Katolfšk cerkven list,
V Ljubljani T. srccaria 1H56.	M Ant G.
Tečaj Ii.
Pismo misijonarja Mjorenva Marmorja tio risokočast. g. ilobrorskiga fajmoštra Joi. Poktakar-Ja.
Per sv. Križu v severni Ameriki 8. listopada 1855.
Častiti gospod fajmošter!
Obe pismi ddo. «11. oktob. 1854 in 18. maja 1855 sim prejel, za ktere se Vam presereno zahvalim.
Oo 16. junija t. I. nisim druziga opraviti imel, kakor indijanskiga jezika se učiti. Le ta jezik ima marsiktere posebnosti, ktere niso v druzih meni znanih jezikih, .še precej lahko sim se ga učil, hvala Hogu: zastran tega nimam zdaj nobene opovere v svoji duhovski službi. Gospod Mrak, na kteriga mesto sim nastopil, je šel na drugi kraj, kjer se pn-
fred ni bilo staiiovitniga duhovna. Tam je preeej ndijanov, pa tudi veliko druzih naseljencev sem ter tje, ki vasi delajo. Gosp. Mrak pravi, de ho kmalo treba še drugiga duhovna v tistih krajih. Med drugimi je tudi nekaj Cehov tam: gosp. M rak se bo učil češkiga jezika. Moja duliovnija obseže tri vasi, v vsaki je cerkvica, iri tudi hišica za duhovna, de stanuje, kadar pride. V eni vasi na nekim otoku je cerkvica iz skorij, namesto stolov so malo obtesani hlodi. V drugi vasi je cerkvica boljši, ze lepši iz lesa narejena, pokrita pa s skorjami. V domači vasi je pa preeej čedna in s skodiami pokrita, znotraj tudi omctana in pobarvana, ima tudi čeden altar in podobe in čedne klopi, in kor, pa ne prižnice, r.e kcrstniga kamna, ne kerstne sveče, tudi ne prave spovedniee, ne bandera, ne zvonika. Zunej na dveh stebrih visita dva zvončika, eden je za šolo, eden pa za cerkev. Indijani zdaj ravno niso revni. V lazili (praviga polja se ni nič j pridelujejo lepiga krompirju in turšice. nekaj lizola iu buč, ktere so precej dobre za jesti. Okoli hiš imajo nekteri tudi verte, na kterih so jabelčne drevesa, krompir, repa, korenje. Žita razun turšice ni nič. Turšico jedo kakor na Kranjskim ječmenko; v ročnih stopali jo vdelajo. Prav radi jo jedo. Tudi jez jo ravno tako lahko jem, kakor ječmenko. V jezeru je dosti nar boljših rib. kterili obilno nalove in tudi prodajajo. Iz javorovih dre-ve* napravljajo cuker, kteriga tudi nekoliko prodajo. D« bivajo tudi vsako leto plačilo od \lade, (se 10 let ga bodo dobivali), ker so pred 3£0 leti vse zemljišč vladi prodali Vlada iz tega denarja tudi daje za šole in duhovne, tode ne veliko. Ženske znajo kaj lepo šivati in iz bičevja lepe plahte pirati. Kavno tako so tudi možje brihtni, se kaj naučiti, za kar imajo veselje, tode veselja nimajo se kaj drugiga prijeti, kakor
laze obdelovati, cuker napravi jati, ribe loviti, hiše in čelne delati. Kakošnih posebnih šeg nimajo, vse ajdovske vraže so zavergli. Posebna navada jc, de se oh novim letu pozdravljajo, tudi sorodnike v bližnjih vaseh obiskujejo. Pred ta večer tudi duhovne pozdravijo zunej hiše, drugi dan pa v hišo pridejo in pokleknejo, de jih blagoslovi: dii jim kakošnih podobic. Jez sim bil ta dan v drugi vasi, ne v domači. Zvečer okoli 8 pridejo možje in fantje, nekteri s pusami. eden z goslimi pred hišo, in streljajo. Takrat sim komej kako besedo pregovoriti mogel. Vender sim šel k njim in samo tole rekel: Kavi maši nin gaškito-sin vi anišinahemoia: nin sagiag daš Anišinahrg. Kizc-Manito o kikendan nindc. Migveč kid ininim. \Vahang pindigeg vigivaming. To jc: .,\e morem šc indijanskiga govoriti: vender pa ljubim Indijane. llog pozna moje seree. Zahvalim vas. Jutri pridite v hišo*. Nekteri so mi v roko segli. Orugi dan so skorej v>i v hišo prišli in kleče blagoslova prosili. Bila jc -t druga vas v ti duhovnii deleč od tukcj iiustran c -zera s cerkvico, pa zdaj ni nobeniga Indijam tam, nekaj jih je pomerio, nekaj jih je v ii-imi prišlo, nekaj jih je šlo drugam. Zdaj je v moji duhovnii iu v Krivini Drevesu več kot pol manj Indija-nov, kakor oh času, ko so g. Baraga pervič sem prišli; šlo jih je veliko v Kanado. Zaderžanje Indija-nov je sploh lepo: protestantovski Amerikanci precej škodujejo. Blizo tukaj na nekim otoku *o Mormoni. ljudje posebne vere in hudohniga zaderzania. možje imajo po več žen. saboto praznujejo namesti nedelje, kradejo in ropajo, tudi umorili so neki ze nektere. Indijanam vender nič ne store. Prav blizo na drugim otoku so Indijani moje duhovni jc, kteri vseskozi /. njimi opraviti imajo pri delu in kupčii, vender vse v miru. Njih slabo zaderžanje Indijanov nc ho polnij-šalo, ker preveč hudobno žive; šc neverniki Indijani niso tako živeli. So pa Mormoni iz več narodov: Amerikanci, Nemci, Norvegi itd. Vsakiga sprejmejo, če le hoče po njih šegah živeti. Dežela tukej okrog nas ni ravno močno dolgočasna: zemlja j c srednja, ne močno dobra, drevesa so mnogotere, nekterih ni ua Kranjskim, p. ccdar in nekiga borovca, sicer so pa skorej vse drevesa, kakpršnc na Kranjskim: sadja ni nič razun nekterih jablan, jagod, rudečih in čirnih malineov je pa silo veliko. Ko hi Ic samo tc drevesa, ktere tukaj blizo po gojzdu gnjijejo, na Dobrovi imeli, de hi jih v Ljubljano na prodaj zvozili, kmalo hi lahko spet nov allar napravili. Zverine blizo tukej ni, je že vsa zaterta. kakošen zajček, ti so kakorš-ni domači zajci na Kranjskim in beli. Pravih z»jeo\ tukej ni. Tičev pevcov pride spomladi neizrečen« veliko i proti jeseni spet odrinejo; tudi je veliko divji « golobov, rac in jerebic. Trava je majhna, cvelln
prav malo in nič prav lepih. Mesca maja verte in laze obdelujejo, oktobra in novembra pod streho sprav-Ija jo: jest imam še zdaj vse na vertu, ker ne utegnejo mi delati. Xeki dan bodo prišli, in med smetiam in pogovoram bodo v «1 ali 4 urah vse podeiali. Nekteri krompirji so gnjilkasti. Konec tega mesca je-njajo barke in čelni tukej po jezeru hoditi, ker so hudi viharji in voda začne zmerzovati. Decembra in januarija smo popolnama zaperti, proti koncu januarija je led na jezeru že dosti močan, de se že zamorejo na saneh po njem peljati, in tako dobimo novice ali pisma iz Makinaka, bližnjiga mesta. Proti koncu aprila led spet popolnama zgine. Tudi po zimi na ledu ribe love, naredč velike luknje, v koc zavit po cel dan čepi eden pri luknji in čaka z dolgim drogam, ki ima na koncu železne kaveljne, ribe, ki bo pod luknjo memo plavala. — Spremen vročine in mraza je tukej grozno nagel, včasi je prav gorko, urno sever potegne, in je silno mraz. 20. oktobra sim šel v bližnjo vas 3 ure deleč: bilo je prav prijetno in skorej vroče. Po noči veter potegne, gre dež in kmalo sneg, hilo je zlo mraz: oh 6 sim tam maševal. Ker nisim hil oblečen za tako vreme, mi je bilo kaj mraz na konji, peš bi bilo pa še hujši, ker je bilo vse v snegu in vodi. Ves sim bil do kož»* premočen, ves sim se tresel od mraza. Hvala Hogii, nič mi ni škodovalo. Iloma sim se preoblekel in pogrel in sel spet mase vat in pridigovat v domači cerkvi. Mesca novemb. je pa spet kaj prijetno; še na Kranjskim ob tem času ni tako. Hliska in gromenja to leto tukej ni bilo toliko, kolikor sploh na Kranjskim. Dvakrat sim pa vender v hudim vremenu med strašno ploho, bliskam in gromenjem na poti hil. Knkrat na jezeru iz .Makinaka se vemivsi, kamor sim visokočast. škofa spremil: k sreči nismo hili preveč deleč od brega, vender je bilo precej nevarno. Drugikrat sim pa jezdil. Toče ni bilo tukaj, in je tudi silno malokdaj. — Visokočast. škof bodo cez zimo v Krivim Drevesu prebivali. kjer so pervič svojo sv. delo med Indijani začeli, bodo živeli bolj kakor misijonar kot kakor škof. Vse svoje moči hočejo v prid svojih ljubih ludijanov obračati. Hog naj jih ohrani pri zdravji se veliko let.
V ^zedinjenih deržavah" je zdaj 7 višili škofov, 33 škofov in 1701 duhovni. Letaš so škofje prosili papeža, dve novi škofii napraviti, škofje so iz več narodov, narvec je Ircov, nekteri so Amerikanci, nekteri Francozi, eden Španec, g. Heni. škof v Mil-waukee je švajcar, g. Neiiman, škof v Filadellii, Av-striianec. Havno tako so tudi duhovni iz več narodov, t*, štef. Hadin. rojen vOrleans-u na Francoskim, I. 176^ je hil pervi duhoven, v zedinjenih deržavah v mašnika posvečen. namreč 25. maja 1793, veliko let je hil tudi misijonar med Indijani. I meri je v Cincinatu 21. aprila 1*53. (i. \Villiam Matlhevvs (MadjuzJ je hil pervi v Ameriki, to je, v zedinjenih deržavah rojen duhoven, hil je v mašnika posvečen I. 1800, bil je vee kot 5D let duhovni pastir v \\ ašingtonu. kjer je tudi umeri 30. apr. 1N54. Močno mora nas Slo-venee veseliti, de je tudi iz Slovenskiga veliko duhovnov tukej in še celo en škof. V naši škofii jc samo g. Mrak, g. Pire je v s koli i s. Pavla, duhovni pastir ludijanov in Nemcov, g. Skola v školii Milvvau-kee. duhovni pastir ludijanov, g. Skopec v skolii Krie (Iri). g. (» o d e c v skolii Detroit, g. Leon O s r e il-kar v viši školii sv. Ludovika, g. Stihi I (iz Gori-škiga) v školii Piltsburg, gg. Tancer in Gostenč-nik (lavant. škofije) v skolii Filadellia, gg. Heš v školii Novi Jork. Nas visokočast. skof so štirim maš-nikovo posveeevanje podelili, enim lani, trem letaš: trije so Nemci, eden Francoz. Duhovski imenik je za
vse „zedinjene deržave" eden, vsako leto je življenje-pisje kakiga škofa ali duhovna iz te dežele. V letaš-njim je popisano življenje Gabriela Richarda, ki je bil duhoven v Detroitu od I. 1798—1832, v kterim letu je za kolero umeri. Ob njegovim času je bila dežela „Mišiganu še zlo divja, grozno malo katoličanov. Jlichard je bil tudi generalvikar škofa v Cincinati. L. 1821 je prišel tudi v Makinak in v Krivo Drevo k Indijanam, de bi se prepričal, ali je mogoče, kakiga misijonarja k njim poslati. Prav nekako domače se mi zdi tukej, ker so naši domači duhovni večidel te leta duhovsko službo opravljali, posebno tukej pri s. Križu ni nobeden drugi stanovitno prebivaj kakor gosp. Pire včasih, g. Mrak pa 9 let skozi in skozi. In zdaj imamo šc domačiga škofa.
Čimii {fufltihl mi*(Joni P
De ho naše ljudstvo v resnici keršansko in po Hožjim sercu prestvarjeno, ni dosti, samo za duhov-šino od časa do časa duhovne vaje in posvetovavne shode napravljati. ampak tudi drugi verni se morajo z enaeimi duhovnimi vajami buditi in oživljati. Tak pomoček, vero in keršansko življenje tudi med ljudstvam posebno hitro in tečno obnoviti, so pa po skušnji zlasti ljudski misij oni. Pač tudi ta blagodarna cerkvena naprava veliko nasprotnikov in sovražnikov ima. t'imu, pravijo, čimu ljudski misijuni? \a vse ugovore, ktere nevednost, lenoba in pa hudobija zoper ljudske misijone dela, se v naslednjim ogovoru, ki je bil v fari G ... o začetku Ijudskiga inisijona izusten, odgovor zamore najti.
Verni, v Hogu zbrani kristjani!
Desiravno so Judje v stari zavezi svoje lastne duhovne imeli, kteri so hili iz rodu Judatoviga in ie Aronove sorodovine, in desiravno so ti duhovni v velikim številu po vsi deželi razdeljeni hili: je vender ljubi Hog pri vsim tem še Judam od časa do časa preroke pošiljal, kteri so mogli ljudstvo za postavo Gospodovo z noviga naduševati in oživljati. Močno taka je tudi v keršanski cerkvi. Po vsi zemlji so katoliški duhovni razstavljeni, ki odločene okraje ali lastne fare imajo, kterih ne smejo zapustiti, ter jih morajo vladati iu oskerbovati: imenujejo sc zato duhovni pastirji. Zraven navadnih ali rcdovn.lt duhovnih pastirjev so pa še drugi mašniki, ki sc s skerhjo za zveličanje vernih pečajo, ki pa lastnih, ohmejenili okrajev za dušno pastirstvovanje nimajo, temuč Ic tam, kamor se pokličejo, opravila dušnih pastirjev opravljajo, zlasti pridigujejo iu spovedujejo. Ti mašniki se imenujejo misijonarji. Ljubi kristjani! kakor zapisano najdem, so že pred 108 leti taki častitljivi misijonarji v zveličanje dus v naši fari delali. Sc zdaj se najde križ, ki je takrat v spomin na to bogoljubno delo blagoslovljen in postavljen bil. Vi ste tako srečni, ile tudi dans take častitljive misijonarje pred sabo vidite. Oni so iz ravno tistiga mnogoaasluženiga reda, iz kteriga so uni bili, ki so se pred 108 leti tukej v zveličanje vernih trudili. Jez sim jih z dovoljenjem našiga prečastitljiviga, milostljiviga škofa poklical; serčno sim jih prosil, de naj v našo faro pridejo in nas blage, zveličavne dobrote svetiga inisijona deležne storijo.
Ltegnil bi si pa morebiti kdo zmed vas misliti: cirnii pa to? čimu pa ptuji duhovni, ko že tako svoje lastne dušne pastirje imamo, ki nam vsako nedeljo iu vsak praznik dopoldne in popoldne besedo Hožjo oznanujejo, in svete zakramente delijo, kolikor hočemo?
Ljubi kristjani! to sim storil iz dvojniga vzroka: pervič zavolj sebe, in drugič zavolj vas.
Storil sim to zavolj sebe, ker sim s tem pred vsim ljubimu Bogu zadostovavno daritev prinesti hotel za svoje zanikernosti, pregreške in slabosti. Poglejte, že čez 16 let službo duhovniga pastirja med vami opravljam. Desiravno čas hitro teče in mine, je vender 16 let precej dolg čas. Oh, ta dolgi čas se je pač lahko zgodilo, de sim jez, ki sim tudi slab in grešin človek, v svojim poklicu marsikaj zanemaril in v svojim življenji marsikaj se pregrešil. Oh, morebiti, morebiti sim celo ta čas s svojimi pregreški in slabostmi koga zmed vas pohujšal, komu v spotiko bil, ko bi mu bil mogel biti vodnik in luč na poti zveličanja. Ljubi moji farmani! ta misel mi dela britkost, in mi je dolgo že britkost delala, mi je že velikrat ko težek kamen, celo ko gora na sercu ležala. Iu kako bi mi ne bila britkost delala, kako bi me ne bila težila in stiskala, ko vem, de, komur je veliko daniga, se bo tudi veliko tirjalo od njega, in de bo hlapec, kteri voljo Gospodovo ve, dobro ve, in je vender ne spolni, enkrat toliko hujši strahovan: Glejte, zato bi rad ljubimu Hogu še o pravim času dobro delo ko po-moček sprave, ko zadostovavno delo opravil, in v ta namen ta sv. misijon za prav pripravno delo imam. To tedej dans v zadostilo pred Hogam darujem. O Hog! naj Ti ta daritev dopade, sprejmi jo milostljivo!
Teh častitljivih očetov pa nisim le zavolj sebe poklical, ampak tudi zavolj vas. Verjemite mi, čeravno se velikrat na prižnici hudujem in vas kregam v imenu Gospodovim, ker to ali uuo ni po moji volji, vas imam vender vse rad, prav rad, tako rad, de sim pripravljen svoje življenje dati za vsaciga zmed vas, tudi za taeiga, ki me morebiti čerti ali sovraži. Velikrat, ko ste vi že v terdnim spanji, še molim za vas. Vsak dan prosim lloga, naj vam vse dodeli, kar potrebujete, zlasti po tem časnim življenji tam na unim svetu. — Zdaj pa menim, sim celo terdno prepričan, de bo ta sveti misijon marsikteriga zmed vas v nebesa spravil, kteri bi jih sicer ne dosegel; tisti pa kteri so že zdaj pobožni in dobri, bodo s tem se vikši stopnjo zveličanja dosegli. Res je, de vam jez in moj pridni pomočnik že tako vsako nedeljo in vsak praznik besedo lložjo oznanujeva, pa kdo ne ve, de sc vsakdanja reč obrabi, svojo mikavnost zgubi, bo prenavadna in necenljiva? Ptuji kruh se vselej boljši prileže, kakor domači. Memte<ni oil ene pridige do druge po nivadi H dni prejde, celi teden se vmes vrine s svojo veliko silo dela, truda in skerbi. Oh, v tem dolgim času po navadi scrce spet omcrzne, akoravno je prejšnjo nedeljo od ognja nebeških resnic skoz in skoz ogreto bilo. Kakor zmočena goba, tako ta dolgi ca s prejete dobre navtisljeje ali čisto ali saj močno pobriše. Pri sv. misijonu pa sledijo lepi, navdihnjeni govori hitro, drugi za drugim, in vsi med sebo, dobro zvezani. Tukcj se pokaže cela osnova nase svete vere v vsi njeni lepoti in	vsa-
kimu razvidna, in železo se kuj.-, dokler jc razbeljeno. Grešniku sc nemogoče stori, po svoji stari razvadi ravnati, zijati, oči si mamiti, potem na dru.ro stran se vleči in v grehu spet dalje spati. Zares tako močno ga drega in stresa, tako silno o-a vzdi-guje, de se komej zderžali zamore, de bi nc vstal svoje stare grešne poti nc zapustil, in se k Gospodu ne povernil. — Nadalje vas tudi mi duhovni pastirji spovedujemo; pa kako marsikteri zmed vas je prevzet od presilniga nepotrebniga strahu in (napčne) sramozljivosti. Moj Hog, si misli, kaj si bo moj dušni pas ir od mene mislil, ako se tega greha »povem, in od te misli preplašen k svojimu duhovnimi pastirju celo k spoved, ne gre, ali pa (kar je nar hujši) nektere, m sicer nar veči in nar hujši grehe prikriva.
Tukej pa, ljubi farmani! tukej imate ptuje spovednike,
ki jih še nikoli vidili niste, in jih ze čez malo dni tudi nič več vidili ne bote. Brez boječnosti jim za-morete torej svoje serce popolnama razodeti, vsih svojih grehov se obtožiti. — Koliko pa mem tega pri sv. misijonu še velika moč zgleda stori! Verna in spokorna gorečnost eniga se tudi druziga prime, ravno kakor blisk vse oblake prešine ter sveti od izhoda do zahoda. V malo dneh, ljubi kristjani! v malo dneh se tu več dohriga zgoditi zamore, kakor je navadnimu duhovnimu pastirju v veliko letih moč storiti. Alarsi-ktera njiva Božja, ki je leta in leta neobdelana stala in ni nič druziga več kot plevel, ternje in osat rodila, marsiktera taka njiva, pravim, po misijonu spet rodovitna postane, in marsikteri plevel, ki ga duhovni pastir že leta in leta trebi, pa vender iztrebiti ne more, misijonarji dostikrat v malo dneh porujejo iz sere ljudi. Zares, misijon je enak silnimu vremenu, ki zemljo koristno pretrese in zrak očisti. Oh, po silnim vremenu se tako lahko diha, škodljivi sopari so razgnani, zrak je oeišen in ohlajen. Havno tako je po misijonu. Um je očišen od množili nevarnih zmot in kriviga sojenja, in serce oprosteno od liudiga poželenja. Vsa občina spet lahko diha in na novo oživi. Sveti misijon jc enak tudi slnimu lovu, med tem ko je delo posamezniga duhovniga pastirja le samši čakanje na odločenim mestu. Tukej pa, ljubi kristjani! sc na vse strani mreže razpnejo. de bi se zgubljene duše Zvcličarju našima spet pridobile. Tukcj se jih veliko reši iz zmot, v ktere so zapleteni od zapeljive kače; ostanki starih grehov se iz sere. potrebi jo, opešana vera se spet oživi, omerznjena gorečnost spet vname: že na pol usušene veje na živim, od Jezusa Kristusa vsajenim drevesu spet po-ženii; celo svetniki na zemlji bodo po misijonu še sve-pravični še pravičniki, še več, cele občine bodo po njem prenovljene.
Zatorej, ljubi farmani! obračajte si k pridu prav skerbno in goreče sv. misijon, ki ga dans pričnemo! Poglejte, gospodje misijonarji so iz daljniga kraja prišli, dc bi delali v zveličanje vaših duš Sprejmite tedej hvaležno njih dobroto; ne zaperajte jim svojih sere! Pustite ta teden, kolikor je mogoče, svoje rasne opravila pri miru, in skerbite /.a svojo dušo. /.a svojo edino, neumerjočo dušo. Oh, kaj neki pomaga, ako človek tudi ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi! Ako je ona zgubljena, potem jc vse, vse zgubljeno!
Vi pa, častitljivi očetje! prevzemite zdaj za ta čas iz mojih rok službo duhovniga pastirja, ktero sim tukej skoz šestnajst let ze o*pravljal. Z Zveličarjem našim Vam rečem: Pasitc moje ovce, pasite moje jagnjeta! Krepko povzdignite meč Ho/.je besede, lomite enim kruha, dajajte drugim mleka z\e-ličaviuga nauka, razsvetlujte, kar je temmga, ociMijte kar je nečistiga. močite, kar je suhiga, zdravite, kar je ranjeiiiga!
Ti pa, o Hog vsi ga m ogoč n i! s po vzdignjenimi rokami te prosim, blagoslovi to sveto delo: dodeli moč tem svojim poslancam. de svoje opravilo dopolnijo v Tvojo čast in v zveličanje dus! Tistim pa, ktere si mi izročil, daj rasti v spoznanji in pravi ljubezni! Daj, de bo srne. ki se bo /.daj sejalo, lepo kalilo, zelenelo in obrodilo, ter prineslo zlati sad večniga življenja! Oče! prosim te: Oče, usliši me! Amen. (Volksfreund.J	P.
Hasgieti po kerttanskhn #relu.
Na Češkim je bila pogodba med Avstrijo in Rimam s pastirskim listam od £5. gru Ina lanskiga leta vernim
11387216
razglašena. — Tridenška nemška občina je prosila cesarja poterth topov za zvonove, Njih veličanstvo pa so ji namesto tega IOOO gold. denara podarili. — V Meranu
00	bile v sv. 3 Kraljev dan 3 zamurke keršene in obhajane. — V tarnovski škofii je kolera tudi veliko vrednih duhovnov pobrala. Dekan Matulevice je umeri v sredi umirajočih. Kolera njega samiga zgrabi in na posteljo položi. Farniani torej bolnike k njemu v stanovanje nosijo. V silnih bolečinah še spoveduje in v sveto olje deva. Sam seboj v svoji stauici jc imel polno bolnikov. Okrog njega so ležali, on pa je z njimi molil in je s peterimi vred, ki eo njegove pomoti iskali, svojo dušo izdihnil.
V Moguncii mislijo sestre sv. Frančiška napraviti hišo za keršence, ktere so brez službe. Ta naprava bo imela namen, vse ženske posle sprejemati, ktere iz službe stopijo, ter jih marsikterih nevarnost obvarovati, ktere so sicer večkrat s tacimi okolišdiami sklenjene. Sprejemale se bodo ua 6 dni, ker v tem času si že zamorejo pripravno službo poiskati; le s privoljenjem sprednice, bi smela ktera delj ostati.
6 t> e rda lakomnost. Zdaj v kratkim je umerla v Da izig-u Stiletna vdova. Bila je od nekdaj silno la-komua, in kolikor starši, toliko gerši v ti pregrehi. Vsak se je čudil, zlasti ker so vedili, de ima veliko denara. Ko je bolj in bolj pešala, je prosila zdravnika, naj ji ua-ravnost pove, doklej misli, de utegne še živeti. Bila je v bolnišnici. Zdravnik pravi, de le še kakih 24 ur. Viditi je bilo, de ji je prav, si da mertvaško trugo kupiti in si jo zraven postelje položiti. V naznanjenim času res umerje. Ko v trugi leži, žlahta — kaj pa de — iše ter iše; pa vse zastonj — ne beliča ni. „Morebiti si je pa starka umislila, denar seboj na uni svet nesti", reče eden. Merliča iz trusre vzamejo, preišejo in najdejo res v oblancah dva zvczčka pisem na kaso. vsaki za 4000 terd. ali tolarjev.
~ Iz Kima. Neki vojak francoske ob^ade v Rimu je dobil pred nekaj časam od svojiga znarca iz Krima pi-biii. h prošnjo, de naj ga sv. Očetu zroči. Vojak gre v papežev dvor in pr.isi stražniga častnika, de naj ga pu-tl k sv. Očetu, ker ima neko pismo oddati. Čaduik se brani, francoz pa se ne da odverniti. t "rej poslednjič prelatu zaslišanja naznani, de nek francosk vojak hoče po vsi sili zaslišanje imeti. Prelat oznani sv. Očetu. kteri v znani
1	uheznjivosti precej privolijo, de naj vojak brez odloga pride in pove. kaj de želi. Vojak, stopiv-i v stanovanje sv. Očeta, po vojaško pozdravi a je nese eno r"ko na čelo, % drujo pa pismo zroči in reče: „Sveti Oče, tu pošl'e eden z mojih v Krimu vojskujočih tovaršev list; prosim tedaj, kaj mu čem odgovoriti?** Pij IX. vzamejo list, pregledajo zapopadek z naglim očesam ter vojniku ljubeznjivo odgovore: „l.jubi moj sči! sveta maša, ktero bom jutri opravil. ima že svoj nepretnenljivi namen; pojutrišnjim pa sim pripravljen, sv. m-išo v blagor francoskih vojakov v Krimu darovati, ako ti sam v to in to cerkev prideš, de bi r. dobro pripravljeirm sercam sv. rešuje telo pre el*. Nato reče vojak: rSveti Oče. precci pojdem k duhovnu svojiga p<lka. de bo mojo vest preg edal**. S te-o Njih svetost zopet po vojensko pozdravi, se ohernc „ h a I b r e chts ■•' in gre. Drugi dan ob odločeni uri je bil že vojak na svojim loestu v rečeni cerkvi, in je po sv. maši iz papeževih rok z vsimi znamnji potertiga serca -veto rešuje telo prejel. — V Jeruzalem u je vaih s. zemlje O. Bernardin Monte-frauco. ko je bil žalostni prihodek z nadvojvodam Maksam zve lil. do vsih svoj h podložnih samos'anov razpisal, de naj za otenje cesarjeviča molijo. Imenuje ga: nun modello di tutte le piu sode virtu ed a i|uesta s. Cu-todia un insigne Be-nefattore. un Padre amorosissimou (zgled vs;h naj krep-kejšth čednost, temu sv. var-tvu iiožjiga groba — visoki-ga dobrotnika, naj l|uheznjiv«i£:a očeta.) — Sv. Oče so
kardinala Reisaha zvolili varha društvu c. Detinstva. — Mehi-kanski poročnik bo Rim zapustil in vlada te dežele bo jezuite pregnala. Nasproti pa imajo sv. Oče veselje, de z deželo, tadi amerikansko, „Chiliu pogodbo sklepajo.
Osma pola čveteroglasnih svetih pesem Gr. Rihar-ja je priš'a na svitlo. Obsega: Gospodovi dan, sv. Antona puš. (sostavno in razstavno) in sv. Jožefa. Cena 12 kr.
Pogovori z gg. dopisovarci.
Gosp. A. V. v Br: Omenjenih ti gld. nismo prejeli; Danica ir-Govornik se Vam kota pošiljala. — Gosp. >1. B. v V : Lepa hvala!
Jfozef Vodic. *)
Dragi Jožef Vodic! kje si ti? Si v Hartumu ali v Gondokori ?
Se ti resno bister um jasni? Se na kaki divje skrivaš gori?
Je sovražni te umoril meč? In kot Kaliel tu/.na naj zdihujem:
Sinka, sinka, serčka nimam več? Al' tvoj živi glas naj pričakujem?
Daj se glasi Jožef sin Vodic. Spolni svoje mame serčne želje!
Štela petkrat slo sini desetič ••) Sin za — te. de mi storiš veselje.
Desetič sim dve in sestkrat šest Se pridjala v šolske li potrebe ,
De zamorček boš mi sinko zvest. Radostno dajal svoj glas od sebe.
Živo, bistro sledam po Danic', Kakor nekdaj po Tobiju Sara.
De mi kaže: Tu jr sin \odic! Mati glej. de sinek zate mara!
\i upadel meni terdni lip . \ em zamurček serce 'maš prt-blago.
Tiho se oglasi, ne po hrup', To je moji du*i dosti drago.
Reci samo: Mati tu siin sin! Vedno vdana bit čem tebi mati.
Moj bos \odic Jožef Dragotin. Serce svoje hočem tebi dati.
Na sin dvajsetir koj trikrat pet' l'č' se marno. bukve rad prebiraj.
Za Marijno časi bud' vedno vnet, K Bo£U gor v nebo se rad oziraj.	Marešič.
•) Opomba zastran odkupljencov. Kar tiče odkapljence. za kteri je bil denar meni pred mojim odhodain tV».'l zročen. sim bil zapisnik od njih in i.d vsili druzih daril, kakoršnih koli. f. Provikarju zročil. ko sim se mogel IS&tiz Asvana nazaj verniti: torej sc smemo zanesti, de bo vse prav opravljeno, ne le zastran odkupljencov, nmpak tudi druge naročila. Denar pa sim nekaj „odboru~ na Dunaj, ravno pred odhodam prejetiga pa naravnost g. Provikarju zročil — in sicer vse pod kakoršnim koli imenam prejete darila. Ker pa v bolezni zapisnika (c. Provikarju zroccniga) nisim mogel prepisali, de bi bil naslednjič Marijnimu odboru naznanil, kar poprej zavoljo naglice nisim mogel. i.....rebiti marsikaka reč. nazadnjo prejeta, v letnih naznanilih Marij ne družbe za leto ls."»4 ni za/na majana. Ako tudi kak vdkupljenec v tih naznanilih ni zaznamnjan. bi mi bilo prav. ko bi mi ga zadevni dobrotnik blagovolil naznaniti, in sicer zavoljo veti varnosti, de tudi tukaj vemo za vse. kdaj je kteri in koliko je že naših odkupljenih, desiravno so v mojim zapisniku (g. Provikarju zročenini) gotovo in zanesljivo vsi zaznamnjani. Kar pa sploh odkupovanje tiče. iz znanih razlogov bolj počasi napredova, in tudi se ne ve. če bo misijon v llartumu se »mel dalje odkupovati, ali ne. ker bi se po tem reklo, de ravno misijon vladinc postave pre-lomljuje, kakor g. kirehner piše. \ taeih okolisinah so že nekteri rekli, de so zadovoljni, ako se tudi drugi fantiči med zamurci na za-znamnjano ime kerstijo. s čimur je upati, de bi bili tudi drugi zadovoljni. Jeri,n'
••) Glej Danica od leta 1*5:1. list •!*>. stran 143.
••*) Glej Danira od leta |H."».i. list lit. stran I5'i.