LETO ŠTEVILKA 10
14. XII.1944

;cS: • k

s - >
»T - - ^
K
vVl	.
* *-
1	T/. % ^ » . .S • r" •
v v / M	pfe ^^ S
r '-v. v. fc
'«"'' -V Vv<
Domooranec izkoristi vsak prosti trenutek za izurjenje telesa in rabi orožja. Šele tako izurjen postane res pravi borec. — Slike prikazujejo iolske skupine pri vajah na terenu.
Dar land«»w»hrm*nn bcnutzt jod* Irci« Zeli um ivlnon KOrptii AbjuhUrlcn ond um «lch in d*r Wollo 10 ubon. eni nachher i>t und wlrd «r lom w<ihifn KSmpter. — Dlo Bildcr i«>g«n um Schulgruppon bel dor Obung im Golfendo.
k« v.
Domobranci ljubijo, kakor vsi vojaki, pesem in godbo. Za to razvedrilo skrbi domobranska godba.
Slike iz vaj domobranske godbe, pri katerih se domobranci urijo v izvajanju najlepših skladb.
Der landeswetumann liebt, wie jeder Sol-dat. dat Marschlied mit seinem packenden Rhythmus.
Unsere Bllder zeigen die landeswehrkapel!e belm Oben. Das vorhandene Marsch- und liedgut wird gepflegt und zur letzten Voll-endung ausgefeilt, neuei erarbeite:.
v yinjin umre
POL)ZEI IN FELDGRAU
Zanimiva posebnost v Ljubljani In vaien livec njenega urejenega življenja je naša policija. Večina Je Izila iz domobranskih vrti, zalo je danes policija tudi zanesljivi sodelavec domobranstva v proti-komunističnem boju. Tako naia policija Izvriuje v mostno sluibo v Ljubljani, Novem mestu, Kočevju In v drugih krajih v podeželju. ' \	Ein wlchtigor Faktor det Ottenlllchen Oranung In tfllbach lit untare Polliel.
Zum grOOlen 1*11 lind dleio Mannur aui dar i andetvvehr hurvor gognngcn Deivvegen Iti dla Pollial haula ain zuverllingti MMkampler dar Isndei-^	wehr gegen dan Kommunlimui. So voitlahi hauta ihian Olenit In laibach.
Rudollivvehrl. Gottichea und vlalan andein Gemelnden dai Piovlm.
^Dta Poveljnik polk zbora podpolkovnik PalfU v dalovnl tobl Dar Komman-daui dai Pollialkorpi. Obaritlautnant PaKli In talnem ArbalUnmmai Vojatka dliclpllna In vigola ja tamalj pollcl|ika tluibv — Menneizucht
und gute Autblldung ilnd dla Giundlagen dar Pollialdlanitan. Zato vzgajajo likuienl polldliki ilaraiino itralnike v poiebnlh loča|lh.— Peiwegan vvorden dla Poilzliten In baiondatan Kunen von artahrenen
Kamaradan auigeblldet. Modama policija |a Izurjena v rabi viakaga tudi avtomatikaga oroila tako lahkega kol laikaga Dar modemu Pollzlit vtlrd an ailen auch an
lalchtan und tehtveren aulomatlichan lntani*rla Waftan autgebtidei V prostih urah naii itrainlkl radi zapt jajo. • Takino Ja llvljenja policijskega zbora v vojainld. - In dianattieien Stundon wl'd gema getungen Eln fliid aui dam li hen n d< ' Polizelkaiarna

vmoi^mma
Pogled na dvorano pri domobranski Miklavževi prireditvi na Taboru.
Ein Mick in deri Saal. wo d>« Nikolofeier (tatttaod.
Miklavž se je najprej spomnil otrok in vdov padlih domobrancev in jih obdaril.
St. Mikoio »rirnerte lich alierjt der Kinder und def Hinter-biebenen nach gelalienen '.ardeswehrmannern und be-treute
Pozabil pa tudi ni ranjencev in invalidov. Sliki: Mladina je razveselila ranjence v bolnišnici s pesmijo in Miklavževimi darovi. Et vergaS nicht der V«fwund«ten und der invaliden, a ider- Die Jugend erlreute im Krankenhau« die Vervron-deten mit Nikolo-Gaben und mit Liedern.

»
MENICANINU P. DUŠANU
DOMOBRANSKEMU STOTNIKU
\ septembrskih dneh 1943. lota je liilii nufiu domovina v ne-vumosli. (In jo bodo uničili njeni zapeljuni sinovi, komunisti. \ l«*m smrtnem l>oju naše dnine domovine so se na klie generalu Mupuiku javljali hrabri in polteni sinovi, du jo branijo. Cepruv je stotnik Meničnimi I*. Dušan vedel, da ho nova dolžnost težku in polna odgovornosti, ni okleval, temveč je dobrovoljno sprejel poziv in se postavil nu branik domovine.
Svoje prvo službeno mesto je dobil v Škofljici, kjer je s četico popolnoma sam zadrževal komunistični nuval ter tako branil I jubljuun.
Hila je težka nalogu, to vidimo mi borci šele sedaj. Bil je težak začetek, v katerem so vztrajali samo nujhrubrejsi sinovi naše zemlje. Meničiinin je bil prvi med prvimi. Bil je pruvi sin svoje zemlje. Ostal je zvest prisegi, svoji zaobljubi, da bo branil svoj narod, svojo vero in svoj dom. Vsi smo ga razumeli, 11 razumeli ga niso tisti, ki so vedno stavljali svoje koristi pred dolžnosti. Proglasili so ga za izdajalcu, a on jo s prezirom korukal preko vseli klevet in postal steber, ob katerem so se zbirali hrabri borci Slovenski domobranci. Ni klonil niti v internaciji niti pozneje. Bil je hladnokrven, miren, hraber in oprezen borec, custnik.
Vse te lastnosti je opazilo budno oko njegovih predpostavljenih sturešin. Prevzel je elitni četrti udarni butuljon, ki je sestavljen iz sumih uujhrabrcjsih novomeških borcev.
Kuj vse je storil za Slovenijo, vemo vsi, a še bolj vedo njegovi sovražniki, komunisti, /udujo in odločilno besedo pu bo spregovorila zgodovina, učiteljica narodov. Suino zgodoviiiu je poklicana. du oceni žrtev stotnika Mcničuuinu-
Stotnik Meničunin se je rodil 10. maju 1'MM v Hujevcu pri Dvoru, kjer je preživel dni svoje mladosti. Osnovno šolo in šest razredov gimnazije je končal prav tam, nukur je vstopil v pehotno podčastniško šolo. Dovršil jo je letu 1921- in teduj se je začelo njegovo vojuško delo, ki ga je prekinilu komunistična kroglu 9. decembru 1V-U.
Po trdem in vestnem delu je mogel postuti častnik, kur mu je bilo poleg drugih odlikovunj in nugrud največja in najsvetlejšu nagrada in odlikovanje. Delal je neumorno, kur dokuzuje njegovo delo v Slovenskem domobrunstvu ter ljubezen do Slovenije.
Ljubezen do domovine mu je bila prirojena in je odsevulu iz njegove skromnosti, nesebičnosti ter iz borbe zoper brezbožni komunizem- Da si je izbrul zu torišče svojega delu prav Slovenijo, to mu je uurekovalu ljubezen do nje, ki jo je ljubil kot Srb-Bosanec prav tuko kot svojo rodno dolino V ne.
Drugi soborec Dušan! S Teboj smo izgubili najboljšega druga in poveljniku, nesebičnega, popolnega in najhrabrejšega proti-komunističnegu borcu Slovenskega domobrunstvu. Bil si vedno prvi, vedno pripruvljen za borbo, toda nikoli maščevalen. Borba zoper komunizem Ti je bila nujno zlo, ki so ga povzročili komunisti somi in ki si ga morul sprejeti, kajti drugače bi bili ogroženi Tvoii lepi ideali, za katere si živel.
Tvoja smrt je težka izguba za Tvojo družino, ki si ji bil dober, |>oštcn in veren oče. medtem ko je zu nas domobrance Tvoja žrtev nov klic na delo. ki si gu Ti vodil in si v njem zaradi smrti obstal. Iz Tvojegu semenu bo vzklil nov rod. novo poko-Icnje. novi in hrabri in odločni domobranci.
Dušan. Tvoja žrtev ne bo zaman!
Stotnik Meničanin med domobranci. — Der Hauptmann Meničanin unter seinen Landesv/ehrmanner.
Domobranski častniki neso krsto junaka Meničanina. — Oftiziere der Slovreni-schen Landesvvehr mit dem Sarge des Helden Meničanin.
Meničaninova odlikovanja za junaitva v slovenskem domobranstvu.
Die Auszeich-nungen Meničanin* tOr selne Heldentaten in der
Slowenischen landesvvehr.
Počivaj v miru v lepi Sloveniji, katera ti bo hvaležna in ki ne bo pozabila Tvoje žrtve!
Pri \ semogočneni prosi, da da moči Tvoji družini, da bo mogla prenesti tako krut udarec: a za nas domobrance prosi, da končamo Tvoje delo v slavo in čast Bogu. domovini in narodu-Tebe ne bo več. toda Tvoja dela bodo živela ter klicala poznejšim rodovom, kdo in kakšen si bil.
Tovariš! Vsi Tvoji soborci Ti želimo večni mir, družini iskreno sožalje in Ti kličemo: Naj Ti bo lahka slovenska zemlja, v kateri počivaš in ki si jo tako ljubil, da si zanjo žrtvoval življenje!
Kapetan Miroljub Stamenkovič.
Prezident in vrhovni inšpektor slov. domobranstva general Rupn.k s častniki v sprevodu za pokojnikom. - Der Prasident und der Oberster Inšpektor der Slow. landesvvehr General Rupnik mit dem Offizierkorps beim leichenbegangnis.
Služimo svojemu narodu!
kadar omahne po dolgih pohodih ali težkih borbah naš domobranec ve- truden in izmučen na svoje ležišče, ki tnu je včasih le trda /euilja. >e morda za hip vpraša: Cemu vse to? Kakšen je smisel teh naporov in žrtev kaj hočemo doseči V samo /a hip se mu porode \ glavi taka vprašanja in že najdejo odgovor: Tako mora biti! 1'ako mora biti, ker je naš narod zgrešil svojo pravo pot in se ji zdaj približuje preko pečin in trnja. Tako mora biti. ker je toliko in toliko Slovencev storilo greh nad lastnim narodom, pa mora nekdo ta greh oprati, pokoro odslužiti Tako mora biti. kajti čim večja je zloba in slepota na eni strani, tem večja mora biti ljubezen in požrtvovanje na drugi. 1'ako mora biti. ker nismo prijeli za puško zato, da svojemu narodu gospodujemo, temveč da tnu služimo.
Tako čuti in to ve naš domobranec, tisti, ki mora biti noč in dan pripravljen na poslednjo žrtev, tisti, ki skozi temo, dež. in klokotanje strojnic drvi v naskok, tisti, čigar kri često pordeči sneg in jo spoji domača gruda. On to ve in s svojo pripravljenostjo vsak hip izpričuje, toda potrebno je, da to vedo tudi drugi. Da je v tem usodnem času naša prva naloga služiti svojemu narodu — in nikomur drugemu niti ne sebi, to morajo vedeti tudi tisti, katerih posel ni dajati svojo kri in tvegati svoje živ Ijenje, temveč prispevati narodu delo svojega razuma in svojih rok. plodove svojega znoja. Predvsem pa so morajo zavedati tega tisti, ki bi radi druge vodili, kajti kdor hoče biti komu vodnik, mora biti od njega boljši v izpolnjevanju dolžnosti, trdnejši v ljubezni, večji v žrtvovanju.
Služiti svojemu narodu v teh treh kratkih besedah je osredotočeno bistvo domobran>ke misli in s tem douiobraustva samega. Služiti svojemu narodu, to se pravi braniti njegov obstoj, braniti domovino in domačo grudo, braniti dela njegovih rok preti sovražnikom. notranjim ali zunanjim, čuvati njegove svetinje, vero, jezik, izročilo stoletij, žrtvovati za njegov dvig. če je treba, tudi svojo osebno korist, kajti narod ni samo sedanje pokolenje. sredi katerega živimo, ni samo ljudstvo, ki v določenem času biva na njegovih tleh. temveč vse več: on obsega minule in bodoče generacije, on veže preteklost s prihodnostjo, zaobjema v sebi dušo. značaj ljudi, ki so mu ali mu še bodo pripadali, in s teiu njihovo zgodovino, njihovo slavo, njihova junaška dela. Narod je skupnost, katere pečat nosi človek vedno s seboj, velika družina. kateri pripada do grobu.
Služiti svojemu narodu — v teh besedah pa je že tudi nakazano nasprotje tega. povedano, kako in- sme biti. Služiti ne gospodovati! 2rtvovati — ne izkoriščati! To je dvoje temeljnih nasprotij, dvoje nezdružljivih pojmov, med katerima zija ogromen prepad- In vendar jih je muogo, ki ju tako radi zamenjajo med seboj, ki ju nikoli dobro ne ločijo, ki se ne zavedujo, kouka -razdalja in globina je med njima- Se jih najdemo — brez mnogo truda — tiste, ki so kakor dedno obremenjeni-s tem usodnim grehom naše preteklosti, ki jim blodi po glavi le ^gospodovati« in ki'pozabljajo na služiti<. ki se pehajo le za pravico in otepajo dolžnosti.
Res so z večjimi 'dolžnostmi povezane tudi večje pravice-To je nujno že zaradi tega. da je izpolnitev dolžnosti sploh mogoča. Toda niso dolžnosti tu zato, da ustvarijo zgolj neko slabo ravnotežje k pravicam, temveč so pravice zato, da pomenijo plačilo za izvršene dolžnosti. Ni potrebno zgolj nekaj malega odslužili zato, da se potem lahko gospoduje, temveč je oblast le neobhodno orodje najtežje in najvišje službe svojemu narodu. Da. poudarjamo: pravice so samo sredstvo in plačilo, toda cilj in vsebina so dolžnosti.
Da se je človek zagledal samo v pravice in pozabil dolžnosti, da mu je postalo edini cilj gospodovati in še malo ne služiti, to je njegov dedni greh, krivec vsega gorja, ki je danes prišlo nad nas. .Vikjer drugje ne iščimo izvora zlu kot v človeku samem — tam ga bomo našli! Od vekomaj je človeštvo živelo po božjih in človeških zapovedih in prve kakor druge so vsebovale zgolj dolžnosti. Toda nenadoma, kakor bi ga obšla prevzetnost, je t francoski revoluciji svečano proglasilo Deklaracijo človečan skih pravic. Prvič v svoji zgodovini je človeštvo tedaj proglasilo pravice namesto dolžnosti. In da bi dalo vsej stvari resen poudarek, je s pomočjo giljotine — ironija — to deklaracijo izpisalo s krvjo stotisočerih.
Francoska revolucija je tisti zgodovinski čas, ko se je miselnost človeštva preokrenila v temeljih. Odtlej dalje datira pot človeštva navzdol, tedaj je bila zasejana kal tudi komunizmu in vsemu zlu. ki nam ga je prinesel s seboj. Dejstvo, da je človeštvo iskalo neprenehoma le pravic in ne dolžnosti, da je hotelo samo gospodovati in ne služiti ga je pahnilo v sedanji pekel. Spomnimo se samo naše bližnje preteklosti, njene toliko opevane demokracije, njenih strankarskih in klikarskih borb. Vse skupaj je bilo eno --arao pehanje za položaji, za pravicami, za gospodova-njem. Nihče ni več služil narodu, ne samo to, za smešnega, blaznega je veljal, kdor se je tega vprašanja sploh dotaknil. Večje ribe so požirale manjše, kdor je mogel, se je okoriščal na račun
svojega bližnjega. Vprašanju, ki so trla narod, so pa ostajala nerešena, pa čeprav so bila še tako pereča, pa čeprav so še tako vpila po rešitvi. Ne, i/ takega stanja se res ni moglo rodili kuj drugega kot komunistična revolucija.
I oda prišla je vojna in z njo čas, ko oblast zahlova ž.rtev, dolžnosti in ne pravic. Kakor so se prej vsi pehali za oblast, tako so sedaj pričeli od nje bežati. In tedaj se je pokazalo, kdo ima resnično namen služiti svojemu narodu, ne pa mu gospodovati. Velik čas in tak je ta, v katerem živimo zahteva velike ljudi. Naš narod jih je še premogel in tako dokazal, da mu vsa propulost polpretekle dobe vendar ni mogla do živega. Pokazalo se je, da naš narod še ni kakor izž.eta limona, ki ne more več ničesar dati iz sebe. Bog ni dopustil, da bi usahnili živi i/.viri njegove moči, ni ga še obsodil na zaton.
Vse, kar je nekoč stremelo zgolj za gospodovaujem iu pravicami, vse, kar je nosilo v srcu le tnržnjo iu maščevalnost in ničesar svetejšega, je tedaj našlo skupen iztok komunistično partizanstvo. 1'udi razne bivšo ministre in liane je ta tok potegnil za seboj, v njem so mislili nadaljevati svoje staro poictjo lov za ugodjem. 1'oda naš narod vendar ni ostal sam, iz. njega so stopili možje, ki so spoznali vso svetost žrtvovanju. S pobožnimi mislimi se spominjamo danes Vasiljeviču iu tovarišev. Ki so v brezupnih razmerah prvi pokrenili našo borbo, Za njimi pu so prihajali vedno novi iu uovi, vrste so rustle in uu čelo jim je stopil mož, naš general iu prezident, ki je tudi z besedami izrazil to, kur smo drugi nosili v srcih, našo sveto nalogo: služiti svojemu narodu.
Todu še imamo med Slovenci posebno vrsto ljudi, ki trdijo, da si nočejo umazuti« rok, ki se jzmikujo odgovornosti iu pričakujejo, da se bodo zopet vrnili predvojni časi. V luči tega, kar smo že povedali, nam uiorn biti jasno: gre z.u ljudi, ki nočejo žrtvovati, ki nočejo narodu resnično in nesebično služiti, temveč mu gospodovati in ki zato čakajo na »srečne stnre čuse<. Gre za stare stranke in strankarje, kolikor jih ni veter kot odpadlo listje odpihnil med »osvoboditelje«, za tiste, ki so bili navajeni le gospodovati. ki so od narodove nesloge in razcepljenosti živeli iu se redili.
Mnogo se danes govori o strankah, todu njihovo bistvo najbolje spoznamo ruvuo v luči teh dvojih nasprotij: služiti go-spodovuti. Poznamo različne politične združbe ljudi, od njih so stranke tiste, ki poleg nurndovih koristi, uko jih sploh upoštevajo, poznajo še svoje lustne. ne samo to, temveč ki svoje lastne koristi više cenijo od narodovih. Stranke so tiste tvorbe, ki puste, da nurod propadu, uko le one uspevajo, njihov cilj je narodu gospodovati — zasesti položaje, preganjati nasprotnike itd. iu ue služiti, v ta ituuieu vlagajo one vsa svoja sredstva iu napore-Naša najbližja preteklost je en sum dokaz zu to- Sevcdu. niso stranke edine, katerih cilj je gospodovuti. To so luhko tudi po-sumezniki. stremuhi, ki bi se rudi povzpeli nu narodov hrbet m tam kot zajedalci živeli. Todu to je le redek pojav, kajti stranke, ki se včasih med seboj vendurle sporazumejo iu si delijo plen, tukih tekmecev ne trpe in jih kmalu zuduše.
Mi odvračamo z gnusom svoj obraz od teh umuzunosti. Vemo, da se kakor nekoč za francoske revolucije danes zopet pie.uuiija čas. Narodi, ki so sami na sebi doživeli težke preizkušnje in najtežje med vsemi — komunizem, počasi spoznuvujo resnico in se vračajo k vrednotam, ki so jih pred tolikimi in tolikimi leti zavrgli. V oguju najstrašnejše vojne, kur jih pozna zgodovina, se poraja nov svet. Vojaki nu frontah, strahotno preizkušeni v trpljenju, žene in otroci v zaledju ob porušenih uli pogorelih domovih spoznavajo, da je smisel človeškega življenju služiti in ne gospodovati. '1 rdotc čusn znova pišejo vanje v letih udobju zabrisane večne zakone. S tem samim pa so za komunizem dokončno izgubljeni.
Tudi k nam prihaja ta novi čas in domobranci smo njegovi — uko že ne nosilci — pu vsaj znanilci. Toda tudi nosilci hočemo postati. Kdor žrtvuje in zadoščuje za grehe drugih, imu- pravico zahtevati, da se njegova žrtev spoštuje, storiti vse, da ne ostane brezplodna, izvršena zaman. Kilor odslužuje krivdo preteklosti, kdor poravnava neizpolnjene dolžnosti, ima pravico pokuzati novo smer: nič več tako. kdor je bil dovolj dober in sposoben, da je rešil svoj narod na robu smrti, ima pravico mu služiti dalje še tudi na najodgovornejšem mestu in ne morda se umakniti ljudem >čistih< rok, ki komaj čakajo, da bi lahko že zagospodovali.
Ne, z odstranjenjem komunističnih tolp nuše naloge še ne bodo končane. Večji so naši cilji: Mi hočemo narod popolnoma ozdraviti, mu zaceliti rane, da se ne bodo kakor krvna osveta vlekle v nedogled. Se z večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo hočemo iti na delo, še bolj kot doslej svojemu narodu sumo služiti iu ne mu gospodovati. Vemo: narod, bogat na ljudeh, ki znujo žrtvovati, ne more propasti. Mi mu hočemo biti to največje bogastvo, kjer koli nas bo rabil, bomo na mestu, služili mu bomo do groba.
Vadnjal Ivo.
V SLOVENSKI KMEČKI HIŠI
Majhna kapela <>l> poti na obronku vasi je okrašena s pestrim jesenskim cvetjem. Nizke hiše slovenske vasice so raztresene med srninim drevjem in živo mejo. Po hiši speujajočo se trto so že obrali Zlatorumeni koruzni storži vise izpod strehe in pod lesenim mostičem, do katerega vodijo /. dvorišču stopnice. Krog
vodnjaku pred hišo se prepleta divja roža. Zdi se častitljiv, pravljičen, pokrit j (i s široko leseno streho. Po močnem škripcu potegneš čebriček kvišku. Dekle nese nu glavi poln škuf vode v hišo. Na glavi ima čez temne lase pisano ruto, povrh krilu ima ličen predpasnik. Nad vrati, skozi kateru stopiš v hišo, je kumen z vklesu-no staro letnico.
Vstopimo v prijetno sobo. Skozi sturu okencu, zagrnjena s pisanimi za-stori, pada mračna svetloba. V kotu je velika krušnu peč in njene že stare lončene plošče se svetlikajo v luči. Okrog peči je klop, kjer sedeva podnevi sturu mati. Vedno ima kukšno delo v naročju, kajti njene izžete roke so še vedno marljive. Pred njo stoji zibelka, ki jo tiho pozibava. Najmlajši je v njej in spi. Prednju straaicu zibeli je poslikunu s srci in cvetjem. Prav tako prijetno je poslikano tudi ostalo pohištvo. To je še odtlej. ko je cvetela ljudska obrt. Tudi stura »mentrga< je okrašcuu s slovenskimi ornamenti. Miza je pokrita z lepo vezenim, rožastim prtom, iz teh ornuraentov odseva nek pravljično prijeten duh, poln umetniške iznajdljivosti. Ornutnenti izružujo globoka čustva tegu ljudstva. Cvetje njihovih vrtov in najlepši cvetovi njihove žive domišljije so vtkani v njih. Ta dela slovenske ljudske umetnosti spudajo med najlepše ljudske umetnosti Evrope. Na mizi, omari, zibelki in vrčih ter drugih po-sodah najdeš iste motive, izpopolnjene včasih s slikomi živali, nu pr. ptičkov, golobčkov. petelinčkov. (Slike na steklu.)
Poslikaue stene s|>omiujujo nu Tirolsko iu druge alpske pokrajine. Prikazujejo preprosto slikane angele. Marijine slike, legende, vedno v bleščečih zlutih in drugih živih pestrih barvali nu drugem polju. Te slike so navadno v bližini >Bogkovega kota«. Tu je tudi koledar, ki ne manjka v nobeni kmečki hiši- S stropa visi stara svetilku. Na mizi je vedno peharček s kruhom in jabolki.
Dekle odpira skriujo in jemlje iz nje še druge vezene prte. Pripoveduje nam. kako sturi so že in kdo jih je izvezel. Vprašamo jo. če ima mogoče tudi noše. Du. tudi te ima. Pokaže nam živo pisane stare obleke, ki jih nosijo le ob velikih praznikih in svečanostih.
Nemški vojni poročevalec V. Schulz.
Slike: Pohle.
Nu kovinastem pasu visi pestro vezen trak. Tudi pokrivalo je pestro vezeno. Zanimivo in prijetno je ogledovati ta dela marljivega in iznajdljivega naroda. Povsod, kjer se je ohranila prava narodnost, najdemo take umetnine. Marsikaj spominja na madžarske motive in sedmograške vezenine. Na Nemca učinkuje ta ljudska umetnost nekako domače. Pozna jo iz svojih vasi ter kmečkih hiš.
Prijetneje bi bilo, občudovati vse te krasne stvari in vdihavati prisrčno slovensko domačnost, če bi se ob vsej tej lepoti zavedali bridke resničnosti, ki je z vso to lepoto tako ostro nasprotje. Kop, požig in umor, geslo podivjanih komunističnih tolp, ne prizadeva z vso silo samo slovenskega naroda, ampak tudi vse njegovo imetje. Tudi te umetnine so v nevarnosti, mnogokje so tudi že uničene.
Danes je boj za te neprecenljive vrednote naroda bolj kot kdaj na mestu. Tudi zaradi tega so možje in fantje zapustili domove in se bojujejo za domovino. Branijo svojo in hkrati dragoceno kulturo Evrope pred sovražniki in uničevalci vseh življenjskih dobrin, pred komunizmom in boljševizmom, kapitalizmom in amerikanizmom.
//
pAL nas pi&Scnto, Se ^ado^afno,,,
//
(1/. pisma tovarišice Ivanke iz Črnomlja tovarišici Angelci Mazi na rajon Barje pod Mokreem.)
lam doli v Črnomlju je bil re- raj /a lahkožive dekline. Ples. vino in tovariši... Kako božansko je življenje na svobodi! Nikjer nobenih sitnih mater in očetov. Seveda, marsikatera se včasih spomni nanje sredi zabav- Vendar je bolje, da jih ni tukaj. Si.iri so. uičosar ne razumejo, posebno mladih ne... Danes so drugačni časi... Boj za svobodo slovenskega naroda zahteva od slovenskega dekleta vse. Slovenska /ena in dekle sta danes samostojni in zavedni. Lepo ju je naslikal neki tovariš na lepaku. V eni roki puško, v drugi bombo in tako jurišata slovenska žena in slovensko dekle proti bunkerjem...«
Romantično so pobarvane sanje teh nakodranih glav. Boj za svobodo zahteva, da se žrtvuješ, tovariši danes silno trpijo. Posebno tisti okrog štabov. Zato jim je treba napore in trpljenje lajšati — z ljubeznijo. Saj so tako lepi in junaški ti fantje od štabov, škornje iniajo, jahalne hlače, pištole in visoke čine. Lepo je tako na rajonih, okrožjih, na komandah mest itd. Tudi v brigadah pridejo boljše tovarišice v štab. v ozadje. Imajo čas za ples, za zabave in za vino. Skozi meglo alkohola in na valovih harmonike se smehlja privid »svobode«... Takrat bo šele veselo! Svoboda pomeni vendar uničenje vseh moralnih postav, svoboda pomeni umor vesti. Utopiti jo hočejo v potoku razbrzdanosti. To je prav za prav smisel komunističnega boja, to je tisto, kar oni pojmujejo pod besedo »svoboda«. Ubiti hočejo vest, ubiti hočejo spomin na gorje, ki so ga povzročili preprostemu ljudstvu. Tu spomin stoji nekje v ozailiu njihovih duš kot temna senca rablja, ki čaka z dvignjeno sekiro, kdaj bo zamahnil nad svojo žrtvijo.
Ljudstvo molče trpi. Solz nima več, domačij nima več, vso je kakor neizmerno pokopališče...
Oni pa izdajajo odloke, pritiskajo pečate, volijo odbore, — vse to samo, da bi zakrinkali svoj roparski in morilski obrnz-
Stara mati mi je pravila, da so se v njeni mladosti stari ljudje v Beli Krajini še živo spominjali rokovnjačev, ki so neusmiljeno ropali in strahovali preprosto ljudstvo, lak rokovnjač je n. pr. prišel v hišo, potrkal z gorjačo ob tla in oblastno ukazul: »Do jutri zjutraj mora biti pečena peč belega kruha.« Gorie, če gospodinja ni izpolnila ukaza točno in ob uri. Rdeč petelin se je prikazal nad streho domačije.
Ljudstvo je molčalo in trpelo. Verovalo je. da bo prišel konec tudi za rokovnjače. Ta konec je v resnici prišel. RoKovnjači so viseli obešeni po drevju. Vojaki so lovili še zadnjega poglavarja. Zbežal je na hrib, kjer so ga obkolili in ujeli. Privezuli so ga za noge na sprednjo polovico voza, kakor voziio kmetje drva s hribov. Peljali so ga skozi vasi. da so ga videli tisti liudje, ki jih je on strahoval in jim požigal hiše. Taka je bila Kazen za požigalca in roparja.
Voina nam je prinesla nove rokovnjače. Nimajo sicer gorjač in malh, njihovo žrelo je pa prav tako nenasitno. Slovencem so uničili že za milijarde premoženja, tako da smo danes skoraj narod beračev. To svoje delo so krstili z »bojem za svobodo«. Slovenci se jim zahvaljujemo! Njihov boj za svobodo« nam ni še prinesel niti najmanjše koristi ne za sedaj ne za bodočnost. Pred svetom nas je osmešil, doma nas je privedel do roba propada. Rokomavhi sami morajo suženjsko hlapčevati tujim koristim. Krvav davek plačujejo za angleške uniforme, ki niso po kakovosti nič boljše kot italijanske. To je nagrada za tisoče mrtvih-
0 0. 0? Hišnica Gospodarski odeek
13.9.19«.
StSV.1100.
l ista sobota pa še pride, ko jim bo narod sani plačal njihov trud. 1'edaj bi bilo bolje zanje, da se ne bi rodili...
Kako ropajo in kradejo ljudem od ust žive/ zu svoje rajone, komande mest. javke, brigudne in korpusnc štabe, vidite i/ pri-občenih dokumentov in potrdil. l'o je samo drobec. Takih papirčkov zaplenijo domobranci dnevno na koše. I/ njih vidimo visoki davek našega ljudstva, ki mora rediti rokomavhe. Ob stradanju ljudstva pa oni plešejo in se zabavajo in pijejo vino.
»Zad eva je nujna!« Seveda je nujna; gospoda bi rada jedla. Kdo bo dal? Kmet! 1'erenci bodo sestavili seznam v seli kmetov, ki 80 kaj pridelali. Rokomavhi bodo prišli v vas in po seznamu hitro naropali žito in drug živež.
Stab
Vn. KORPUSA NOV IN PO JUGOSLAVIJE bti^iU*. 14+ZZ*.t
/u^ 9i./.



/»—
.«1 0. f.
c<L
Tudi konje rabijo v štabu. Kakšna vojska bi pa to bilu, oko bi štabovci hodili peš. Tudi zurodi ugleda je treba, du sedijo koinandauti na konjih. Tako ponosno jahajo po vasi! Zgodovina bo o tem pisala.. ■
Kmet bo dobil za konja, ki ga krvavo rabi za delo in ki ga nikdar več ne bo videl — listek s pečatom. Lvo ga!
POTRDILO
nasaaaaaiaiMBi	-
S katerim se pottMJ® pr*'«" ••••	..konja
ta. aaio Narodno-osvobodllno vo^gjCO^dae ..-i^./?/......19*4
Sart faSisau/ aifo^/i -\-odul
Rokomavhi odpravijo več sto kilogramov živeža ob današnji lakoti z nekaj lističi, iztrganimi iz zvezkov in pokracljanimi z nekaj stavki. Seveda, ko zahtevaš, že še napišeš na stroj, da je bolj uradno. Potrdilo, da si dobil, pa nakracljaš na košček papirju in niti štampiljke ni več tako zelo treba. »Administracija« mora biti vendar pospešena, ker vodimo »gverilo«.
Hajonaici gospodarski kOBi.sl.jl
Barje
PoSljite -»-! čiapreje semam posameznih hi5 /goepodaretev/ lojeno po Taaeh,kateri cosedujejo večje količine živeža,zlasti žitaric od katerih bi bil mežen normalni ali prisilni odkup.7 poStev Fridejo stranke dotičnih vasi,m do katerih trenotno nimamo dostopa,bilo bi pa nožno do njih priti z močnejSo vojaSkc silnico.
Seznam naj bode takole sestavljeni vas ali kraj ........................
posestnik,hlSna Stev..... lae .......... • ........ina sledeči živež
.......................... /po lekuinjah 1» prejšnjega leta,ako ne veet
letošnjih točcejSih podatkov/ Itd....
.'Zadeva je nujna In prosimo,da pristopite takoj k sestavi ter seznam ŽA2 člmpreje iostavTJ"--
J £ (t.

Sekret

C/fiAs/eS ^cc	/ž^ G/J^tf*
jz/ut-^fsust- »
- " iT-1^
Oospod.poročevalec i

4 o/V
Jjb&tiU^o-'

6

CUfl
^ M.

Okrožna gospodarska komisija
Ribnica - na položaju
Stev.8oo/441 dne 24. junija 1944.
Vam poSiljamo IST.//.fni sedemnajst / 17 / korr.adov rnotik v zameno za hrano, dotika se zaračuna v vrednosti za Lir 4?.- po komadu in se vzame v ražun hrana po maksimalnem cenilcu ki je bil Izdan dne 15. junija ti.Hrano lahko takoj odpremite • po naSem vozniku.
Smrt fašizmu - svobodo narodu:
Za OGK Hibnica:
Čudno jc, kako ho pri tei naglici našli še čas, da so poslali v zameno za >hrano< 17 motile-.. Kmetu motiko v roke, naj kur hitro dela, naj čim več pridela, mi, komunisti, bomo pa jedli.
Na Štajerskem je kmet razbil z motiko črepinjo takemu rokovnjaču.	Branko Mejač.
»Na, mala, na!«
Občudovati jih moramo, kako spretno in pazljivo izbirajo med kamenjem vsako stopinjo, da dobe trdno oporo, na katero se potem z visokimi nogami oprejo, držeč pri tem trup kvišku. Zadnje no^c zavzemajo pri naslednjem koraku točno stopinjo prednjih. \ časih jim spodrsne, spuste se v luhen dir in pri tem s podkvami udarjajo ob kamenje, dokler se zopet ne umirijo — in nadaljujejo svojo težavno pot.
Ni tako lahko voditi mulo. Ce se upira nadaljnji poti, nategne vodnik vajeti in žival zarezgeta: ker bi pa to lahko savražnik slišal, se takoj oglasi vodnik / besedami: Drži gobec« — in žival uboga.
Naenkrat zavije pot po pečini in mirno nje v dolino, kar je še težavneje- Pri tem gre gonjač navadno za živaljo, da prehitro hojo zadržuje in pazi, on bi se breme ne prevalilo čez glavo na tla.
Kadur vojaki počivajo in si privoščijo kos kruha, vodniki mislijo že vnaprej na svoje mule. Raztovorijo jih. napojijo in okoli vratu jim obesijo vrečo / ovsom. Šele potem »e odteščijo.
Neki gonjač mi je pripovedoval, da mu je med vsemi živalmi, s katerimi je že korakal v boj, najbolj žal za mulo. ki mu je rešila življenje. V boju je iskal namreč zavetje za njenim hrbtom in tako je sovražnikova krogla zadela namesto njega ubogo žival.
Mulam lahko naložiš in odložiš tovor. Med grmenjem topov in žvižganjem granat ostanejo mule mirne in čakajo, da bojni vrvež mine, ko gredo spet naprej.
Ko dobe zvečer zato boljšo hrano in jih pri tem vodnik prijazno pogladi po vratu, se jim pač dozdeva, da so tudi one deloma pripomogle k zaželenemu uspenu.
Vojni poročevalec Viljem Sehulz.
Vojak ima svojo mulo rad in jo večkrat gladi po vratu. Zaupno mu žival položi dolgo glavo na ramo, kot da sta si res prava prijatelja. Skupaj se bojujeta, človek in žival, oba prenašata iste težave in sta v boju med smrtjo in življenjem povsem združena.
Mule so za bojevanje v goratih krajih nenadomestljive.
Slovenski domobranci vedo to prav tako dobro kot naše edi-nice, ki se z njimi bore proti tolpam v hribovskih delih Slovenije. Mule iim služijo tu kukor suni in pusja priprugu na vzhodu.
>Mala,< nagovarjajo domobranci te dolgouhe živali. Iz poudarka te besede takoj zaslutiš, kako so se jim priljubile.
Domobranci stopajo v dolgih vrstah po serpentinah navzgor; mule seveda z njimi. Obložene so s težkim orožjem, granatami, strojnicami, s sanitetno prtljago, težkimi brzojavnimi aparati itd. V košarah in v zabojih jim natovorijo breme na hrbet in seveda tudi vrečo ovsa.
Iloja je zelo težuvuu; vojake obliva znoj. Težko okovani čevlji drsi- po polzkem grušču. Kjer noben voz ne bi prišel naprej, tam nujde mula gotovo svojo pot.
Pri domobranskem pohodu \ Belo Krajino, kjer so se v nuj te/jih vremenskih m ozemeljskih okoliščinah izkazali domu branski udarni bataljoni z nadčloveško vzdržljivostjo in vztrajnostjo. so nekateri borci po štirih dneh in nočeh borbe in snegu zaostali in i/gubili zve/o z glavnino. Kakšne napore in grozote so doživeli ti slovenski fantje, vedo povedati oni, ki --o se vrnili.
V komunistično ujetništvo
Ko snio se vračali od Kopriv nika proti Kočevju, snto m morali utirati pot skozi številne zasede. Ob neki taki priliki sem bil poslan v levo pobočnico, kjer sem bil skrajni na levi. Bojni mete/ me je oddaljil od tovarišev, tako da sem zašel. \ ečerilo se je že, ^neg je naletaval. jaz pa v kočevskih gmajnah nisem vedel ne kod ne kam. Hodil sem naprej \ dozdevni smeri. 1'rišel sem uu v rh hriba, od koder sem videl \ dolini vojake. Na moj klie ->e ni»>> pravilno odzvali. Le eden mi je zavpil: Ce si iz prve, pridi doli« Ker inta vsak komunistični bataljon -eveda tudi prvo četo, sem jo rajši mahnil na svojo roko naprej.
Kmalu sem spet prišel do dolinice Ker ni bilo nikjer videti kaj sumljivega, sem šel naravnost v dolino. Kar zaslišim za seboj vpitje: -Pazite, da ne bo ušel! Živega moramo dobiti!« Kot tolpa volkov se je usulo z vrha dolinice kakih ">0 komunistov, ki so »m dirjali za menoj. Napel sem zadnje sile, da bi ušel čez. rob. Ko pritečem do grebena, zraste tik pred menoj postuva \ nemški uniformi. Videl sem v mraku kako je razpel oDe roki. da bi me
A

v i
d>
zagrabil. Pa sem ga prehitel s puškinim kopitom. Nesreča je hotela, da se mi je /lomilo kopito. Ker so se bližali že drugi komunisti iu sem vidfj. tla jim po ravnem ne bom ušel, sem se spet obrnil \ dolino. Navzdol sem namreč laže tekel. Ko poskusim uiti na drugem mestu. se je igra ponovila I edaj sem spoznal, da imajo komunisti dolino okrog iu okrog zasedeno. Kjer koli sem namreč skušal uiti \ gozd. me je lovila stražu, ko pa sem jo ubral v dolino, se je vrnila na svoje mesto. Tako so me lovili eno uro. Dobro sem vedel, da sem kakor miš \ pasti, a vdal se nisem. Hotel sem izsiliti vsaj svojo smrt, kajti tisti klic, da me morajo dobiti živega v roke. me je navdal t grozno slutnjo, ko so komunisti uvideli, da me tuko ne dobe, so poslali večjo tol|>o za menoj, l ovili smo se po dolini. Spočetka hitro, nazadnje pa že čisto počasi. Enkrat se mi je eden približal na nekaj korakov. Vrgel sem mu bombo v prsi. Videl sem, da je padel. Od tedaj so hodili /a menoj vedno v razdalji »mi j deset metrov. Moči so mi pošle. Komunisti pa so mi klicali: Nič se ti ne bo zgodilo, če v miru počakaš.. Na ta klie sem obstal. Prijeli so me, mi vzeli dokumente in me gnali po planjavi do nekega kozolca, lam sem »idol privezana še dva domobranca. Privezali so Se mene. Nato sem omedlel.
V duhu »amnestije«
Zjutraj me je zbudil stražar, ko me je odvezoval. Videl je, da uc bo nič z. menoj in me je pustil prostegu. Zaslišal .sem obupne klice iu prošnje t drugega konca kozolca. Se ves omotičen od tire slanih naporov sem v jutranji megli iu Kotu raku komaj razločil postave šestih koiuunistk iu dveh civilov » plaščih. Spoznal sem. da sem na morišču.
Pretresljivo je bilo vpitje obeh domobrancev. Pr.osilu sta, naj ju ustrele. Pozoren sem poslal na dogujauja in tedaj sem videl: komunistke so obema rezule prste, čleuk /a členkom. Fant je tulil, ko mu je odre/ula ud. Nato je malo itokuilo in videl sem. kako je nekaj vrgla stran. Tedaj sem začutil » sebi nadčloveško moč, toda nisem imel nič tukega pri sebi. da bi ubil ali potolkel to zveriad. \ idel sem, kako -o prvemu domobrancu z noži Šarile okoli glave. Ne vem. ali so mu porezale ušesa Slišal sera, da je vpil bolj sikajoče iu bljuvujočc. kakor da bi mu kri zalivala so pila. Gledal sem, kako »n ga zaklale, leda j sem vprašal stražarja: Kaj mislite narediti / menoj? Ali uic boste ustrelili?« Odgovoril mi je: Kaj boš čakal tole? Naredili bomo |k> svoje. Saj »idiš, kaj?.: I gibal sem. zakaj mi je tako odgovoril, ali zato. ker sem se mu smilil in mi je prigovarjal beg. ali zuto, da bi poskusil bežati iu bi potem še bolj imeli piko name.
Odločil sem se. da liom izsilil svojo smrt s strelom ali vsaj tako težko rano, da ne bom toliko čutil. Malo sem se še potulil. Komunistke in oni dve prikazni v dolgih plaščih so bili zaverovani v svoj posel tako. da niso nič slišali- \ edel sem. da so dolino prav zato tako zastražili. da bi tukaj v miru tnusakrirali zajete domobrance, Vpitje in kriki ubogih fantov so odmevali po kotanji. Videl sem. da prihaja vrsta name. Tedaj sem uduril stražarja pod brado in planil v neko smer. \ megli so zasledovalci i/.guhili sled za menoj. Precej sem se oddaljil od njih. Odvrgel sem vt»e enake it; kupo in zažvižgal sem kratko melodijo, kot sem jo prej slišal od tolovajev, ko so prignali pod oni kozolec še nckuj zvezanih civilistov- Od začetka na beg še mislil nisem, hotel sem le izsiliti lažjo smrt. Ko pa sem videl, da mi gre po sreči, mi je pogubi rastcl.
Na moj žvižg je res oglasil stražar. Nič hudegu slutečemu se približam na korak in ga vprašam: En belček je ušel. Ali ga ni bilo nič tod?<
Nič,« je odgovoril, imamo numreč strog ukaz, da nam ja nihče ne uide-« V tistem ga pa lopnem po prezebli buči, pograbim titovko in jo ucvrem po hosti. Slišal sem vpitje za seboj, krogle so sikale ob meni. jaz sem pa tekel na življenje in sinrt. Slišal setn še. kako so se komunisti drli: Zakaj nisi bolj pazil?« Oni pa nazaj: >Saj sem pazil!«
Tekel sem. dokler sem inogel. Nato setn se zaril v skalno razpoko in se z vejami in listjem pokril. Trikrat so lezle patrole prav tik mene in me iskale. Slišal sem kletvine in prerekanje. Pridrževal sem dih in napenjal mišice, da bi me od mraza drgetajoči udi ne izdali. V mislih sem delal križe in v stiski klical Boga na pomaganje.
Nevarnost je prešla. Čakal sem noči. Po žepih sem zbral poslednje razmočene bonbončke iu jih željno polizal. V dolgih urah čakanja so se mi podile po glavi silne misli o preživelih grozotah. Marsikaj mi je tednj postalo v tisti mokri kamnitni špranji jasno kot beli dan.

' m*
*f|v
■ •{r


jt
"V
1
✓f
~ i
' i1' 'l i t
1
m
I ak<> sem se spomnil pred našim pohodom v Belo Krajino razglašene in ponovno podaljšane velike amnestije . Videl som, da je zločinec in samomorilec tisti, ki kateri koli obljubi komunistov tudi mulo verjame. Jezilo me je, da sem se na zagotovilo, da mi ne bodo nič storili, ustavil iu predal. Vedel sem, du bi bilo bolj nu mestu iti naprej in čukati, da tne od. izčrpanosti zadene kup. .Spomnil sem se usode Turjaku, njegove kupitulacije in njegove amnestije- Prekleti komunizem sutunski, koliko boljša je Ktnrt, kakor pasje življenje pod večnim strahom usode mojih ubo-
fih mučenih tovarišev. .S komunizmom tli nobene spruve, suino >oj in boj! Moramo ga uničiti. Samo če gu res do temeljev uničimo, je življenje nurodu možno.
In Se onu pesem o /uslcpljencih in nevednih zapeljanih Štajercih! Štajerska brigada je stružilu morišče, štajerske* komunist kc so muHukrirulu ujetnike! Ponovno mi je prišel pred oči moj stražar. Postavim, da je imel res sočutje z menoj. A bil je mučenju sokriv, suj je pomagal, suj me je držul pod nožem! Vse-
eno mi je, če me ogroža premišljen morilec ali stekel pes ali zaslepljeni in zapeljani Štajerec. Branil se bom, in to najučinkoviteje, tako da ne bo nikomur nikdar več nevaren!
Beg in rešitev
Ko se je znočilo, sem prav previdno hodil naprej v smeri, ki se mi j (i zdela pametna. Po večurni hoji sem se približal cesti, od >koder sem čul korake, ropot vozov in orožja. Na ugodnem mestu sem delj časa opazoval komuniste, nato sem nataknil titovko in koručil med nje. Hekel sem, da sem se v borbi z belimi izgubil, si izmislil neko brigado in se pomešal med nje, saj tudi oni niso imeli vsi orožja. Povedali so mi. da gremo napadat Kočevje. Bili so slabo oblečeni, raztrgani, mokri in skrajno razdraženi. Kleli so vse, najbolj pu lastno komando, ki jih goni v tako tvegano stvar.
Hodil sem tudi med velikimi živinami, ki so imele zlate trakove nu rokavu — generali. Videl sem one rjave tanke in laške topove. Cim bliže sino bili Kočevju, tem bolj se ie nerazpoloženje stopnjevalo. Kmalu smo zaslišali tudi pokanje. Ko so prve krogle zažvižgale nad našimi glavami, se je vse zagnalo v zaklone. Z naj-surovejšimi kletvinami in brcami so komandanti gnali moštvo naprej. Jaz sem se spretno ogibal, kakor je pač kazalo. Proti jutru so naši naredili izpad. Tedaj je vse panično bežalo. Stisnil sem se v jarek in pričakoval odrešitve. Prišel sem v Kočevje, postal sem spet človek. Od prestanih naporov so se mi sicer roke tresle, a v sebi čutim sklep kakor kos jekla v prsih: Komunizmu ne bom nikjer prizanašal, tolkel ga bom. kolikor mi Bog da še srčnih utripov. Če pudem v boju. vem. da je to veliko lažje, kakor pa postati od komunizma kakor koli odvisen!*
Enkrat za vselej pa tudi vem. kam rdeči pes taco moli s svojimi amnestijami! Ko sem namreč gledal, kako so komandanti vsakega vojaka z brcami porivali naprej, sem spoznal, da komunizem tuko ubije človekovo samostojnost in voljo, da tak človek sploh ni zmožen samostojnega dejanja. Kajti, namesto da bi se tedaj gibali vojaki v boju vojaško in pravilno, se gibljejo nesmotrno in bedasto, kar jim prinaša grozanske izgube!
Če primerjam one spačke od stranfi od spredaj in od terorja od zadaj z razžarjenimi obrazi fantov iz Meničaninovega bataljona pri jurišu. ko vriskajo naše brzostrelke, tedaj sem popolnoma miren: komunizem ne bo nikdar z vojaško silo vrgel domo-branstva ob tla. Goljufije in amnestije pa so nam dovolj krvavo, a še pravočasno odprle oči!	Remec Jakob.
18. decembra bo poteklo leto dni, ko je Ljubljana spremila na Orlov vrh kočevske junake.
Am II. December vortlofl oln Jahr, alt dlo Bevfilkerung lalbachi dan Gottschoor Haldan das letita Galeite lur RuheitStte auf der An'
h6he von Orlov vrh gab.
Povsod je mrak: in tema, veter jote preko vrtov, mrak in temu uredi trea, smrt siti i: grobov.
Nekdo je /hi /toljti roie nasilni rdete kot kaplje krvi, na drsnem je erancu junak privihral in padel sredi noti.
Vinko Žitnik.
«erka
°don
Pod našo goro se prebudil je junak in kralj .Vatjdž. prebudil ga je potres teh viharnih in bobničih dni, njegova vojskn. izpod psih gora tez naša tla drvi, ureja se v krdela bojna in v obrambne roje straž.
Oj dolgo spal si, kralj Matjai, oj dolgih, dolgih pet sto Ut, odslej pod naiimi gorami nit vet z vojsko ne boi spal, odslej vsak tvoj vojitdk bo zdramljen, žic se bil in bojeval, dokler slovenski rčd in svit in duh njegov ne bo otit!
Po zmagi vojska ta zastriii naiih svetih lil meji, saj to je ndia vojska, naie korenine, naia kri, to so slovenski roji, vojska fa nikdar vet ne zaspi, a ti, o kralj Matjai, zaspi kol tuja bajka in imi!
Mati pa taka, da sin se ji vrne iz daljnih, neznanih zemlja, mrtvaika litina, le snetinke srebrne padajo, padajo z neba.
Jeruc Dimitrije.
V objemu rdeče noči
So t mi rarjrrfa srce, ta kam, kdaj pomore na«. O ta na Habu spe,
sin je uiel pred mi*Hei. Meni updl je obraz, tuljave vse so roke, zima se bliia in mraz.
Vsako not okna zveni, divji obrazi reti taka jo kakor rolkoci...
1'sako not okna zveni, kot rolkod/aki hodijo v vas:
*Baba, kar li je dalo polje, to vse je za nas
Vsako not jokam na glas: »Dva otrotita sta v hiti!< »Kaj boi, pobi; le miii! Kaj pa tvoj sin ni pri nasf<
Tresem se, molim, jih prosim, tgancev in mleka jim nosim, V zahralo mi kravo vzemo in me surovo slepo.
Jaz te pa takam, moj sin. Kdaj boi pobil to zverinot Kdaj boi zakril boletino, ki žge me do duie globin?
Kralj Matjaž

NAPREJ!
(Našim udarnim bataljonom.)
Naprej, udarni roj, v spopad dveh sil, svetdv, v jekleni d i ž, naprej, viharni roj, po vence zmag p krvi, svintenk melii!
Naprej, pogumni roj, prek vseh ovir, zaprek, zased in zank, naprej, o strumni roj, v posist sovražnih gnizd in postojank!
Naprej, jekleni roj, raz pni tez brezno tasa reinji most, naprej, ognjeni roj, sežgl pregraje, reii pol v prostost!
Naprej, slovenski roj, prek naših tal se vrzi kot vihar, naprej v peklenski boj, v njem siri moti prevratne za vsekdar!
Vinko Žitnik
Semti
Mračen jesenski popoldan je liil. Oblaki so leguli nad zemljo in i/, njih je komaj slišno rosilo. Skozi vlago, bluto in jesensko sivino se je vila kolona. Mož za možem, vojuk zu vojakom, borec zu borcem. Vsa njihovu notranjost jo bila pravo nusprotje mlačnemu. brezbarvnemu jesenskemu dnevu.
Tudi on je bil med njimi. Misli so mu bile ne duleč od tod v majhni hišici zu potokom, pri toplem ognjišču, med svojimi najdražjimi. Sladko se je zamislil v svoj povratek. Mogoče še uro, dve in bo med njimi. Za trenutek se mu je pojuvilu mračnu slut-njn, a jo je udušil in se predajal prav ves oni prijetni nestrpnosti vrnitve.
Megle so se spuščule vse niže in niže. Tudi rosilo ni več. Mir je prevladal vso pokrajino. Ob tišini se je zdrznil. Slutnja, ki jo je prej z lahkoto dušil, gu je ncnudoinu prevzelu. Oči so se mu motno zasvetile: >ln če je res? C'e jih res ni več?« Stisnil je pesti in v prsih mu je zuvrelu sla po muščevanju...
Kolonu se je enakomerno pomikulu nuprej. Pokrajina je postujolu vse bolj in bolj nejasna in počusi se je izgubljala v mraku... Vrsta se je pričela spajati z večerno sivino in Kmulu so se le komaj in komaj zaznavali obrisi pod težo orožja in jesenskega vzduhu upognjenih borcev...
-Ji -M,*	, f
A*	■ -
L
f-j

?m
I
A »
7
A-


Dvignil je glavo. V prsih mu je še vedno vrelo. Vse okoli ga se mu ie zazdelo tako majnno, tako drobno; začutil je v sebi moč, veliko in brezmejno. Hipoma je začutil razliko med
njega se mu ie zazdelo tako majhno, tako drobno; začutil je
i
njim in prijatelji, ki se bore z ljubeznijo, z voljo, z žrtvovanjem, nesebičnim in vzvišenim.
Se nekaj korakov in pričeli se bodo spuščati v dolino. Zadrhtel je v pričakovanju nečesa bolno sladkega, pečesa neodrejenega... Iz motne sivine se je dvigal zvonik. Hiše so že utonile v mraku. Gledal je v dolino. Ne daleč od tod, le še nekaj korakov, le še malo naporov in tedni bo vedel. V tem času ni več mislil na to. da jih ne bo več videl. V es se je predal sladkim občutjem, hoteč še zadnje trenutke izrabiti v pozabljenju in sreči. Z vso slastjo se je predajal tem mislim, in če bi ga kdo v tem trenutku vprašal, na kuj misli, bi ga bilo morda sram odgovoriti.
Z neko ljubosumnostjo se je predajal tem občutjem in sanjam, ki bi se mu morale v nekaj kratkih minutah uresničiti. Po vsem telesu ga je spreletavnl nemir, v mislih pa je že objemal mater, ženo in dva tnala otročička. Kakšna sta le že zdaj? Ali ga bosta še poznala?
Stul je pred svojo domačijo. Mruk se je že spustil in komaj so se zaznavali obrisi zidov. Sanje so se mu zuzdele vse preres-nične, vse preveč oprijemljive.
Naslonil se je na podboje vrat... Skozi nje je sijal droben žurek luči, rasel, se širil, zagledal je pred seboj ženo, ki mu je hitela v objem, videl je otročička, ki sta se mu smehljaje približevala, in skozi vežo mu ie prihajal dobro znani kašelj stare matere... Ves srečen jim je hotel pohiteti naproti, jih objeti, jim pripovedovati, jih spraševati...
Z roko je odrinil vrata, se pognal naprej in — padel preko ožganega truinovju. Zajel ga je duh po pepelu, po krvi, po smrti. Dvignil se je s tal in omahujoč stopal skozi pogorišče. V grlu ga je stiskalo, na tilnik mu je leglo nekaj težkega... V prsih mu je kljuvulo, ga bodlo in zopet dvigalo. Ne, to niso več bile sanje. Zažejalo ga je krvi, besno se je zasmejal in zdivjal v noč... Ni se oziral ne nu tovuri.še ne na besede tolažbe in utehe, ki so mu jih nudili...
Kolona je stopala skozi noč, se vlekla, trgala in nabirala. On je stopal molče in skozi mrak opazoval čevlje svojega tovariša, ki so se enakomerno vlekli iz lepljivega in vlažnega blata. Vse je bilo tiho. Zdaj zdaj se je začul žvenket orožja, kratko pridušeno povelje in zopet je vladul mir, spokojen, grozeč...
Nu prav nič ni več mislil. Sleherno občutje mu je utonilo nekam globoko, da ga ni mogel več izslediti. Zaškrtal je z zobmi, kot bi hotel nekomu pregristi vrat in se napiti krvi do pijanosti, do norosti...
Kolona se je vlekla, trgala in spet zbirala. Dež je zopet pričel rositi. Prav daleč na obzorju se je skozi meglo pričela prelivati prva mlačna svetloba.
Nekje pred čelom kolone se je začul pritajen strel. V zrak je zasikalu raketa, rdeča in grozeča. Strojnice so zamolklo zaropotale... Skozi meglo so zasikale prve mine —
Pognal se je naprej. Izgubil je desetino. Kot besen je divjal preko jarkov... Prav v bližini je začul ostri zvok brzostrelke. Zažvižgalo mu je mimo ušes. Skočil je naprej in zagledal sključeno postavo in mrzlo cev brzostrelke, naperjeno v sebe. Prežimo se je zasmejal, se vrgel naprej in že jo je držal v roki. Pričel se je boj, divji in kratek. Z rokami se je približeval kratkemu, žilavemu vratu, gu grabil in zaril nohte v meso. Zagledal je dvoje žarečih oči, kalnih, krvavih, polnih sovraštva, polnih mržnje in maščevanja... Skrčeni prsti so se mu razklenili; zastudila se mu je kri, zastudil se je sam sebi- Zavedel se je svoje misli, poslanstva slovenskih domobrancev.
Prenehalo je streljanje. Hodil je med mrliči, pomagal ranjenim sovražnikom, dajal od sebe vse, kar je le mogel. Pozabil je, da so prav ti, ki so ležali pred njim, brez moči, uničili njegov dom. njegovo srečo, vse njegovo življenje. Kot ga je prej prevzemala sla po maščevanju, po krvi, je bil sedaj ves prevzet z blagim odpuščanjem.
bkozi meglo so se prebili prvi sončni žarki in obsijali njegovo zatemnelo lice, sedaj vse ožarjeno in srečno. Ni več mislil na ono, kar je izgubil. Ni se več predajal jezi, maščevalnosti in žalosti. V njem se je porodila le volja za žrtve, delo, gradnjo... Postal je v resnici domobranec.	Mohor Boris.
V
J
ViK
Oiw

Humor za domobrance
»
OFARČEK
(Parodija)
Hli1lin!HII!!!!llllH!!lKIIIIII! SINOČI JE PELA... IIMIIIIlItllllllHIillllllilll
KAJ PA JE TREBA BILO ...
Ker ni bil ;a drugo rabo OFarlek, gre raj v goštaeo, lam prepeval Titu slavo, trojo babo vzame s sabo.
Ceniti svoji■ med zloglasne kvaka lam banditov zbore, jim razlaga, kar ne more v bute iti jim počasne.
On v drugi si brigadi zbere bosopele kljune, znova zdaj si v roke pljune, jih po svoje peli radi.
Vsako pasjeglavo dele, od najmlaji'ga pobalina do najvetjega kalina svoje nauti solate.
Toda Kranjec ni kanarček, on se z njega norce brije, le za dom srce mu bije, Titu toii ga goičavfek:
Le j, Mongol debeloglavec, badoljanski lip je svoje pesmi pustil, naie poje, podutit ne da se Kranjec!
Tilo Kranjca ni posvaril, le posvaril je goiiavca: *PtuT pri miru mi Dolenjca, da ti hlat ne bo pokvaril.r
Kranjci zdaj so name jezni in te me dobč v roko, piskal, cvilil bom visoko, - biti moramo oprezni.
Zvone.
3.
.4/ veselje, v srcu vtoni stanom mu za pelje Kranjcev in Mongolcer, iiadoljancrv, ker vsak ga pat po svuje lomi.
IIIIIIIIIIIHIII SEM DEKLICA MLADA VESELA ... Illlllllllllllll
Komur sem sovraštvo' vdihnil, je prišel do misli svoje; on zdaj grunta, kak' bo tvoje in vseh nas iivljenje vpihnil.
Illlllllllllllllllllllllllllllll »NABRUSIMO KOSE« llllllllllllllllllllllllllllllll
GRČIJA
Vnjonl smo že vsukdanjlh poročil .o težavah, s katerimi se morajo boriti na domačih tleh vse vlade, ki »o prevzele oblast v državah, zasedenih po ungloameiitklh četah.
Zdi »e, da Italijanski zgled nI bil zadosti zgovoren In poučen, ker se Je podobna zmeda morala ponoviti Se v Franciji, Belgiji In najbolj v Grčiji, preden so odgovorni državniki zahodnih demokracij pogledali stvarnosti v lice ln začeli pod silo razmer popravljati svoje nazl-rnnje o ustroju tako Imenovanih uporniških Kihanj, ki ko Jim med nemSko zasedbo peli hvalnice, Jih zalagali z orožjem In na moč podpirali.
Zavc/.nISko načelo Je bilo, da Je treba podpreti brez Izjeme vse »osvobodilne« organizacije v deželah pod nemSko zasedbo, ne glede na to, ull so to res prava narodna In Široka ljudska gibanja, ali pa so le revolucionarni pokretl, ki Jim Je ob rojstvu botrovala Moskva ln Jim naložila prekucuSke naloge, ter Je njihov edini cilj, izkoristiti sedanje razmere za Izvedbo komunistične revolucijo pri posameznih narodih.
Ako stu bolJScvlk In demokrat mogla postati nenavadna zaveznika proti Istemu nasprotniku, sc dejanski nikakor nista mogla zbližati. Demokracija ni mogla prenlknltl v bolJSevlško ožilje, pač pa Jo komunizem zaradi bistva derrnkraelje same dobil polno možnosti, da se Je uveljavljal zakonito ali vsaj pod krinkami, ob katere se demokratska zakonita oblast zaradi posebnih ustavnlli določil ni mogla obregovatl. Tako doživljamo. da bolJSevik v demokraciji zahteva zase vse svoboščine, dočim se v SovJetlJI ubogemu državljanu nltl v sanjah ne sme poroditi misel, da bi zahteval več svobode.
Z vzporejenlml voJaSklml nastopi so hoteli zavezniki združiti Se enotno politično delo, brez katerega al sploh nI moči zamišljati trdnosti bodočega evropskega reda. katerega naj bi po zavezniških zagotovilih ustvarile Amerika. Velika Britanija in Sovjcttja. Toda tu Je ob demokratsko nučelo o samoodločbi narodov nujno morala trčiti bolJSeviška celotnost, kajti komunizem ne more poprej odjenjatl, dokler ne podere poslednjih narodnih meja in iz pisane evropske narodne drutčlne ne zvari internacionalne zmesi, ki se edina lahko sprijazni s poginom svojih Izročil In utopi v brezmejni enoličnosti svetovne bolJSevISke domovine.
Ob Poljski so se ln se Sc lomijo težnje obeh nasprotujočih si svetov. Tod bi demokracije zamižalo, ako bi Slo samo za Ideološka nasprotja In ne za tekmo impciljev, za posest čim širših vplivnostmi) ln gospodarsko važnih področij.
Za Poljsko Je priila na vrsto Francija. Za angloamerUklm vojakom »e Je plazil zakrinkani komunist, ki Je izigraval zavezništvo ln za meta val vsako polovičarstvo: uprl se Je zahtevi, da odloži orožje, ker se golih rok ne bi mogel boriti za tvoj končni cilj, za oblast. V Belgiji prav tako. V obeh primerih so Angloamerlkanci zavijali oči, dajali domačim vladam sicer podporo, toda zelo omejeno, vse lz obzirov do Moskve, dočim komunist nI pokazal nobenega obzira do njih. Demokracije so v tej hinavski Igri političnega nadmodrovanja vlekle kratko. Duhovi, ki so Jih klicale nad sc in nad zavezniške narode, so pričeli strašiti nje same.
Tudi Grčiji nI bila namenjena nič drugačna usoda Za angleškimi vojaki Je z gora pritisnil tolovaj, »osvobodllec«. rdečkar. kateremu Je London vse do zadnjega dvoril bolj kakor Moskva. PrlSla Je tako Imenovana »narodna koncentracija-! Anglež Je porinil v vlado Sest ministrov, da so lahko z najvišjega mesta varovali pre-kucuhe. Kaj Je Anglež dobil v zahvalo za to. da Je z vsemi silam) podpiral grške bolJSevlke. misleč, da bodo ti služIli njegovim, ne pa svojim ciljem? Naj govore dejstva:
Komaj se Je Krika koncentracijska vlada lotila dela za pomlrjcnjc dežele, za njeno gospodarsko ozdravitev in preskrbo s hrano, Je »zapihal od nekod oster veter«, kakor Je dejal prejšnji petek sam Churchill v spodnji zbornici Ni treba napenjati možgan. da bi uganili, od kod Je ta veter zapihal. Iz zavezniške Moskve! Grška vlada Je vzela v tvoj sklop Sest plačanih moskovskih hlapcev.
Prvi spolikljaj za te rdeče minerje Je bil vladni ukrep, da sc razo rože vsi uporniki ln vključijo v redno vojsko. PriSel Je odstop rdečih ministrov, vladna kriza, nemiri na deželi, naperjeni ne toliko proti vladi, kakor proti Angliji ln njenim ciljem.
Tedaj so bili Angleži prisiljeni spregovoriti kolikor toliko odkrito besedo. Njihov general Scobies Je zatrdil, da bo z vsemi silami podprl vlado. Ta prikrita grožnja Je zgrešila cilj. Nenaravno zavezništvo med demokracijami in boljševizmom se Je prelomilo. Tolovaji so pritisnili proti Atenam in Jih začeli oblegati. »Osvobojena« Grčija se Je na mah znašla sredi državljanske vojne. Gozdne drhall so planile na policijske postaje v mestu ln Jih po vrsti zavzemale. Sredi spIoSne zmede Je postajal položaj grSke vlade čedalje obupnejšl. UDornlkl so sc uiaborlll v vseh važnejših poslopjih ln naperili svoje orožje proti grSkl vojski, ki Je hotela varovati red. Začela Je teči kri, grSka kri seveda, za tuje dlje.
Nič ni zaleglo svarilo ministrskega predsednika Papandreuja. da bodo sinovi lastnega naroda ugonobili domačijo: nič nI hasntlo ponovno svarilo angleškega poveljnika, da ne bo trpel prckucuStva ln da bo prisiljen uporabiti orožje za vzdrževanje reda in miru. Plamen državljan-
ske vojne ,,e Je po načrtu Iz Moskve razbesnel po celotnem atenskem področju in v Plreju. SploSna stavka, zaradi kutere so ustavile obrat elektrarne, plinarne In vsi obrati, Je stanje Se poslabšala. Prenehala se Je že Itak žlbka preskrba prebivalstva, ki Je ostalo brez kruha ln brez vode.
Napad rdečih tolovajev na angleško pomorsko poveljstvo v Plreju Je sodu lzbll dno. Spričo takšnega nastopanja so morali tudi Angleži nekaj reči. Sprva Je general Scobies skušal vsemu dogajanju vzdeti videz domače razprtije In Je v boj proti prekucuhom pofilljal le domačo vojsko. Toda s tem sredstvom se upor nI dal za-duSItl. HočeS nočeS so Angleži morali poseči sami v boj s svojimi letali, tanki, ladijskimi topovi, topništvom ln padalci. In tako besni po velikem atenskem področju že več ko deset dni prava vojna, kakrSne Atene do zdaj Se niso doživele In ki prinaša prebivalstvu straSno gorje ln neizpodbitno dokazuje, da boljševizem povsod brezobzirno Izkorišča slabost demokracij in da Je z nJim možen le en način govorjenja: puSka.
Po Atenah krlžarljo angleSkl tanki ln rušijo poslopja, v katerih so se komunisti vgnezdlli. Lovska letala se spuščajo nad uporniške postojanke ln Jih obslpljejo s kroglami. Rušllcl v pristanišču butajo s topovi v tiste stavbe, Iz katerih grSko-angleške čete ne morejo pregnati revolucionarjev. Vedno znova morajo posegati v boj angleški padalci, da preženo rdečkarje lz okrajev, od koder nepretrgoma silijo v središče mesta. Zopet so na delu letala, ki preganjajo kolone novih upornikov, ki lz gozdov hite svojim v mestu na pomoč. Silovitost bojev se stalno stopnjuje. Ze v petek je general Scobies poročal, da Je vseh žrtev doslej najmanj 1500 in da Ima on sam ujetih že 2500 razbojnikov.
GrSka vlada ni vedela izhoda iz zagate. Ponudila Je kralju, ki sedi v Londonu, odstop. Odstop nI bil sprejet. Spričo zaostrenega položaja so tudi vse tiste grške stranke, ki so bile za sodelovanje s komunisti, spremenile svoje stališče in zahtevajo vlado, ki naj naredi v državi red brez sodelovanja komunistov.
Državljanska vojna pa divja dalje. Angleških čet Je premalo, da bi mogle držati tolovaje v šahu, nltl ne morejo očiščenih mestnih predelov obvladovati, ker za njihovim hrbtom takoj nastopijo nove tolpe. Nemiri se širijo na podeželje ln splošna stavka Je izbruhnila tudi na področju Soluna. Severno zaledje tega mesta so boljševiki že združili v samostojno boljševiSko republiko.
Politična nasprotja med Anglosasl ln Sovjeti, ki so se najočitneje pokazala na primeru Poljske, sc razgalila tudi v Franciji in Belgiji ter Italiji, so v Grčiji končno lzzorela v vojno, ki pa ne nosi le značaja notranjih domačih razprtij, temveč Je dejanski spopad dveh sil, ki na zunaj govorita o iskrenem medsebojnem prijateljstvu, da bi prikrili neizgladijivo napetost in prekrili prepad, ki med njima zija. V Grčiji se Je raz-počll prvi gnojni tvor na bolnem telesu, ki se mu pravi anglosaško-sovjetsko zavezništvo.
Ob tem nepričakovanem spopadu Je bil prisiljen spregovoriti tudi Churchill sam. ki je doslej z obema rokama blagoslavljal početje vseh komunističnih drhali na Balkanu, se peljal k Titu ln se cedil od hvale na račun »iskrenega in zmagovitega« sovjetskega zaveznika. Počiti Je moral lok, da je Churchill vendarle zavrnil pritožbe angleških zaščitnikov balkanskih tolovajev ln grške upornike imenoval bandlte iz gozdov, ki hočejo z nasiljem spremeniti državni in družabni red sebi v prid ln nočejo priznati demokracije, kakor si jo zamišljata Anglija in Amerika.
AH ni Churchill priznal vso težo svoje krivde s tem, ko Je zdaj obtožil rovarstva ln prekucu-Stva svoje negovance, katerih zločinsko početje proti lastnim narodom Je Se pred dvema mesecema opeval? In kar smo slutili in sklepali, da Je vzrok krvavim dogodkom v Grčiji, je potrdil on sam. ko je povedal: Komunisti so se uprli, ker Je grška vlada zapovedala razpust vseh uporniških skupin, pustila pa Je pri miru varnostne bataljone, ki so obstajali že za nemške zasedbe, da so varovali naselja grškega podeželja pred gozdnimi roparji. Banditom (tako je Churchill imenoval upornike) ne gre za demokracijo, temveč za nasilno spremembo vsega reda in za odpravo pravih demokratskih svoboščin. Pri tem Jo Izgovoril sledečo ugotovitev, ki jo navajamo dobesedno: 'Poslednje, kar bi sploh moglo sllčitl demokraciji, pa je zakon drhall, ki si hoče z oboroženimi gang-s t r s k i m i tolpami utreti pot v mesta, zasesti policijske postaje ln vladne urade, ter se trudi, da bi uvedla totalitarni režim.«
Končno vendarle! Tudi Churchill je moral za nekdanje svoje ljubljence uporabiti Usto ime. ki sc tej zločinski človeški zvrsti edino prilega.
Preostaja samo vprašanje: ali se bo zavezniškim ranocelnikom posrečilo najti nove obliže za to gnojno rano in za nekaj, časa ustaviti razkroj, ki neusmiljeno ugonablja nenaravno tovarištvo med Anglosasl ln boljSeviškimi barbari? Morda. A četudi se jim posreči, vendar se ne bo dala s tem izpodbiti resnica, da se bo Anglija morala v najkrajšem času postaviti po robu rdeči kugi, ako noče, da se bo podrla vsa njena imperialna stavba, zaradi katere je šla v vojno, v katero se je pa prav zaradi nenaravnega zavezništva med demokracijami in boljševizmom vtihotapilo ogromno kužnih klic. ki njeno trdnost lzpodjedajo huje kakor vojna sama.
Ali je morebiU preveč predrzno prepričanje, da se bo Velika Britanija morala spoprijeti z boljševiki na življenje in smrt, ako bo hotela lz sedanje krvave in silno drage vojne iztisniti vsaj drobec tistih koristi, ki so ji plavale pred očmi tedaj, ko je namerila svoj prvi korak v vojni vrtinec?
Bodočnost bo na ta vprašanja morda kmalu dala odgovor.
ŽALNA PROSLAVA ZA PADLIMI KOf I V-S KIMI JUNAKI V GROSUPLJEM
V nedeljo, dne 10. decembra, so se zbrali domobranci 27. čete k spominski službi božji za domobranci, ki so pred enim letom padli v bojih ob napadu na Kočevje. Sveto mašo je opravil vojni kurat nadporočnik Matija Sink. Po službi božji je bila v dvorani bivšega Sokol-skega doma spominska svečanost. Nadporočnik Matija Sink Je v uvodni besedi poudaril pomen zmage v Kočevju. Kočevje, ki je bilo septembra meseca leta 1943. središče komunistične krutosti. Je v decembru istega leta postalo važen mejnik domobranstva. Iz krvi v Kočevju pomorjenlh so zrastli Junaki, ki so kljubovali najhujšim napadom in premagali nadmočnega sovražnika.
Ob koncu govora so trije podčastniki, še živi junaki iz Kočevja, položili pred velik, lepo osvetljen križ s trnovo krono spominski venec.
Nato je mlad domobranec recitiral pesem »V spomin kočevskim junakom«, ki jo je nalašč za to priliko priredil France Jarc. Po ganljivo zapeti pesmi »OJ Doberdob« Je sledila deklama-cija Prešernovega »Uvoda h Krstu pri Savici«. Višji narednik Jarc France, ki Je sam ves čas borb vztrajal v Kočevju in je poznal vse padle domobrance, Je imel lep spominski govor. Nato je domobranec Cerar Janez recitiral pesem »Domovini«. Za konec je pevski zbor zapel ,-Vigred se povrne*, venček narodnih in »Hej Slovenci«.
Prireditve so se udeležili vsi okoliški župani in civilno prebivalstvo. Na vse Je napravila zelo globok vtis, ker Je bila prva prireditev te vrste.
Cankarjeva proslava na Vrhniki. Dne 10. t. m. so vrhniški domobranci v sodelovanju z zavednimi tržanl priredili spominsko svečanost ne-umrlemu rojaku Ivanu Cankarju za 26 letnico njegove smrti. Dvorana Prosvetnega doma je bila polna. Spored Je bil pester in skrbno pripravljen. Na sredini odra Cankarjevo oprsje, obkroženo z rožami, v ozadju pa temnomoder zastor. Cankarja, borca za lepoto, pravico in večno resnico, je v lepem govoru orisal višji narednik g. Pfeifer VI. G. Pavle Japelj je z občutjem deklamiral pesem Albine Zakrajškove: Ivanu Cankarju in recitiral odlomek iz »Podob iz sanj«: »Gospod stotnik« in »Legendo o Kristusovi suknji«. Domobranec Cukale Franc je recitiral odlomek iz »Podob iz sanj«: »To so pa rože«, »Šopek cvetic« in »Iz moje samotne...«. Podnarednik Fink Anton je deklamiral »Noč prihaja«, g. Marolt Marijan pa Je recitiral odlomek iz »Kačurja«: »Kačurjeva pridiga« in iz »Podob iz sanj«: »Četrta postaja«. Ob koncu proslave sta gdč. Francka Ogrinova in podnarednik Fink Anton umetniško podala prizor iz »Klanca«: »Francka in umetnik«. Oba sta pokazala, da sta stara znanca gledališkega odra. Z obilno udeležbo so Vrhničani dokazali, da v njih še ni umrl spomin na največjega sina tega lepega slovenskega trga. Cist dobiček je bil namenjen v korist »Zimske pomoči«.
Na Gorenjskem piha drug veter. Komunistična aktivistka je pisala z Gorenjskega dne 28. 10. 1944 med drugim tudi tole: »Tudi v nakeljskem okraju smo mislili, da bodo volitve uspele, pa niso. Tam Je bilo namreč navzočnih tudi nekaj žena, ki imajo može oziroma sinove pri beli gardi, pa se ostali narod ni upal vpričo njih izraziti. Te volitve bodo sedaj razveljavili in razpisali nove.« Zopet eden izmed mnogih dokazov, da je tudi na Gorenjskem komunistom odklenkalo. Kar komunisti naredijo, naredijo samo s strahovanjem.
Stabovke. Pri štabu VII. korpusa se udej-stvujejo sledeče tolovajke: Ambrožič Ivanka, šivilja, Cigale Marija, šivilja, Bode Babv, dijakinja, roj. 1930, Franko Marija, šivilja. Heider Zin-ka, Hauptman Mira, kuharica, Klobčič Rezka, šivilja odej. Kuhar Francka, delavka. Markovič Milka, šivilja. Rus Ana, Smolič Justi, Sredenšek Avrelija, šivilja, Troha Slavka, šivilja, Troha Francka, šivilja. Uljančič Anica, šivilja, Vidrih Slavka, šivilja, Volovšek Jožefa, Zupančič Marica. šivilja. Zarabec Rozalija, Zeleznik Štefka, šivilja, 2e!eznik Mira, šivilja.
Odgovor sovjetskemu imperializmu. Po zadnjih poročilih se širijo odporniška gibanja proti Sovjetski zvezi ne samo v Ukrajini in na Kavkazu, ampak tudi v Besarabiji, Bukovini. Vlaški. Bolgariji, Srbiji itd. Uporniki napadajo sovjetske oskrbovalne kolone in prometne zveze v taki meri, da je bil Stalin prisiljen odpoklicati del čet z bojišča v zaledje, da bi zadušil upor. To pa se mu ne bo posrečilo, ker ruski narod ve. da je sedaj prišel tisti zgodovinski trenutek, v katerem bo zagrabil svojo usodo v svoje roke. Tudi srbski delavci, ki so bili do sedaj na delu v Nemčiji, stopajo pod bojne zastave, prav tako tudi Bolgari in drugi narodi. Zdi se. kot da je Sovjetska zveza kakor milni mehurček, ki se bo tem prej razpočil, čim bolj se napihuje.
Mnogo je načinov ropanja. V roke nam je prišel sledeči komunistični dokument: »Stab V. SNOUB Ivan Cankar, položaj 23. 10. 1943. Odlok brigadnega sodišča. Iz seznama, ki so ga naše edinice zaplenile ob zavzetju postojanke Javor-ski Križ, je razvidno, da je Urbančič Anton, dijak in bivši belogardist, sin Antona, posestnika. gostilničarja in mesarja na Čatežu št. 24. pobegnil dne 14. 9. 1943 v skupini mnogih belogardistov na nemško ozemlje in se predal v službo barbarske nemške vojske. Naše brigadno vojno sodišče je vse te dezerterje in izdajalce obsodilo na zaplembo imovine, na zaplembo rodbinskega deleža, ki pripada vsem tem. Tako je ista kazen zadela tudi imenovanega Urbančiča Antona. Višina njegovega deleža je po priznanju njegovega očeta 25.000 lir. Ta vsota pripada štabu brigade V. SNOUB Ivan Cankar in se lahko takoj dvigne pri hranilnici v Trebnjem, kjer ima oče obsojenega odprt račun do višine 40.000 lir. Člani sodišča: Kržič Ivan. Dušan. Ladiha Jože. Anton Dolenc, vsi 1. r.« Tako zavijajo komunisti svoja ropanja v plašč »uradnega postopanja«.
\olja naroda.« Tako se imenuje časopis, kt ga vdajajo Rusi, zbrani okrog generala V,asova, i asopis je slasilo Rusije, ki se bori proti Sovje-tiji. Zanimanje zanj je ogromno, saj ga tiskajo \ 500.000 izvodih in je v eni url po izidu razprodan Cena mu je 20 pfenigov. prodajajo pa na tudi po SO mark. v tem časopisu so bili omenjeni tudi slovenski domobranci.
Italijanski častniki ln podčastniki bodo napredovali. štab VII. korpusa je izdal ukaz, naj se predlagajo za napredovanje vsi bivši Italijanski oficirji in podofictrji pri korpusu. To nam zopet dokazuje, kako naši »osvoboditelji« skrbe za italijanske komuniste.
Stalin. Tito iu njegova druščina niso Slovani. Tovariš Maršal Stalin je imel na neki seli 7. novembra govor, ki ga je objavila tudi »Ljudska pravica . glasilo KPS. Govor je dolg. značilno pa je. da Stalin, veliki Kus in zaščitnik slovanskih narodov«, niti enkrat ni rabil besedice Rus, bodisi kot samostalnik ali pridevnik v vseh oblikah in sklonih. To ni slučaj, saj je vendar kot predstavnik in voditelj govoril svojemu narodu. Omenjal je le »sovjetsko ljudstvo, rdečo oziroma sovjetsko armado, sovjetske čete, sovjetsko deželo. sovjetske ljudi, sovjetske delavce, sovjetske kmete in sovjetsko inteligenco, sovjetski železniški promet in sovjetsko zaledje, sovjetske rodoljube, sovjetske žene, sovjetske fante in sovjetska dekleta . Vse je sovjetsko, nič ruskega.
Zločin v Trstu, v četrtek 23. 11. sta prišla dva neznanca v stanovanje pravoslavnega duhovnika Vojnoviča, starega štirideset let. Bilo je v prvih večernih urah. Neznanca sta govorila dobro hrvatski. Med Vojnovieem in njima se je razvil živahen razgovor, najbrž političen. Na koncu sta ga povabila s seboj. Gospod je brez obotavljanja šel in z nJim mlajši sin. Eden od neznancev se je pa takoj vrnil nazaj na stanovanje in je na zverinski načm ubil duhovnikovo ženo Ko se je starejši sin vrnil iz mesta, jo je našel razmesarjeno in mrtvo. Drugo jutro so našli Vojnoviča in mlajšega sina v Gozdiču obešena Vojnovič je imel iztaknjene oči Vojnovič je bil odločen protikomunist in zato je moral umreti na tako strašen način. Srbski dobrovoljci bodo znali poiskati krivce in jih kaznovati.
»Osvoboditelji« in »izdajalci«. Poleg svojih vsakdanjih bojev domobranci ne pozabijo na kulturne potrebe svojega naroda. Tako so v preteklem mesecu odprli kar dve ljudski šoli v idrijskih hribih, in to v Zavratcu in na Medvedjem brdu. Prebivalstvo je zelo hvaležno za njihovo prizadevanje, saj se je s tem začel prvi pouk po dveh letih v slovenščini. Tako izdajalci«! A »osvoboditelji* prepovedujejo otrokom obiskovanje slovenskih šol. ki Jih odpirajo na Primorskem.
Titova osvoboditev Srbije. S prihodom Tita m sovjetske vojske v Srbijo je postalo stanje obupno. Po divjanju Titovih sovjetskih tolp je narod tako obubožal, da je po poročilih iz Londona in Beograda pomoč več kakor nujna. Poleg pomanjkanja so začela poslovati tudi tako imenovana »ljudska sodišča«, ki neusmiljeno obsojajo na smrt vse. kar ni komunistično usmerjeno. Tako je samo v enem dnevu bilo likvidiranih 120 protikomunistično usmerjenih oseb. Okoli 10.000 srbskih otrok je bilo preseljenih v Bolgarijo. Narod živi pod strašnim terorjem in beži iz mest v gozdove. Tako je tudi oni del srbskega naroda, ki je mislil, da so Sovjeti nekaj drugega kakor partizani in da se bo tudi pod njimi lahko živelo, danes odločil in zavzel jasno protikomunistično stališče.
Desna roka Tita 2id. Kakor poroča izraelit-ski vestnik v Švici, izhaja Titova desna roka Moiše Ben Jehuda Pvade iz stare židovske rodbine. Pri nas je poznan pod imenom Moša Pijade.
Nov dokaz komunističnih rverstev. V Mač-kovcu pri Sv. Vidu je najdeno grobišče, kjer je zakopanih preko 50 oseb. Tu so pomorjeni najboljši možje iz občin Begunje. Bloke in Stari trg. Od vseh petdesetih ni nit; eden ustreljen, ampak vsi so na zverinski način bili mučeni. Jelendol. Grčarice. Mozelj. Livolt itd., a sedaj še Mačkovec. Narod naš dokaze hrani!
Komunistična oskrba. Slandrova brigada šteje okrog 330 mož. Odkar je ta brigada v bližini Žužemberka, so pobrali že vso živino, tako da si morajo ljudje kar z rokami znašati domov drva. katera pa zopet komunisti požgo. Pobirajo tudi žito. V vasi Prapreče so n. pr. pobrali vse žito, kar so ga kmetje še imeli. Zakol prašičev je dovoljen samo. če Je bil kraj prijavljen in je bUo za to izdano dovoljenje. To prijavo so uvedli tolovaji zato. da vedo, kdo ima še prašiča ln da mu ga lahko še pred zakolom vzamejo. Tako so nekemu posestniku, kt Je imel samo enega prašiča, dovoljenje za zakol sicer Izdali, toda en dan prej so mu ga vzeli. Na »ne-osvobojeno ozemlje« ne sme brez komunističnega dovoljenja nihče. Globa za prestopek te postave znaša 2000 Ur.
Mednarodnost komunizma. Komunistična brošura »II. Kongres« navaja med drugimi udeleženci »na n. delovni seji« 4. v. 1X4 v Drvarju tudi sledeče komuniste, ki se tudi bojujejo baje za svobodo Jugoslovanskih narodov: =Aldo Tana-rigo. ki Je prispel iz Barija; P.ozmund Bernard iz Prnjavora. član mobilizacijskega odbora za Poljake; Vete Djuro. najbolj« puškovni mltra-1 jezeč v madžarskem bataljonu .Sandor PetOffi"; Nino Schilio, inž. iz Rima. borec italijanske divizije .Garibaldr, ki se bori v Crnl gori.« prepričani smo tudi mi. da so to res najboljši borci za svobodo.
Križanka
1 1 1	I 2 1
I 6	7
1 11	
I 13	
l 14	1?
1 19	
	
L J	
117	28
Iso	31
	
h	_f
J58	59
12
14
15
26
29
32
I"
TJLTUU U
Vodoravno: 8. pripadnik grSke modroslovne šole. 11. mlakuža, li. vrsta vina, 13. orožje, 14 južnoameriško mesto. IS. vojska. 16. novoletni narodni običaj, 18. svetopisemska oseba. 1SC popotnik. 2J. žensko ime, 13. oseba Iz francoske revolucije. 24. merilna priprava. 35. mera za papir. 26 prijatelj tuje lastnine, 37. zdravniška m sadjarska snov. 29. glasnik. 30. kraj na Dolenjskem. 33. del ženske narodne noše, 34 denui, 35. baltiško mesto. 36. reka na Madžarskem. 37. del telesa, 38. nadloga. 40. drevesni plod. 41. pogan.
Navpično: I mesto na Koroškem nagrobni napis. 2. gorska drča. J. domobranski ideali, 4. dajatev. 5. vrsta vojaka, t. drevesni plod 7. draga koža. 8. slikarska priprava. 9. nasprotje svetlobe. 10. razpredelnica. 17. livada, 18 rek« v Nemčiji. 20. krompirjeva jed. »1. moško Ime, 25. ločilo. 26. starogrško mesto, 38. krma. 39. slovenska reka. 31. oblika glagola leči. 33. neozdravljivo bolan. 38. termin. 37. steblika. 39 kretnja. 40. žerjavica
Dopolnltnlca (2)
(C * p)
LO., K. S, KO.INA, KOK .. A, SL.PEC, . APAKA, ..ZA, PA . 3, SL.P, RO., .. LEČINA, ZAVO., P . . EL . N, . OBR . PO . JE, Z . . IST, P . ST, . A BOJ, . R . MA. LO . EC
Vstavljene črke dado Gregorčičev citati
Mala križanka (2)
(C le p)
Vodoravno: 1. število, 3. pritrdiinlca. S. egipt. bož . 6...T. 7. veličastje (tujka). 9. naselje. 10. del voza. II. predlog (lat.). 13. pramati, 13. ...?. 15. grška črka. 16. mkalnlca. 17. oseb. zaimek. 18. del glave.
Navpično: l. doba (tuj.). 2. naskakovati, 3. .. .T, 4. kem. znak za srebro. 6. ne-obut. 8. kužka. 9. oblika os. zaimka. 12. glej 15. vodoravno!. 14. cel, 15. vezntk (lat.).
i ; 5	T |, 4
	h
J	7
9	
11	12
13	F
	s
17	l«
Kaj sta ta dva moža; (7) (Meden)
NIKI DREN
is. Četa
Prijeten račun (18)
(C & P) 9a + 8a + 8č + 8 a + +2b+3c+1b+1c + + 8 č +1c+4b + 3c=?
llirnčkanje v. abecedo (!-') (Kndoš)
J2FOLNŠ GITO I T H I G
Kdo? (3)
(C Si 1>)
Kvartoplrcem sem v člsllh, sem oblastnežem v mislih, uporu sem merilo: To bodi ti vodilo: besede tri zdaj skupaj zloži, moža povem, ki po nebu »kroži«.
Konjiček (3)
(C St P)
r	„	o	a	i	k
s	r	t	a	v	g
m	m	r	d	a	r
t	e	t	n	n	
s	a	e	$	J	J
f	s	• It		J	a
r.irtUuuskl kažipot (I)
(c a P)
Itfife^.
Rošitev ugank it. 8
Podobntca
Narod naš umreti noče.
KaJT
Klop otec Klopotec.
Spremenljivka
Blato, dleto, dreta, delta. Delak, denar, ra-nar, kanal, naval, žival, živež.
Rcsednlca
Pezdlr vidiš v tujem očesu, bruna na svoji glavi ne čutiš.
Odlikovanje
Vodoravno: 1. pravilo. ». glasnik. 3. sreda, 4. poziv. 5. čad, 6. glej pri 8. navpično!, 7. bok.
8.	zavod. 9. sliva. 10. planina, 11. polotok.
Navpično: 1 pravica, 2. ploskev, 3. omika, 4, redar, 5 top, 8. Vsi domobranci vse za domovino!, 7. vrt, t. slama. 9. ženin. 10. plnceta, U. kočij al.
Zlog ovnlca
1. kruljavec, 2. dejanje, 3. opereta, 4. rogo-vlla. 5. platina. 6. resnica, 7. iglavec, 8. Jean,
9.	Albanija. 10. trobentlca, 11. emplrlka, 12. lilija. 13. Juarez, 14. Ančka. 15. kruhoborec, 16 ulje, 17. predavanje. Kdor prijatelja kupuje, ga slabo plačuje.
Pogovori z ugankarji
Za prvo nagrado (350 lir) Je bil izžreban domobranec Langus Marijan Iz 65. čete.
Drugo nagrado (275 lir) dobi višji narednik Kocmur Alojzij lz 29. čete.
Tretjo nagrado (200 l|r) dobi domobranec Poženel Martin iz 20. čete.
Četrto nagrado (125 lir) dobi dijak Magister Marijan iz Zg. Hrušlce 50.
Peto nagrado (50. lir) dobi Rott Antonija iz Ljubljane, Scopolljeva ulica 12.
Beznrsprels: Einzeinommer 4 Lire. — SchrifUeitnng nnd Verwaltnne Rimska <:esta Nr. 22. Lalbach, Fernruf 46-12. - Schrlftleitcr: Leutnant 1» I r 1 b Miran. - ErscL.;int jeden 2. Donneretag. — Herausgeber: AufbansUb f u r die Sloirenlsche Landeswehr, Abt VI. — Druok: Ljudska tiskarna in Lalbach
(verantwortl. Jože Kramarii).
Naročnina: Posamezna Številka 4 lire. - Uredništvo in uprava Rimska cest«, 4t. 22 — Ljubljana — telefon 46-12. — Urejuje poročnik Plrlh Miran. -Izhaja v»k 2. četrtek. — Izdaja *tab slovenskega domobranstva — oddelek VI. — Tiska Ljnrtska tiskarna v Ljubljani (Jože Krainarlč).
1NDEQ KuNŠfsa 1ULE DES ČjORŠE
Kljub rdeii rovolucljl llvl ilovontka kultura. Komunisti to poruiili tlcer mnoga cerkve In gradov* t n|!hovlm bogsitvom. vendar te jim ni potreCllo uničili ob ll<l» nalaga narodnega Uvljenja.
Mladi rod gradil V Gorletovl loll nalalila na mladenlt*. dekleta In domobranca Pouk I« v večernih urah. prav ko »o udeleženci ladottlll tvojim dnevnim tlulbenlm dollnotllm.
Mojtler Gori* j« bil prvi ki |e ii letine pobude In talje utlvaril portret gen. tupnlka. tavedajoč to. da bo napravil tpomlnek vtem poineltim rodovom Prva ttlke prlkatuja moltlra pn delu na bronattem doprtju. tudi «2ena« je •na limad ladnjih Gorlelovlh umetnin.
Troti dar Solen Revolutlon lebt die tiowenl»cha Kultur 01« Korrmunltlan tentorten iwar vlele Kirchan und Burgan m't Ihren RelchlOmern. doch gelang •t Ihnen nlcht dat Anlllu unteret natlonalan Lcbent iu vernichlen.
Die junge Ganeration baull In der Gorle-Schule trltll man Junge. Madchen und landaiwehrm*nn«r Dar Vortrap wird in dan Abendtlunden abgehalten alt eben alle Tellnehmer Ihren Tageidianitptlichten tehon nachgekommen waren
Meltter Gorle vvar dar artte. der aut algener Inltlativ* uno Wuntch dat Por-tilt dat Gen Rupnlk ichut, bewu8l, daB et eln GadenkitUck tUr al.a tpklaren Genarallonan bllden vvlrd
Dat artte Bild lalgt den Meltter bel teiner Arbelt an der Bronze-Bruttitatue. Auch -Die Frau« lit ein der lalitan Kuntlvverka Goriet.
Narodni pionirji na delu. — Zemljo j« plitve, zolo je treba teči po krempu In lopotl. — Na »kolnotem področju odmeva klodlvo, v predorih vrelčl sveder.
Volktpionlora bal der Aiboll. — Dla Erde lil ielchl und man muli tur Plcke und Schaufal grallan. im Folianbodan vvldorhallt dar Hammai und Im Tunnal arbeltat dar Slatnbohrar.
//f pionirjih
/h'i (hm unlljspiunnifen
Die Kuche der Voikspioniere
Tudi slovenski narod je moral v času, ko bije Nemčija z evropskimi narodi odločilni boj za svobodo Evrope proti židovsko-boljševiškim imperializmom, zbrati vse narodne sile za obrambo domovine Ob domobrancih, ki so že leto dni v službi slovenske domovine, so sedaj nastopili še narodni pionirji. Mesec dni po prezidentovem razglasu je na
delu več tisoč narodnih pionirjev iz Ljubljane in podeželja. Auch dai «towani$che Volk muBte in der Zeit. wo Deultchland vereint mit andern euro-psijchen V6lketn dan entscheidenden Kampf gegen dan judisch bolschewistischen Im-perialiimui tOhrt, alla seine Kiatte zur Verteidigung der Heima! einsetzen. An Seite der Inndesvvehrmanner, die »chon ein vollei Oahr Im Dienste de' Heimat ilehen. gesaliten cich in neuertter Zait Tausande von Volkipionieren die nach dar Verlautbarung de« Herrn Prasidentan zur Arbeit eilen.
Pri lažjem delu pomagajotudi dekleta.
Bai leichtarer Arbeit helfen auch Midchan.
Pionirji na poti h kosilu.
Pioniera auf dem Wega zur Mittagmahl.
napornem delu tekne kar koli in kakor koli.
Nach getaner Arbeit schmeckt es sehr gutl
lUlShl II \«( )l)v VSa K 11K/(1
Bie V6lher Kn^lancbim Clufbmch
liiV 1
-(-davnim to ie ti-tlal Ot»ot^ j .nI kom>u imkog.i -> »od* inlc-mu rt.it■ .!• 1 ganaial Vlato. Ganaral je na lam Iboiovanlu ratgtetit cilja lutkaga osvobodilnega
gibanja. Slika pdkaiula ganaiela Vlatova med njegovim govorom In altvem mil SptuchbSndein und dan Netioneltahnen dai haula noch unier dam Soitche I wi»mut tch-nachlanden volkertcnelten RuBlandt getchmllcklen groOen Failiaal Bon.nt. dar bit auf dan laiilan Plali beteltl war. land alna machlvolle Kundgebunu dat leben-dlgan. wohren (uBiandt gagan dan Materialltmut Stalini »alt General Wlettow, dat Vortiliande dat Beirelungtkomlteet tur dla VOlkar KuSiandt. hlall alna vun dot Vet-•ammlung bageislarl aulgenommene Antprache Obet dla Zlela dar »(in ihm galailatan
Sawagung.	Schetl Bilderdientl (Hollmenn)
Napad na sovjetska kolon«. — Tiefangrill auf towJalleeho Kolonnan.
PK Kilagtbarlchiar Adolph (Sch)
Zima na vzhodni Irontl. Bala tnalana odaja ja pokilla v lah dnah lemljo. Vojaki io
spal v toplih umikih oblakah. Winler an dar Ostfiont. Eina wel8e S<hr>eed»cke leglo slch In dlatan Tagen Obar dlo harfgafrorene Eida Dio Grabenposlen hsban wleder dat in drel Ktiogi»vinle'n bew<ihne wei8e Tarnhamd ubor dia Winlerklaidung geiogon SSPKKriegtberlchter Jatollm (Sc>>
tmm.
IM KAMPFE
Gorske skupine se pripravljajo V Alpah so vojaki zgradili bunkerje celo v
višini 2.S00 m.
vvohnbunker In 7S00 Meter HOh*. Beim tau von Unterkuntlcn tur unsor« Gebirgitruppon in acn Weilelpen An Orl und Stella wlid dai Bauhoir tur den Wohnbunkor J" clnor gegon BetchuS • Icheren Stelio de« Henget ebgetellt, elnc Arboit. die nlchl ungctehrlich i<t und da> genie Getchick unterer Bergbeuern und Holllkller im greuen Soldatenrock eriordcrt
Krieg»oerkhter Gnmm Kjftein (Schl
Na Aponinih na italijanski fronti bruhajo protiletalski topovi pogubonosen
ogenj sovražnemu letalstvu. Oer kempt en de> ltaH«nl»ch«n Front Oeuttcne flek im Apennin bei der Abwehr einet lelnd-licncn lultengritlei P«. Autnahmc Krivgtberichlar Bay«r (Sch)
Boj s »Panzertaustom« proti sovražnim tankom v holandskem vojnem področju.
Hoktrnptung teindNcher Panter mit der •Pantertauit- In einet Orlicheft im holianditchen Kamptreum.	SS PK Zoichnung SS Sijndaitu •Kurt Eggcrs* (Sch)
L-'//V/j ,.. ^ 1.