ZGODOVINARJI PRI ZZB NOV V OBČINAH
Oživljeni papirji iz zaprašenih arhivov
V Ijubljanskih občinah, razen za Bežigradom, imajo zaposlene zgodovinarje, pri družbenopolitičnih orga-nizacijah ali upravnih organih. Na podlagi njihovih poročil je sestavljena informacija o njihovem doseda-njem delu in srednjeročnem planu. Iz te informacije povzemamo bistvene stvari, skupna izhodišča in predvsem področja dejavnosti, ki so značilna za našo občino.
' Temeljna delovna usmeri-tev vseh navedenih strokov-nih sodelavcev je: evidentira-nje, zbiranje in urejanje po-datkov in dokumentarnega gradiva, njihova kritična ob-delava, raziskovnaje in publi-ciranje rezultatov dela, stro-kovna pomdč pri pripravah krajevnih kronik in drugih zgodovinskih delih, ki jih pri-pravljajo po svojih programih organizacije ZZB NOV in medvojni aktiv OF. Ta usme-ritev zajema predvsem čas NOV v Ljubljani oziroma na območju ljubljanskih občin, Osvobodilno fronto v najšir-šem obsegu skupaj z njenimi množičnimi organizacijami, NOV in POS ter posebej KPS, le v Mostah in pri MS ZSSS Ljubljana, kjer je tudi zapo-slen zgodovinar, pa tudi de-lavsko gibanje in KPS v času pred 1941 in sindikat še po letu 1945.
Z zbranimi podatki in gra-divom bodo omogočili pripra-vo del, na osnovi katerih bo mogoče napraviti sintezo Ljubljane v NOV. V Centru imajo v načrtu monografijo o NOB (do 1991), ki naj bi zajela družbeno in politično ter go-spodarsko podobo pred 1941, organizacijo in delovanje OF in njenih množičnih organiza-cij, v Mostah pnpravljajo zborruk o predvojnem revolu-cionarnem delavskem giba-nju in narodno-osvobodilnem boju, v Šiški rekonstrukcijo organizacije OF in njenih množičnih organizacij in KPS v rajonih Šiška, Medvode in Smlednik, pripravljajo razi-skavo ntladinskega gibanja na območju sedanje občine ter krajevne kronike Dravelj, Zgornje in Spodnje Šiške, na Viču pa zaradi velikega občin-skega območja in neenovite-ga razvoja pripravljajo vrsto
krajevnih kronik, ki bodo za-jele vse občinsko območje zlasti s prikazom revoluci-onarnega delavskega gibanja in NOV.
Potrebni bodo organizacij-ski napori, da bi omogočili pripravo in publiciranje posa-meznih segmentov zgodovin-skega razvoja NOV v Ljublja-ni sintetično ali ločeno za po-samezne dele Ljubljane, a vendar na istem mestu in so-časno. To delo pa bo potrebno tudi uglasiti z ljubljanskimi programi Inštituta za zgodo-vino delavskega gibar\ja in drugimi raziskovalci, ki se uk-varjajo z medvojno zgodovino Ljubljane.
Ob tem ponovno odpiramo vprašanje »ljubljanskega zbornika«, ki naj bi ga izdajal Mestni muzej Ljubljana sam in ali skupaj z Zgodovinskim arhivom Ljubljana. V njem naj bi dobila dela s področja novejše ljubljanske zgodovi-ne poudarjeno mesto. Z njim bi ob aktiviraiiju raznih razi-skovalcev močno pospešili ra-ziskavo ljub^janske zgodo-vine.
V občini Center so pregle-dali arhivsko gradivo v petih arhivih, skupaj s Šiško izdela-li bibliografijo člankov o Ljubljani mcd NOB, ki so izhajali v lotili 1945 do 1980 lor zbraJi in zapisali večje število ustnih virov. V celoti je izpi-skov, fotokopij in zapiskov približno 12.000 listov. Na podlagi tega gradiva je obde-lana večina matičnih odbo-rov, ki so bili značilnost cen-tra Ljubljane in zbrani osnov-ni podatki za organizacijo KPS, OF in množičnih orga-nizacij, kar znaša približno 220 strani tipkanega teksta. Objavljenih je tudi preko 35 člankov.
Lojz Tršan