Slev. 583. V Ljubljani, v soboto dne 17. maja 1913. Let0 IH. UREDNIŠTVO ZAR.1E je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. h (tiskarna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do ti. poj otdne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ; : sprejemajo : : : NAROČNINA : eelolelna no pošti ali s pošiljanjem ra dom za Avstro-Opisl o in Bosno K ‘21‘60, polletna K 10‘80, četrtletna K o'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 20'40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : ; Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •• •’ •* ob pol 11. dopoldne. •. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II. jD nraduje za stranke od 8. do j2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upavništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. —— Socialisti in zunanja politika. ZA ODPUST REZERVISTOV! Interpelacija poslancev Adlerja, Pernerstor-ferja, Seitza in tovarišev. Pol leta že tiči na tisoče in tisoče naših rezervistov in nadomestnih rezervistov na južni meji države. Odtrgani od žene in otrok, od dela in od zaslužka, natlačeni v slabih sta-novališčih, nezadostno oblečeni in hranjeni prenašajo mesece in mesece trpljenje vojne službe v mirnem času, doma pa žive njih družine v črnih skrbeh in v strahotnem pomanjkanju. Tu ni mesto, da bi se prerekali o politiki, ki je zavoljo ljudstvu povsem tujega cilja poslala na tisoče ljudi tako težko nadlogo. Ampak če je doslej »opravičeval« pridržavanje rezervistov in nadomestnih rezervistov političen — dasi slabo izbran in nepopularen — smoter, zdaj je odpadel tudi ta. V tem hipu je najnujnejša zahteva vseh narodov v tej državi, da se rezervisti in nadomestni rezervisti brez odloga in brez izjeme odpuste in vrnejo družinam in poklicoin. Pridržanje le enega moža čez čas zakonito določene službene dolžnosti se danes ne da več opravičiti. Vsak dan odlašanja je težka obremenitev državne blagajne. Vsak dan odlašanja je podaljšanje gorja rezervistov samih ter bede njihovih žena in otrok v domovini. Vsak dan odlašanja pomnožuje nevarnost, da na stotine ljudi ne najde povratka k svojemu poklicu, da bodo trajno oškodovani v svojem pridobivanju in da propadejo v »lumpenproletariat«. Od celokupne vlade terjamo zatorej odgovor na vprašanje: Ali hoče vlada zastaviti ves svoj ustavno zajamčeni vpliv, da se na izredno službovanje vpoklicani rezervisti in nadomestni rezervisti, vsi brez izjeme, takoj in brez odlašanja odpuste? ZA POMILOŠČENJE OBSOJENIH REZERVISTOV. Interpelacija poslancev Pernerstorferja, Seitza, Adlerja in Klemensiewicza. Nemalo na izredno aktivno službovanje pozvanih rezervistov in nadomestnih rezervistov je bilo postavljenih pred vojaško sodišče in obsojenih na ostre kazni. V pretežni večini slučajev ne gre za težke zločine. Ponajveč so bili le neznatni prestopki zoper subordinacij-sko dolžnost, ki so jih vojaška sodišča tako ostro sodila. Znan je n. pr. slučaj, ko je bilo nekaj rezervistov zaradi zločina upora obsojenih na smrt in potem »pomiloščenih« na dve- do sedemletno ječo. Ves dogodek pa je očividen gostilniški pretep pod vplivom alkohola, ki bi ga civilna sodišča v najhujšem slučaju kaznovala z zaporom nekaj dni. Vojaško sodišče pa je smatralo pretep za kapitalen zločin, ker je eden udeležencev kot četovodja bil predstojnik drugih pretepačev-rezervistov. Kdo bi se ne čudil, da se je toliko rezervistov in nadomestnih rezervistov zapletlo v mreže vojaškega kazenskega zakona. Mnogo pozvancev je bilo že precej v letih. Človeku tridesetih ali dvaintridesetih letih je sanm na sebi težko prenašati strogo disciplino, ki ,io Svetovna vojna, akcijska družba. Prospekt. Sporoča Kurt E i s n e r. Z imenom »Mednarodna družba za pospeševanje domorodnega mišljenja« (naslov za brzojavke: Svetovna vojna, akcijska družba) se je osnovala akcijska družba z glavnim sedežem v Berlinu in s podružnicami v Parizu, Londonu. Novem .lorkti, Peterburgu, Rimu, Dunaju. Belgradu, Cetinju, Tokiju in Pekingu, z osnovno glavnico ene miljarde mark. Akcije bodo izdane po kurzu 337‘/n- Družba se je porodila iz nujne patriotične potrebe in zagotavlja najsijajnejšo, absolutno varno rentabiliteto vseh industrijskih in finanč- • nih podjetij. . Nasproti vedno naraščajoči nevarnosti, ki zanikuje vse najboljše nacionalne sile, in nasproti izsesevalnim silam upora in mednarodnemu brezdomovinstvu, kakršno predstavlja po vseh državah socialna demokracija, jo propagira v parlamentu in časepisju in je za njeno pospeševanje ustanovila celo fakozvani majski praznik, postane najresnejša dolžnost vsakega patriota, naj govori katerisibodi jezik, za varstvo lastnega ognjišča, družine, nravnosti, lastnine. monarhističnih, resp. republikanskih poglavarjev. kakor tudi za vero vseh konfesij ojačiti domorodno mišljenje vsepovsod in ie razviti do najvišje stopnje. Domorodno mišljenje se pokazuje v sredstvih. katera se uporabljajo za oboroževanje na suhem, na vodi in v zraku, in v višini cen. ki jih ljudstva in njihovi parlamenti in vlade požrtvovalno nakazujejo industriji, prešinjeni s pristnim nacionalnim duhom. V zadnjem času je narasla predrznost brezdomovinskih mednarodnih apostolov za svetovni mir tako močno, da zmerjajo celo naiod- enoindvajsefletni in štiriindvajsetletni fantje lehko prenašajo. Tem težje, ako je bil tako nenadno iztrgan iz poklica, ako ve. da tarejo ženo in otroke doma skrbi in beda, ako ni preskrbljen s pristrešjem, s hrano in ne zavarovan proti mrazu, ako mu je naloženo delo, mnogo težje od normalne vojaške službe v mirnih časih, ako mora on vse to prenašati za nedoločen čas. brez upanja na odrešenje, ne da bi popularen, tudi njemu razumljiv cilj objasnil njegove osebne žrtve. Ni se čuditi, da se je mnogih rezervistov in nadomestnih rezervistov na južni in na severni meji lotila nejevolja, razdraženost, ogorčenje in obup, ki so se od časa do časa izprožila v prestopkih zoper vojaško disciplino. Silna krivica bi bila, kaznovati take iz okol-ščin razumljive prestopke s strašno strogostjo vojaškega zakonika, uničiti na tucate eksistenc in pahniti s krivci v pogubo tudi nedolžne družine. Ljudstvu bi bila taka strogost tem manj razumljiva, ker nima zaupanja v vojaško ju-stico, dokler velja zastareli vojaški kazenski zakon in tajno kazensko postopanje. Morda so vojaške oblasti mislile, da je strogost neobhodna, dokler je visela nad nami vojna nevarnost; tega razloga danes ni. Ni ga danes več voiaškega interesa, da bi se za zgrešeno politiko vladajočih mogotcev pokorilo nekaj revežev v ječi. Vojna nevarnost je prešla in zato je pravična zahteva, da se odvzamejo muke tudi tistim, ki jih je zgolj vojna nevarnost postavila v duševno razpoloženje, v katerem slučaj lehko palme najboljšega človeka v ječo. Ljudstvo, ki je v poslednjih mesecih toliko žrtvovalo. zahteva vsaj dobro voljo, da se ublaži trpljenje tam. kjer sc ublažiti da. Oprostitev najnesrečnejših žrtev mobilizacije je danes predvsem v interesu armade same. V svesti smo si, da govorimo v imenu vsega ljudstva brez razlike razreda in narodnosti, ako vprašamo vlado: Ali hoče vlada zastaviti ves svoj vpliv za pomiloščenje vseh rezervistov in nadomestnih rezervistov, kateri so na svojem izrednem aktivnem službovanju pregrešili kazniva dejanja? ZA OBNOVITEV TRGOVINSKIH POGODB Z BALKANSKIMI DRŽAVAMI. Interpolacija poslancev Skareta, Schiegla, Dotscha. Doinesa. Glockla in tovarišev. Obnovitev naših trgovinskih pogodb z balkanskimi državami je gospodarska in politična potreba. Gospodarska potreba, zakaj ozemlje evropske Turčje je, v katerem je bilo doslej naše blago oteženo z nizkimi turškimi vrednostnimi carinami, pripade Srbiji, Bolgarski in Grški. Naš izvoz je s tem hudo udarjen. Na tisoče delavcev bo ob delo. ako se nam ne posreči. da dosežemo za naš izvoz v povečane balkanske države ugodnejše pogoje. Politična potreba: zakaj kakor je bila naša zavožena trgovinska politika nasproti Balkanu eden glavnih vzrokov sovraštva balkanskih narodov zoper Avstrijo, prav tako je le taka gospodarska politika, ki pospešuje zameno blaga z balkanskimi narodi in ki napravlja Avstrijo za dobrodošlo odjemalko srbskih in bolgarskih kmetov, v stanu, da ustvari zopet prijateljske odnošaje z balkanskimi narodi. ličnejše firme in le za to. ker se poslužujejo potrebe, ki jo sama po sebi umevna dolžnost domorodne vdanosti neizprosno narekuje za pospeševanje oboroževalne industrije. Na kriva pota speljano javno mnenje skuša okievetati to naravno mednarodno varstvo nacionalnega dela kot korupcijo, izdajstvo domovine, ščuva-nje ljudstev, oderuštvo in morilno kupčijo in priznati moramo, da je to nepatriotično, ampak iz močnih pljuč prihajajoče vpitje napravilo vtisk in da postanejo parlamenti nezanesljivi proti poslušnemu dovoljevanju oboroževalnih predlog, ki jih predlagajo patriotične vlade. Vsled teh okolščin, ki močno užaloste srce vsakega domorodca in ki razgrejejo jezo vsakega pravega Nemca (Francoza. Angleža, Avstrijca. Rusa. Japonca. Črnogorca itd.) do vrelišča, sc mora — v interesu industrije — tako krivo razumevana propaganda odločiti od posameznih podjetij in odkazati posebnemu podjetju in še mora v njem osredotočiti. Ta namen izpolnjuje »Mednarodna družba za pospeševanje domorodnega mišljenja«. V zvezi je z vsemi večjimi podjetji oboroževalnih strok vsega sveta, od katerih dobiva po pogodbi za vsako nakazano dobavo deset procentov vrednosti; njena edina naloga je, da energično pospešuje z vsemi sredstvi in v vsakem oziru po domorodnem mišljenju patriotični značaj ljudstev in oboroževalno industrijo. »Mednarodna družba za pospeševanje domorodnega mišljenja« organizira v ta namen na najširši podlagi javno mnenje, politiko, zgodovino: L S primernim obdelovanjem časopisja. Naša prav posebna naloga ie, da opisujemo v časopisju vsake dežele vojno razpoloženje, šovinizem. nacionalistične predrznosti vseh drugih dežel kar naibolj pestro in živo. Da bodo ti proizvodi po časopisju tudi literarno dovršeni in uspešni, dovoljujemo najvišje honorarje za dobre proizvode te vrste. Ako se enkrat zgrade nameravane železnice, ako bodo enkrat položene tračnice od jadranske obale proti vzhodu, potem bo naša trgovinsko politična postojanka na Balkanu mnogo šibkejša nego je danes. Preko Drača in Valoue bo prodiralo italijansko blago na Srbsko in na Bolgarsko. Delalo nam bo tam nevarno konkurenco, zakaj italijanska industrijska središča so ločena od albanske obale le po ozkem morju, dočim visi na našem blagu to-vornina po dolgi suhi poti s Češkega. Moravskega, Dunaja v Trst. Nadalje pa Srbija in Bolgarija ne bosta več potrebovali avstrijskega trga za svoje poljedelske in živinorejske pridelke, ko jim te železnice odpro pot na svetovni trg. Daleč manj nego sedaj bodo pri volji kupiti ugodnosti za svoje poljedelstvo in živinorejo z dovolitvijo ugodnosti za našo industrijo. Naša gospodarsko politična bodočnost na Balkanu je torej v veliki nevarnosti, ako ne izkoristimo sedanjega trenotka in si s čim ugodnejšimi trgovinskimi pogodbami s Srbijo, Bolgarijo in Grško ne utrdimo svoje gospodarske postojanke na Balkanu. Dobre trgovinske pogodbe so dosegljive. Če se le odstranijo zapreke, ki so jim bile doslej na poti, če se dovoli prost uvoz žive živine in mesa, in sicer za neomejene množine. Ce so že doslej agrarne uvozne prepovedi dovolj tlačile naše narodno gospodarstvo, postaja sedaj to breme neznosno, zakaj balkanski trg je za nas izgubljen za vse večne čase. ako ne iztegnemo svoje roke v sedanjem trenotku. Splošnosti nevarna zapreka agrarne uvozne prepovedi za živino in za meso mora končno pasti! Zato ne gre. da se vodijo trgovinska pogajanja z balkanskimi deželami skrivaj in da izve ljudstvo nemara šele čez mesece, da je bila zadnja ugodna naša ura zamujena, ker agrarci ne trpe uvoza žive živine in mesa. Ljudstvo noče. da bi bilo zopet postavljeno pred gotovo dejstvo. V javni luči se mora odločiti, ako si hočemo z odprtjem mej za meso in za živino ohraniti balkanski trg ali ne. Zato Vas vprašamo, gospod minister: Ali namerava vlada obnoviti trgovinske pogodbe s Srbijo, Bolgarijo in Grško? Ali hoče informirati poslansko zbornico o stanju pogajanj? Ali hoče pomiriti javnost s tem, da dovoli uvoz žive živine in mesa, in sicer v neomejeni rnnežini in da omogoči sklenitev pogodb, ki ustrezajo potrebam avstrijske industrije in avstrijskega prebivalstva? Šolska oskrba učencev. Trst, 15. maja 1913. Zahteva po izboljšanju ljudskega šolstva je splošna. Kamorkoli sc ozremo, opazimo, da je za elementarno izobrazbo mnogo premalo poskrbljeno. V Avstriji smo toliko na slabšem, v kolikor imamo preveč reakcionarnih strank, ki imajo interes zanemarjati ljudsko šolstvo, in v kolikor imamo nacionalističnih večin v občinah in deželah, ki odrekajo Ijudskošolsko izobrazbo v materinem jeziku otrokom narodnih manjšin. Tržaška italijanska nacionalistična večina v občinskem zastopu ni edina, ki odreka majšini ljudske šole. Odreka jih v Trstu Sloven- 2. S pospeševanjem nacionalnih jubilejev, z znanstvenimi brošurami in knigami o zgodovinskih slavnih činih z junaških časov, z ustanovitvijo vojnih spomenikov, z izpodbudo za nacionalne slike in poezije, patriotične ljudske igre in učinkovite predstave v kinematografih. 3. Z nacionalno vzgojo in izpodbudo državnikov, diplomatov, visokih uradnikov, parlamentarcev. eventualno tudi z diskretnim poravnanjem dolgov in s priznanjem pravice do dobička. 4. S poročevalsko službo, primerno potrebam poduradnikov, ki bo sk/bna, hitra in obsežna o vseh iznajdbah, nanašajočih se na oboroževanje, o cenah, dobavaiiju, v kolikor prihajajo v poStev podjetja, ali našim nacionalnim stremljenjem nasprotujoče vlade ali njeni posamezni zastopniki, ki niso člani naše družbe. 5. Z nacionalnim pospeševanjem razpoloženja v širokih ljudskih plasteh. Zlasti se priporoča nastavljanje mnogoštevilne čete agentov. ki znajo po gostilnah zbuiati nacionalno častihlepnost, in sicer s tem. da psujejo nemarne, bojazljive, umazane, bahave, ropaželjne Nemce. Francoze, Angleže itd., katerih nesramnosti ni mogoče več prenašati in ki obenem zagotavljajo, da ie naš smodnik suh in naš meč nabrušen. vkljub brezdomovinskim rdečim bratcem, ki hočejo spustiti sovražnika v deželo, ki bi radi odvzeli domovini odporno silo (generalna stavka) in da sc bomo kmalu udarili in da se moramo. fi. S preskrbo resničnega agitacijskega materiala: aranžiranjc nacionalnih sporov (z alkoholom in brez njega), prestopanje in preletavanje mej, kršitev nacionalne časti (razgaljenje. kršitve.' ropanje pristašev vseh narodnosti v tujini) do pretepanja in streljanja oseb, zavarovanih po mednarodnem pravu, kakor konzulov, poslanikov, atašejev, in do organizacije vojn z nabiranjem zato sposobnih in primernih manjših ljudskih skupin, ki lehko do- cem enako, kakor bi jih odrekala katerisibodi drugi manjšini, ki bi nastopala, kakor nastopa slovenska. Saj jih ta velika italijanska nacionalistična stranka ne da zadostno število niti svojemu italijanskemu prebivalstvu, za katerega prosi v mnogih slučajih in iz mnogih razlogov miloščino pri italijanski šolski družbi »Lega Nazionale.« Zahteva po ljudskih šolah ne bi smela biti odločena od zahteve po šolski oskrbi učencev In. dejstvo, da sprejema tržaška občina miloščino od »Lege Nazionale«, imamo pripisati tudi temu. da daje ta družba učencem svojih šol tudi ono oskrbo, ki jo učenci nimajo v občinskih šolah, vsled č<;sar je v te šole lažje loviti otroke slovenskih staršev in pripravljati te in italijanske učence za italijansko nacionalistično propagando. Tržaška občina skrbi Vse premalo za šolsko oskrbo učencev. V pretepenem letu je bilo okolo 4000 staršev, ki so fosili občino za svoje otroke šolsko oskrbo. Podeljena pa je bila ta oskrba le nekai nad 1000 učencem. 4000 je bilo torej staršev, ki so čutili nujno potrebo, da so se obrnili za svoje otroke do občine. Koliko bi jih bilo, da bi se bili obrnili do občine premnogi revni okoličanski slovenski starši in vsi oni mestni starši, ki bi se do občine gotovo obrnili, ako bi bili imeli le količkaj upanja, da bo ugodila njihovi prošnji. Preskrba učencev od strani občine z vsemi učnimi sredstvi, s hrano in obleko, je nekaj izredno važnega. Koliko učencev ne more priti do dobrega izj>ričevala, ker jim starši ne morejo kupiti vseh potrebnih učil. Koliko je staršev, ki so od revščine prisiljeni pošiljati svoje otroke že v mladih letih na delo, ker jim ne morejo dati dovolj hrane in obleke. Koliko je učencev, ki dezertirajo iz šole rajši, nego da bi s praznim želodcem prisostvovali šolskemu pouku. In koliko jih je končno takih, ki prisostvujejo šolskemu pouku, pa ne morejo nikamor naprej, zaostajajo vedno za drugimi, ker jim mladi možgani vsled stradanja opešajo in ker mislijo v šoli bolj na košček kruha, na toplo jed, po kateri čutijo nujno potrebo, kakor na nalogo, ki jo dobe od učitelja, ali sploh na to. kar jim učitelj govori. Ni čuda, ako imamo danes veliko šolskih analfabetov, t. j. veliko otrok, ki ostanejo analfabeti kljub dejstvu, da so obiskovali šolo. In ker dobi otrok slabo izpričevalo. se množe staršem globe, ki jih morajo plačevati. Mati sama nima srca. da bi pošiljala otroka lačnega v šolo, pa ga pošlje raje na ulico pobirati razne odpadke, da si z izkupičkom kupi košček kruha. Po zimi so pa šole splošno prazne, ker nimajo revni otroci dovolj obleke in obuvala, pa jih starši drže raic doma. kakor da bi jih silili na pol nage in lačne v šolo Vsi zakoni in vse kazni in globe ne morejo odpraviti tejra žalostnega položaja. Vse bi se pa gotovo odpravilo, ako bi sedeli v občinskem svetu v večini možje, ki bi spoznali, da se da s šolsko oskrbo učencev napraviti veliko več dobrega kakor z vsemi zakoni, ki so bili sklenjeni v gorkih izbah daleč, daleč od spoznania ljudskih potreb in razumevanju splošnih koristi. Ako bi občina skrbela, da bi bili oskrbljeni s hrano, obleko in vsemi učnimi sredstvi in otroci revnih staršev, bi bili prisiljeni tudi šoli najbolj sovražni elementi pošiljati otroke v šolo. Saj bi jim bile olajšane najhujše skrbi in bolje bi bilo za otroke. Zato bo pač nujno po- stavijo možnost svetovne vojne v naikrajšem času. NB. Pripominjamo, da bomo tej panogi našega delovanja posvečali prav posebno pozornost in se ne bomo strašili v tem oziru nobenih stroškov in nobenega truda, ker smo uver-jeni. da bo ravno ta trud v prid našim častitim akcionarjem. Le trajne pi ctnje s svetovno vojno lehko ohranjajo dovoljevalno vnemo parlamentov živo in svežo in konjunkturo industrije na višku; prav tako kakor postajajo od časa do Časa vojne potrebne, po eni strani zato, da utemelje resnost nevarnosti in po drugi strani zato. da se prepreči z velikim uničevanjem vojnega materiala v vojni nevarnost nad-produkcije in zastanek v oddaji. 7. S spisovanjem oboroževalnih predlog, spomenic, utemeljevanj. H. S preprečenjem vseh gmotnih izdatkov za prokletstva vredno mirovno propagando; tako 11. pr. je na vsak način treba vzdržati dosedanjo navado, da se porabijo velika denarna sredstva Noblovc«a darila izrecno le za popolnoma nedolžne individuje. ne pa za pospeševanje resnih in mogočnih gibanj. 9. Z energičnim pobijanjem upora, obenem pa s poudarjanjem nacionalističnega duha upornikov onstran mej. 10. S pospeševanjem tehničnega napredka in tekmovanja z vzajemnim zaupnim izmenjavanjem izkustev in iznajdb, doseženih v posameznih obratih in državah. Udinienje in izobrazba vojaških strokovnjakov. Predloženi slabotni obrisi našega delovanja bodo zadostovali, da spodbude vsakega patriota, ki ima resno voljo, da naloži svoj nacionalni kapital na čim višje obresti in popolnoma varno, da pridobi naše akcije, ki se bodo izdajale sl v vseh glavnih mestih sveta. Mednarodna družba za pospeševanje domorodnega mišljenja, akcijska družba. trebno, da se zavzamejo naši bodoči zastoP' niki v tržaškem mestnem svetu z vso odločnostjo za šolsko oskrbo učencev od strani občine. Ljubljana in Kranjsko. — Predrzno izzivanje. Deželni kristjani, ki imajo tehten vzrok, da sramežljivo povesijo svoje glave in premišljajo o svojem nemarnem deželnem gospodarstvu, predrzno nadaljujejo s svojimi terorističnimi in izzivajočimi grožnjami, V snočnjem »Slovencu« ponavljajo precej očitno svojo grožnjo, da gasilska društva, ki se ne zapišejo klerikalcem, ne dobe niti vinarja podpore iz fonda, ki je deželnemu odboru zaupan. Ali res misli ta gospoda, da ljudska potrpežljivost nima kraja in da bo na vse večne čase prizanašala klerikalnim gospodarjem in se dala od njih terorizirati. Po vsej deželi vlada nejevolja proti deželni kliki in celo iz klerikalnih vrst prihajajo trpke kritike na naslov klerikalnega deželnega odbora, ki je brez obotavljanja zabil v zidove deželnega dvorca šestdeset-tisoč kron na stroške bankrotnik deželnih financ. samo da ustreže prevzetnim muham »deželne matere«, šestdesettisoč kron samo za adaptacijo glavarjevega stanovanja.^ — Škandal v deželnem dvorcu. Dr. Šušteršič, ki mu na vsem Kranjskem ni nič drugega všeč, kot težka glavarska plača, razkošno, za šestdesettisoč kron davčnega denarja adaptirano deželno stanovanje in zveneči glavarski naslov, se ne gane, da bi branil svojo politično reputacijo pred napadi gospodične Theimer-jeve. In tudi klerikalni voditelji, ki se na tihem od srca vesele Theimeričine kampanje, ne ganejo s prstom, da bi deželnemu glavarju dopovedali, naj iz »patriotičnih« ozirov odloži to »neprijetno glavarsko breme«, kakor ga je iz »patriotičnih« ozirov prevzel. Javnost se po vsej pravici vprašuje: Ali ie mož, ki deželne avtonomije niti pred svojo ženo braniti ne more, ali je tak mož še zmožen dostojno opravljati deželno glavarstvo? Na to vprašanje so klerikalci dolžni odgovoriti javnosti. Ali je spletkarjenje med klerikalnimi voditelji res tako vdomačeno, da ne zbuja med njimi nobenega škandala? Doslej klerikalci še niso odprli ust, da bi povedali javnosti, kako nameravajo odpraviti nezdrave razmere v deželnem dvorcu, ki so na kvar in v sramoto vsej deželi. Dovolj žalostno je, da so več let molče gledali in trpeli v deželnem dvorcu avtokracijo ene fami-Iije. Sedaj, ko je škandal javen, je na mestu odkrita beseda in moško dejanje! — Zveza kovinarjev, podružnica Ljubljana, priredi društven shod v nedeljo, dne 18. t. m., ob pol 10. dop. v restavraciji pri Perlesu zraven pošte. Na shodu poroča sodrug Etbin Kristan. Kovinarji, vaša častna dolžnost je, da pripeljete vse do zadnjega na shod. . — Celodneven družinski izlet priredi to nedeljo^ ljubljanska podružnica društva »Prijatelji prirode« na Grmado. Odhod ob tričetrt na 7 z državnega kolodvora z vlakom v Medvode, •čez Petelince na Sv. Katarino; nazaj čez Toško celo na Dolnice in v Ljubljano. Sodrugi, udeležite se družinskega izleta v polnem številu. — odlikovancev razstave vajenskih del se vrši v nedeljo dne 18. maja ob vsakem vremenu. Izletniki se naj zbero v nedeljo točno ob 7. zjutraj na južnem kolodvoru in se naj takoj zglase pri navzočih odbornikih razstave. Iz Zagreba se vrnemo v pondeljek z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 9. zvečer. ? Jesenic. Čebulov ata ali gospod župan z Jesenic se prav radi pohvalijo po gostilnah, da so uradna oseba. Mislimo, da dobe kmalu tudi sabljo. Ta teden so bili zopet v Kranjski gori, ker so si od škofa izposodili pravico, da so birmali nekega železničarja. Za to junaško delo bodo gospod župan z .lesenic uradovali 14 dni v Kranjski gori za omrežjem, jedli bodo pa ričet. — Posvetovanje članov občnega konsum-nega društva v Idriji se vrši v soboto dne l n m‘ V P,rostor‘l* Pr* l ončku. Začetek točno ob 9. zvečer. Vstop ima vsak član društva. Isto-tako tudi pravico do razprave. Poročilo o razvoju zadruge v letu 1913 poda ravnatelj sodrug Štraus. Pridite vsi! ~ R©diU letni občni zbor društva »Naprej« v Idriji se vrši v nedeljo dne 18. t. m. ob 9. dop. v društvenih prostorih pri Tončku. Dnevni red: l. poročilo odbora: 2. volitev odbora, 3. poročno o deze m konferenci v Ljubljani; 4. ustanovitev lastne tiskarne slovenske socialno de- • stra"kc; . 5- slučajnosti. Člane uljudno vabimo, da pridejo vsi. — Premog na Dolenjskem! V rudokopu na Hrastnem pri Mokronogu napreduje delo prav dobi o. Zdaj trasirajo tir do železniške proge za prevoz rude. Kopljejo tudi v Ostrožniku pri Moki onogu kjer ie tudi železna ruda in so baje zasledili tudi premog. h?i So Ljubljani: Majda Fabiani, rIi sotrudnika. deset mesecev. — novi; h! • deh!vec' 59 let- ~ Tatija Češ- novar. bivši mizarski pomočnik. 56 let. liublianskenHS!iVe?0 ,nstanje ,nestne občine KIThS 2? 4- (d0 10- maja t. 1.: novorojen- is insicer n)SJrofo|?'i 4' umrl° Pa jih je 18 in sicei 13 tujcev m 5 domačinov. Za jetiko jih je umr o 5, 2 vsled nezgode, 11 Pa J različnimi boleznimi. Za Škrlatico sta zbolela 2 za vratico 1. m T P®Ia v g,avni struKi Ljubljanice. Med Mostami in deželno brvjo se čistijo iz struge zadnji ostanki kamenja in gramoza. Med brvjo in sentpeterskim mostom se ob desnem bregu navzgor vrši poglobljevanje z velikim bagrom, ob levem bregu se pa razstreljujejo deloma skal- , jla. Tekom zadnjih treh tednov se je tu I rco zn en tir in izkopal drugi jarek; izkopani aterial se sproti odvaža. V kratkem podro sentpeterski in tramvajski most. nakar se bodo struit^ i°*-^VaLna de!a tudi na tem de,d njeno «uZYIšitL ,Scda' ie že končno skle- nameravani samndVft1’,k' S0 bi,i prvotno lic,o dalte proti 5enSSltlS„mSn.iZP!; Vsled zadnje izpremembe v načrtu bo Šent-peterski most nekaj krajši, nego se je izpočetka nameravalo. Med šentpeterskim in jubilejnim mostom se sedaj vrši samo prevoz materiala; med frančiškanskim in Hradeckijevim mostom se je pa delo razvilo v celem obsegu. Tu se na levi strani dovršuje zadnji del železobetonskega temelja za obrežne zidove, na desni strani pa se v dvojni vrsti zabijajo piloti in pod mostom se pripravlja in dovaža betonski material. Na gornji levi strani Hradeckijevega mostu so že vsi piloti zabiti. Od prisilne delavnice do deželne brvi je tlakovanje desnega brega dovršeno. — Nezgoda na delu. Delavec Matija Avbelj, zaposlen na cirkularni žagi trgovca z lesom Frana Hainriharja na Trati pri Škofji Loki, je pišel te dni z desno roko preblizu cirkularne žage, katera mu je raztrgala roko in zmečkala prve člene na kazalcu, sredincu in prstancu. — Napad. Martina Prešerna iz Rečice pri Radovljici in njegovega 211etnega sina Milana sta v četrtek ponoči pred neko gostilno v Rečici brez vsakega vzroka napadla dva fanta in ju z nožem in gorjačo nevarno ranila. — Usodepolna vožnja. Dne 6. t. m. v pozni noči peljala sta dva posestnika iz doberniške občine, Lrvan in Hrovat, vsak po en voz zmletega žita iz mlina v Žužemberku, domov. Na cesti, ki pelje od Krke po strmem bregu v večkratnih serpentinah v Žužemberk, zavili so Hrovatovi voli pri zgorenji serpentini iz ceste in padli z vozom vred na spodnjo cesto, kjer se je nahajal ravno Črvan s svojim vozom. Čr-vanovi konji so se vsled padca Hrovatovega voza tako ustrašili, da so voz šiloma čez cestno ograjo nazaj potisnili in tudi ti z vozom vred več metrov globoko padli čez breg. Sreča v nesreči je, da se ni niti žival, niti noben voznik poškodval in sta drugo jutro domov odpeljala.. Kakor povsodi, bil je tudi tukaj vzrok alkohol, katerega sta se Črvan in Hrovat v Boncovi gostilni v Žužemberku navlekla in nista bila zmožna za vožnjo. — Kinematograf »Ideal«. Od danes do pom deljka se predvaja senzacionalna detektivska drama »Zigoinar«. tretji del. in ostali spored obstoji iz sedem najnovejših filmov, od katerih je posebno omeniti komično učinkovitost s triletnim Bubijem. Spored omenjenih sedem najnovejših filmov: 1. Fantiček in policijski pes. (Komično.) 2. Če se prepirata dva. (Komično.) 3. Gaumontov teden. (Aktualno.) 4. Morski polipi. (Nar. posn.) 5. Singapore. (Nar. posnetek.) 6. Naraščajoče morje. (Drama.) 7. Komična novost. — V torek »lzkjučeni«, drama, kakor »Ljudje med ljudmi« Štajersko. — Težka nezgoda pris treljanju / možnar-jein. Iz Celja poročajo: O binkoštih so streljali v Mišidolu pri Laškem z možnarji. Možnar je sprožil 141etni Miha Guček. Ker pa se možnar ni hotel takoj sprožiti, je podrezal s kovinastim kosom v smodnik. Pri tem se je smodnik vnel in ves naboj je puhnil dečku v obraz. Tudi na desni roki je dobil poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, a najbrže ne bo okreval. — Nevarna igra. V Polzeli so sc igrali 13. t. m. dečki s puško, ki jo je bil eden dečkov skrivoma odnesel očetu. Ravnali so pa tako neprevidno, da se je puška sprožila in kroglja je zadela Hletnega mlinarskega učenca Andreja Rudnika. Rudnik je zavpil in se zgrudil mrtev. Kroglja mu je bila predrla možgane. — Tatinska družba. Iz Bizeljskega poročajo: le dni je vdrlo nekaj hrvaških tatov v trgovino Andrejo Kosa in odneslo mnogo blaga in denarja, vsega skupaj do 2000 K vrednosti. Isto noč so tatovi pobrali bizeljskemu župniku Raktelju vse meso, slanino in mast iz kamre. Koroško. — Španski sleparji zopet na delu. Premožen kmet Fran Besold v okolici Št. Vida je dobil iz Barcelone pismo: »Sem v zaporu v Barceloni in sicer zaradi goljufive kride. Na nekem inozemskem kolodvoru je zaplenjen moj kov-čeg. ki vsebuje v skrivnem predalu 800.000 frankov. Pridite v Barcelono, plačajte stroške procesa in globo v znesku ca, 2500 frankov, nakar dobite mojo prtljago, v kateri je navodi- lo, kako se odpre skrivno predalo. Če mi pomagate na ta način zopet do premoženja, vam odstopim velik del onih 800.000 frankov. Če se za to odločite, brzojavite takoj na naslov: Juan Millary, Barcelona. Kmet je oddal pismo orožništvu. — Rop. V zapore okrajnega sodišča v Svincu so pripeljali 251ctnega delavca Henrika Gruberja, doma iz Štajerskega, ker je v gozdiču pri Sv. Janezu napadel tovarniško delavko Katarino Leber. Hotel jo je oropati in posiliti. Zenska se mu je ubranila, dobila pa je pri tem lahke poškodbe skoro po vsem telesu. — Cigani med seboj. V okolici boroveljski sta dve ciganski rodbini Taubman in Linck, ki se preživljata z godbo. Med obema rodbinama vlada strašna zavist in sovraštvo, in večkrat je prišlo med obema že do krvavih spopadov. Po praznikih sta trčili zopet skupaj. Taubman je ustrelil na Lincka. Zadel ga je lahko, toda bil bi še streljal, da se niso vrgle na njega ženske, ki so ga toliko časa zadrževale, da je Linck pobegnil. Taubmana so zaprli, on prizna, da je hotel namenoma umoriti svojega konkurenta. — Poizkušen samomor v vojašnici. V celovški vojašnici se je v levo stran prsi ustrelil topničar Karol Šimunek od 9. topničarskega polka, najbrže, ker ni imel veselja do vojaške službe. Rana je smrtnonevarna. Goriško. — Nabrežinska podružnica »Vzajemnosti« za Goriško vabi vse zavedne sodružice in so-druge na društven shod. ki bo jutri ob treh popoldne pri Tancetu v prostorih strokovne organizacije kamnarjev. Na shodu bo poročala so- družica Gornikova iz Trsta, zatojiaj prihiti na shod sleherna sodružica iz Nabrežine. Po shodu bo posvetovanje o ustanovitvi pevskega odseka. Pred shodom, ob dveh, bo važna odbo-rova seja, ki je ne sme nihče zamuditi. — Nabrežina. Na binkoštni pondeljek je bila v prostorih g. Rusbacha plesna zabava »Vzajemnosti«, prirejena v prid nove društvene knjižnice. Mnogobrojen obisk je pričal, da zna zavedno ljudstvo ceniti pomen izobrazbe. Veselica je prinesla čistega dobička 56 kron, poleg tega pa je nabrala naša marljiva sodružica Marija Caharija K 6.02, za kar bodi njej in vsem darovalcem izrečena iskrena zahvala. Knjige za novo knjižnico so že naročene in bodo v najkrajšem času članom na razpolago. — »Vzajemnost« in njeno delo je narodnjaški gospodi močno na potu, vsled^ tega se je osmelil mlad gospodek iz narodnjaške družbe zadirati se tudi v našo pondeljkovo prireditev. Zaenkrat svetujemo temu gospodku, ki je visoko-šolec ali kali, naj brzda svoj jeziček, da je ne skupi! Trst. — Javen shod »Delavskih konsumnih zadrug« v Rojanu. V torek dne 13. t. m. se je vršil v Rojanu v gostilni »Ai 12 Moreri« javen shod »Delavskih konsumnih zadrug« z dnevnim redom: Razvoj zadružništva; otvoritev skladišča z mesnico v Rojanu. Shoda se je udeležilo veliko število članov in nečlanov, kakor tudi mnogo žena. Shodu je predsedoval sodr. Franc Jernejčič, poročal j'e ravnatelj sodrug Gergich. Razložil je navzočim namen zadružništva. Naštel je ugodnosti, katere uživajo člani vsled vedno rastočega razvoja konsumnih zadrug. Nato se je spominjal težkoč. katere je bilo treba premagati pred desetimi leti o priliki otvoritve skladišča št. 2 v ulici Belvedere. Sedaj pa prištevamo to skladišče med prve v Trstu in to le vsled vztrajnosti članov, ki so s svojo neumorno delavnostjo pripomogli, da šteje danes to skladišče čez 400 članov, stanujočih na Greti, v Rojanu in v Škorklji. Poročevalec je nadalje povedal zborovalcem, da se je odločilo ravnateljstvo na poziv delavstva, stanujočega v Rojanu, otvoriti v tem okraju skladišče z mesnico, ako se priglasi najmanj 300 delavskih družin. Omenjal je veliki uspeh zadružnih mesnic pri sv. Jakobu in v Miljah kakor tudi prednosti, ki jih imajo člani od mesnic: na izbero je vedno sveže in raznovrstno meso, pravilna mera in najnižja cena. Poročevalec jc sklenil svoja izvajanja ob splošnem pritrjevanju navzočih, katerim je toplo priporočal agitacijo za razširjanje zadružništva v korist delavcev in njihovih družin. Sodrug Jernejčič ie prestavil italijansko poročilo ter še posebno poudarjal pavico članov do podpor v slučaju bolezni in smrti. Nato so izvolili zborovalci odbor 20 članov in članic,ki ima nalogo, da agitira za ustanovitev skladišča in mesnice v ratanskem okraju. Sodrug Jernejčič je nato zaključil shod. . Boj proti jetiki v Nemčiji. Te dni jc bil v poslopju poslanske zboi nice v Berlinu sedemnajsti občni zbor nemškega centralnega odbora za boj proti jetiki. Zboru je predsedoval državni tajnik vnanjega državnega urada dr. Delbriick. Poročilo odbora obsega 127 strani in ima mnogo zanimivih podat- i kov. V spomladi 1913 jc bilo v Nemčiji H; zdravilišč za bolne na pljučih s 15.278 poste. Ijami za odrasle. Ta zdravilišča sprejmo na let* približno 61.000 bolnikov, ki ostajajo povpreč. no po tri mesece v zdravilišču. Za otroke, h imajo izrazito pljučno jetiko, je 27 zdravilišč s 1200 posteljami. Za škrofulozne otroke in z^ otroke, ki jih ogroža jetika, je 103 zavodov ^ 9157 posteljami. Za kostno jetiko in jetiko v členkih je 22 zdravilšč s 1828 posteljami. me« temi 60 postelj za odrasle. Dalje je 114 gozdni}, zavodov za okrepitev, od katerih je pa večjj dc*v oborjenih le poleti ali pa samo čez dan( Nočni zavodi za okrepitev (night camp) osebe, ki morajo čez dan na delo. se širijo l& počasi. V otroških zavodih za okrepitev je uveN den tudi pouk, ponajveč v delovnih šolah. Gozck n ih šol s popolnim poukom je sedemnajst. em> od teh, ki je last mesta Charlottenburg. im^ tudi višji pouk. 28 zavodov za ozdravitev spre^ jema jetične le v majhnem številu in sicer take ki so manj nevarno bolni. Na 42 opazovalni^ postajah izbirajo bolnike za zdravilišča, za je^ tične, ki imajo že močno razvtio bolezen, je p^ 222 posebnih zavodov in oddelkov v bolnišnic cali. Ravno te naprave so zelo važne. Na zboro, vanju so s statističnimi podatki dokazali, se nevarnost okttženja silno zmanjša, če prev živi jetični zadnje dneve v bolnišnici; v zadnjei^ stadiju jetike je nevarnost okuženja največj^ ze samoposebi in pa vsled tega, ker ni bolni\' dostikrat pri polni zavesti in ker izgublja saN mooblast. Za jetične v_ zadnjem štadiju, ki so doma, skrbi 1500 postaj v državi. Pcr vsej državi sij uvedeni tudi potovalni muzeji za jetične, traK no sc prirejajo kurzi in se razdeljujejo nav<\ dna. Država izdaja na leto za boj proti jetikj stotisoc inaik, od katerih dobi centralni odbo^ šestdesettisoč. Z novim državnim zavaroval^ mm redom in z zavarovanjem nastavljence\. upajo uoseči zopet napredek za omejitev jetikj Značilno je, da je na tem oficielnem zborovanj^ poročal neki hamburški zdravnik, da upada 'J Hamburgu umrljivost za jetiko in sicer pray močno zategadelj, ker se je izboljšal gospodar, ski položaj delavstva. Seveda Hamburg ie trc(. mava strokovnih organizacij, socialne demo. kracije in zadružništva! Državni zbor je sprejel resolucijo, da rnnnn drzavn,‘ .Prispevek za boj proti jetiki z j ijiJ.uuu mark. ki naj se porabijo predvsem z^, osebe srednjega stanu, ki niso zavarovanj 1 ruske državne železnice so izdale leta 19L za oskrbo 630 jetičnih uradnikov in 990 delav. cev približno 13.600 mark in za oskrbo 11^ bolnikov v dveh lastnih zdraviliščih 407.75^ mark. Boi proti jetiki vodijo največ deželni zav^. i ovalni zavodi in bolniške blagajne. ki so tufa Jastmki največ zavodov, ker vedo, da z oskrb,, jetičnih prihranijo na posmrtnini in bolniščii^ • 1 llRa metlnarodna konferenca za boj prciti jttiki bo letos od 22. do 25. oktobra v Berlinh. obenem bodo zborovali tudi zdravniki špeciV listi za jetiko in oskrbovalne postaje. a m1-1 i iniJc centralnega odbora prok soi dr. Nietner je na zborovanju poročal 0« se je znižala umrljivost za jetiko na Pruske(l) 59 509 1912 0d 61,219 °SCb 1)3 Mir in nemir na Balkanu. Razmerje med zavezniki je nejasno, prevladuje pa upani^ da se rešijo spori brez vojne. V novi Albaniji so znatn^ nasprotja. V finančni komisiji bodo zavezniki vztrajali voini odškodnini. ZAVEZNIK! MED SEBOJ. Denarna odškodnina za Bolgarsko. Berlin. 16. Tukajšnji »Lokalanzeiger« ima iz Belgrada situacijsko poročilo, ki pravi: l o-litični in vojaški krogi so popolnoma pripravljeni na nenaden bolgarski napad na ^ taro ali pa na Novo Srbijo. Vsa srbska meja proti Bolgarski je močno utrjena in zasedena z zadostnimi četami. Srbija je le pripravljena denarno odškodovati Bolgarsko. Prepustila bi n svoj delež odrinskega plena, ki se ceni na 42 miljonov frankov in pa onih 18 miljonov ki Jih ie Bolgarski posodila med vojno. O odstopanju ozemlja pa ne more biti govora. Srbija proti ruskem« razsodišču. Belgrad. 16. »Politika« piše: Bolgarska hoče apelirati na rusko razsodišče na podlagi srbsko-bolgarske pogodbe. Po tej pogodbi je pa okrožje Kumanove, Skoplja in Struge sporno ozemlje. Rusija bi torej lahko razsodila o tei ozemlju. Veles. Prilep, Ohrida m Bitolje so pa po pogodbi priznani Bolgarski, .tako da ne b bilo o tem ozemlju nobene razsodbe. Toda erbija ne priznava več te pogodbe, torei tudi ne velja več tista točka, ki govori o ruskem razsodišču. Skleniti je treba novo pogodbo. Pri tem poslu bi Rusija lahko posredovala, nikakor pa ne razsojala. ~ »Mir« i« »Samouprava«. Belgrad. 16. Z ozirom na to, da so bolgarski delčgati za mirovno konferenco pooblaščeni, da lahko podpišejo preliminarni mir,- je bolgarsko vladno glasilo »Mir« očitalo zaveznikom. da zavlačujejo sklep miru zaradi svojih separatističnih interesov. Na to odgovarja tukajšnja uradna »Samouprava«, da so nosih zavezniki štiri mesece vojna bremena skoraj izključno v interesu Bolgarske, ki se je boievala za Odrin, ko so ostali zavezniki imeli ze skoraj vse v rokah, kar so mogli doseči. Za vezni i so nedvomno opravičeni, da zastopajo pri imirovnem pogajanju skupne interese balkans držav. Ruska nezadovoljnost. Peterburg 17. Tukajšnji diplomatični kro^ so zaradi srbsko-bolgarskega spora zel« v0Z,V voljeni Zlasti jih je razočarala pisava čas^. pisov. ki je na obeh straneh tako neprevidna da pospešuje nevarnost konflikta in ruši po« lage balkanske zveze. To velja v prvi vrsti vladno časopisje v Sofiji in Belgradu, ki bi n'(v ralo miriti prevroče temperamente, pa sai^ nima dovolj hladnokrvnosti in vliva z nepotreC no prevzetnostjo in s provokacijami ohe v ogenj. Balkanska zveza, ki ie komaj stopila v življenje in takoj dosegla velikanske uspeh, bi imela se velike naloge, ki bi se morale izvf. siti v interesu vseh balkanskih narodov; s sv^ jimi spoii si pa sama jemlje tla izpod nog. sija obžaluje, da ni ne v Srbiji, ne na BoIr^, skem nobene avtoritete, ki bi z ozirom na loge bodočnosti vplivala v pomirjevalnem z tu slu. V diplomatičnih krogih ne dvomijo, da bo spor mirno rešil; ali po dosedanjem obeh vlad je skoraj izkliučeno, da bi se (K, deželi sami pobotali, ne da bi bilo treba drugu silam posegati vmes. Rešitev brez tujesa sredovanja bi bila potrebna, ker bi samo ta^ sprava razpršila vzajemno ljubosumnost in > , zaupljivost. Če bo treba, da pritisne london^,, konferenca na naspi otni deželi, kar se bo vv' kakor moralo zgoditi, ako se ne bi mogel du gače ohraniti mir, se bo pač preprečilo pni; vanje krvi, ostala pa bodo tiha nasprotja, || bodo ovirala skupno delo za skupne balkans^ interese. Rusija bo sama predlagala, da izr^( londonska poslaniška konferenca odločilno ^ sedo, ako se ne bodo dali spori odpraviti ^ drug način. Francosko posredovanje? Pariz, 17. Bolgarsko-srbskemu sporu nu tukaj doslej pripisovali resnosti. Poročila o liki razdraženosti na obeh straneh so presej tila tukajšnje kroge in deprimirala mnogoš^ vilne prijatelje Jugoslovanov. Vesti, da Rus^, ne mara razsoditi med Srbijo in Bolgarijo ^ tukaj porodila misel, če ne bi bilo mogoče k^ šno drugo posredovanje, ki bi moglo preprečiti poostritev spora. Ako bi bilo v Srbiji in na Bolgarskem primerno razpoloženje, bi utegnila Francija prijateljsko posredovati, ker bi njeni objektivnosti lahko zaupali na obeli straneh. V nasprotnem slučaju bi morala Evropa poseči vmes bodisi s posredovanjem, ali pa če to ne bi kazalo na uspeh, z apodiktičnim izrazom svoje volje. Na noben način ne bi smela Evropa pripustiti, da bi prišlo do nove vojne na Balkanu. . . . , Francozi m srbske finance. Pariz, 17. V četrtek je tukajšnja bančna skupina izplačala srbski vladi trideset miljonov frankov predujma na račun posebnega železniškega posoiila. To posojilo je bilo dovoljeno za dobo vojne, izdano pa je bil v tej obliki zaradi nevtralnosti. Razun te svote potrebuje srbska vlada nujno še trideset miljonov, ki naj bi se ji dali kot predujem na dvestomilionsko posojilo. Zadnja seja bančnih zastopnikov ni ničesar sklenila o načinu drugega predujma, ker zbujajo nasprotja med zavezniki pomisleke, pa se ima počakati na rešitev visečih sporov. Srbija miri. Belgrad. 16. Vlada je po svojem tiskovnem uradu priporočila časopisom, naj opuste napade na Bolgarsko. Položaj je sicer napet, nikakor se pa ne more reči, da bi bil brezupen. Ne ena ne druga stranka še ni storila nobenega tako odločilnega koraka, da bi bila izprememba položaja nemogoča. O dobri volji obeh vlad. da se reši spor brez prelivanja krvi. ni dvomiti. Grki in Bolgari. Sofija, 17. Da dokaže svojo spravljivost, je bolgarska vlada po krvavem dogodku pri Elev-teri, kjer je padlo 300 Grkov in 100 Bolgarov, strogo ukazala bolgarskim vojaškim oblastim, ’da se vzdrže vsakega napada na kraje, ki so zasedeni od Grkov. Obenem pa je sporočila v Atene, da se ima bolgarsko vojaštvo z orožjem upreti vsakemu prodiranju v kraje, ki so zasedeni od Bolgarov. Upanje. Belgrad, 17. V vladnih krogih upajo, da zaiadi srbsko bolgarske meje ne bo krvavega konflikta, ampak da se z vzajemnimi koncesijami doseže sporazum. I udi velesile delujejo na to. da se izravnajo nasprotja in hočejo pod vsemi pogoji preprečiti vojno. MIROVNO VPRAŠANJE. Finančna konferenca. London, 16. Reuterjeva agentura javlja, da se otvori finančna konferenca v Parizu dne 20. maja. Pichon bo predsednik. Pariz 16 Finančni komisiji, ki se snide prihodnji teden v Parizu, bo predsedoval francoski minister za zunanje zadeve Pichon. Dnevni red. Pariz, 16. Za mednarodno finančno konferenco je izdelal minister Pichon dnevni red, ki obsega štiri točke in je že odobren od velesil. Prva točka obravnava del državnega dolga, ki ga imajo zavezniki prevzeti od Turčije. Druga točka se tiče obveznosti in pravic Turčije na-pram tretjim osebam glede na javna dela in koncesije. Tretja točka se bav. z zahtevami zaveznikov, ki izvirajo iz vojnih izdatkov m Izgub. Četrta točka obsega izmenjavo vojnih ujetnikov in s tem spojene stroške. Vojna odškodnina. Pariz, 16. Bolgarski pooblaščenci zastopajo stališče, 'da je vojna odškodnina, ki jo zahtevajo zavezniki, popolnoma opravičena, ker je utemeljena s stališča mednarodnega prava in ker jo Turčija lahko plača. Zavezniki razumejo stališče, na katero se postavlja Turčija, češ da je presiromašna. Tako stališče bi bilo v njenem interesu, če se ne bi dalo dokazati, rda je njen položaj sedaj ugodnejši kakor pred vojno. V gospodarskem oziru je bila evropska posest za Turčijo breme. Evropske pokrajine so zahtevale od Porte vedno le izdatke, dona-Sale pa niso nič. Nasprotno pa je njena posest v Aziji dobičkonosna in z gospodarskimi reformami postanejo njeni azijski viri lahko še bogatejši. Za zaveznike bodo osvojeni kraji še 'dolgo neplodni; treba bo tam velikih investicij, preden se toliko okrepčajo, da bodo mogli sami pokrivati svoje potrebe. Izza vojne je v teh krajih silna beda. Vojna odškodnina, ki jo zahtevajo zavezniki, je v interesu njih upnikov, za katere prihaja posebno v poštev, da morajo prevzeti del turškega državnega dolga. V zadnjem stoletju se je po štirih vojnah plačala vojna odškodnina, med drugim po nemško-francoski vojni leta 1870/1871, in Nemčija jo je gotovo manj' potrebovala, kakor zdaj zavezniki. Turčija sama je dobila vojno odškodnino leta 1897. o'd Grške, in je torej priznala načelo, ko je bilo njej v prid. Rusija za vojno odškodnino. Peterburg, 16. Ruska vlada želi, da se dovoli balkanskim pooblaščencem sodelovanje pri posvetovanjih finančne konference takoj od prvega dne. Kar se tiče državnega dolga, naj bi konferenca določila, koliko ga imajo zavezniki skupno prevzeti od Turčije, ne da bi se bavila z relativno razdelitvijo. V vprašanju volne odškodnine stoji Rusija na strani zaveznikov in se bo odločno potegnila za njihove zahteve. Mirovna konferenca. London. 16. Poslaniška konferenca ima svojo prihodnjo sejo dne 20. t. m. Pred tem tudi mirovna konferenca ne bo imela seje. Turški pooblaščenci. London, 16. Reuterjeva agentura poroča, 'da ie državni tajnik sir Edward Grey včeraj soreiel turške mirovne delegate. Albanija. Notranji spori. Drač, 17. A^ed posameznimi albanskimi voditelji vladajo velika nasprotja, ki imajo svoj vir večinoma v osebnih ambicijah. V sedanjih razmerah je težko dobiti obširen pregled, vendar pa je očitno, da peša ugled provizorične vlade. Izmajil Kemal, ki ima nekaj osebnih pristašev, ker mu pripisujejo veliko sposobnost za politične kupčije, pri katerih upajo, da bodo sami profitirali. ni priljubljen med ljudstvom, in tudi večina barjaktarjev ga ne mara. Kemal pa je trdno namenjen držati oblast. Kaj namerava Esad, je doslej negotovo. Nedvomno ima več pristašev kakor provizorična vlada. Med posameznimi skupinami pride prejalislej do boja in od položaja je odvisno, v kakšnih oblikah se bo izvojeval. Domače praske. Kotor. 17. Preko Sv. Ivana Medove poročajo. da je prišlo na raznih krajih Albanije do hudih sporov med krščanskimi Arbanasi in mohamedanskimi Arnavti. Mestoma je tekla kri. Za bodočega kralja. Valona. 17. Med voditelji nekaterih mohamedanskih plemen se opaža gibanje, ki je naperjeno proti namenu, da bi se imenoval kakšen krščanski princ za kralja Albanije. Arnavti žele baje Fuada za kralja, češ, da bi bila sramota, če bi prišli mohamedanci, ki so v deželi v večini, pod oblast »nevernika«. Za turško suverenost. Peterburg, 17. Ruski poslanik v Londonu grof Benkendorff je dobil od svoje vlade in-štrukcije, naj vztraja na tem, da upravlja Albanijo vali pod vrhovnim turškim gospod-stvom. V ruskih diplomatičnih krogih zagotavljajo. da podpirata Francija in Anglija ruski predlog. Tožbe Mufid bega. Milan, 17. Iz Valone poroča »Corriere della Sera«: Dočim je v Valoni mir, se zdi. da se na jugu nekaj pripravlja. Minister za notranje zadeve Mufid beg je pravil dopisniku, da so grške čete prodrle v Kaščist in Vašjari na albanska tla, in mu je pripovedoval o raznih grozodejstvih, ki so jih baje storili Grki. Na dopisnikovo opazko, da so Grki zanikali te krvoločnosti, je dejal, da lahko pove natančno število umorjenih; bilo jih je 59. Evropa naj izvede preiskavo. Mufid beg se je tudi zelo pritoževal, da dela Esad paša le zase in da ni v sporazumu s provizorično vlado. Proti Esadu. Drač. 17. Sem je prišlo mnogo bogatih privatnikov in trgovcev, ki so zbežali iz Tirane, ki zahteva po sili velike svote z obljubo, da jih bo vrnil. Turške čete so še v Draču. Prebivalstvo težko čaka na ladje, ki jih imajo odpeljati. ANGLIJA IN TURČIJA. London. 17. Reuterjeva agentura javlja, da bo angleško-turška pogodba, ki se tiče bagdadske železnice, Kuvajta, turško perzijske meje in gospodarskih vprašanj, te dni podpisana. (O vsebini pogodbe smo poročali včeraj.) VELIKA TATVINA NA LLOYDOVEM PARNIKU. Trst, 16. Na Lloydovem parniku »Gablonz«, ki je priplul iz Bombaya v Trst, je bilo ukradenih mnogo juvelov in drugih dragocenosti in 1043 funtov šterlingov v zlatu. Tatvino so zapazili na Jadranskem morju. Kapitan je z brezžično brzojavko obvestil tržaško policijo, ki je poslala posebnega agenta. Splošna preiskava potnikov, moštva in parnika v beneški in tržaški luki je bila brezuspešna. Policija je zaprla šest kurjačev in mornarjev, ki jih sumi tatvine. POŽAR NA »CUNARDOVEM« PARNIKU V TRŽAŠKI LUKI. Trst, 16. Na Cunardovem parniku »Saxo-nia«. ki je vkrcal včeraj 400 potnikov za Ameriko, se je ponoči vnela pavola. Med potnik! je nastala velika panika in so jih le s težavo pomirili. Gasilna dela je močno oviral silen dim; goreče prostore so preplavili z vodo. Škoda še ni določena. Parnik je moral odložiti svoj odhod. NEMŠKI CESAR PRIDE V AVSTRIJO. Berlin, 17. Cesar Viljem bo najbrže sprejel vabilo nadvojvode Franca Ferdinanda in prišel jeseni na lov v podonavskih logih. Obenem bo obiskal tudi cesarski dvor na Dunaju. UPOSTAVITEV SOCIALNO DEMOKRATIČNIH ORGANIZACIJ V BOSNI. Sarajevo, 17. Takoj ko je bilo preklicano izjemno stanje, so se podali k deželnemu šefu Potioreku zastopniki strokovnih organizacij, da posredujejo zastran razpuščenih društev. Deželni šef je pod gotovimi tnodalitetaini dovolil nadaljevanje poslov razpuščenih organizacij, dokler ne bodo nova pravila vložena in potrjena, in obljubil tudi povračilo konfiscira-nega društvenega imetja. HRVAŠKA KRIZA. Rauchovci ali koalicija? Zagreb, 17. Avdienca barona Raucha pri cesarju se tukaj živahno komentira, ker je pretveza. s katero utemeljujejo to avdienco, premalenkostna. da bi bila verjetna. Rauch je svoj-čas izročil »Narodni Čitalnici« v Varaždinu kraljevo sliko, in zdaj je baje poročal vladarju o ovacijah, ki so se zgodile ob tisti priliki. Splošno je mnenje, da se približuje rešitev hrvaške krize, ker je minila napetost zunanjega položaja. Na Dunaju že dolgo zahtevajo, da se uvedejo na Hrvaškem normalne razmere; pa tudi ogrski vladi dela sedanje neurejeno stanje čimdalje več težav, četudi noče javno priznati tega. O načinu, kako naj se razplete vozel, je slišati sledečo kombinacijo: Rauchova in Tomašičeva skupina, ki sta bili doslej kakor pes in mačka, sta se pobotali. O podrobnostih te sprave, ki obsega marsikaj pikantnega, bo še prilika, da se kaj pove. S to spravo bi bila ustvarjena iz Budimpešte zahtevana unionistična podlaga. Ali tudi združeni madjaroni nimajo dovolj moči, da bi sestavili v saboru večino. Špekulirajo torej tako, da bi ločili pravaše od hrvaško-srbske koalicije, potem jih zopet med seboj razdelili in pritegnili Frankovce, ki so imeli že prej zveze z Rauchom. k sebi. Ta kombinacija pa ne ugaja ministru Josipoviču, ker ne verjame v trajnost take zveze. Josipovič še vedno misli na rešitev krize s hrvaško-srbsko koalicijo in je imel z nekaterimi njenimi člani rieoficialne pogovore. POLITIČEN SAMOMOR. Veršec, 16. Znani srbski veletrgovec Petar Radak, ki je razvil med Srbi na južnem Ogrskem živahno narodno agitacijo, je bil pred kratkim v Beli Cerkvi obsojen na štiri mesece zapora, češ da je ščuval proti ogrski državi. Včeraj pa se je na železnici vrgel pod vlak, ki ga je povoziL Bil je na mestu mrtev. Svoji rodbini je zapustil pismo, v katerem pravi, da je šel v smrt, ker ni mogel preživeti, da ga je madjarsko sodišče obsodilo zaradi njegovega patriotizma. OGRSKA ŽANDARMERIJA. Budimpešta, 16. V dobi krize je domobransko ministrstvo odredilo, da so se posameznim žandarskim postajam dodelili domobranski vojaki za pojačanje. (?) Včeraj so se domobranci, ki so opravljali več kakor pol leta žandarsko službo (!), zopet vrnili k svojim četam. ADA KALE. Budimpešta, 16. Ogrska vlada izjavlja, da so poročila, češ. da se je otok Ada Kale anektiral, napačna. Anektirati ni bilo treba otoka, ki je že več kakor 30 let po pravici pripadal monarhiji. Ogrska je le prevzela svojo last v svojo upravo. Ta korak je bil potreben, da ne nastane kakšna nejasnost. Ako ne bi bila Ogrska vzela otoka v svojo posest, bi bilo zaradi navzočnosti turškega guvernerja lahko nastalo napačno mnenje, da je turška last, ki bi, ker leži zapadno od črte Midija-Enos, pripadla zaveznikom. Srbi so hoteli okupirati otok? Budimpešta, 16. »Magyaroszag« piše, da je morala Ogrska anektirati otok Ada Kale. ker je ogrska vlada zaupno zvedela, da ga namerava anektirati Srbija, češ, da so ondotni niohame-danci po narodnosti Srbi. Guverner se je vrnil. Dunaj, 17. Tukajšnji turški poslanik je ukazal guvernerju otoka Ada Kale, naj se vrne na otok. ker ga poslanik, ki nima nobenih inštruk-cii od svoje vlade, ne more odpoklicati. Guverner se je vrnil na otok in bo tam počakal na inštrukcijo svoje vlade. PICHONOV GOVOR. Pariz, 17. Včeraj je v zbornici Guernier iu-terpeliral o udeležbi Francije pri korakih velesil proti Črni gori in o politiki Francije v balkanskem konfliktu. Guernier želi. da se junaštvo balkanskih narodov ne zatemni za bodočnost in izraža mnenje, da je šla politika Francije za ohranitvijo miru. Anglija je razvijala na poslaniški konferenci srečno delovanje. Govornik pa obžaluje, da se je Francija udeležila demonstracije proti Črni gori. Govoril je še poslanec Robert David za grške zahteve. Potem ie Pichon odgovarjal zelo obširno. Francoska politika se ni izpremenila. Vodilo jo je ves čas dvojno načelo: Da nimajo evropske dežele na Balkanu teritorialnega interesa, in da ostane Evropa složna za ohranitev miru. Skadrsko vprašanje _se ne da ločiti od ostalih dogodkov. Brez sodelovanja vseh bi bil evropski mir, ki je bil večkrat v nevarnosti resno ogrožen, v največji nevarnosti. Vojna je povzročila velike izgube živ-Ijeja In imetja, ter težke zapletljaje. Energično delo. da se kmalu konča, je bilo v interesu vseh. Albanija je bila pripravljena na oboroženo Intervencijo, da se izvrši ta sklep velesil. Rusija je izrekla, da je sodelovanje angleških in francoskih ladij pri demonstraciji neizogibno, da se prepreči posebna akcija Avstrije. Pichon hvali potem vse diplomate po vrsti, opisuje skadrsko afero, pohvali še enkrat »modrost in vestnost« velesil in naglaša. da je Francija sledila programu sloge in miru. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA PRUSKEM. Berlin, 17. Doslej je znan rezultat volitve volilnih mož za pruski deželni zbor iz 260 okrajev. Po dosedanjem izidu odpade na socialne demokrate šest mandatov: dosedanjih pet v Berlinu in eden v Hannoveru. Po dosedanjem izidu prideta poleg tega dva socialna demokrata v ožjo volitev. BOJ PROTI RAKU. Halle ob Sali, 17. Na ginekološkem kongresu so poročali profesorji Bumm, Kronig in Dfl-derlein o sijajnih uspehih, ki so jih dosegli pri zdravljenju raka s sredstvom »mezothorium«. V nekaterih slučajih so bolniki oz'>-aveli v štirih tednih. Doslej je le še prekratka izkušnja, da bi sc moglo _ dognati, če je ozdravljenje trajno. VARNOSTNE ODREDBE ZA CARJEVO POTOVANJE. Berlin, 17. Za carjev obisk v Berlinu so odrejene najobširnejšt varnostne priprave. Včeraj je odšlo 212 kriminalnih uadnikov (prav gotovo jih je pa desetkrat več) iz Peterburga čez Varšavo v Kraljevec. Prejšnji teden je odšlo že 51 uradnikov v Varšavo. Uradniki se bodo poraz-dlili po vsej progi od Kraljevca. kjer se bo car vozil. V Berlinu bo opravljala varnostno službo za carja pruska policija. CAR V BERLINU. Peterburg, 17. Car Nikolaj se odpelje v torek. dne 20. t. m. v Berlin. Spremljal ga bo namestnik dvornega ministra generalni adjutant knez Kocubej in več dvornih funkcionarjev. ANGLEŠKA KRALJEVSKA DVOJICA V NEMČIJI. London, 17. Kralj Jurij in kraljica zapustita London dne 19. t. m. zvečer in se prepeljeta v. Vllisingen. Na Nemškem ostaneta dober tedem tako da bosta dne 28. ali 29. zopet v Londonu. Potovanje ima popolnoma privaten značaj. Sir Grey ju ne spremi. SUFRAŽETKE. Novo glasilo. London, 16. Predsednik delavske stranke Ramsey Macdonald hoče izdajati nov list. ki bo predvsem zastopal žensko volilno pravico. Reakcionarni krogi so zahtevali, da naj vlada prepove izdajanje takega lista, ki bo glasilo sufra-žetk. Vlada izjavlja, da vlada nima povoda in ne misli zatreti list preden izide. Kazensko zasledovanje izdajatelja bi bilo le tedaj mogoče, ako bi se list ogrešil proti zakonom, n. pr. če bi pozival na zločinstva ali pa na uničevanje imetja. Kavcije za obtožence. London, 16. Policijsko sodišče je izročilo rednemu sodišču sedem sufražetk in kemika Claytona, ki so obdolženi zarote z namenom da poškodujejo tujo lastnino. Sodišče jih je pustilo proti visokim kavcijam, ki znašajo do 3000 funtov, na prostem. RUMUNSKO OBOROŽEVANJE. Bukarešt, 17. Rumunska vlada je v Napulju naročila štiri razdiralce torpedov po 1600 ton za 24 miljonov levov. Poslanska zbornica. POSLANSKA ZBORNICA. Dunaj, 16. maja Na današnji seji se je poslanska zbornica pečala z nekaterimi protestiranimi volitvami — po dveh letih razpravlja in sklepa zbornica o veljavnosti in neveljavnosti posameznih mandatov, kar kaže, kako slabo je razvit čut parlamentarne dostojnosti v meščanski večini. Govor sodruga Wlnarskega je bil silna obtožnica tega sistema, ki ponižuje ugled poslanske zbornice. Z dokazi v roki je osvetlil zgodovino nekaterih nemško nacionalnih mandatov in navajal konkretna dejstva o uradnih zlorabah županov, o terorističnem odpovedovanju stanovanj, posojil, o numeriranih glasovnicah itd. Na podlagi teh dokazov je sodr. Winarski predlagal v nasprotju s poročevalcem razveljavljenje Riegrovega in Jesserjevega mandata. Ampak vsa ta dejstva niso ganile meščanske vesti in v lepi slogi so nemške in slovanske meščanske stranke potrdile protestirane nemško nacionalne mandate po načelu: Roka roko umiva! Sklepanje o mandatu Knirscha, poslanca nemško nacionalne žolte organizacije, je odloženo, ker poročevalca Herolda ni bilo v zbornici. Nato se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu dr. Tobolke glede na aktivitetne doklade državnih uradnikov. Vladni zastopnik Galecki se je iz finančnih razlogov izrekel proti predlogu, češ da ni pokritja, nemški nacionalec Hoffmann-VVellenhof za. Prihodnja seja bo v torek. Po sklepu starešinstva je za prvo čitanje proračunskega pro-vizorija določenih pet dni; v proračunski debati bodo na razgovoru vnanjepolitična vprašanja in bo govorilo vsega vkup 34 govornikov. Proračunsko debato uvede ministrski predsednik grof Stiirgkh z izjavo o mednarodnem položaju. NEČEDNE KUPČIJE VOJNEGA MINISTRSTVA. Socialno demokratični poslanci Domes in tov. so vložili danes interpelacijo o prodaji orožja od strani vojnega ministrstva. Ne glede na nečedne manipulacije — izvaja interpelacija — ki so bile s to kupčijo v zvezi, je povsem nedopustno, da je vojno ministrstvo kar na lastno pest prodalo za 4,200.000 državne lastnine, tembolj, ker prodano orožje ni bilo nerabno. S prodajo 60.000 pušk, ki bi v očigled vojni nevarnosti postala lehko usodna za monarhijo, se je Avstrija pregrešila tudi zoper nevtralnost. Nadalje pa v sedanjem položaju ni bilo izključeno, da se Avstrija zaplete v vojno z balkansko zvezo in da se proti njej obrne orožje, ki ga ie sama priskrbela. Interpelacija zahteva natančnih pojasnil o tej kupčiji. Socialno politični pregled. = Zveza avstrijskih pivovarniških in sodar-skih delavcev je štela ob koncu leta 1912 10.527 članov. Od teh jih je bilo 660 starih do 20 let, 3261 od 21 do 30 let, 3780 od 31 do 40 let, 1965 od 41 do 50 let in ostali čez 50 let. Po poklicu se razvrste člani sledeče: 1814 pivovarjev, 2212 sodarjev, 1172 voznikov, 1160 sladarjev, 2925 pomožnih delavcev, 450 profesionistov, 224 strojnikov in kurjačev. 103 nosilcev in agentov, 70 učencev in 397 pomožnih delavk. = Občni zbor dlstriktne zveze alpskih konsumnih društev se vrši v nedello 18. t. m. v Celovcu. Dnevni red je zelo obširen. Glavne točke so: 1. naloge in cilji organizacije konsu-mentov; 2. ustanovitev izobraževalnega fonda; 3 reorganizacija zavarovalnega oddelka Osrednje zveze avstrijskih konsumnih društev. »Koosumno društvo za Ljubljano in okolico« zastopata na tem zboru: blagajnik Stefan Dražil iz Ljubljane in nadzornik Anton Zugwitz z Jesenic. Odgovorni urednik Fran R a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. B. Gotzl, Ljubljana Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. = JSrez konkurence! Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov iioina€eg:a fadcllžaa Za naročila po meri največ;^ izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Noinlžfe cen^, Razpis službe. Pri Mestni hranilnici ljubljanski se razpisuje mesto podtajnika s prejemki IV. čin. razreda hranilničnih uradnikov, to je s temeljno plačo letnih 4000 K, pravico do treh štiriletnic po 400 K in stanarino 1150 K. Podtajnik more postati jurist z vsemi predpisanimi državnimi izpiti, ki izkaže večletno iuridičim prakso in je strokovno usposobljen. Ako ni še strokovno usposobljen, se uvrsti v V. čin. razred s temeljno plačo 3200 K, pravico do dveh triletnic po 300 K in stanarino 1000 K ter se šele po zadobljeni zadostni strokovni usposobljenosti, o čemer razsoja ravnateljstvo uvrsti v IV. čin. razred. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vlagati pri podpisanem ravnateljstvu do dne 31. maja 1913. V Ljubljani, dne 15. maja 1913. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Vezana „Zarja“ v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14*— ITAJERIKO IL1VOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter MEDICIIA1SA ZUAJVJA in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča edina Žgan jama v Celju lastnik ROBERT DiEHL. Priporoča se modna trgovina Peter Šterk Ljubljana, Stari trg 18. Specialna trgovina najmodernejših bluz in ju-trajnih oblek. |a perilo za gospode, dame in k,obuk|. Panama in drugi slamniki, stezniki, rokavice, nogavice, vezenine, nakit in vse potrebščine za šivilje itd. Priznano najnižje cene. - Postrežba točna. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. — Biljardi. — Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Benisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-l.jenega2K; boljšega 240 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, F 6*40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni pnh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko. Zgotovljene postelje SgafmSSe^ ali rumenega nanklnga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm doigi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3'60 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 om dolga, 70 cm šir. 4‘60 K 5-20 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko I.ahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratls in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. * - „ _ * Naznanilo. T7- I-jj*UL"blja.3nl. Slavnemu občinstvu tu in na deželi ter cenj. društvom vljudno naznanjam, da sem prevzela restavracijo »Narodni dom" v Ljubljani — Točila bodem dobri beli ruzling in dolenjski cviček ter vedno sveže pivo. Gorka in mrzla jedila se bodo dobila ob vsakem času. — Slavnim društvom je na razpolago velika arena in krasen vrt za shode in veselice. Postrežba vedno vestna in točna Priporočam se cenjeni naklonjenosti z vsem spoštovanjem Marija Keržišnik, restavraterka. Kavarna celo noč odprta Stari trg štev. 39 Gostilna Florijanska ulica Štev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja s s posebnost ■ ■ ■ ■ „Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. BBBBBBBBBBBBBBBBBB Restavracija „AUER“, Wolfova ulica 12.__________________________________ Danes v soboto dne 17. in v nedeljo 18. maja 1913, kakor tudi v naprej vsako soboto in nedeljo M TT T? TP priljubljenega domačega seksteta. ^ ^ tj ll A pjT Vstop prost. LUDOVIK ROŠKAR, restavrater. K obilni udeležbi vljudno vabi Najlepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. Pofdl in stori tudi ti tako! pa si oglej prvovistna in originalna E* ■ ka Ibi Adler koles«, s: B B B Spoznal boš in se prepričal, da so naj- t jn A «81 er kolovse boljša in primerno najcenejša ” Kupil boš in kolesaril po vseh svojih polih |^-ka alf A«11 er kol«»N