimpijski odbor s štirimi
tici, Novem Sadu in .Ljubljani. Ta organizacija fungira kot najvišja športna instanca za nogometni sport. Paralelno z njim gre Zbor nogometnih sodnikov, ki združuje v sebi sodnike za nogometne igre. Nogometnih klubov imamo 230, od katerih odpade na okrožje Zagreba 88 klubov, Ljubljane 20, Beograda 45, Sarajeva 14, Splita 20, Subotice 8, Novega Sada 5, na Banat 16 in na Baranjo 14.
Druga najmočnejša organizacija je Športna zveza Ljubljana, ki vodi centralno ves sport Slovenije in ga
Vežbanje na Senožetih med Boh. Bistrico in Srednjo vasjo.
(Pogled na Bistrico in Rovte pod Črno prstjo.)	Fot. Val. Hodnik.
pododbori, to je v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in Splitu. Njegov namen je, zbirati sredstva in organizirati delo za udeležbo na olimpijadah ter zastopati državo v mednarodnem olimpijskem komiteju. Direktnega športnega delokroga nima. Najvišje športne instance nimamo, imamo jo le za posamezne panoge ali pa za pokrajine.
Najmočnejša organizacija je Jugoslovanski nogometni savez, ki ima za pokrajinski delokrog podsa-veze v Zagrebu, Beogradu, Splitu, Sarajevu, Subo-
zastopa na zunaj. Športna zveza Ljubljana ima zaeno organizacijo vsega zimskega sporta, kar ji pripada že po terenu.
Tretja centralna organizacija bi bila Plivačka sekcija Jugoslovanskega olimpijskega odbora, ki tudi deluje in je prirejala tekme.
V snovanju je Jugoslovanski atletski savez, Konjskosportna zveza in Jugoslovanski kolesarski savez, katerih prvi bo v najkrajšem času osnovan.
Ker goji večina nogometnih klubov tudi lahko
atletiko, odpade na specialne lahkoatletske klube le malo število 3.
Kolesarskih klubov imamo 18, vrh tega goje še nekateri splošno športni klubi tudi kolesarstvo. Na zagrebško okrožje odpade 9 klubov, na ljubljansko 5, na sarajevsko 3, na splitsko 1.
Jahalnih in dirkalnih klubov je v Jugoslaviji 12, od teh v zagrebškem okrožju 5, v ljubljanskem 3, v beograjskem 2, v subotiškem 1 in v sarajevskem 1.
Vodnosportnih klubov je v celem 7, od teh v zagrebškem okrožju 3, v splitskem 3, v ljubljanskem 1 in v novosadskem 1.
Zimskošportne klube imamo v celem 3, od teh v zagrebškem okrožju 2, v ljubljanskem 1.
Automobilni klub je 1 in ta v Ljubljani.
Ponovno pa treba pripomniti, da je mnogo klubov, največ nogometnih, ki se pečajo razen svoje glavne panoge potom odsekov še z mnogimi drugimi panogami sporta in ne pridejo v statistiki ostalih panog (razen nogometne) do izraza.
Poleg teh panog imamo še strelske klube, šest lovskih in štiri planinska društva, od katerih slednjih je ljubljansko centralno z velikim številom podružnic.
Športnih listov izhaja v Jugoslaviji 14. Od teh v Beogradu 3, v Zagrebu 3, v Ljubljani 1, v Osijeku 1, v Splitu 1, v Subotici 2, v Novem Sadu 1 in v Banatu 2. Športni listi so razen dveh polmesečnikov in enega mesečnika tedenski.
V celem je tedaj 288 športnih klubov v državi, ki se razdele: na zagrebško okrožje 112, na beograjsko 47, na ljubljansko 33, na sarajevsko 18, na splitsko 28, na subotiško 10, na novosadsko 6, na Banat 16, na Baranjo 14.
Statistika, žal, ni popolna, nemogoče je naravnost, dobiti kje potrebnih podatkov. Gotovo je mnogo več klubov, ki pa nimajo smisla za skupno organizacijo in životarijo počasi in v malem. Najmanj 300 klubov se lahko računa. Bržčas bo organizacija v kratkem v toliko izpopolnjena, da se osnuje še do poletne sezone Jugoslovanski športni savez, ki bi združeval vse panoge sporta. Ena njegovih najvažnejših nalog bi bila, skrbeti za zanesljiv in razprostrt statistični material, ki je predpogoj za možnost uspešnega na predka.
(3]
Rud. Badjura:
Smučarjeva oprava.
ii.
Pod poglavje obutal spadajo tudi:
Zavojci (golenke, gamaše). — Usnjate gamaše so — od muh! Ne nosi jih noben pameten in izkušen smučar; niso za v goro, še manj za v sneg. Tudi druge vrste gamaše (golenke) iz platna ali sukna na gumbe ali drugo vezavo niso kaj prida za večje ture, niti za vežbanje. — Prave »m a r s g a m a š e« ali mehki, nekosmati zavojci so dobri, dasi precej tišče — kar ravno nočemo — in se radi razvežejo, kar je sitno. Golenke (natače, t. j. dolge, čez kolena segajoče nogavice) se mi zde skoro boljše, ako so dobro pletene in če ni treba tesnega podveza. Slabo je, da se jih sneg, ker so kosmate, rad opri-jemlje in nabira v bunčicah. Na vsak način treba pri njili spodaj kratkih zavojcev, da ti ne uhaja sneg za golenicami v čevelj. Najpraktičnejši so za smučarje kratki, do 70 cm dolgi in 10 cm široki zavojci iz gladkega blaga na trakove, ki jih povijemo čez rob golenic, in dolge hlače.
Med našimi turisti — posebno novinci — se je zelo razpasla razvada, da nataknejo debele nogavice čez golenke in jih potem zafrnejo nad golenicami v debelo klobaso. Ta novost ni ne lepa, ne praktična, ker sneg in kameni drobci se urivajo ob še tako debeli klobasi ali »obroču- nad golenicami v čevelj!
Perilo i. dr.
Nogavice. 1 par finejših na noge in 1 par debelih kmetskih povrh, oboje iz volne, istotoliko za rezervo v nahrbtnik, zadostuje. Navadno zadostuje že samo 1 par debelih nogavic iz pristne domače gorenjske volne. — L o f a - podloge, vložke nad podplati pod nogo zelo svetujemo, izborna stvar! Čim prideš s ture ali vežbanja na dom in ne boš več nataknil smuči, menjaj koj nogavice (ali se preobuj), kakor hitro čutiš kaj mokrote v čevlju ali če so se ti noge spotile, potem se ti niti nahoda ni bati.
Spodnje hlače, srajce. Svetujemo le čisto-volnene ali bombažaste trikote, ki dobro pijo pot. 1 volnena srajca se nosi za rezervo v nahrbtniku, da se lahko preoblečemo. Mrežasta srajca pod navadno dobro služi. Robcev vzemi najmanj 2—3 komade.
Obleka.
Vsak resnejši sport zahteva zase posebno, praktično obleko (dreso).
Blago (stof) za hlače, suknjič in kratke zavojce ob golenicah in piščali naj ne bo kosmato, raševinasto in težko, temveč lahko in gladko, da se ga sneg kolikor mogoče malo oprijemlje. Malo udariš po hlačah (iz takega blaga) ali potreseš suknjič in sneg sam odpade. V manufakturah je tako blago znano pod merkantilnim imenom »oficirski stofi« in je zelo podobno tuskinu. Tudi takozvani »Kamgarnstofi«, seveda ne pretanki, so dobro uporabni. Barva najprikladnejša temnomodra. Kroj po meri, a enostaven, praktičen, ne mahadrav in pre-ohlapen, da se lepo vleže po životu.
Hlače. Najbolj praktične so do gležnjev dolge, zpodaj nekoliko zožene in ob golenicah s kratkimi zavojci povite, zgoraj precej visoke hlače. Spredaj 2 žepa od zgor navzdol (ne s strani) in na gumbe, 1 žep zadaj, tudi na gumb. Bričes-hlače, če niso prav dobro narejene, tišče preveč, kakor vsake druge v kolenu opesne hlače, in ovirajo smučarja pri počepih in drugih kretnjah.
Suknjič bluznega kroja, zadaj nenabran (brez gube), s stoječim, zaobrnjenim, a ne visokim ovratnikom se je dosedaj še najbolj uveljavil. Zapenja naj se od znotraj in od ovratnika do konca navzdol; 2 žepa na prsih na gumbe, 2 žepa ob bokih postrani za roke. Rokavi naj so prikrojeni za ožji zapon za slučaj hudega vetra.
Telovnik, lahek, visokozapet.
Oprsnik, kratek kot telovnik, visok do pod ovratnika, z rokavi iz fine, angleške, ovčje volne ali tkanine od vel-blodje dlake, izboren. — Še boljši in praktičnejši se mi zdi dolg rokavnik (jopič), takozvani »sweater« (izgovori sveter, ne sviter!) iz gori omenjenih, kot perje lahkih, a izborno ogrevajočih tkanih, ki seže čez kolke. Oboje je izvrstno in neobhodno potrebno, slednjega naj bi noben smučar ne pogrešal. Pri tem ne štediti! — Kdor ima le kratek oprsnik, temu se nasvetuje širok volneni in flanelni trebušni pas na partijah ob mrazu.
NB! Nabavi si samo sveter z zapognjenim, spredaj preklanim ovratnikom na gumbe — rokavnik s celim, spredaj nepreklanim, okroglim ovratnikom pa na vsak način zavrni, ker je nehigijeničen. Ovratnik mora biti prikrojen spredaj na gumbe, da si ga lahko poljubno visoko zapneš, pri vročini pa vrat razgališ, da se preveč ne potiš.
Površnik (ne v smislu Uberzieher, temveč »Wind-jacke«). Neobhodno potreben je za smučarje na turah po-
vršnik iz lahkega, neprodirnega šotorskega ali nahrbt-niškega blaga, segajoč do nad kolen in ne preširok, Ma-hadravi plašči, opletajoče se pelerine ali drugi površniki in težki vrhnji suknjiči so se umaknili iz smučarske rabe, ker so nepraktični, — Omenjeni površnik ti služi ob hudem vetru, ki gre, kakor znano, skozi vsako drugo blago kar do kosti, poleg tega s^. dobro uporablja pri odmoru, kadar si razgret in posebno kot podloga, da ne sedeš na gola tla, kamenje ali sneg. Tudi površnik naj ima na rokavih zapone na 2 gumba, da si zapneš rokave ob vetru na tesno. — Nekaj zelo praktičnega je tudi kračji, lahek usnjat suknjič, ki izborno greje in je zelo trpežen.
Kolesarska
terminologija.
Odpraviti grde in popačene izraze, ki se uporabljajo še danes vedno precej močno v navadnem življenju, v tehniki, v industriji in v obrtu pa naravnost prevladujejo, nima samo namena čiščenja našega jezika, temveč ima mnogo več vzgojnega pomena za mlajšo generacijo. Kako pogosto se čujejo trpke opazke malkontentov, češ, kaj naj zmoremo, ko ne znamo imenovati niti lastnih predmetov, ki jih v življenju uporabljamo, ko mnogo izrazov za razne predmete naš jezik niti ne pozna. Poudarja se navidezna besedna revščina jezika, katere pa v resnici ni. Mnogo je panog, za katere je med kmečkim pre bivalstvom, osobito med onim v krajih, ki so mestom najbolj oddaljeni, nešteto krasnih in čistih izrazov, ki se pa sčasoma pokvarijo, ker čujejo ljudje v mestih, oziroma od onih, ki pridejo iz mest, same spa-kedranke in potujčene izraze. Naši lastni izrazi pa ginejo, ker se jih inteligentni del ljudstva ni oprijel, deloma iz brezbrižnosti, deloma iz neke posebne manije po tujkah. Nič manj pa ni izrazov, ki se dajo smiselno tvoriti iz besednega zaklada našega jezika.
Našim sportnikom-kolesarjem, enako kot vsem ostalim, podajam tu prvo zbirko slovenskih izrazov kolesarske stroke, deloma povzetih iz dolgoletnega nabiranja, deloma obdelanih, kot jih je praktično življenje zahtevalo. Velika večina teh izrazov je živih, to je takih, ki se v življenju že uporabljajo, le žal premalo in mnogokrat neenotno. Mnogim izrazom bo morda treba besednega opiljenja, kar bo uredništvo »Sporta« radevolje priobčilo in bo vrednost zbirke le dvignilo, ako se bo ta terminologija izpopolnila. Moj namen je edino ta, doseči uporabo enotnih izrazov in doseči dosledno uporabo le slovenskih izrazov v kolesarstvu. To naj si smatra vsak športnik in vsak kolesar v svojo dolžnost.
Blatnik, m. pločevinasta streha nad kolesom, ki varuje pred metanjem blata;
blatnik, zadnji nad zadnjim kolesom; blatnik, prednji nad prednjim kolesom; cevka za sesalko, f. gumijasta cevka pri sesalki; cevka za plin, f. — gumijasta cevka pri nekaterih svetilkah za prehod acetilena;
držalo za puško, n. priprava na kolesu, kjer se more pritrditi puška;
držalo za sabljo, n. priprava na kolesu, kjer se more pritrditi sablja;
držalo za sesalko, n. pločevinasta priprava za pritrditev sesalke na kolo;
gonilka, f. jeklen kos za poganjanje kolesa (nemško: Kurbel);
gorilec, m. — komad iz salovca pri svetilkah, na katerem gori plin;
gumijeva raztopina, f. raztopina gumija za lepljenje gumijastih predmetov;
kolo, n. vozilo samo, celotno; vendar tudi samo kot del kolesa: zadnje kolo, prednje kolo (nemško: Fahrrad in Vorderrad, Hinterrad);
ključ, m. orodje, določeno za privijanje posameznih vijakov in matic;
ključ francoski, irancoz, m. orodje, pri katerem je mogoče prijemno odprtino premikati in pritrditi;
ključavnica, f. — priprava, s katero se more zakleniti kolo;
krogljica, f. okrogel, jeklen kos, po katerem tečejo osi;
krogljični venček, m. železni oklep za držanje kroglic;
krogljično ležišče, n. ležišče, kjer so krogljice trdno vdelane vanj;
ležišče, n. ustroj vrtečih se delov kolesa (nemško. Lager); imamo prednje ležišče pri prednjem kolesu, gonilno v sredini kolesnega okvirja, stopalno pri stopalih, zadnje pri zadnjem kolesu in vodilno pri vodilu; nadalje razlikujemo pri gonilnih ležiščih zagozdno ležišče, pri katerem so pritrjene gonilke na gonilno os z zagozdami, in zvončno ležišče, ki je na zunaj povsem zaprto, gonilke pa so pritrjene na gonilno os z vijakom ali matico; pri ležiščih z deljeno osjo je vdelano z vsako gonilko pol osi v en kos;
matica, f. železen, izvrtan kos z navojem, ki služi kot protikos vijaku;
mazilnik, m. kos iz medi, skozi katerega je mogoče mazati ležišča (nemško: Oler);
mreža, f. pri damskem kolesu v zavarovanje krila pred šprikljami;
mostiček, m. prešani kos pri natezalniku verige; nastavek za sesalko, m. meden kos, ki veže cevko s sesalko ali cevko z ventilom;
natezalnik vzmeti, m. vijak, ki služi za nategovanje vzmeti pri sedežu (nemško: Spannschraube);
natezalnik verige, m. vijak, ki služi za nategovanje verige (nemško: Kettenspanner);
natikalo za mrežo, m. izvrtan pločevinasti kos za pritrditev mreže h kolesu (nemško: Quadrant);
navoj, m. zavojno vrezan utor za možnost pritrditve vijaka ali matice (nemško: Gewinde);
nožnik, m. priprava na stopalu za držanje noge (nemško: FuChalter);
notranja pritrditev, f. = pritrditev v notranjosti vodila (nemško: Innenklemme);
obešalo za svetilko, n. železni kos na kolesu za pritrditev svetilke;
obroč, m. železno platišče kolesa (nemško: Felge); oljnica, f. mala posoda za olje s cevko za mazanje; opora za blatnik, f. železna palica za pritrditev blatnika;
opora za sedež, f. železna cev za pritrditev sedeža h kolesu;
os, f. malo vreteno ležišča; imamo: prednjo, gonilno, stopalno in zadnjo os pri kolesu;
okvir, kolesni, m. železno ogrodje kolesa; okvir je grajen iz jeklenih cevi;
pesto, n. železni kos kolesa, na katerega se pritrdijo špriklje (nemško: Nabe); razločujemo: prednje, zadnje in prostotečno pesto;
pero, n. ^ zavitek jeklene žice s svojstvom prožnosti;
(Dalje prihodnjič.)
SLUŽBENE: OBJflUE
•i
Tekmovalni predpisi za sankaške tekme v Sloveniji.
1.	Udeležba.
Tekem se smejo udeleževati le amaterji; sankači po poklicu in osebe, ki tekmujejo na račun tretjih oseb proti posebnim nagradam, so izključene od tekem.
Pri prvenstvenih tekmah se zahteva dosežena starost 18 let.
Dame se udeležujejo lahko samo damskih in dvosedežnih tekem.
Juniorske tekme so dostopne le sankačem, ki si do tekme same še niso priborili nikakih 1. in 2. daril v sankanju in so na dan tekme že stari 16 let.
Vse druge omejitve ali razširitve morajo hiti natančno označene v oficielnih razpisih, ki jih je treba predložiti vsaj 8 dni pred tekmo »Športni zvezi« v odobritev, da se športno vpoštevajo.
2. Prijave.
Prijave se nanašajo predvsem na besedilo razpisa samega. V splošnem pa velja glede prijav sledeče;
a)	Vsaka prijava mora obsegati: ime, priimek in natančno bivališče tekmovalca ter tekmo, katere se hoče udeležiti; ako
4.	Vodstvo.
Vodstvo posameznih tekem obstoja iz načelnika, ki je vrhovni vodja cele prireditve, up vsakem startu iz vsaj enega starterja in enega zapisnikarja in na cilju iz vsaj enega razsodnika, zapisnikarja in časovnega merilca, ob tekmovalni progi pa iz paznikov po potrebi.
Odredbam, osobito varnostnim odredbam vodstva, odnosno posameznih njegovih članov se morajo brezpogojno pokoriti tekmovalci in gledalci.
Vodstvo .ima pravico, po svojem preudarku izpremeniti na dan tekme dolžino tekmovalne proge z ozirom na snežne in vremenske razmere ter stanje prog. Te izpremembe pa mora naznaniti vsem tekmovalcem pred pričetkom tekme.
Vodstvo je končno tudi upravičeno, za posamezne lekme določiti več voženj, kakor jih je bilo naznanjenih v razpisu.
5.	Merjenje časa.
Pravilno, natančno in zanesljivo merjenje časa je pri sankaških tekmah največje važnosti. Dokler nimamo sankališč, pri katerih so starti s cilji telefonično med seboj zvezani, se moramo posluževati v ta namen merjenja s pomočjo večih zanesljivih stop - ur.
Zato predpisuje »Športna zveza« glede merjenja časa sledeče obligatno postopanje:
Opoldanski premor na Senožetih v Bohinju.	Fot. Val. Hodnik.
(Pogled na Koprivnik in Pokljuko.)
tekmuje za klub, tudi natančni naslov kluba. Tekmovati morejo le člani športnih klubov.
Nikdo se ne more k isti tekmi prijaviti dvakrat.
Naknadna sprememba prijave je dovoljena le proti vplačilu za dotično tekmo določene prijavnine v dvojni izmeri.
b)	Pri prijavah za juniorske tekme mora tekmovalec razen pod a) navedenih podatkov navesti še, se je li udeležil kake tekme in s kakšnim uspehom.
c)	Tekmovalno vodstvo ima pravico, odkloniti posamezne prijave, ne da bi mu bilo treba navesti za to razlogov. V tem slučaju se vrne prijavljencu vplačana prijavnina.
e)	Prijavnina je hkrati odstopnina, ki se ne vrača prijavljencu.
f)	Prijave brez prijavnine se ne vpoštevajo.
3. Dopustne sanke.
Pri tekmah je dovoljeno uporabljati samo sanke poljubne dolžine, širine in teže brez mehaničnih krmil in mehaničnih zavor ter brez umetne obtežitve.
Starter in merilec časa na cilju morata imeti vsak po eno stop-uro, katerih enakomernost je garantirano preiskušena Pri razhodu na cilju požene merilec časa obe štoparici zaeno v tek. Eno uro izroči starterju, drugo si obdrži. Razen tega imej merilec časa pri sebi še vsaj dve štoparici, ki morata biti isto-tako preizkušeni in ki pri razhodu še ne tečeta.
Napovedani pričetek starta naj se uveljavlja strogo in se sme zakasniti samo v upoštevanja vrednih slučajih. Zakasnitve zagovarja starter. Vendar starter ne sme spuščati posameznih tekmovalcev nikdar drugače kakor v trenutku, kadar pasira sekundni kazalec na njegovi štoparici številko 60.
Starterju dodeljeni zapisnikar mora v že prej pripravljeno startno listo vpisati natančni čas starta posameznega tekmovalca.
Merilec časa na cilju mora skrbeti za to, da v trenutku dogovorjenega prvega starta prične teči tudi druga štoparica; od tega trenutka naprej mu služi prva štoparica samo za kontrolo. Pripravljeno mora imeti sedaj tretjo štoparico. Ko pasira prvi tekmovalec cilj, ustavi s sočasnim pritiskom v vsaki roki nahajajočih se ur pri drugi tek, dočim tretjo požene v tek.
Ustavljeno uro izroči nemudoma razsodniku, da ta ugotovi na njej označeni čas, ki ga mora razsodniku dodeljeni zapisnikar točno zabeležiti v že pripravljeno tekmovalno listo. Razsodnik vrne izročeno mu štoparico nemudoma merilcu časa, ki jo z zopetnim pritiskom pripravi na pogon. Ko pasira drugi tekmovalec cilj, pritisne merilec časa zopet sočasno obe štoparici in prej opisano poslovanje se odslej naprej ponavlja do končane tekme.
Po končani tekmi se mora najprej ugotoviti morebitna časovna razlika med urami starterjev in merilca časa in to protokolarično ugotoviti,
Ameriška kolonija na olimpijadi v Anverzu.
Najkasneje tri ure po končanih tekmah mora tekmovalno vodstvo v posebni seji natančno ugotoviti na podlagi startnih in tekmovalnih listin od posameznih tekmovalcev dosežene čase ter določiti, kdo ima v smislu razpisa pravico do nagrade.
0 tem je napraviti zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi člani vodstva, izvzemši paznikov, in ki ga je predložiti najkasneje v treh dneh s prilogami vred »Športni zvezi« v verifikacijo.
6.	Žrebanje.
Vrstni red startnih številk pravočasno prijavljenih tekmovalcev se žreba. Način žrebanja določa tekmovalno vodstvo.
Po zaključku prijav prijavljeni tekmovalci dobe v redu, kakor so se prijavili, nadaljnje višje številke.
Pri tekmah, pri katerih se tekmuje v več vožnjah, se spremeni vrstni red pri vsaki vožnji v obratni smeri, vendar tekmujejo naknadno prijavljeni vedno kot zadnji.
7.	Dohod k startu.
Uporabljati tekmovalno progo za dohod k startu je splošno prepovedano; izrecno pa je prepovedano, uporabljati jo za dohod v času, ko se vrše tekme. Zato morajo tekmovalna vodstva skrbeti za drugi, razmeram odgovarjajoči dostop.
Izjemoma je dovoljeno, da pri odgovornosti tekmovalnega vodstva uporabijo tekmovalci tekmovalno progo za dohod, toda v tem slučaju morajo oditi skupno pod vodstvom vsaj enega člana vodstva od cilja v takem času, da so vsaj 15 minut pred objavljenim pričetkom tekme že na startu.
Ob progi postavljeni pazniki so odgovorni zato, da nikdo, najmanj pa gledalci, od pričetka tekme ne vstopa na tekmovalno progo.
8.	Tekmovalna proga
bodi na dan tekme v takem stanju, da je na njej pričakovati povoljnih športnih uspehov. Ako vsled snežnih ali vremenskih razmer tega ni pričakovati, je bolje, da se ali proga skrajša ali pa tekma preloži na drugi dan. Ob progi sami naj se vrši zadostno nadzorstvo, osobito na opasnejših mestih. Progovni pazniki so zlasti dolžni, da pomagajo zapustiti progo takim tekmovalcem, ki so zadobili take telesne poškodbe, da brez tuje pomoči ne morejo hitro zapustiti proge. Gledalci naj na poziv pri tem pomagajo.
Razen tega morajo pazniki vzdrževati vzoren red ob progi.
9.	Start.
Na startu spušča starter tekmovalce v presledkih najmanj ene minute, pri dvosedežnih tekmah najmanj dveh minut s poveljem: »Zdaj!« v trenutku, ko pasira sekundni kazalee številko 60. Četrt minute prej opozori starter tekmovalca s klicem »Pozor!«, da se pripravi. Zadnje tri sekunde pred odpustom šteje starter glasno.
Zapisnikar skrbi za pravilno razdelitev in pritrditev startnih številk, za pravočasni nastop tekmovalcev in za pravilni vrstni red, zaznamuje odhod tekmovalcev in njih startnih številk ter vodi o tem natančni zapisnik.
Vsak tekmovalec mora biti pri pozivu na startu pripravljen, drugače izgubi pravico starta.
Na povelje »Zdaj!« se smatra vožnja za pričeto, čeravno se tekmovalec po lastni krivdi ne odpelje ali ne more odpeljati.
Starter je dolžan spuščati tekmovalce posamič natančno ob določenem času.
Tekmovalec sme spraviti sanke na poljuben način v tek, toda brez tuje pomoči.
10.	Vožnja.
Način zaleta, vodenja sank in vožnje se prepušča tekmovalcu; izrecno pa je prepovedano, kjerkoli uporabljati za pogon tujo pomoč.
Dovoljeno je voziti samo »skobar« (v jezdnem položaju).
Tekmovalec, katerega dohiti naslednji, mora na poziv zadnjega takoj napraviti prostor, odnosno zapustiti sankališče, tako da ga more zadnji neovirano prehiteti. Prehiteva se na desno.
Zapiranje proge se kaznuje z izključitvijo zapiralca od vseh nadaljnjih tekem in z diskvalifikacijo.
Tekmovalcu, ki je bil vsled zapiranja oviran pri vožnji, sme tekmovalno vodstvo dovoliti po sklepu dotične tekme ponovni start.
11.	Cilj.
Načelnik vodstva je odgovoren za pravočasno ureditev tekmovalne proge, vodi tekmo in se morajo njegovim odredbam brezpogonjo pokoriti vsi člani vodstva in udeleženci tekme.
Razsodnik na cilju je odgovoren za pravočasno ureditev
cilja.
Merilcem časa naznanja s poveljem »Zda,!« moment, v katerem se dotakne prvi del sank ciljnega traku.
Sanke in tekmovalec morata preteči n e 1 o č e n o cilj.
Samo v slučaju, da je padel tekmovalec neposredno pred ciljem (največ 5 metrov pred njim), se dovoli izjema in se takrat meri čas po delu, ki pasira zadnji cilj.
Olimpijada:
Tekmovalke pri finalu v plavanju na 100 m.
Merilec časa pazi samo na svoje ure. Na povelje »Zdaj!« ustavi eno in požene zaeno drugo v tek.
Ostala določila glej pod točko 5.
Zapisnikar mora predvsem paziti na številko prihajajočega tekmovalca, zabeležiti došle številke v vrstnem redu v tekmovalno listo, kakor tekmovalci dohajajo, pristaviti ime in primer ter vpisati po razsodniku ugotovljeni čas.
12.	Priznanje daril.
Izid tekem se razglasi na kraju in ob času, kakor je bilo objavljeno v razpisu,
Ako dosežejo pri posameznih tekmah posamezni tekmovalci, ki pridejo glede priznanja daril še v poštev, enake čase, se njih razvrstitev lahko žreba, ako nihče od prizadetih temu ne ugovarja.
Pri prvenstvenih tekmah pa morajo prizadeti ponoviti še enkrat vožnjo na isti progi in ob času, ki ga določi tekmovalno vodstvo. Pri tej vožnji doseženi časi so merodajni za končno-veljavni vrstni red.
Kdor se odpove vožnji, se s tem odpove tudi ugodnejšemu placiranju.
13.	Kazni.
Prestopki tekmovalnih predpisov se kaznujejo s prepovedjo udeležbe pri daljnjih tekmah, pri izrazito hudih prestopkih z diskvalifikacijo tekmovalca sploh, vendar mora v zadnjem slučaju temu pritrditi »Športna zveza« v posebni seji.
14.	Pritožbe.
Vsakovrstne pritožbe bodisi radi netočnega izpolnjevan a določil, bodisi radi zapiranja proge ali iz kateregakoli drugega naslova je javiti najkasneje 15 minut po sklepu dotične tekme načelniku tekmovalnega vodstva ter založiti zaeno kot kavcijo 10 dinarjev.
O pritožbah razsoja tekmovalno vodstvo končnoveljavno.
števajo. Nadnadne prijave so dovoljene proti vplačilu dvojne prijavnine pri starterju najkasneje 15 minut pred skupnim odhodom tekmovalcev na start. Prijavnina velja obenem tudi kot odstopnina.
Posebna določila.
1.	Ogled in trening ob markirani tekmovalni progi je dovoljen le v srenu ali osrenjenem snegu e n d a n pred tekmo, na dan tekme pa izključen.
2.	Vodstvo tekme odklanja vsako odgovornost za nezgode in s tem združeno škodo na premoženju, zdravju ali življenju.
3.	Vodstvo si pridržuje pravico izprememb, naročito pravico: izpremeniti smer ali okrajšati dolžino tekmovalne proge, kakor tudi pravico preložiti tekmo vsled neugodnih snežnih ali drugih razmer na kak poznejši termin.
4.	Vrstni red na tekmi odloča žreb po dohodu tekmecev na start.
5.	Ako tekmovalna proga ni posebej v to svrho markirana, odpošlje starter krmarja izven konkurence, ki trasira tekmovalno progo s svojimi smučicami, ki so potem merodajne za vse tekmovalce.
6.	Tekmovalec, ki bi se ne držal točno določene tekmovalne proge, se kaznuje z diskvalifikacijo.
7.	Uporaba vrste smučk, opreme in oprave smučarjev je svobodna.
8.	Pritožnina znaša 5 dinarjev.
Pojasnila
Športna zveza v Ljubljani.
(S]
Razpis smučarske tekme za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije
v Bohinju dne 20. februarja 1921.
(V sporazumu z Jug. olimp. odborom v Zagrebu.)
I. tekma starejših za »prvenstvo Jugoslavije in Slovenije« po brdih na približno 7 km daljave.
Udeležba dovoljena vsem jugoslovanskim smučarjem, nad 18 let starim moškim. Prvi dobi naslov »Prvak Jugoslavije« za
I.	1921., prvi iz okrožja »Športne zveze« Ljubljana pa »Prvak Slovenije« za 1. 1921.
Tekmuje se brez ozira na število udeležencev.
Prijavnina 10 dinarjev.
Dva častna znaka in tri diplome.
II.	tekma m 1 a j š i h za »prvenstvo Bohinja« po brdih
na približno 4 km daljave.
Udeležba dovoljena vsem jugoslovanskim smučarjem moškega spola pod 18 leti, ki si še niso priborili nikake nagrade. Tekmuje se brez ozira na število udeležencev.
Prijavnina 5 dinarjev.
Častni znak in tri diplome.
III.	Damska tekma za »prvenstvo Gorenjske«
po brdih na daljavo približno 3 km.
Tekmuje se brez ozira na število udeleženk.
Prijavnina 2 dinarja.
Častni znak in tri diplome.
IV.	Tekma v skoku za »prvenstvo Jugoslavije in
Slovenije« raz skakalnico.
Določila kot pod I.
Proge in dnevni čas se določijo najmanj štiri dni pred tekmo in objavijo v dnevnikih.
Tekmuje se po tekmovalnih določilih »Športne zveze« v Ljubljani, objavljenih v »Sportu«.
Prijave.
Pismene prijave s polnim čitljivim naslovom in navedbo starosti tekmovalca in označbo kluba ter s prijavnico vred je nasloviti najkasneje do 12. ure dne 16. februarja t. 1. na Športno zvezo Ljubljana, Narodni dom, ali pa na Zimskošportni odsek, Boh. Bistrica, Hotel Markež. Prijave brez prijavnine se ne upo-
dajejo: Športna zveza, Ljubljana, Narodni dom; Zimskošportni odsek, Boh. Bistrica, Hotel Markež.
Športna zveza, Ljubljana.

Tekmovalna določila za smučarske tekme v Sloveniji.
§ 1. Smučarske tekme se smejo udeležiti vsi jugoslovanski smučarji, ki so amaterji ne glede na spol in starost. Smučarji po poklicu so od tekme izključeni.
§ 2. Prijave. Vsaka prijava mora obsegati: točno ime, priimek, stanovališče, starost, ime kluba, kateremu pripada tekmovalec in označbo tekme, katere se namerava udeležiti. Pri prijavah za tekme mora tekmovalec navesti, da-li se je že udeležil kdaj smuške tekme in s kakšnim uspehom. Neresnične navedbe se kaznujejo z izključitvijo od tekme. Vodstvo tekme ima pravico iz razlogov, ki temelje na okolnosti izven tekme, prijave odkloniti ter ni dolžno navesti tozadevnega razloga. V tem slučaju se povrne vplačana prijavnina.
§ 3. Oprema in oprava. Dovoljene so vse vrste smuči in poljubna oprava in oprema smučarja pri tekmovanju. Vsi tekmovalci pa morajo vidno nositi med tekmo izžrebano vrstno številko po navodilu, ki jim ga da starter, da je kontrola omogočena. Za uporabo kolca ali dveh palic ne obstojajo nikaki predpisi.
§ 4. Izpremembe. Vodstvo tekme ima pravico na dan tekme po svojem preudarku z ozirom na snežne in vremenske razmere izpremeniti smer ali okrajšati dolžino tekmovalne proge, kakor tudi preložiti tekmo na drug termin. Te spremembe je dolžno vodstvo naznaniti vsem tekmovalcem pred pričetkom tekme.
§ 5. Proga. Ogled tekmovalne proge in trening ob njej je dovoljen le v trdem, t. j. osrenjenem snegu ali srenu prvi dan pred tekmo, na dan tekme pa izključen.
§6. Start in smuk. Vrstni red tekmovalcev na tekmi odloča žreb, ki se izvrši poimensko po tretji nepristranski od vodstva določeni osebi. Starter razdeli med udeležence številke in jim da navodila, kako naj se nosijo. Obenem pojasni starter tekmecem tekmovalno progo in jih opozori natanko na vsa določila glede tekme.
Ako tekmovalna proga ni posebej v to svrho markirana, odpošlje starter krmarja izven konkurence, ki trasira tekmovalno progo s svojimi smučicami, ki so nato merodajne ^a vse tekmovalce. V principu je proge vselej markirati.
10 minut pred početkom tekme skliče starter zbor vseh tekmecev in jih postavi v vrstni red. Spuščanje tekmovalcev se piične točno ob določenem času, po od vodstva tekme določenih presledkih, posamič in iz enega in istega mesta na startu na povelje »Smuk!« v momentu, ko zapusti sekundni kazalec št. 60. Zadnje 3 sekunde pred »Smukom« mora šteti starter kot aviso vpričo vsakega posameznega tekmovalca glasno!
§ 8. Nadzorniki. Ob tekmovalni progi po navodilih vodstva tekme nastavljeni nadzorniki zasledujejo tekmovalce med
tekom, čuvajo, da je proga prosta in da se tekmovalci točno drže določene prave rute in smeri in je ne izgreše; vse even-tuelne nepravilnosti so dolžni naznaniti sodniku na cilju, isto-tako imajo strog nalog paziti na eventuelne slučaje nezgod, ki jih je nemudoma javiti sanitetnim organom vodstva tekme.
Vsako zapiranje proge pri ovirah itd. smučarju, ki je dohitel svojega prednika in drugi prestopki tekmovalnih določil se kaznujejo z diskvalifikacijo.
§ 9. Cilj. Sodnik na cilju vodi tekmo in je odgovoren za pravočasno ureditev cilja; njegovim ukrepom se morajo vsi udeleženci tekme kot sodelovalci na cilju pokoravati.
Na aviso »Pozor!« opozori sodnik časovne merilce in zapisnikarje na dohod tekmecev in naznani s poveljem »Tu!« moment, v katerem se dotakne smučar ciljnega traku. Merodajen je čas, ko smukne smučar z obema smučkama skozi cilj brez ozira na drugo njegovo opremo.
Časovni merilci imajo paziti edinole na svojo uro; na klic »Tu!« se »stopajo« ure — ena se ustavi, druga se sproži. -— Časovni merilec, ki je uro ustavil, mora ugotovljeni čas takoj glasno naznaniti zapisnikarju. — Merilci se morajo strogo držati vrstnega reda.
Zapisnikarji imajo paziti predvsem na številko prihajajočega tekmeca, ki jo koj zabeležijo v zapisnik, pristavijo ime došlega in njegov čas, ki mu ga poda glasno časovni merilec.
§ 10. Pritožbe tekmovalcev in nadzornikov je treba koj po dovršeni tekmi javiti pismeno sodniku, ali jih podati na zapisnik. Upošteva se le, ako se obenem vplača določena pritožnina, ki se vrne, ako je pritožba utemeljena.
Športna zveza.
(3]
Občni zbor kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirije« v Ljubljani se je vršil ob jako številni udeležbi v nedeljo, 23. t. m. Podpredsednik Goreč otvori občni zbor, poda kratek pregled klubovega delovanja v pretekli sezoni, opozori na pomanjkljivosti, katere bo treba še odstraniti, in pozove dirkače na smo-treno in vztrajno delo v bodoči sezoni. Glavni klubov delavec g. major Jaklič se je sicer zadnji čas odtegnil klubovemu delovanju, ali upanje je, da ga sezona zopet privede k sportu, ki ga je toliko let gojil. Tajnikovo poročilo kaže, da je imel klub 8 lastnih dirk v skupni daljavi 680 km, ki so vse lepo uspele, da se je udeležil dirke za jugoslovansko prvenstvo in častno odšel iz nje in da je priredil po nalogu Športne zveze v Športnem tednu prve dirke na dirkališču s kolesi in motocikli, tudi z lepim uspehom. Nadalje je priredil klub prve motociklistične dirke sploh v naši državi ter s tem oživil dotedaj pri nas mrtvo
panogo sporta. Nominelno šteje klub 186 članov, od katerih pa niso še vsi poravnali članarine. V preteklem letu sta umrla dva klubova člana, gg. Goreč Ivan in Siard Anton; v znak sožalja se dvignejo zborovalci. Blagajnikovo poročilo izkazuje okrog 80.000 K prometa, ki je vrgel klubu nad 2000 K prebitka. Vendar se je pri tem nakupil še številen in dragocen inventar. Skupno denarno imetje kluba z lanskim prebitkom znaša okrog 7000 K. Blagajniku se podeli absolutorij in zahvala. Poročilo gospodarja izkazuje lep in dobro oskrbovan inventar, ki predstavlja danes precejšnjo vrednost. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednikom Jakob Gorjanc, podpredsednikom Goreč Joso, odbornikom Pogačar, Sirnik, Kramar, Ogrin, Šimenc, Wisiak, Šiškovič, Stojan, Bučar in Zalokar, kot preglednika računov gg. Porenta in Pakiž, kot reditelja za kolesarje gg. Rebolj in Nosan, za motocikliste gg. Svetlič in Baraga. V pomožni odbor dirkačev, ki se je osnoval v svrho ožjega kontakta z dirkači in povečanega delovanja, so izvoljeni: Perdan, Praček, Škrajnar, Bevec in Ivan Stopar. Pri slučajnostih se sklene, povišati prijavnino kolesarjev na 10 K, motociklistov na 20 K, članarino kolesarjev na 4 K, motociklistov na 8 K mesečno. Podporni člani plačajo 40 K letno, ustanovni enkrat za vselej 800 K. Nato je razvil podpredsednik obširen športni program kot načrt bodočega delovanja kluba, katerega priobčujemo na drugem mestu, ki je bil živahno sprejet. S pozivom na vztrajno in vneto delovanje v bodočem letu je zaključil podpredsednik krasno uspeli občni zbor.
Občni zbor S. K. »Primorje« v Ljubljani se je vršil dne 6. januarja t. 1. ob jako povoljni udeležbi. Poročila predsednika kakor tudi posameznih funkcionarjev, ki so pojasnila članom delovanje kluba v prvem letu svojega obstoja, so bila sprejeta s splošnim zadovoljstvom, Nato so se vršile odborove volitve. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: kot predsednik Batjel Franc, I. podpredsednik Birsa Josip, II. podpredsednik Bar Franc, tajnik Slamič Lavoslav, tajnikov namestnik Birsa Peter, blagajnik Slamič Vinko, blagajnikov namestnik Brumati Franc, odborniki: Bašin Alojzij, Bašin Romeo, Paljavec lizdor, Šmuc Roman, Pečenko Pavel in Lenassi Milan; revizorji:	Markon
Kazimir, Anžlovar Vlado in Ternovic Franc. Izvršile so se še nekatere spremembe pravil, nakar je predsednik v zaključnem govoru poudarjal važnost sporta za razvoj naše mlade domovine ter pozval vse navzoče na resno in smotreno delo.
Športni teden. Kdor še ni dobil priznanic in kolajn od Športnega tedna, naj jih pride iskat v pisarno Športne zveze, Narodni dom, I. nadstr., od 3. do 6. ure popoldne. — Športna zveza.
Čez Rožčico (1594 m) na Dovje.
Krasno vreme preteklega tedna je izvabilo več skupin smučarjev v nedeljo, dne 23. t. m., na razne izlete: ena tovarišija je odšla v Bohinj, druga na Križko planino in K r v a -v e c v Kamniških alpah, tretja pa preko Planine Sv. Križ na Rožčico 1594 m (sedlo med Kruškim vrhom 1777 m in Klekom 1754 m v Karavankah), odtod pa navzdol na Hrušovško planino in čez Visoke in Ravne na Dovje.
Slednja partija, ki se je izvršila zgolj v informativne svrhe, je pokazala, da je omenjena tura velezanimiva in more nuditi v ugodnih snežnih razmerah smučarju-turistu izreden užitek, vsled česar podajamo kratek opis.
Z Jesenic po cesti na Planino Sv. Križ 933 m — pet četrt ure zložno. (Oskrba: Restavracija »Planina«, kurljive sobe, in gostilna »Kopišar«.) Odtod mimo cerkve navzdol k žagi in kvišku k Debeli peči ter čez Jeseniško molzišče (plan. koča) in Trate na krasno planjo »Petelin« 1 uro 30 minut. Pastirska koča, krasen razgled na Julijske alpe in proti Ljubljani. Tu od koče v severozapadni smeri dalje po robu Petelina navzgor in pod Klekom v levo na prostrano sedlo Rožčice (1 ura) z divnim razgledom,. Iz sedla Rožčice po jugozapadnom pobočju navzdol h Koritu ter dalje proti parstirski koči na Hrušovški planini. (Sestop lahek v mehkem snegu.) Od koče dalje kratko jugozapadno do planjastega roba, nato v desno navzgor v gozd, preko
grape, potem zopet po redkem gozdu jugozapadno, nato južno preko idealnih senožeti »Visoke« z več seniki v mali dol, po njem navzdol na veliko senožet in krog spodnjega senika v desno kratko navzgor h grapi ter dalje po nadelanem potu čez par jarkov na dober Ravenski kolovoz in ob njem polagoma navzdol proti vasi Dovje.
Celi sestop iz sedla Rožčice do Dovjega znaša približno 7 km in je povsem v ugodnem snegu precej lahak, le pod Ravnami je teren precej grivast in grapast.
V poznejši zimi priporočamo za to partijo žabice (male dereze). Turo je lahko izvršiti tudi v obratni smeri, sestop iz Rožčice k Sv. Križu je povsem lahak. Športni zvezi toplo priporočamo, da izvrši za to lepo in zanimivo smuško turo stalno zimsko markacijo, ki bo dobrodošla vsem zimskim turistom.
Dospevši na Rožčico smo se sešli z družbo nemških smučarjev V. S. K. (štirje gospodje in dve dami), ki je došla iz Celovca preko Podrožčice čez Strmec.	Radogorski.
Holmenkollsko tekmovanje. Za smuško svetovno prvenstvo so določeni termini od 17. do 21. februarja. Dne 17. februarja se bodo vršile tekme v teku na 50 km. (Zma-galec 1. 1920. Norvežan Thorleif Haug 4 : 35 : 30, drugi 4 : 40 : 42, tretji 4 : 43 : 57.) 20. februarja bo navadni tek na daljavo. (Zmagalec 1. 1920. Haug 1 : 32 : 45 na 17 km.) Boj za skakalni tek se bo vršil 21. februarja. (Zmagal lansko leto imenovani Haug; najdalje je skočil Hans Engh s 40 m.) V zadnjih letih je bila Holmenkolltekma še norveška nacionalna; vprašanje je, kako bo letos, ker se tudi drugi narodi živahno zanimajo zanjo.
Mednarodni sankalni savez. Nemški sankaški krogi se jako trudijo, da bi ustvarili na podlagi dosedanjih san-kalnih klubov mednarodni savez. Vsi dosedanji uspehi kažejo, da je verjetnost za ustanovitev dokaj velika.
Holandsko moštvo v Pragi. Praški klub D, F. C. je
angažiral za 24. april holandsko moštvo, ki bo igralo v Pragi.
Ob priliki jubileja D. I. C. v Pragi se bodo vršile velike nogometne tekme, katerih se bodo udeležili: berlinska Viktoria, dunajski Rapid, praška Sparta in F. K. iz I oplic. Torej nekak boj za prvenstvo Srednje Evrope.
Nov rekord gledalcev. 72.000 gledalcev se je udeležilo nogometne tekme na igrišču kluba Manchester United, ki je s tem postavil nov rekord. V drugi ligi ima rekord klub Birmingham s 63.000 gledalcev.
Dunaj—Berlin. Lahkoatletične tekme dveh mest se bodo začele 24. julija v Berlinu. Tudi plavalne športne prireditve so na obširnem programu.
Švedska—Francija. V stockholmskem stadiju se bodo 27. in 28. avgusta prvič vršile lahkoatletične konkurence med Francijo in Švedsko.
Na prvenstvenih tekmah Amerike v teku na 10 milj, ki so se vršile na novega leta dan v Joukersu (20 milj nad Newyorkom), je zmagal Fred Faller (Boston) v sijajnem času 55 minut Vo sek. pred Frankom Zunom (Newyork) in Grkom 1 rivoulidasom. Fallerjev najhujši konkurent Finec Ritola je odstopil po 6 miljah.
Plavanje v Kodanju. Vsako leto priredi plavalni klub »Wikinger« v Kodanju na dan novega leta v odprti morski kopeli plavalne tekme. Dasi so se letos vršile brez snega in ledu, ni manjkalo mnogoštevilnega občinstva. Temperatura vode in zraka je bila 0" in vendar je star-talo 50 Wikingerjev, med njimi lanska zmagovalka gdč. Clausen. Zmagal je O. Jensen, ki je preplaval 40 metrov v prsnem stilu v 33-4 sek. Na isti progi je rabil Knud Rasmussen 30-1 sek. v prostem stilu. Proizvajali so se tudi skoki z 10 metrov visoke deske. Z ozirom na gledalce in plavače (0" mraza) se je skrajšal program, ki je obsegal 12 točk, tako da je trajal »le« pol ure.
Francoski potapljaški rekord. Paulequeu je zboljšal svoj lastni dosedanji rekord v potapljanju na daljavo s tem, da je preplaval 102 m v 2 : 9. Prejšnji rekord iz leta 1906. je znašal 87 m v 1 : 47 : 8. Svetovni rekord ima Anglež Finney, ki je že 1. 1882. preplaval pod vodo malenkost 103-34 m. Ta uspeh je občudovanja vreden, vendar škoduje zdravju brezdvomno v nemali meri.
Nov rekord v hitrosti je dosegel ameriški motorni čoln »Miss America«, ki je prevozil angleško miljo v 46-2 sekundah, kar odgovarja 125-266 km na uro.
Šestdnevna dirka v Vratislavi. V nemški narodni spominski stavbi »Jahrhunderthalle« v Vratislavi so priredili Nemci preprosto leseno dirkališče, ki naj služi kot zimski športni prostor za kolesarje. Sedaj se je vršila tam šestdnevna dirka po znanem ameriškem načinu. V Nemčiji je vzbudila mnogo pozornosti in zanimanja; udeležili so se je najboljši nemški prvaki. Startalo je 13 parov. Naval občinstva je bil ogromen. Znana vratislavska igralka Bir-nova je oddala strel kot znamenje starta. Para Lorenz-Stabe in Saldow-Techner sta bila takoj na vodstvu in vzbudila vso pozornost. Z vso silo so jima skušali ostali prevzeti njih mesta. V deveti uri je imel prvi par prevoženih 311-569 km. Ves čas napeta vožnja je vezala publiko. V 42. uri je bilo prevoženih 1105-7 km, v 75. uri 1819-819 km, v 100. uri 2265-330 km, v 140. uri 2956 230 km. Boj za zmago je bil jako napet in po trdem boju je zmagal par Lorenz-Stabe v 143. uri s 3036-380 km. — Drugi je bil placiran par Saldovv-Techner, tretji Stehl-briick-Packebusch, četrti brata Huschke, Na premijah so izplačali 300.000 M in šest daril v zneskih 10.000, 8000, 6000, 4000, 3000 in 2000 M.
50.000 danskih kron za cestne dirke. Danski Bicycle Club v Kopenhagnu je daroval za povzdigo kolesarskega sporta, predvsem za razvoj cestnih dirk, 50.000 d. kron. Danci se trudijo z vso silo, da si ohranijo dosedanji svetovni rekord cestnih dirk.
Za italijanskega dirkača Oriani, ki je padel v vojni, je otvorila La gazzeta dello Sport zbirko za postavitev spomenika; nabrala je prvi dan 4685 lir.
RAZNO
Kmetska reja konj-dirkačev v Ljutomeru. Radi tehničnih ovir je izostalo nadaljevanje tega članka v 4. in 5. številki. Nadaljevanje in konec prinesemo v prihodnji številki.
Olimpijada za dame se bo vršila v Monte Carlo o binkoštih. Športne zveze v Angliji, Skandinaviji, Italiji, Franciji, Holandski, Čehoslovaški in Švici so že zagotovile udeležbo.
Država in sport. Veliki svet kantona Geni v Švici je sklenil zvišati subvencijo nogometnim klubom od 1500 na 5000 frankov letno. Razen tega se je izrekla želja, da naj država preskrbi potrebna igrišča in jih stavi klubom na razpolago.
SPORT izhaja vsako soboto.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu. SjSj Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. gSES Izdaja Športna zveza Ljubljana. @)S) Urejuje Stanko Virant.	Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. @j