PRAZNO GOVORIČENJE...? ... 63 odstotkov gospodarskega kriminala odkrijejo na osnovi podatkov o luksuznem življenju storilcev, pijančevanju, razmetavanju denarja ▼ družbi raznih deklasirancev, izgubljenih žensk... »Eh, kaj, fantje! To prazno govoričenje o gospodarskem kriminala! Slabo živimo, pa si malo pomagamo...!« leto vl »SOS!« Je zaklical slgnor pella. »Jugoslavija se še vedno ne zmeni za kon-eentraclje naših čet oi» *voji meil To 1e ponoven dokaz, kako prav smo imeli, da se jih bojimo, ker se ®hi nas prav nič ne bole...« »SOS!« so dejali v Sofiji. »Jugoslovani kljub norma-ueiranim normalnim odnosom, ki smo Jih normalno Vzpostavili po normalnem Ukazu iz Moskve, še vedno Čisto normalno naših nor-malno oboroženih teroristov, ki Jih kot normalno Došiljamo k njim, ne puhajo na svoje ozemlje...« »SOS!« so vzdihnili v Vodstvu angleške laburistične stranke. »Tl delavci Postajajo počasi popolnoma nemogoči! Postavljajo takšne zahteve, kot da niso oni tukaj zaradi nas, temveč ml zaradi njih!« »SOS!« so vztrepetali hrabri italijanski vojaki na Jugoslovanski meji. »Prav Jaualašč takrat, ko smo ml JU na meji v bojni pripravljenosti, hočejo stavkati Paši prometni delavci, kot da ni najvažnejše sedaj t°> da pripravijo v našem Jaledju vse za primer, če "t bilo treba bežati...« »SOS!« so zakleli nekateri fabrikanti orožja v „ ~E>A. »Na Koreji se men- j| da res ne nameravajo več tepsti! Nujno bo treba najti nova torišča, kajti boji v Francoski Indokinl in Podoben drobiž so odločno Premalo za naše kapacitete ...« »SOS!« so ogorčeno vzkliknile države s kolonijami v OZN. »S kakšno Pravico sploh kdo govori ? našem upravljanju na-?ih kolonij! Kolonije so na-C’ upravljanje Je naše, *t°risti so naše — kaj torej ?*« to briga, če ljudem v Jtolonijah vse to ni všeč. glavno Je, da je všeč h«m...u Poštnina plačana v gotovini SREDA, 7. OKTOBRA 1953 10 dinarjev Stev. 40 MNOGO HRUPA — ZA NIC! Ob meji tanki, divizije in eoldatL Tito pa pravi: »Pustite me spati!« Kričanje in grožnje in kletve vse hkrati. Tito pa mirno: »Pustite me spatit To vojsko herojsko je treba poznati!« Predstavniki laške vlade opazujejo reaktivno letalo, ki bo odletelo na polet v Jugoslovanski zračni prostor. Pa se oglas: predstavnik vlade: — Caro mio, tako letalo HUDA REAKCIJA vojske in mora ttnčti strašansko reakcijo ... Predstavnik vojske zamišljeno odvrne: — Sl, signore, tako letalo ima strašansko reakcijo — lahko celo takšno, da nas bo vse odpihnilo... LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH — IZHAJA VSAKO SREDO VSE JE MOGOČE siji po koncu zadnje vojne — kmalu nato, ko ga je dobila od Madžarske.« •Zdaj razumem: Madžar ste.« »Ne. Madžarska je Imela Munkacs samo od leta 1939.« »Pa prej?« »Prej Je bilo mesto v posesti Češkoslovaške.« *Od kdaj? Rekli ste, da niste Cehoslovak!« »Od leta 1919 — od ustanovitve Češkoslovaške.« »In Čigavo je bilo prej to božje mesto?« » Avstr o-ogrsko.« »Madžar niste, torej s*4 Avstrijec.« »Ne. Mesto Munkacs J4 bilo v okviru avstro-ogf' skega cesarstva na ozemlj*1 Madžarske.« * »Povejte mi, dragi človek, zakaj niste ostali ^ Munkacsu?« »Rusi so me napodili kot Nemca« »Pa pravit«, da ni»t* Nemec.« »Ne, ker Nemci...« »Ufa, dobro, dobrol Vltf' ca j te se, sicer ne bom0 nikdar odpluli...« MAŠČEVANJE Kontrolor vpraša begunca pred vkrcanjem na ladjo: »Od kod prihajate?« »Iz Bavarske.« »Torej Nemec.« »Ne. V Bavarsko sem S-išel po vojni. Prej sem vel v Munkacsu.« »In kje je ta Munkacs?« »Na ozemlju Sovjetske zveze. Odstopila ga ji J# Češkoslovaška.« »Torej ste Rus.« »Ne.« »No, pa Cehoslovak.« »Tudi ne. Češkoslovaška Je odstopila Munkacs Ru- Vnetemu MaDanovemu pristašu-rasistu so zbolele ovce. Hočeš nočeš je bil prisiljen poklicati črnega veterinarja. Ko je ta prižel, ga je vneti rasist odpeljal v obor in ga prosil: — Rešite mi jih, prosim vas! Plačam, kolikor zahtevate 1 Crni veterinar si je ogledal ovčji trop in resno dejal! — Samo deset vam Jih ZAHODNI EVROPEJEC 1953 V pariških kavarnah kroži tale definicija: »Evropejec Je človek, ki se bo spričo strahu, da utegne postati Rus, spremenil v Američana.« lahko rešim Samo deset in nič več... Obupani rasist je prebledel: — Ali ostalih res ni mogoče rešiti? Crnt veterinar je resno odkimal: — Jaz vam lahko rešim samo deset ovac in to samo tiste, ki so črne barva Ostale — bele, kakor menda sami veste, pa spadajo samo pod delokrog kakšnega — belega veterinarjal OBLEKA DELA ČLOVEKA... V neki nemški modni reviji je napisano: »Ne dovolite, da bi vas ljudje zamenjali z ameriškim turistom; nosite samo obleke, narejene po meri.« VELIKE SKRBI SVETEGA OČETA Sveti oče se je v Rirt"1 te dni razgovoril o izredno važni 6tvari: o kaznovanj^ vojnih zločincev. Sveti of® se je zelo obširno spust*1 v problematiko vojnih činov in odgovornosti te* predlagal celo, da bi bil® treba vojne zločince kaznovati. Toda to je storil s ve1* oče šele potem, ko se dodobra prepričal, da noben vojni zločinec več • nevarnosti, da bi bil kaznovan, ampak tiči varno z njegovim najsve' tej šlm blagoslovom v žepu v Argentini. . . 64 == 48 V čast velikega mladi*1' skega zborovanja v BuK<*\ rešti so bile javne zgrad^ okrašene z zastavicami «*** lodane vseh držav na sve^V Na vsakem koraku 7X1 pretiravanja. Na Prirnea. ki sem vam Jo prinesel KAVARNIŠKA forez vsakega namigavanja) »Natakar! Kako le mo-Jete gostom prodajati kaj *akšnega!? Kava Je čisto Jdadna in vodena, voda pa ^Pla in motna!« »NIČ čudnega — aaj ste e boje zamenjali med seboj!« RESTAVRACIJSKA J Bbdi brez vsakega namt-govanja) »Natakar, kakšen Čuden vrstni red pri kosilu pa je ~?! Najprej mi prinesete ribo in Šele nato juho!« »Veste, za ribo je bil že krajni Cas .. « PROFITARSKA MORALA »Uh, zakaj nima konkurenčno podjetje v najemu ‘°kala v naSl stavbi?! To Jim dali vetra!« SLABI ČASI »Kako?! Vino je zopet "ražje!? Ce bo šlo tako ba-|jrej, bo postalo tako drago, ?a Človek splob živeti ne 0 mogel več!« Bilo je to letos poleti. Pritisnila je vročina, dnevi so bili prekrasni in v mestu ni bilo mogoče več vzdržati! Zato sem sklenil, da pojdem na dopust, težko zasluženi in težko pričakovani dopust! Toda izkušnja človeka uči! Nisem hotel oditi kar tako, na vrat na nos kamorkoli, da bi naletel kje na slab hotel, neprijazen kraj in kaj vem še kakšne neprijetnosti. Zato sem povpraševal pri znancih, kako je bilo na dopustu. Srečal sem tudi prijatelja Petra. »Pridi!« je dejal prijazno. »Pridi zvečer k meni, pa tl bova z ženo lahko dala nekaj koristnih nasvetov! Tako ne boš padel nepripravljen v kremplje komurkoli ..« Seveda sem prišel. Prinesel sem s seboj — za vsak primer — steklenico slivovke in Peter mi je res pripovedoval: »Razumeš — v našem hotelu je bilo strašno! Najprej: Vratar je hotel od naju ne vem vse kakšne podatke — kot da sva z ženo zločinca! Potem: v hotelu ni niti dvigala, tako da sva morala hoditi peš v prvo nadstropje! Dalje: Če mi je bilo vroče, je gotovo sijalo sonce. Ce pa naju je zeblo, je bilo kot nalašč oblačno. In to oglašajo potem kot prvovrsten hoteli Da ne govorim o postrežbi! Če sem poklical natakarja, je prav gotovo prišla natakarica. In tako dalje, in tako dalje! Skratka, nekaj čisto nemogočega! Zato te svarim, kot prijatelja — pojdi kamorkoli — samo v ta hotel ne! Tam pokvarijo vsakemu poštenemu človeku pošteno zasluženi dopust, tista dva tedna za vseh 50 tednov dela na leto!« Resnično me je prestrašil Peter. Zato sem ga naglo vprašal: »Prav, Peter! Povej mi vsaj ime tega nemogočega hotela, da tudi jaz ne padem prav po neumnem vanj!« »Zelo rad, Janez!« mi je dejal Peter. »Seveda!« In se je obrnil k svoji ženi: »Povej ženka, kako se je imenoval ta nesrečni hotel, v katerem sva bila letos na dopustu?« »Joj, ko bi se le spomnila!« je vzkliknila nato žena. »Ah, že vem! Poglej, Peter, pri brisačah, tam bo gotovo ime tega hotela, ker na žlicah in rjuhah ga ni...« SREČNA ŠTEVILKA PET »Ati veš,* mi je rekla nedavno žena, »sinoči sem sanjala, da sem. podarila življenje petorčkom.« »Kaj ne praviš,« sem odvrnil, »in meni se je sanjalo, da sem bil vojak v 5. kompaniji 5. pionirskega bataljona in da sem imel ležišče v sobi številka 55. Dobil sem pet dni zapora, ker sem za časa straže pet minut zadremal.« »Kako čudovitoI In danes smo petega ...« »To pomeni srečo!« sem pomislil. »Srečo, da,« je vzdihnila moja žena, »saj ima tudi beseda »sreča« pet črk.« »Hm, veš kaj, Agata, danes je nedelja. Peljimo se na konjske dirke. Morda se nam tamkaj sreča na- VELIKA SILA iNiTAlATfC m Halo, halo. Je tam vodovodni Inštalater? Pridite "hprcj, pri mcui Je počila vodovodna cev! smehne in dobimo nekaj denarja.« »Naj gre tudi nai Peter z nama?« »Kajpak, naj le gre. Saj mu je vendar pet let. Naročili bomo taksi za pet oseb in vzeli s seboj tudi tvojo sestro Frideriko in svaka Friderika.« »Čudovita je ta tvoja zamisel,« je vzkliknil svak Friderik, ko smo sedli v avtomobil. »Pri številki pet se nam sreča ne more izmuzniti in danes bomo zagotovo zaslužili lepe denarce. Po dirkah vas povabim na čajanko.« »In jaz vas povabim vseh pet mož na kosilo, na katerem vam bom postregla s petimi jedmi,« je vskočila v pogovor moja žena. »Dirkališče!« Šofer je ustavil in spustil taksimeter. »Pet kron ... k temu še dvakrat po pet odstotkov, kar znese natanko pet kron in petinpetdeset Srov.« »Pet kron in petinpetdeset 6rov.« »IzvoliteI Gospod se lahko sam prepriča!« »Ze prav, že prav! Saj nisem sploh podvomil. Vidim le, da se nam danes številka pet nekam čudno obrača.« »Zares!« je šofer prikimal pomenljivo. »To je bila v današnjem dnevu moja peta vožnja. In le od pete ure zjutraj sem na nogah! Sploh pa praznujem danes rojstni dan: petinpetdeset let! In ali si niste pogledali mojo evidenčno tablico? Nosi številko 5555. In...« •Dovolj!« sem zamahnil z roko. »Pohiteti moramo, dirke bodo kmalu pričele. Izvolite, petinpetdeset Srov napitnine!« »Konj številka pet!« sem vzkliknil in se prerinil do blagajne totalizatorja. »Kako, prosim, Quintus se imenuje konj? Čudovito! Hvala! Da, še enkrat pet bonov za pet kron za tega mladeniča tukaj! Tudi Peter naj okusi nekaj sreče svojega očeta!« »Pet bonov za pet kron!« sem ujel besede svaka za mojim hrbtom. »Stavimo na Quintusa, konja številka pet, ki teče v peti dirki.« In peta dirka je pričela. »Quintus, Quintu$!« je vzkliknila Friderika. »Ah, tamkaj je! Poglejte, kako čudovito teče! Quintus bo prvi! Quintus mora biti prvi. Friderik mi je obljubil nov klobuk!« »In jaz dobim krzno!« se je pridružila s svojo željo žena. »Quintus, Quintus!« »Hop, hop, Quihtus!« je tleskal z rokami tudi Peter. »Ce boš zmagal, mi bo atefc kupil klavir!« Dirka se je bližala svojemu koncu. In zdaj — zdaj so konji zdirjali skozi cilj. »Ali st videla, kateri konj je bil prvi?« mo je vpraSal nestrpno Friderik. •Neeee!« sem odvrnil. Tudi sam sem bil razburjen. »Toda pazite vendar, po zvočniku bodo razglasili izid dirke. Kaj slišim — Quintu8 je bil peti?!« predstavlja padec deviz na obračunskem mestu. Osica: TRIJE ZARES PODOBNI Vsi trije nosijo očala, vsi trije so že v letih, vsi trije posedujejo trden značaji Na primer. pred Šestimi meseci Prvi sreča drugega na cesti, se mu vljudno približa, ga ponižno pozdravi in mu sladko poreče: »Zdi se mi, dragi tovariš, da vas od nekje poznam. Se celo nekam podobna sva sl...« Drugi se za sladke besede prvega skoraj ne zmeni. Gleda ga nekako z viška in se ne da omehčati. Prvi pa vljudno in sladko dalje in dalje. Pa ne za prazen nič. Drugi je namreč inšpektor s fakultetno izobrazbo, prvi le delovna moč brez funkcije ln prav tako s fakultetno izobrazbo. V tem prikoraka po cesti mimo njiju tretji z očali, priletnostjo, trdnim značajem in fakultetno izobrazbo. Ponižno, vljudno in sladko ju pozdravi. Zdi se, ko da ga prvi in drugi malodane še opazita ne. TRI MESECE POZNEJE Prvi sreča drugega na cesti in mu ne reče ne mi ne mu. Drugi se mu vljudno približa, ga ponižno pozdravi in mu sladko poreče: »Glej, glej, dolgo se že nisva videla...« Prvi se za sladke beseda drugega skoraj ne zmenL Prav tedaj namreč prikoraka mimo njiju tretji, ki pa se dela ko da ju sploh ne vidi. Ne tako prvi. Ta ima trden značaj. Vljudno se mu približa, ga ponižno pozdravi in mu sladko poreče: »Zdi se mi, dragi tovariš, da se midva od nekje poznava ...« Prvi Je namreč ostal delovna moč brez funkcije, drugi je prišel ob inšpektorsko funkcijo, tretji pa je Inšpektor pravkar postal Se tri mesece POZNEJE...? ...... ??T ....... »Roke krlSkulc »Jaz sem to rekel prvil« Novinar: »štirje moški v boju • smrtjo' — krasen članek bo to!« »EJ, kolega, zdaj pa rea ni pravi trenutek ca natikanje oSalt« OIRIKTOt »Ce ne bol priden« ne bol lel i očkom v zoološki vrti« »Ml je tisto vseeno! Sem se Se naveličal gledati vsako nedeljo gole lenske!« »Ključe bom vzela. Brez besed Sodnik Je pomislil, koliko trave pri ribniku bi bilo treba poteptati za en milijon dinarjev. V svojem privatnem življenju je bil ta sodnik dober ribič. Pomislil je na vse one male ribice, ki jih vlovi na trnek in zopet vrže nazaj v vodo, ter oprostil Pravička vsake kazni. Včasih se pa predpis — kot človek — postara. Hrbtenici zmanjka prožnosti. Ce se je treba malo pripogniti, zaškripaj,o kosti. Ce ima tak predpis — kot človek — kurje oko, pa mu ti hočeš dati novo mazilo zoper kurja očesa, ti bo dejal: »Ce smo svojčas lahko nosili kurja očesa, zakaj jih ne bi še danes?« In kurje oko si tako podaljša rvoje življenje! Predpisi imajo svoje življenje kot človek. Ce so dobri, imajo mnogo prijateljev; seveda jim ne manjka tudi sovražnikov. In kot človeku v avtobusu, tako tudi predpisom včasih stopajo na prste. V takem primeru človek nekoliko zakolne, če je pa olikan, reče prijazno: »Prosim, prosim!« - Popolnoma drugačna stvar pa Je, če te nekdo udari s kolom po glavi. Bolečina je prehuda, da bi prijazno rekel: »Prosim, prosim!« Mimo olike tečeS na sodišče po pravico. Kako čudno bi bilo, če bi v primeru zadeve s kolom rekel: »Prosim, prosim!«, če bi ti pa nekdo stopil v avtobusu na prste, pa tekel na sodišče. In ravno v tem se včasih predpisi razlikujejo od človeka: 1. RIBICE IN RIBE Lep sončni dan Je bil. Uslužbenec Mirko Pravlček je Sel na popoldanski sprehod. Zavil Je po parku proti ribniku. Črički 60 čričkali in cvetice ob poti so ga pesniško navdihovale. »Oh, najraje bi glasno zapel: »Pozimi pa rožice.. .*,« si je dejal in pričel tiho popevati, da bi se izognil morebitnemu angažmaju v mariborski operi. Sredi tega razpoloženja mu zapre pot tabla z napisom: »Zaradi popravljanja zaprta pot!« Praviček ni mogel dalje. Ker ni bilo druge poti, jo je mahnil čez cvetoč travnik proti ribniku. Toda v tem ga preseneti paznik — pravi paznik z belo kapo. Praviček mu Je moral povedati ime, priimek in vse ostalo, kar Jo potrebno pri opravljanju službene dolžnosti. Minila sta dva dneva ln Praviček je moral k sodniku za prekrške. »Tovariš Praviček, plačati boste morali denarno kazen!« »Zakaj!« »Ker ste hodili po travniku, kjer ni dovoljeno!« »Saj na tistem mestu n) pisalo, da je prepovedano!« »Kaj pa odlok mestnega ljudskega odbora?« »Ga ne poznam!« »To no opravičujel« j Praviček je uvidel, da * bo mogel Izmazati: »Tovariš sodnik! ve‘w'^ bom moral plačati. Toda Vj glejte sledeči primer, ® popolnoma podoben Naše podjetje ni doS $, fonda plač in bi moralo lavcem izplačati 80 odst o«1, povprečnih plač po uredbi' moralo, kajne?!« J »Seveda, po uredbi!« J® z modro zakonitostjo soc* »Pa ni!« »Kako to?« »Podjetje Je raje vzelo r sojilo pri neki množični o«, nizaciji in z njim izPla plače!« »Kaj pa davek na p*®* plač?« 'J »Podjetje bi moralo P*jL en milijon dinarjev tega % ka. Pa ga nJ, ker ni fl® plačilo plač skozi banko, *' več na račun kredita i»n® ne organizacije!« <, »To Je čisto navaden ni prekršek!« je vzrojil » nik, ko je pomislil na to J® žično vsoto. »Vidite, tovariš sodnici dejal Praviček, »pri meoLf, ste zaslužili pet sto dinC tam pa izgubili en milijo^ 2. DEDIČ Javni nameščenec po kosilu zaspal in rav j sanjal, da je prišel pred J plinsko sodišče, ker ni zan ^ za neko vlogo kolka *a desr*. dinarjev. ANEKDOTČ 'I SMRTNE SLUW Ob svojem 86.^ BVUJCJM uv. - dnevu, ki ga je slavi* ® kratkim, je dobil rigent Arturo med ostnlim v dar tu« J uro, ki Jo je treba i samo vsaMh deset l®.i/ je z globoko melanho^ji' obrazom ogledoval rilo, ga je vprašal P tel j: »Maestro, zakaj. »t® žalostni?« . r »Ah,« Je odgovor** |jl letnik, »pravkar sert> ^ J na to, koliko od teh, r mi podarili to uro, J* f več živelo, ko jo bot*1 hodnjič navijali« SIBELIUS j Slavnega finskega J ponista Sibeliusa so A vprašali, kako to, da ® / druži s poslovnimi pa z ostalimi *> c\V. »Veste,« je dejaJ Afi. »če pridemo kot niki lius, . beniki skupaj, l\ samo o naših financ žavah. Ce se pa sfV s poslovnimi ljudmi* rimo samo o glasbil PORODNI ODDELEK. kopaj* u 1 PA6P*vtt lo, da so ga v službi vsi spoštljivo pozdravljali in da ga je na pisalni mizi čakal dekret, s katerim je bil imenovan za šefa oddelka. Ravno je hotel začeti z dobrohotnim nastopnim govorom pri uslužbencih, ko se Je prebudil. Tisti dan si je vzel dopust, da bi uredil vse formalnosti in se vselil v svojo hišico. Povsod je šlo vse v redu, razen na davčnem urada. Tam mu je davčni referent dejal, da bo moral plačati 280 tisoč dinarjev davka na dediščino. Piki se Je zasmejal in dejal, da si ni mislil, da imajo davčni referenti tak smisel za humor. Ko mu Je davčni referent pokazal zakon in davčno lestvico, je Pikla oblil mrzel znoj. Tisti večer je prišel Piki domov z obupanim obrazom. Zena Je mislila, da Je med potjo srečal krojača. Po večerji je Piki rekel ženi, naj gre spat. sam se je p vsedel za mizo in pričel računati. Prišel je do sledečih rezultatov: Ce bi od Izdatkov za hrano prištedil 600 dinarjev mesečno, bi lahko davek odplačal v približno 38 letih in 11 mesecih. Davkarija pa seveda toliko časa ne bo čakala, ker se lahko zgodi da bodo do takrat spregledali, da so stare davčne stopnje neprimerne za dediščine, pri katerih se človek ne dokoplje do kdo ve kakega premoženja. Piki je računal dalje. Morda bi se lahko odvadil kaditi in bi na ta način lahko prištedil mesečno skupno 1500 dinarjev. Potem bi lahko davek odplačal v 15 letih in 6 mesecih. Ko Je tako polglasno kombiniral, mu je žena s postelje dejala, da so njegova predvidevanja nerealna, ker bo med tem časom začel kaditi namesto njega njun sin. Piki je šel spat. Sanjalo se mu Je, da je on — Piki — bil ljudski poslanec. Ravnokar je stopal na govorniški oder. Vsi so ga gledali, on pa je začel: »Tovariši in tovarišice ljudski poslanci! Predlagam nov zakon, ki bo odkrito in brez zavijanj določal, da javni nameščenec z normalno plačo lahko sicer podeduje enosta-novanjsko hišico, ne more pa v njej stanovati. V najboljšem primeru lahko to hišico proda drugemu človeku, ki sl Je na kak drug (po možnosti pošten) način pridobil potrebno vsoto denarja!« Vsi so mu ploskali, on — Piki — pa Je odšel s solzami v očeh z govorniškega odra. Ko se je zbudil, ni imel občutka. da se je zbudil Sklenil je. da bo vložil na davčni urad prošnjo, da mu dovolijo odplačevati davek na dediščino 38 let in 11 mesecev. Uvidel je namreč, da ima žena prav, ker bo sin po vsej verjetnosti začel po nekoliko letih kaditi in bi izjemni rok 15 let in 6 mesecev praktično ne prišel v poštev PISI djfazvonilo Je- J® zbu* oddahnil. •Kakor zn n. c°r za nalašč!« je po-»Tik pred disciplinsko V*1 Kako privoščim tiste-tj ^ookemu disciplinskemu ki me Je v spanju morili«. br 08 Je šla odpirat vrata in l govorila na vratih z ne-nekaj besed. pL?1 krojač?« se Je vpra-^diL k 56 P°P°lnoma pre“ ff8® Je zaprla vrata. Mjf]. krojač, ker je hitro hn*., se je potolažil Piki in htn7.l,l°pet »dremati, ko je c Pila žena in mu Izročila la n ^k°, ki jo Je že odprla tena in mu Izročila u^Javko, ki ibrala, d asi Je bila na-jEJna na njega. ,,7* se Je prestrašil, ker je fevu^nJe vedel, da O brzo-aJavl smrt ali pa štiri-w ‘dnevni obisk kakega Urš!« Toda izjema potrjuje •len Piki Je skočil iz po- bfJ?’ tekal po sobi, tolkel po Ul laykl ln ponavljal nikal-- v Potrdilnem smislu: ne, ne!« e je o 1 glavo: Ko 86 je oblačil, Je zrna sreča nasmeje. Kdo bi sl eno uro (ko sem sanjal tii^Plinskem sodišču) mislil. po svoji teti podedoval ^o^anovanjsko hišico! Konč-I n^Srat y lastni hišici, kjer 1*1*1 mogla hišna lastnica ^ Z,fnetl° po steni, ko pri-U),, včasih ponoči nekoliko e volje domov!« lst° noč se Je Piklu sanja- ’lASBENIK1H K SREČI,.. ^.|cnard Strauss se je pri Ojj1 poizkušnji njegove iprlre »Saloma« silovito H». * dirigentom »radi ,®8a ritma v partituri. *em Jaz napisal to ali vi?* Je končno lhpesen vzkliknil Strauss. O sreči — vil« je odgo-** dirigent. ŽIVLJENJE ZA GLASBO %’eka ' l»n8{ala na znanega diri-BUlowa, da bi Ji preti P®1 zastnniske vstrmnice ^Konci S • r C,pri eka dama se Je pogosto i na znanega diri-tllowa, da bi ji pre-t*'^1 zastonjske vstopnice koncerte. MC*«, maestro!« Je vzdihov?, Pri tem, »vse svoje sem posvetila Je odgovoril c*n‘?ent, »toda očitno le 111 glasbi!« OZNANA BRATA Vj^tovnoznanl pisatelj na nekem banketu subretko: brali .Brate Kara-Kaj pa so napl- — Dragi, mislim da je čas, da se ločiva... — Oprostite, toda dajte ml ta dvojčka nazaj. Naša negovalka je bila namreč svoj čas telefonistka, pa vam Je dala napačno itevilkol TRI RIBIŠKE tokrat brez besed... ZGODI SE »Glej, glej, kdo prihajal Najin prt- »Mi je zelo žal. toda nisem s< — jatelj Jože, ki je bil tako prijazen, da gel misliti, da je to sredstvo proti je nama predlagal hotel, v katerem sva sadnim škodljivcem tako učinkovito.« prebila dopust.« Peter MIrkuca: DOBRI ODNOSI Ležal sem, spal In sanjal... Bil sem član velikega velikega razsodišča. Bilo ji* tako veliko, da bi lahko obseglo skoro vse ljudstvo. Zasllievalci smo bili vsi člani, sodniki prav tako vsi. Pravkar je bil na vrsti majhen človeček, z očali in klotastimi zaščitnimi rokavniki na komolcih. »Zato, da bi izstavil potrdilo o otroških dokladah, ja zahteval od ljudi po šest ali še več raznih potrdil, formularjev in tiskovin, jih pošiljal od vrat do vrat in podobno, čeprav bi lahko sam z nekaj več možganor in lastnega dela opravil vse to mnogo bolje!« To je bil tožilec. Kazsodišče je naglo izreklo svojo sodbo: »Kriv zaradi nesmiselnega mrcvarjenja ljudi. Olajševalna okolnost: njegova nesposobnost. Kazen: zmanjšanje pisarniškega aparata, da ne bo več imel časa za takšne nesmiselnosti! Naprej!« Tn že je bil drugi na zatožni klopi. Bil je kričeče hipermoderno oblečen, mnogo govoril in krilil z rokami, pri tem pa zvito pogledoval po ljudeh. Tožilec je že govoril: »Kot nakupovalec in prekupčevalec je navijal cene, izstavljal lažne račune, goljufal pri obračunih — in da bi to lahko delal, je lagal, podkupoval in izsiljeval!« Tudi tokrat ni razsodišče mnogo pomišljalo: »Kriv zaradi špekuliranja na račun življenjskega standarda ljudi. Olajševalna okolnost — pomanjkljiva kontrola družbe. Kazen: množična kontrola liudstva in zaposlitev, kjer bo moral res delati. Naprej!« Jedrnatost sodb me je posebno prijetno presenetila. »Kako malo juridičnega znanja in koliko pravičnosti!« sem vzkliknil sam pri sebi. Tretji je bil mnogo bolj samozavesten. Na glavi je imel avtomobilska očala, okrog vratu obešeno najnovejšo Leico, v roki veliko Sefovsko torbico, vso prelepljeno z listki Inozemskih hotelov. Nervozno je pogledoval na pravo švicarsko uro, si nekaj zapisoval v usnjen notes s pravim Parkerjem In ves Čas vpadal: »Toda — delavski svet — upravni odbor — delavski svet...« Tožilec pa se ni dal motiti: »Kot šef Je Izkoriščal »voj položaj, mislil samo na potovanja v inozemstvo, vožnje z avtomobilom, nadlegoval svoje uslužbenke, skušal tiranizirati delavski svet in upravni odbor, pri tem pa premalo skrbel za pravi uspeh podjetja, temveč skušal s špekulacijami in prikrivanjem na račun družbe lažno prikazovati usnehe podjetja!« Skozi razsodišče je šel val vznemirjenja, vendar Je bila sodba takoj gotova: »Kriv, ker je izkoriščal svoj položaj in delal proti interesom družbe...!« Tedaj je obtoženec užaljeno vzkliknil: »Kako kriv? Kaj pa moje zasluge? Kaj pa olajševalne okolnosti?« »Kriv! Zasluge niso plačilno sredstvo za škodljivo delovanje. Olajševalnih okolnosti ni — samo otežujoče! Kazen: Takojšen odvzem položaja, pošteno delo iri nobenih intervencij!« Pri zadnjih besedah se Je nasmehnil celo tožilec. Naslednji obtoženec se mi je pa zdel najbolj znan. Gotovo sem ga mnogokrat videl v našem kraju — pa tudi drugod morajo biti še nekateri njemu podobni. V rokah je drž-M debel referat — vsaj šest ur bi trajalo, preden bi ga prebral. Lepe in velike besede so med papirji kar visele in silile na vse strani in celo padale na tla, toda on se nanje ni oziral. Z veliko govorniško gesto se je pripravil na branje referata, ko ga je tožilec prekinil: »Kot funkcionar je govoril lepe besede, sam pa se ni ravnal po njih. Jemal Je dvojno mero za ljudi: eno zase in za svoje prijatelje, drugo za ostale. Verjel j« v lastno nezmotljivost in preganjal tiste, ki so mu pokazali njegove lastne napake. Klanjal se je višjim, z nižjimi pa je postopal diktatorsko, birokratsko in omalovažujoče, ni se zmenil za javno mnenje ln vsako kritiko lastnih napak preganja! kot sovražno dejavnost!« Tožilec je končal. Skozi razsodišče je šel val ogorčenja, katerega niso mogle preglasiti vse velike in lepe besede ter fraze iz referata, ki ga je začel brati c velikimi gestami obtoženec Sodba j< bila kratka in jisna: »Kriv je, desetkrat kriv, stokrat kriv pred najsve-tcjšlm. pred najlepšim in največjim kar imamo — našo potjo v boljšo bodočnost! Ni olajševalnih okol-no*ti, ni prigovorov, ni ugovorov!« Zbudil sem se. V prvem trenutku sem zaprl oči, da bi nadaljeval lepe sanje Potem p« sem pomislil: »Ali je potrebno, da samo sanjam o takšnem razsodišču ...?« 'f »Ma ostia, pravijo, da nimamo dobrih odnosov > Jugoslavijo! Svoj čas smo jim dinarje enostavno jemali, sedaj pa jih za naše agente v coni B — kupujemo!« TEATRSKA RESNICA Ce je gledališki komad slab, morajo biti igralci dobri. Ce pa je komad dober, morajo biti igralci še boljši! Točnost 0 0 0 »Kateri bedak pa Je vrgel sidro v vodo?!« VLJUDNOST V VLAKU Starka pokuka v popolnoma zaseden kupe. Mladenič pri vratih se spričo tega potuhne ko da bi spal. Starka pa ga prime za roko in ga vpraša: »Gospodič, na kateri postaji naj vas zbudim?« Vpliv znanosti VECEtt, za. 9. 1953: Hoteli sta k svojima zaročencema, od katerih je eden v Kanadi drugi pa v Ameriki... Predlagamo, da dobijo cvek iz zemljepisa vsi tisti geografi, ki še vedno učijo, ne glede na zgoraj navedena dejstva, da leži Kanada v Ameriki! LJUDSKA PRAVICA — BORBA: 1. X 1953: V veliki dvorani železniške postaje v Sarajevu se počuti človek majhnega, saj meri približno 2000 km2.. Nasprotno — velikana bi se moral počutiti, kajti ni igrača postaviti taKo veliko dvorano, da bi v njej Imel prostora skoro ves okraj Ljubljana-okollca! SLOVENSKI POROČEVALEC, 3. 10. 1953: na Švedskem so izdelali za potrebe mornarice poseben Diesel motor, ki Ima 3.000 konjskih moči... Čeprav konjske sile najbrž po mnenju Slov. poročevalca niso primerna za potrebe mornarice, so nam zdi, da tudi konjska moči niso najbolj primerne za Slovenski pravopis . MARIBORSKI PRATfcR »Da, prav Ima Gallleo Galilei: svet se vrti!« Ne veste, kje je v Mariboru Prater? Smešno! Mariborčani smo sicer bolj skromni, pa tudi sredstev nimamo toliko kot jih je svoj čas cesarsko-kraljevl Dunaj nabral pri svojih podložnih narodih za zgraditev svojega Pratra — imamo pa zato med nami nekaj izredno sposobnih ljudi, ki znajo z malo sredstvi ustvariti skoraj isto razpoloženje oziroma kot se strokovno temu pravi ►štlmung«, kot ga pozna •lavni Prater. In kje Je sedaj ta mariborski Prater, vprašuješ, ljubeznivi bralec? No, to ni težko uganiti, kajti nedvomni znaki ne kažejo nikamor drugam kot na naš novi Branikov stadion ali vsaj nekatere njegove dele. Dokazi? Izvolite! Nedavno je gostoval pri nas cirkus. Senzacija nad senzacijami! Vesoljni Maribor je drl k predstavam in kolikor ni drl prostovoljno, so ga vabili — kaj vabili: vlekli! — ves dan gromoglasni cirkuški zvočniki, ki so po zaslugi radia nadomestili stare cirkuške lajne. In tako je neko nedeljo cirkuški »kapelnik« priključil zvočnike na radijski aparat, aparat pa naravnal na Graz — kot da bi vedel, kako se prileže nam Mariborčanom takšna praterska »štlmunga«. Naša srca so povzdigovali prijetni domači komadi, kot »Erzherzog Johann Jodler«, »Hoch vom Dachsteln« In podobni, ki so nam pričarali zopet nazaj blažene čase cesarsko-kraljevega ponemčevanja naših slovenskih krajev. In kot nameček je lahko zvedel vesoljni Maribor, da nekdo »aus Andrltz bel Graz« pozdravlja neko »Frau Kle-mentz aus Brunndorf bel Maribor« (očitna napaka, kajti za »štlmungo« bi moralo biti »Marburg«), kar je vse Studenčane posebno ganilo. Frau Kllček in frau Muršcc pa sta vzdihnili, blaženi od sreče: »Jesasjesas, hajt voas oba vlrkli šeeeeen. .!« Pa ne samo to! Ko so se rezervisti poslavljali od orožnih vaj, jih je neka) zašlo tudj v restavracijo v Ljudskem vrtu. Ko so se pozno ponoči razhajali, so inspiriranl z dobro kapljico takoj začutili pratersko »štimungo« Ljudskega vrta ter si v slovo ganljivo zakrulili najpopularnejši dunajski šlager: »Auf Wiedersehen. auf Wiedersehen . .1« Potrebujete še več dokazov za pratersko *gti" mungo« tega dela Maribora? Teniški klub Branik j« udeležencem V. odprtega teniškega turnirja in odbornikom kluba priredil v soboto zvečer prosto zabavo, kar na Igrišču v Ljudskem vrtu seveda. Tudi ob tej priliki so zvočniki bruhali v lepo jesensko noč pristno pratersko »štimungo«. Drug za drugim so se pozno v noč glasili nemški šlagerji. Daleč naokrog se je na splošno veselje od dela utrujenih ljudi glasilo z jakostjo vsaj petih »f«: »Das machen nur die Belne von Dolores ...« In lepe noge še lepše Dolores so se s tako usodno vehemenco zapletle v možgane gramofonskih muzikantov, da so med ostalimi prater-sklml ploščami zavrteli šlager o lepih nogah lepe Dolores tisto noč še kar petkrat. Le neradi so udeleženci pozno po polnoči, utrujeni od tenisa, vina, nemških šlagerjev ln pra-terske muzike odrjoveli vsak v svojo posteljo. MI pa sfe ne bi čudili, Če bi se te dni vpisali v teniški klub Branik tudi frau Kliček ln frau Mur-šec... Scarabeus VIŠEK — Ali Je bila drama, ki si jo včeraj gledala v gledališču, res tako zanimiva? — Izredno! Tako, da celo moj mož ni zaspal... Sreda, 7. oktobra 1953 .TOTI L I S r. Stran 7 OIUflSNJE GORE iz PIONIRJEVE TORBE Tokrat sem Sel najprej za spremembo nekoliko v Zasavje, kjer sem si V LITIJI ogledal veliki letalski miting, ki ga pa sploh ni bilo. To se pravi, vstopnina je že bila, le programa je bilo bolj malo, ker niso priletela tista obljubljena letala iz Ljubljane. Zato pa je zvočnik neprestano ponavljal, naj opazujemo nebo, ker se bodo napovedana letala vsak hip pojavila in 8mo mi res tako dolgo buljili v oblake, da je pričelo deževati in bi to morali Pravzaprav šteti za izum na polju umetnega dežja ter napisati velik članek za pp V KRŠKEM sem šel v »Celulozo« na sindikalni sestanek, ki so se ga polnoštevilno udeležili štirje delavci. Tl so bili posebno navdušeni, ker tudi predsednika sindikalne podružnice ni bilo. Pa tudi tajnica je bojda tako hitro odhitela domov, da se je kar kadilo za njo. Potem sem skočil še V MIRNO pogledat, če se v tamkajšnji .gostilni še vedno n« dobi ničesar za pod zob. •Veš, Jožek, če so gostje lačni, gre pijača hitreje v Promet!« ml je razlagala točajka, medtem ko Je meni tako krulilo po želodcu, da bi se še tisti medved, ki je te dni rovaril tam okoli Straže, prestrašil in zbežal v Črnomlju Imajo Dom kulture, čigar zunanjost pa ni čisto nič kulturna in je zato še najbolj podoben razvalinam Celjskega gradu, samo tisti grof še manjka, ki bi zmerjal: »Danes Dom kulture in nikoli več!« Oni dan pa sem se pridružil lovcem, ki so PO SUHI KRAJINI Preganjali divje prašiče in drugo divjad. Vendar nismo mnogo nalovili, ker ni bilo gonjačev, tako da so rekli, da bi bilo bolje, če bi bili lovci gonjači, gonjači pa lovci »Jo umhergocvflln, kaj te tak fukstajflviild vun gledate, lipste frau Kliček?« »Oba — tuns mi net spo-miuat, frau Muršec, na te zohne, ko pa mam že zo-vizo taki gic! Iloms e So kert za toti kfiiht zavolo fonvegn manevrov ... ?« »Jo, natirli, zelpstfršu n-dli, nekaj hobi kert, tes šo...« »Na, zegns azo, te pa da se a menč no dl desvegn aufregal, majnadraj! Azo, tes misns visn, te frau Hupflmaja hot ma zolba ksokt, tes te frau Zemlprezl ksokt hot, da je čula fon da frau Miglhupfa kak je dar-colala ta frau Smigoc, kak je čula dva dohtara se un-tarholtat fon di filln totn, keri so bli gane planmesik na manevri naretl .« »Jcsaskrlstastana! Is tes megli!?! Te so jih čisto planmesik vbijali! O jesas-jesasjesas!« »Na zegns, te si holt lanko furštelate, kak srn bla daršrokn! Lajdagoc je moj r olta že prekrumpat za Soldate, oba te Mici z numaro ohcen v naši gosi, fon dera ir mon je na manevri! Odulibahergotinhimi — ho-bima denkt — toti je gone totziha šo maustot. Izioe zo a pchfogl, toti mož fon da Mici, hobi gmant, ko si je že forigs joar skoro te mali prst bek odsekal...« »Jojojo, neki že ma taki peh! Glajh zo, ko pa tisti Kausov Hanzi. Ter is genau zo — gi zagrabi, kimt glajh an drek ausa .. .« »Oba redns ma net zo te-pat ajni! Kaj te ma toti inera Hanzi, ter tep, paj dera kšiht! Azo, natirli, sem cofort hlnlaufala, cu dera Mici z numere ohcen, nem-li. Pa sem ji tak hipš šo- nend langsam pajpringala, da je na totih manevrah mindestn a holbe miljon mrtvih, pa da se nena sme cufil aufregat, če bi kje zvedla, da je na manevrah auh ajna hin, keri ma za ženo ajne gevise Mici z numaro ohcen v naši gasi!« »Oba gensl Oba gens! Zo bos! Kaj pa Je te ona rekla?« »Niks hots ksokt, tes luda tes plede. Umikfoln Isl, tak se je aufreg&la, direkt v ajnmoht isi kfoln!« »Jo natirli, natirli! Saj sta sc tak more nariš rada mc-la, te evoa, te Mici no jeni mož. — Oba zakaj ste te nah vi, frau Kliček, zo zaupes?« »Frogns net zoful. frau Muršec! Samo si furšte'ajte — kak so bli toti manevri aus, ta kumt ta halodri, toti mož fon da Mici z nu-mero ohcen, gane apsalut zdravi ksund caus, ko da ibahaupt nobenih manevrov ne bi blo! Na und to zol an anštendig menš net viild zajn!« KOMUNALNI PROBLEMI — Ce ima avtobus iz Brezja majhno zamudo, pa ga čakaš pri pokopališču — koliko časa potrebuješ do Glavnega trga? — Ce dobro stopiš peš, četrt ure. Ce pa čakaš na avtobus — »Toti list« ne prevzema nobene odgovornosti zato, ker bo na ta način le menda prišla do kakšnega javnega stranišča. S štope-ricami so namreč ugotovili, da je do vseh treh obstoječih mariborskih javljal*!! lanska asociacija — Kako zveš najzanesljivejše, da bo dež? — Kadar začne škropilni avto škropiti ulice — Kako ugotoviš, kje je stanoval neki bivši načelnik komunale? — Ce slediš cesti, kjer so pločniki na novo popravljeni. — Kako Izveš, kje je na novi promenadi v parku pot za pešce? — Ce gledaš kod se vozijo kolesarji z največjo naglico — Kako in zakaj se hoče „ * preimenovati Koroška če- ,SaJ res ali b„ kaJ r- Preimenovati se hoče n“ razpravi proti Stefanu v Klošmerlsko četrt, to pa in Avšiču?« Osnutek za reklamo: »Večer v vsako hišol' nih stranišč enako — predaleč. — Zakaj Studenci in Pobrežje Koroški četrti ne zavidata novega naziva? — Ker je tam še dovolj plotov za dnevno uporabo, ponoči pa so tako tudi v centru javna straniSča zaprta. — Katera komisija Je v Mariboru popolnoma nepotrebna? — Komisija za varstvo spomenikov — ker v Mariboru spomenikov sploh ni! SLEPIC — Povej mt, čemu pravzaprav pravite vašemu glavnemu »slepič«? — Cisto enostavno: Popolnoma nepotreben je in vedno nadražen... NOVI CASI — No, Stefan, ali so se tvoji voli sedaj že privadili avtomobilom in se jih več ne bojijo? — Avtomobilom so se že privadili — pač pa se sedaj bojijo konjev... O TOPLOTI »Jožek, ali veš, kakšne Ustnosti ima toplota?« »Seveda. Toplota telesa hrči in jih razteza.« »Dobro. AH mi lahko poveš kakšen primer?« »Kadar je vroče; tehta «truca kruha prt mursko-*oboških pekih cel kilogram, kadar je mrzlo, pa Ramo devetdeset dekagramov.« Podobnost • katerokoli sobno ambulanto Je zlobno natolcevanje! LEPA PIŠE JUL.. Draga Juca! Ko sem se tokrat potepala tam okoli Ajdovščine, sem mimogrede zašla še v Sturje, kjer sem v neki štacuni kupila kilogram rožičeve moke. Lahko si misliš, kako sem bila vesela, ko sem v moki našla med drugim tudi riž, koruzo in nekaj dobro ohranjenih mušjih mumij, saj sem z ozirom na dejstvo, da je riž pri nas še vedno precej drag in da so muhe v tem letnem času že precejšnja redkost, napravila sijajno kupčijo V Otaležu sem bila priča, kako so možje v zadružni upravi sklenili, da bodo žrtvovali nekaj jurčkov za dvig kulturnopro-svetnega dela v njihovi vasi. Rečeno, storjeno! Vzeli so denar in kupili zanj tep radijski sprejemnik, ki so ga postavili na polico v svoji oštariji, kjer sedaj tako razgraja, da ga prav dobro slišijo tudi kulturni delavci v zadružnem domu. Tako so ubili dve muhi na en mah. Radio privablja v gostilno vedno več gostov, tistim v zadružnem domu pa najbrž tudi ni dolgčas, ker se lahko zabavajo z mislijo, kako lepo bi bilo, če bi imeli radio-aparat v svojem rdečem kotičku. V Jelšanah sem obiskala osnovno šolo, vendar imajo v prvem razredu takšen prepih, da me je z raznimi zvezki in knjigami vred kar v Novo Gorico odpihnil. Iz Nove Gorice sem se potem peljala z avtobusom v Solkan in sem za vožnjo plačala 35 dinarjev. Ko pa sem se ob dveh popoldne vračala, sem plačala za vozovnico samo 20 dinarjev. Veš, Juca, sedaj me pa zares zanima, če vozi avtobus iz Solkana do Nove Gorice po kakšni bližnjici, ker je vožnja v tej smeri toliko cenejša. Tvoja Pepca ENA O KRALJU MATJAŽU IN BLEJSKEM GOSTINSTVU »Ti, Pepček, čemu je kralju Matjažu zrastla tako dolga brada?« »Najbrž zato, ker ne obvlada nobenega tujega jezika, pa je moral v hotelu »Jelovica« na Bledu tako dolgo čakati na postrežbo, da se še obriti ni utegnil.« KOLIKO JE URA? Prileten možakar hiti po pločniku, ko ga nekdo vpraša: »Koliko je ura?« »Manjka pet minut.« »Pet minut do . .?♦ »Ne vem, sem zgubil mali kazalec.« LEVI DIREKT Zagrebški boksarski sodniki so v sporu z novinarji resno predlagali, da bi boksarski dvoboj Lokomotiva—Slaven sodili novinarji Vroče palermsko sonce Je blagodejno pošiljalo svoje žarke na odbojkarska igrišča, kjer je ravnokar zmagala ženska vrsta mariborskega kluba. Vrsti se približa Tunižan in jo povabi, da bi pozimi sodelovala na tekmah v Tunisu. »Želel pa bi tudi, da bi sodelovala neka dobra moška vrsta iz vašega kraja!« pravi Tunižan »Naš kraj — to smo mil« so pomislile Mariborčanke. »Mi pa nimamo moške vrste!« so nadalje pomislile zmagovalke. »Kaj pa klub, ki vam Jo posodil vašo najboljšo Igralko?« »No, že, veste, toda ti mariborski moški so vsi razen enega manjše rasti in za izvozno reklamo neprimerni!« »Katero mesto pa zavzemalo v Sloveniji?« •Se ni končano prvenstvo!« »No, pa trenutno ...« »Tabele pravijo, da so prvi, toda ml časopisom ne verlamemo!« »No, koga pa predlagate?. »Predlagamo moštvo X, ki je sicer drugo v Slove-jl, toda fantje so simpatični, postavni in, kar je glavno: niso iz našega kraja!« Palermsko sonce se Je skrilo za oblak. Tunižan je odšel in med potjo premišljeval o Sloveniji in njenih čudnih prebivalcih. VSI SMO MORILCI Na svetu je vse minljivo Minljiv je tudi upravni odbor Nogometne zveze Jugoslavije. Hiba smrdi pri glavi! pravi stari pregovor, ki pa uoKsar škrat!« (sodniku - novinarju): »Opruo.ne, tiskarski tudi včasih smrdi, ker nima popolnoma prav. Zgodi se namreč lahko, da riba smrdi tudi pri nogah odnosno pri repu, ker nima nog. Tako je na primer z našim nogometom, ki bi ga v zadnjem času lahko imenovali »primer Veselinovič«. Začelo pa se Je — po mojem mnenju — pri repu In ne pri glavi. Veselinovič Igra najprej pri Vojvodini. Ta ga boža s čokolado. Ne mine dolgo časa in Partizan mu pokaže banano. Veselinoviču se pocedijo sline in podpiše pristopnico za Partizan. Toda Vojvodina ni tako neumna, kot si Partizan misli, in pokaže Veselinoviču dve banani. Veselinovič prekliče pristopnico za Partizan in ostane pri Vojvodini. Toda vsak dober državljan gre služit vojsko, tudi v Ivanjico. Veselinovič — kot dober državljan — si misli, da bi domovini mnogo bolj koristil, če bi služil vojsko v Beogradu. Upr»va NAROBE SPRINT na turnirju kandidatov za svetovno Šahovsko prvenstvo Gligorič Je odlično začel... toda . Partizana je tudi tega mnenja in ga začne žgečkati s to idejo pod pazduho. Veselinoviču to žgečkanje dobro dene in 15. aprila 1952 (zgodovinski dan!) podpiše pristopnico za Partizan. Toda Vojvodina je opazila to žgečkanje pod pazduho in je poslala Veselinoviču diplomatsko misijo, ki mu je z dokumentom dokazala, da ga bodo oni premestili v Novi Sad. Toda Veselinoviču je bilo žgečkanje Vojvodine premalo in Je 14. maja 1952 (tudi zgodovinski dan!) podpisal Partizanu Izjavo, da ne priznava nobene svoje dosedanje Izjave (ni hotel direktno reči, da je dajal svoje dosedanje izjave v hipnotičnem stanju) in da želi registracijo za Partizan. Taki so bili vzgojni prijemi klubov pri Veselinoviču. In takih Veselinovl-člčev je še mnogo. Z žgeč-kanjem, čokolado ln bananami kvarimo želodce naših športnikov. Na ta način začenja riba smrdeti pri repu. Ker pa ni hotela glava očistiti repa, je začela smrdeti še sama. Predlagam, da hi na prihodnji skupščini Nogometne zveze Jugoslavije prikazali pod prvo točko dnevnega reda film: Vsi smo morilci! SLOVES Nekdo me je vprašal, kaj si vendar morajo Srbi In Hrvati misliti o našem slovenskem nogometu, ki doživlja same poraze. Najboljši odgovor na to vprašanje nam je dal zadnji »Polet«, ki pravi, da je Korotan sicer prejel v Splitu proti »Splitu« šest golov, da pa ni razočaral Splitčanov. LOKALNI PARTIKULARIZEM Športne rubrike naših dveh vodilnih časopisov so večkrat preveč, lokalno par-tikularistične. V soboto se je v Zagrebu vršila meddržavna odbojkarska tekma Francija — Jugoslavija. V nedeljo sem kupil oba časopisa — ne duha ne sluha o tej tekmi. V ponedeljek sem zopet kupil oba časopisa — le malo duha o tekmah Jesenice — Slovan, Kovinar — Aluminij itd., o tekmi Francija — Jugoslavija pa nikakega sluha, sluha. Vprašal sem nekega novinarja za razlago. Odgovoril mi je, da so razlogi popolnoma ekonomske narave. V nedeljo niso objavili rezultata, da bi ljudje kupili časopise še v ponedeljek. V ponedeljek pa je rezultat itak bil objavljen v »Poletu« ln bi bilo škoda zapravljati prostor v teh dveh naših vodilnih časopisih. i TUDI PREDLOG Mariborska nogometna podzveza rešuje v zadnjem času hud problem, kakšno ligo naj bi uvedla za mariborskega Železničarja, za katerega je kvaliteta slovenske lige previsoka. Padel je predlog, da bi ga dali v posebno nogometno ligo, v kateri naj bi tekmovali odbojkarski, teniški, atletski in drugi nenogometnl klubi. ' NE VIDI DVOJNO Obilna večerja, odlična vina, krasna glasba — in povabljenec se ves preda želodčnim užitkom. V url, dveh spije dve buteljki vina In več čaš šampanjca, toda nihče od ostalih povabljencev ne pokaže, da je zapazil njegovo okaje-nost. Potem je večerje konec. Naš povabljenec se še vedno dobro obvladuje. Ko naposled vsi odidejo v salon in gostiteljica ponosno pokaže svoja dvojčka, povabljenec vzklikne: »Kakšen lep otrok!« DVE S TENIŠKEGA TURNIRJA Sloviti mariborski Športnik in teniški Igralec Tedy Voglar je ob koncu dvoboja Hamersley : Petrovič v Mariboru prijel zmagovalca pod roko in dejal: »Pridi, Andre, se bova slikala!« In pritisnili so Ju n* film. Med gledalci pa se J« nekdo oglasil: »Tedy! Da ne boš pravi«, da si ga tl premagal!« * Američanka Wozachova Je Igrala svojo partijo * go. Schuh-Trolauf. Igra J® bila lepa. Med Igro pristopi k moji sosedi nekdo In J‘ — zaverovani v Igro —* reče: »Lepa Igra, kajne?« Ta pa odvrne: »Kaj igra! Frizura, frizura, ta je nekaj vredna!« HRIBOVSKA Cez Komno se vlečejo oblaki, kmalu potem začne deževati. Vodič predlaga* da bi stopili kam v zavetje, toda prva »turistka« noče slišati o tem: — Jaz Imam, veste, ny-lon pelerino, pa ml ta dez ne more prav rilč..: Oglasi se druga: — Tudi meni ne more nič, imam tudi jaz pelerino, le da Je moja 1* Per" Iona! Vodič molči, dokler ne pridejo do prve kolibe. Tam pa potegne s strehe kos strešne lepenke ln pravi: — Pri nas, veste, pa nosimo sedaj samo še — ter-Ion! NADEBUDNI OCE Pepe Je šele nekaj minut oče krepkega fanta-Naenkrat nekdo pozvoni Pepe pogleda skozi okno in zagleda spodaj pismonošo, lei kriči! »Prinašam pismo za Pepeta ...« Novopečeni oče ga ponosno prekine: »Toda za katerega: oče- . ta ali sina?« Zaleick e za i»vo metio y drž«vi V nedeljo, II. oktobra 1953 ob 10. url bo na košarkarskem Igrišču v Ljudskem vrtu v Mariboru prva finalna tekma državnega prvenstva v odbojki za ženske PARTIZAN :BR ANIK (Beograd) (Maribor) Zenska ekipa Partizana je lanskoletni prvak, ženska ekipa Branika pa se letos bori za prvo mesto. (rrfnja Norinartko drnStro Slovenil«, porerfeoHlro Matibor - Ureja uredniški odbor, odfOTornl urednik Drann Flisar - Letna naroinina 400 dlnarJerpolletnažOO, 1011 din - Uredniitve in upra»ai MarlW Kopališka 1 ~ Telefon 28-7* - Cek ra8 NB 6401 T-IM - Poltni predal M - Rokopisov ln risb a* rraSamo - Tisk Mariborska tiskar**