EVIDENCA SEPTEMBER 2018 FOKUS Izgubljeni v svetovnem omrežju 24 25 Pridanic, spletni tatic 26 Pripovedka o nigerijskem princu 28 Leteti pod radarjem 30 Tocka napada VELIKI TEST Podatke na varno V zadnjih letih so nekateri izdelovalci nekdaj preproste naprave NAS obcutno nadgradili, danes so to že povsem polnokrvni strežniki, ki zmorejo res veliko – poleg, seveda, streženja datotek. NOVE TEHNOLOGIJE Napolni me hitro Ce želimo v avtomobilske akumulatorje v kratkem casu pretociti dovolj energije, da bomo prevozili nekaj sto kilometrov, mora biti prikljucek ustrezno oblikovan in standardiziran, kabli dovolj debeli, talna infrastruktura temu primerna. 44 59 2 september 2018 SEPTEMBER 2018 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 05 Že vemo, kaj sledi? 06 Novice 08 Nowwwo IZVIDNICA 11 Tablice (še) niso mrtve 12 Telefon za ljubitelje 14 Vstop v navidezno resnicnost 16 Ko macke ni doma MOBILNO 20 Naš izbor na Androidu 21 Nazaj v šolo – Android 22 Naš izbor na iPhonu 23 Nazaj v šolo – iOS FOKUS 24 Izgubljeni v svetovnem omrežju NAJBOLJŠI 36 Telefoni 42 Digitalni fotoaparati VELIKI TEST 44 Podatke na varno DOSJE 50 Povsem digitalno bancništvo 53 Bancniki so koncno odkrili NFC 54 Milijardni patenti NOVE TEHNOLOGIJE 59 Napolni me hitro IZ TUJEGA TISKA 62 Brzdanje podatkovnih baronov NASVETI 66 Kljuc USB z Windows 10 za na pot 69 Med pušcavskim dnevom in nocjo 72 Naucimo racunalnik risati 76 Pro et contra IZKLOP 78 Vzpon in padec – faksirne naprave 80 Pogled nazaj 82 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 25. septembra nadaljujemo MONITOR PRO MONITOR PRO 82 84 Novice 88 Razvoj programske opreme je iz meseca v mesec vecji izziv 94 Trendi, ki ženejo razvoj sistemov in vmesnikov NAJBOLJŠI LG G7 ThinQ LG se je s svojo serijo G po letih eksperimentiranja (spomnimo se modularne­ga G5) naposled umiril in zacel dostavljati bolj konsistentne telefone. 37 TELEFONI 36 HTC U12+ 37 LG G7 ThinQ 38 Xiaomi Mix 2s 38 A1 Smart N9 39 Huawei Y7 Prime 40 Huawei Y6 DIGITALNI FOTOAPARATI 42 Canon EOS M50 42 Sony Alpha 7 Mk. 3 in 7R Mk. 3 september 2018 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 september 2018 Prav, kupila bo kar takoj – 400 evrov je že nakazala prek Paypala, oglasil pa se mi bo tudi njen špediter, ki bo bazen prevzel, takoj ko prejmem denar. Prav, meni je O. K. MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Zgodba o Sexy AnaJanezu in bazenu Ste že kdaj komunicirali z nekom, ki vas je poskušal spletno pretentati? Za potrebe tokratnega Monitorja sem se v tej smeri potrudil tudi jaz. In moram reci, da mi ni žal, prav pošteno sem se zabaval. nternet je nastal kot vo­jaško omrežje, vendar se je razvijal kaoticno, brez resnih pravil in zakonov, ki bi ga urejali. Množica držav in še ve­cja množica uporabnikov se da­nes trudita v ta kaos vnesti nekaj reda – z zakoni, mednarodnim sodelovanjem, ne nazadnje celo s cenzuro. In vendar jim uspeva le delno, na ravni, kjer se bolj ali manj vsi strinjamo. Otroška por­nografija je, denimo, že dokaj dobro (vendar ne povsem) za­jezena, majhne in vecje goljufi­je, ki že desetletja krožijo po naj­razlicnejših e-kanalih, pa nika­kor ne. Storilcev je veliko prevec, držav, ki so med njimi in ogolju­fanimi, pa tudi ravno toliko, da nam policija brez sramu svetuje, naj na vse skupaj pozabimo, ker preiskava najverjetneje tako in tako ne bi obrodila sadov. Hkrati današnja tehnologi­ja tako hitro napreduje, da ji ti­sti, ki z njo ne živijo, zelo težko sledijo. Elektronska pošta, twit­ter, facebook, instagram, paypal, elektronske banke, spletne tr­govine, aplikacije na telefonu, namešcanje teh zunaj uradnih tr­govin … Vse to in še vec je nekaj, kar ustvarjalci – in verjamem, da tudi bralci Monitorja – obvlada­mo, velika vecina populacije pa, žal, ne. Mi znamo preceniti, ali je elektronska pošta res poslana od Paypala ali gre za kitajskega mini goljufa, vemo, da se v nena­vadne strani ne vtipkava gesel, jasno nam je, da se po elektron­ski pošti ne pošilja številk kredi­tnih kartic. Moj oce pa, le kot pri­mer, zagotovo ne. Ker vecino goljufivih sporocil že podzavestno ignoriram, sem se tokrat moral kar prisiliti, da sem vstopil v igro. Zacelo se je z odprodajo malce dražjega mon­tažnega bazena, ki sem si jo za­mislil z oglasom prek portala Bolha in na katerega sem sumlji­vo hitro dobil ponudbo. Še vec, ponudba je bila v obliki sporoci­la na Bolhi, ki me je v malce »gu­gltranslatovi« slovenšcini preu­smeril na elektronsko pošto (»Ce vas zanima, se mi oglasite na ta in ta naslov«). Prav, pa bom. »Izkazalo« se je, zdaj že v gu­gltranslatovi anglešcini, da mi je pisala gospodicna AnaJanez (res!) iz Marylanda, USA, kate­re mož je Slovenec, zato vse ku­pujejo iz Slovenije, ce se le da. To, da Americanka za tvorbo an­gleških stavkov uporablja Goo­gle Translate, mi seveda naj ne bi bilo sumljivo. Ponudba je bila mamljiva – bazen bi takoj kupi­la pa še dodatnih pet odstotkov bo prištela, za stroške, ki jih bom menda imel s Paypalom. Paypalom? Seveda, kot je po­kazal konec, je bil kljuc ravno v tem – od mene pridobiti ge­slo za moj racun Paypal. Ampak prav, brez obotavljanja sem »ji« (saj v resnici ne moremo vede­ti, ali je bila res ženskega spola, ali ne?) sporocil svoj Paypal na­slov, si izmislil telefonsko številko in še dodatno neki ljubljanski na­slov. Brez gesla goljufu vse to se­veda prav nic ne koristi. Kako to­rej pridobiti geslo? Gospodicna AnaJanez ocitno meni, da bi šlo najlažje, ce bi se z menoj v živo pogovarjala. Imam viber? Han­gouts? Skype? Prijavim naj se, pogovor je nujen, da se dogovori­va o podrobnostih! Pa … Nimam, ne da se mi pogovarjati, res ne. Ni se dala, ugotovila je, da dejan­sko imam racun na viberju, in me je prek njega poskušala priklicati. Celo tako zelo, da mi je po elek­tronski pošti poslala zaslonsko sli­ko viberja, v katerem to poskuša. Seveda je bilo na zaslonski sliki cisto slucajno videti njeno profil­no sliko, z imenom Sexy. Luštna. Kitajka sicer. Zdaj vem, od kod potreba po Google Translatu. Nic, pogovarjal se ne bom, za­cel sem jo ignorirati. V enem dnevu mojega molka sem dobil pet sporocil tipa »caka na vaš od­govor, prosim« in »please would you sale or not?«, nakar se je pre­dala. Prav, kupila bo kar takoj – 400 evrov je že nakazala prek Paypala, oglasil pa se mi bo tudi njen špediter, ki bo bazen pre­vzel takoj, ko prejmem denar. Prav, meni je O. K. Seveda se je »zapletlo«. Paypal menda nekaj komplicira, zadr­žali so denar in najprej od mene potrebujejo nekakšno potrdilo. Poslali mi bodo sporocilo, ki ga moram klikniti, mi pravi Ana­Janez. Hm, res? Prav z zanima­njem sem pricakoval tole spo­rocilo od »Paypala«. Pa ga žal ni bilo, ker ga je naš filter nežele­ne pošte prestregel že na strežni­ku in ga do mene sploh ni spu­stil. Slabo tole, AnaJanez, sla­bo, bolj bi se morala potruditi! Vsaj toliko, kot si se s »špediter­jem«, katerega elektronska pošta je mimo filtrov prišla brez težav. Verjetno zato, ker v tem sporoci­lu dejansko ni bilo nobenih pove­zav in je bila namenjena le pre­pricevanju, da so zadeve s pre­vzemom bazena res v teku. To, da je ime špediterja **UNITED SHIPPING AGENCY*** (da, z zvezdicami) in da ima elektron­ski naslov na gmailu, filtrov ni zmotilo, mene pac. Kakorkoli že, zgodba se je kon­cala, ko se nisem mogel vec za­drževati in sem AnaJanezu od­govoril, da »ha, ha, ha«, ne, ni­sem dobil sporocila od Paypala, sem pa dobil sporocilo izmišlje­nega špediterja :-). Kot bi odre­zal, je bilo komunikacije konec. Takoj, ko je goljuf ugotovil, da je spregledan, ni hotel z mano za­praviti niti sekunde vec, ampak je (predvidevam), preskocil na naslednjo žrtev. Jaz pa v jok ;).. I KOLUMNA VKLOP 9 september 2018 5 Spomnim se na citat Billa Gatesa, da ljudje vedno znova precenjujemo spremembe, ki se bodo zgodile v naslednjih dveh letih, in podcenjujemo spremembe, ki se bodo zgodile v naslednjih desetih letih. DAVID VIDMAR Že vemo, kaj sledi? oba pametnih mobilnih telefonov je krepko pre­tresla življenja navadnih ljudi in poslovni svet. Nic ni tako, kot je bilo pred iPhonom, ne otro­ci, ne služba, ne dopust. Po letih silovitega razvoja, napredka in na­kupov tudi najuspešnejši izdelo­valci ne najdejo poti naprej. V sve­tu telefonov že nekaj casa nismo doživeli nic revolucionarnega. Do prenosnikov in tablic smo se kup­ci ohladili že davno. Razvoj je do­segel stopnjo, ko smo uporabniki dlje zadovoljni s svojimi naprava­mi, cikli menjav naprav se vztraj­no podaljšujejo. Išce se naslednja naprava, ki jo bomo vsi hoteli in bo spremenila vse tako, kot je to spremenil pametni mobilnik. Pametne ure so prišle glasno in se tiho uveljavile. Prodajne številke so solidne, napredek je stalen in novi modeli prihajajo v znanih valovih. A revolucije, kot so jo mnogi napovedovali, ni bilo in noben tradicionalni švicarski izdelovalec ni šel v stecaj zaradi pomanjkanja zanimanja za nje­gove izdelke. Še nedolgo tega smo cedi­li sline ob smelih napovedih o napravah za navidezno ali celo obogateno resnicnost. Odtrga­le naj bi nas od majhnih in vecjih zaslonov in nas postavile v sredi­šce dogajanja. Cakali smo ubijal­ski izdelek, poskušal je Google s pametnim ocali, pa Samsung in Sony in številni drugi z naprava­mi VR, Microsoft s HoloLens, ne pozabimo na miticni Magic Leap. Naprave, ki naj bi si jih nataknili na glavo in se potopili v cudežne svetove, so vsaj za zdaj zdrsnile z naslovnic tehnoloških novic. Odkar imamo doma tanke te­levizorje v polni locljivosti, nam izdelovalci ponujajo nove razlo­ge, da jih zamenjamo in nadgra­dimo. Naj bodo še tako pame­tni, 3D ali 4K, kupcem enostav­no ni mar. Res so naprave vedno boljše, varcnejše, vecje, slika je ostrejša, crna je temnejša, a pra­vega razloga za menjavo nekaj let starega televizorja ni na ob­zorju. Programska oprema je z raz­mahom racunalništva in mobil­nih naprav dobila nov zagon in nove razsežnosti. Izracunamo in hranimo lahko vec in hitreje kot kdaj prej. Algoritmi in zamisli, nad katerimi smo se še pred leti navduševali v literaturi, so da­nes vsakdanji. Oblak se pocasi seli nazaj v domove, pisarne in tovarne, kjer se kopicijo pame­tne in nenehno v splet poveza­ne naprave, ki jih lahko bolje iz­korišcamo. Posledicno smo v za­dnjih letih obudili sanje o upo­rabni umetni inteligenci in veli­ke skoke v raziskovanju tega po­drocja. Je torej umetna inteligen­ca »tisto«? Zadnje mesece je mo­goce slišati mnenja, da spet pri­haja »zima umetne inteligen­ce« in da celo najprodornejša za­gonska podjetja uporabnike »go­ljufajo« tako, da umetno inteli­genco preprosto nadomestijo s cloveškimi možgani in rokami. Obljube in napovedi, ki so še ve­dno drzne in visokoletece, poca­si postajajo zmerne. Mnogi svoje napovedi postavljajo v daljše ca­sovne okvire in cudežno leto, ko se bomo vozili v samovozecih av­tomobilih, vedno bolj prestavlja­jo v prihodnost. Leta 2016 se je zdelo, da bo in­dustrija pograbila novo paradi­gmo »botov« in pricakovali smo, da bodo izpodrinili aplikacije in splet, da bodo nadomestili apli­kacije, tako kot so aplikacije nad­gradile splet in kakor je splet nadgradil racunalnike PC. Leta 2018 ugotavljamo, da revolucije z boti ni bilo in da boti prav za­res nikoli niso zaživeli. Pomislite, s koliko boti se pogovarjate po Skypu, Messengerju ali What's Appu? Ne poznam nikogar, ki bi na vprašanje odgovoril s števil­ko, vecjo od 1. Tudi pogovorni pametni pomocniki na telefonih so bolj ali manj zasmehovani. Toda Amazon in Google, pa tudi Apple in številni drugi niso obupali. Tako opevani boti so se pomaknili v ozadje, ta cas pa se zelo uspešno prodajajo domaci pametni pomocniki, predvsem Alexa in Google Assistant. V dr­žavah, kjer so na voljo, jih kupu­je mladina, poznajo jih starejši in seveda vsi vmes. Kaj natanc­no je na njih tako privlacnega, da jih dodajamo v svoje domove, še nihce ne zna zagotovo definirati. A dejstvo je, da bodo kmalu pov­sod. Imamo jih v žepih, kupuje­mo jih kot locene naprave, kma­lu tudi take z zasloni, vedno po­gosteje so vgrajeni v prenosne zvocnike, televizorje in kmalu nas bodo poslušali tudi v avto­mobilih. Naslednja velika stvar ne bo samo ena. Naslednji veliki skok bo neznana povezava množice naprav, storitev in ljudi v smisel­no celoto. Celoto, ki bo oblikova­na okrog nas, uporabnikov in ne naših naprav. V ozadju zgodbe o pametnih pomocnikih se ta sce­narij že odvija. »Hey Google – play some light jazz music on my TV.« Dve na­pravi, dve storitvi in trije izdelo­valci. V enem stavku.. Industrija sodobne tehnologije prodaja sanje in vizijo. Že kratek razmislek o preteklosti pokaže, da se tudi v IT stvari le ne spreminjajo tako hitro, kot naj bi se po napovedih podjetij in njihovih prodajnih in marketinških pogonov. A za vsako veliko stvarjo pride nova velika stvar. Že vemo, kaj bi to lahko bilo? D VKLOP NOVICE NOVICE VKLOP U U 6 september 2018 september 2018 7 U Nikon koncno z brezzrcalniki polnega formata Nikon je napovedal spla­vitev novega brezzrcal­nega fotografskega sis­tema s tipalom polne, 35-milimetrske veliko­sti (temu formatu pri Nikonu pravijo format FX). Gre za eno najve­cjih novosti od Nikono­vega vstopa v digitalno fotografijo, saj novi sis­tem prinaša tudi novi ba­jonet in seveda nove objekti­ve. Sistem se imenuje Nikon Z, v prvem valu ponujajo dve ohišji in nekaj objektivov. Nova aparata se bosta imenova­la Z7 in Z6, oba sta namenjena zahtevnim, tudi profesionalnim uporabnikom. Prvi bo imel viso­ko locljivost dobrih 45 milijonov pik in bo pri nas stal 3.699 evrov, drugi pa locljivost dobrih 24 mi­lijonov pik in velike obcutljivosti do ISO 51.200. Zanj bodo pri nas želeli 2.299 evrov. Pomembna novost je novi ba­jonet. Pri Nikonu pravijo, da je pri DSLR ravno bajonet najvecja ovira pri izdelavi opticno zahtev­nih objektivov. Tako si lahko pri novem sistemu obetamo obcu­tno ostrejše objektive, kot smo jih bili vajeni do zdaj, hkrati pa so že napovedali tudi objektiv 58 mm f/0,95 Noct s samodejnim ostrenjem. U Googlovi zaposleni spet pišejo protestna pisma Pisali smo že o govoricah, da se Google pripravlja na nov vstop na kitajski trg. To pomeni, da bo moral njihov iskalnik imeti vgra­jeno cenzuro, tako ali drugacno. Google o tem uradno ni še nic po­vedal, stotine njegovih zaposle­nih pa so se kljub temu oglasile in spisale pismo, v katerem opo­zarjajo, da projekt Dragonfly, kot je znan v podjetju, sproža »nujna moralna in eticna vprašanja«. Googlove zaposlene moti predvsem to, da kitajskim obla­stem de facto pomagajo zatira­ti svobodno besedo in cenzurira­ti prispevke o clovekovih pravi­cah in verskih vprašanjih. Meni­jo, da taki projekti kršijo pravilo »ne bodi zloben« (don't be evil), ki je zapisano v internem Goo­glovem kodeksu. »Kitajski Google« bo, tudi ko bo dokoncan, še vedno potrebo­val potrditev/odobritev kitajskih oblasti. Zaposleni se z javnim pi­smom niso oglasili prvic – ni dol­go tega, kar jih je zmotilo Goo­glovo sodelovanje z ameriškim obrambnim ministrstvom, za ka­tero so izdelovali programsko opremo za razbiranje podatkov s fotografij, posnetih z brezpilotni­mi letalniki. Takratni protest je uspel, vodstvo Googla je napove­dalo, da pogodbe z obrambnim ministrstvom ne bo podaljšalo. U Android Pie je že na voljo Google je objavil koncno razlicico operacijskega sistema Android 9.0, pri cemer je postalo jasno, da crka P na seznamu androidnih slašcic po­meni Pie (pita). Kot je zdaj že obicajno, pa nova razlicica ne bo na voljo takoj za vse telefone. Lastniki sedanjih Googlovih telefonov Pixel bodo v kratkem dobili ob­vestilo o samodejni nadgradnji na novo razlicico, Google pa bo Android Pie serijsko vgrajeval v novo generacijo Pixel 3, ki bo po zadnjih informa­cijah predstavljena prve dni oktobra. Preostali izdelovalci pridejo na vrsto z rahlim zamikom. Sprva bodo Android Pie dobili tisti, ki so sodelovali v beta programu družbe Goo­gle. Sem sodijo Sony, Xiaomi, HMD Global (Nokia), Oppo, Vivo, OnePlus in Essential. Ta val nadgradenj naj bi bil opravljen nekje do konca jese­ni. Do konca leta pa naj bi Android Pie dobili še drugi izdelovalci telefo­nov in tablic. U iPad bo izgubil tipko Home Apple je v najnovejši razvojni (beta) razlicici operacijskega sistema iOS 12 posredno razkril, da naslednje razlicice tablic iPad Pro ne bodo vec imele tipke Home, za avtentikacijo uporabnikov pa bodo uporabljali pre­poznavanje obrazov Face ID, kot pri telefonih iPhone X. Odstranitev fizicne tipke Home potrjujejo ikone v iOS 12, ki nove tabli­ce oznacujejo kot HLSipad2, tu pa je jasno razvidno, da v ikoni ni nari­sana tipka kot pri sedanjih tablicah, imenovanih HLSipad. Zanimivo, da ikona ne prikazuje zareze v zaslonu, pod katero so pri iPhonu X tipala, potrebna za prepoznavo obraza. Vse kaže, da zasloni pri novih iPadih ne bodo segali tako ekstremno do robov kot pri telefonih. To pomeni, da so na robu našli dovolj prostora za potrebna tipala. U Facebook in Instagram s casovno omejitvijo Facebook in Instagram uvajata prikaz casa, ki ga porabimo v aplikaci­jah. Nastavili si bomo lahko tudi opozorilo, ko presežemo dolocen casov­ni okvir, in za dolocen cas utišali opozorila. Pri Facebooku pravijo, da so orodje razvili skupaj s strokovnjaki za duševno zdravje, a se je kljub temu oglasilo veliko kritikov, ki pravijo, da je to premalo. Po našem mnenju gre bolj za PR potezo kot za resnejši korak. Navseza­dnje je Facebooku všec, ce v aplikaciji preživimo cim vec casa, saj je na to vezan njihov zaslužek. Vec raziskav je že povezalo cas, preživet po dru­žabnih omrežjih, z vsesplošnim slabšim pocutjem. Vprašanje, koliko upo­rabnikov bo sploh našlo te nove možnosti (med nastajanjem teh vrstic vsaj nam še niso na voljo) in jih dejansko zacelo uporabljati. U EU še ni zadovoljna s polnilniki telefonov Ceprav imajo danes skoraj vsi mobilni telefoni, ki so naprodaj v EU, standardizirane priljuc­ke USB in ustrezne polnilnike, Evropska komisija še ni povsem pomirjena. Crna ovca je Apple, ki še vedno vztraja pri svojem prikljucku in drugacnem kablu, s cimer EU ni zadovoljna. Dolgorocni cilj EU je popolna locitev polnilnikov od telefonov, tako da bi vsakega kupili loceno in po potrebi. Za ta cilj so se od­locili zaradi nekdaj nevzdržnega stanja, ko se polnilniki niso raz­likovali le med izdelovalci, tem­vec vcasih celo med modeli, zato so se stari in neuporabni polnil­niki kopicili. Leta 2009 so Apple, Samsung in Nokia podpisali me­morandum o enotnem micro­-USB, ki se je razvil v de facto standard. Uporabljali so ga vsi, razen Appla. Danes je vecinoma v rabi prikljucek USB-C, Apple seveda še vedno odstopa. Evropska komisarka za konku­renco Margrethe Vestager je de­jala, da Komisija ni zadovoljna s stanjem, ki je za zdaj posledi­ca prostovoljne standardizacije. Zaradi tega bo Komisija zacela raziskavo, v kateri bo preucila še preostale možnosti in možne re­šitve tega problema. Po domace: Evropska komisija bo razmisli­la, ali bo v EU uradno zahtevala, da imajo vsi telefoni enoten pri­kljucek za polnjenje. Edini, ki bi ga to prizadelo, bi bil Apple. Ta pri svojem prikljucku vztraja tudi zato, ker je to bogat vir drugih prihodkov od lastne spremljeval­ne opreme in licencnin tretjih iz­delovalcev. TELEFONIJA U Boj za telefonski tržni delež – kdo bo prvi? o govorimo o ponud­bi vodilnih izdelovalcev pametnih telefonov, je zanje v resnici pomembno le eno – tržni delež. Od tega je odvisno vse, vrednost posameznega pod­jetja, vodstvo, portfelj izdelkov in vložek v nadaljnji razvoj. V zadnjih letih na celu lestvi­ce tržnih deležev najdemo zna­ni dvojec Samsung – Apple. Prvi tipicno kraljuje po številu izdela­nih in prodanih kosov, Apple pa še vedno dosega najvecje marže in absolutni zaslužek. Kratkotraj­no se tu in tam kdaj dogodi ka­kšna sprememba, a naceloma sta obe družbi v nedavni preteklosti stalno povecevali tržni delež gle­de na tekmece, za katere se je zdelo, da nimajo in ne bodo ime­li pravih priložnosti za boj. Toda iz Kitajske prihaja nov val izdelkov in izdelovalcev, ki želijo to spremeniti. Trenutek je pravi, saj tako Samsung kot Apple kažeta prve znake »utru­jenosti« v vodstvu. Samsung je kljub trdnemu vodstvu v drugem cetrtletju doživel obcuten usih prodaje v višini 10,4 %. Slabše so se prodajali predvsem najdražji telefoni, na celu z Galaxy S9. Tudi Apple je prodal manj tele­fonov iPhone X, kot bi želel, a je kljub dosegel rahel (0,7 %) dvig prodaje. In, da, postali so prvo podjetje s tržno vrednostjo, vecjo od bilijona dolarjev. Rastoca zvezda je kitajski veli­kan Huawei, ki je, sodec po raz­iskavi družbe IDC, dosegel 40,9 % rast na letni ravni in v drugem cetrtletju na drugem mestu za las prehitel Apple. To se utegne vnovic spremeniti, po tem, ko bo Apple predvidoma v zacetku je­seni predstavil novo generacijo telefonov. Huawei, ki svoj telefonski uspeh kuje na pogodbah s te­lekomunikacijskimi družbami, kjer je eden glavnih dobavite­ljev opreme (bazne postaje, sis­temi LTE ...), raste predvsem v Aziji in Evropi, v ZDA pa je tam­kajšnja politika vsem odsvetova­la prodajo in nakup teh izdelkov. Kljub temu kitajski velikan trdi, da se bo v zacetku drugega leta trdno zasidral na drugem mestu, proti koncu 2019 pa želi postati prvi in prehiteti Samsung. Ne smemo pozabiti, da ob družbi Huawei rastejo tudi dru­ge kitajske družbe, kot sta Xiao­mi in OPPO. Xiaomi je na letni ravni rasel še hitreje kot Huawei in dosegel povecanje prodaje za kar 48,8 %, s cimer se je zavihte­li na cetrto mesto. Na seznamu vodilnih opazno manjka družba Lenovo, ki je še pred casom nakazovala, da želi na podrocju telefonov imeti po­doben uspeh kot pri osebnih ra­cunalnikih, prenosnikih in stre­žnikih, kjer je v samem vrhu. Toda napovedi se niso uresnici­le. Razen v Latinski Ameriki, kjer dosega vecji delež kot drugod, se prodaja njihovih telefonov vztrajno manjša. Na domacem terenu, na Kitajskem, so nedav­no zdrknili s petega na skupno osmo mesto po tržnem deležu. Njihovi telefoni preprosto niso presežek za cedalje bolj peticne kupce, ki se raje ozirajo po dru­gih znamkah. Strategiji družbe Lenovo zagotovo ni pomagal na­kup telefonov Motorola, za kate­re so leta 2014 odšteli 2,91 mili­jarde dolarjev. Nedavno so celo objavili, da bodo opustili razvoj­ni oddelek v bližini Chicaga, kjer so nastajale Motorole. Strategija je ta hip nejasna, to pa na tem iz­redno konkurencnem segmentu ni prav dober obet. K Moderni medicinski pripo­mocki so racunalniki v malem, kar olajša njihovo nastavljanje in odcitavanje podatkov, a jih hkra­ti odpira številnim tveganjem, da hekerji izkoristijo vrzeli. Na kon­ferenci Black Hat v Las Vegasu sta Billy Rios iz podjetja Whites­cope in Jonathan Butts iz podje­tja QED Secure Solutions poka­zala, da so tudi najnovejši srcni spodbujevalniki ranljivi. Gre za Carelink 2090 podje­tja Medtronic, o cemer sta pod­jetje obvestila že lani, pa še ve­dno nimamo popravka, s kate­rim bi bila zadovoljna. V podjetju medtem trdijo, da zdajšnja zašci­ta povsem zadostuje. Potrebovali so 10 mesecev, da so se odzvali z izjavo, da odkritja ne kažejo no­benih novih ranljivosti in da so tveganja pod nadzorom in spre­jemljiva. Problem je, da se firmware na napravi posodablja prek nezašci­tene povezave in da ne uporablja digitalnih podpisov. To pomeni, da lahko zlikovec namesti lažen firmware, ki zdravnika ob kon­troli zavaja, bolniku pa lahko celo škoduje. Rios in Butts sta odkrila ranljivosti tudi v internem omrež­ju podjetja, kjer pripravljajo poso­dobitve spremljevalne opreme, denimo monitorjev in programov za srcne spodbujevalnike. Ce se vam zdi novica znana, niste edini. Že lani smo pisali o drugih srcnih spodbujevalnikih in defibrilatorjih, ko so bili v ne­varnosti, da jih hekerji napade­jo. Popravek firmwara naj bi te­daj težavo odpravil. Ce vam seže spomin še dlje nazaj, pa se boste spomnili, da se je v internetu pr­vikrat govorilo o hekanju spod­bujevalnikov daljnega leta 2008. In do danes nismo našli pametne rešitve za ta problem. Problem priznava tudi stroka, saj sodelujeta celo FDA (Agenci­ja za hrano in zdravila) in DHS (Oddelek za domovinsko var­nost). Ker so medicinski pripo­mocki zelo obcutljive naprave, ki ne smejo imeti razpok, hkra­ti pa vsaki popravki trajajo, saj je treba spremembe temeljito pre­izkusiti in pridobiti odobritev FDA, enostavne rešitve ni na vi­diku. FDA je aprila zagnala Me­dical Device Safety Action Plan, v okviru katerega želijo ustva­riti odbor za analizo racunalni­ške varnosti v medicinski opremi (cybermed safety expert analysis board). U Srcnega spodbujevalnika ni težko pohekati VKLOP NOWWWO U 8 september 2018 Ucenje tujih jezikov Ucenje tujih jezikov je lahko zabavno, za nekatere pa predvsem naporno. A prav glede obvladovanja jezikov v poslovnem svetu še kako drži rek: »Vec znaš, vec veljaš.« Za vse, ki se med guljenjem šolskih in fakultetnih klo­pi niso (na)ucili vseh želenih tujih jezikov, je na voljo vrsta uporabnih sple­tnih rešitev. T Moškost v 21. stoletju The Book of Man je spletna stran z vsebinami o življenjskem slogu so­dobnega moškega, ceprav vrsto na­svetov crpa tudi iz preteklih obdobij. Pogosto se loteva tudi lomljenja uve­ljavljenih norm in mišljenj in spod­bija tradicionalni koncept moškosti. Všec nam je tako po graficni kot vse­binski plati, saj se stran precej uspe­šno izogiba naslovom, ki bi zgolj lo­vili klike obiskovalcev. Stavi na kako­vostno pripravljeno vsebino in ima vrsto gostujocih piscev kolumn. www.thebookofman.com T Sodobni mladi bogataši Posrecena spletna stran, imenova­na Rich Kids Of Today, ima prakticno le eno nalogo. Na spletno stran vne­semo svojo placo, nato nam naš zne­sek primerja z zneski, ki jih služijo mlade zvezde – mladi igralci, inter­netni zvezdniki in drugi. Te nam pri­kaže s kratkim opisom, starostjo in ocenjeno vrednostjo premoženja. Za piko na i njihove dohodke še prera­cuna v zaslužek na leto, dan, uro, mi­nuto in sekundo, torej lahko primer­jamo, koliko denarja so zaslužili v casu, ki smo ga mi porabili za vnos svojega zneska. www.playlikemum.com/rich-kids/ T Team17 Še pomnite legendarne igre, kot sta Worms in Alien Breed? Njihovi raz­vijalci, podjetje Team17 je letos pra­znovalo 27 let delovanja, v ta namen je prenovilo tako logotip kot sple­tno stran podjetja. Na njej se lah­ko podrobneje seznanimo z napred­kom prihajajocih iger izpod tipkov­nic programerjev, si preberemo kak zanimiv clanek in vsebine delimo z drugimi prek družabnih omrežij. No­vejše oziroma aktualne igre ima­jo lastne podstrani. Na njih najde­mo sveže posodobitve (ali popravke) in nadgradnje ter številne uporab­ne dodatke. www.team17.com T Interaktivni zemljevid neba Nimate teleskopa, pa bi želeli videti, kaj se dogaja okoli Zemlje? Nic lažje­ga, Evropska vesoljska agencija ESA je pripravila namensko spletno stran, ki jo je založila s podatki misije Gaia. Obiskovalci strani se lahko poglobi­jo v slike vesolja, poišcejo nakljuc­no mesto v vesolju ali pa tocno dolo­ceno galaksijo, zvezdo itd. Poleg po­vezanih akademskih publikacij so za vse znane vesoljske »stvari« na voljo tudi povezave do dodatnih virov na spletnem mestu Wikipedia. sky.esa.int T Do glasbe s slikami Uporabljate storitev pretocne glas­be Spotify. Potem vsekakor preizku­site orodje Record Player, na njegovo spletno stran naložite fotografijo ali sliko, po analizi vsebine slike pa bo­ste prejeli ustrezno skladbo. Storitev brezhibno deluje z naslovnicami raz­licnih albumov, zelo zanimivo pa po­stane, ko ji postrežemo z najrazlic­nejšimi drugimi podobami. www.record-player.glitch.me/auth T Kaj se dogaja z okoljem? Spletni strani Climate Visuals obisko­valci pravijo kar knjižnica dokazov, saj želi v njih vzbuditi odgovornost do okolja in spremeniti clovekov ško­dljiv odnos do njega. S posnetki, kot so v smeteh utapljajoci se polarni medvedje in številni drugi pomenlji­vi posnetki posledic globalnega se­grevanja nikogar ne pustijo ravnodu­šnega. Bogata galerija fotografij pre­more tudi iskalnik, težave, ki zade­vajo prebivalce planeta, pa so izda­tno opisane. www.climatevisuals.org T Kolesarska bližnja srecanja Kolesarji, ki kolesarijo po cestah, do­bro vedo, kako strašljivo in nevarno je lahko skorajšnje srecanje z vozili, ki vozijo mimo njih na majhni razda­lji. Anglež Steven Piper je slednje do­živel (in še doživlja) zares velikokrat, zato se je odlocil ukrepati. Izdelal je spletno mesto Close Pass, za katero upa, da bo po vzoru tehnik skupin­skega financiranja uspelo zbrati ve­cje število kolesarjev, ki bodo delili podatke o tem, na katerih cestah in poteh so se pocutili še posebej ogro­žene – in tako pomagali drugim, da se teh odsekov bodisi izognejo bodi­si so na njih še bolj previdni. www.closepass.cc T Brskalnik kot orodje za »izdelavo« glasbe Kdor bi rad preizkusil svojo sklada­teljsko žilico, ne potrebuje vrste in­štrumentov. Po zaslugi eksperimenta za brskalnik Google Chrome lahko v tem brskalniku požene spletno apli­kacijo Song Maker, ki je delo Goo­glovega kreativnega laboratorija. V njej lahko nato izbira med razlicnimi inštrumenti, pritiska na tipke, strune ali pa zgolj na zaslonu riše vzorce, ki se nato prelijejo v zvoke. Song Ma­ker deluje tako na racunalniku kot na mobilnih napravah, dokoncano glasbeno delo pa lahko shranimo ali delimo s prijatelji. musiclab.chromeexperiments.com/Song-Maker/ T Duolingo Spletno mesto Duolingo se hvali s podatkom, da je pri osvajanju tujih jezikov pomagalo že vec deset mi­lijonom ljudi. To pocne na zabaven nacin, ki je blizu sodobnim uporabni­kom – z elementi iger. S stremenjem k doseganju zastavljenih ciljev, ki so v tem primeru razlicne krone. Sple­tna stran pozna pet razlicnih stopenj zahtevnosti posameznih jezikov, ve­cina izhodišc pa izvira iz anglešcine. Slovenšcine ni med podprtimi jeziki, se pa zato lahko na tej strani brez­placno naucimo kar 32 jezikov. www.duolingo.com T Open Culture Veliko zaslug za podporo ucenju tu­jih jezikov je treba priznati tudi sple­tnemu mestu Open Culture, ki zago­varja vse vrste in oblike brezplacno dostopnih vsebin in gradiv. Omenje­ne dveri premorejo zbirko izobraže­valnih lekcij za kar 48 tujih jezikov, pri cemer je vecina gradiva v zvocnih zapisih (datoteke mp3), ki jih eno­stavno lahko poslušamo v racunalni­ku, telefonu, prenosnem predvajal­niku in se tujega jezika ucimo z la­stnim tempom. www.openculture.com/freelanguagelessons T Busuu Spletna stran Busuu je med preje­mniki številnih nagrad, ko gre za po­drocje izobraževanja, saj so jim na­grade podelili TechCrunch, EdTech Europe, BETT in druge organizacije. Tudi Evropska komisija jo je pogo­sto izpostavila med svojimi najuspe­šnejšimi projekti. Vsebine na spletni strani so zasnovali profesorji, ucite­lji in drugi jezikovni strokovnjaki, na­ucimo pa se lahko 12 jezikov. Stran podpira skupnost, ki šteje vec kot 50 milijonov uporabnikov, zato smo ob ucenju deležni osebno prilagojenega porocila o napredku, nekatere vaje pa so zelo posreceno integrirane v obliki spletne klepetalnice. www.busuu.com T Learn a language Learn a language je še ena izmed spletnih strani, ki kombinirajo zvoc­ne zapise z vizualnimi pripomocki – podobno kot smo tega deležni v šoli. V pomoc pri ucenju enega ali vec iz­med 19 podprtih tujih jezikov (slo­venšcine ni med njimi) nam je tudi igra Lingo Dingo. Stran stavi pred­vsem na prakticno rabo jezika, zato med lekcijami izpostavlja zlasti poz­drave, osnovne fraze iz vsakdanjega življenja in celo sleng! www.learnalanguage.com T 50LANGUAGES Tudi stran 50LANGUAGES ponuja vse, kar potrebujemo, da se naucimo novega jezika – spletne tecaje, apli­kacije, teste, igre, kartice z besedi­šcem in še marsikaj. Vse vsebine so brezplacne, na voljo sta celo mobil­ni aplikaciji za pametne telefone in tablicne racunalnike s sistemom An­droid ali iOS. www.50languages.com/naucite-se-jezika Facebook želi dostop do bancnih podatkov svojih uporabnikov Po katastrofalnem zacetku leta zaradi afere o razkrivanju osebnih podatkov in slabega fi­nancnega poslovanja pri Facebooku mrzlicno išcejo nove vire prihodkov in nacine, kako mo­tivirati, celo zadržati uporabnike svojih storitev. Slika oz. datoteka: Najnovejšo idejo, sodelova­nje z bankami pri bancnih storitvah, so naslo­vili na vodilne ameriške banke JPMorgan Chase, Wells Fargo, US Bank in Citi­group. Po zamisli Facebooka naj bi banke omogocile uporabnikom pregled ban­cnih in kreditnih transakcij, stanje na racunu in druge storitve v okviru Faceboo­kovega omrežja Messenger. V zameno naj bi jim Facebook omogocal dostop do uporabnikov omrežja. Facebook obenem zagotavlja, da podatkov ne bo izkorišcal za ciljano oglaše­vanje in jih delil z drugimi, kar je bilo jedro afere v zvezi z družbo Cambridge Analytica. Toda njihova kredibilnost in javna podoba sta v teh casih na trhlih te­meljih, zato je težko pricakovati, da bo zamisel dobila hitro in široko podporo. Vsaj ena banka, JPMorgan Chase, je predlog že zavrnila. IZVIDNICA IZVIDNICA 7 7 september 2018 11 12 september 2018 IZVIDNICA Telefon za ljubitelje Samsungova beležnica Note je bila od nekdaj posebnež. Vcasih s tem, da je bila res velik telefon, danes v resnici le še zato, ker ima priloženo pisalo, ki so se ga nekateri navadili in ne morejo brez njega. 12 Vstop v navidezno resnicnost Navidezna resnicnost je tehnologija, ki se v valovih vsakih nekaj let pojavi, obljublja veliko, nato pa spet splahni. Pri Oculusu se trudijo, da bi bilo tokrat drugace – tudi s cenejšim modelom Oculus Go. Ko macke ni doma A1 je tudi v Sloveniji zacel tržiti storitev Smart Home, ki dom z nekaj opreme nadgradi v nekoliko pametnejšega – gre za sintezo pametnega doma in alarmne naprave. 16 14 10 september 2018 reizkusili smo vecjo raz­licico M5 z diagona­lo dobrih deset palcev (konkretno 10,8), ki velja nekaj cez štiristo evrov oziroma slabih petsto, ko ima vgrajen še modul za prenos podatkov preko LTE. Kakovost izdelave je dobra, ohišje je razmeroma tanko (7,3 milimetra), izdelano iz alumi­nija. Na desni strani je vmesnik USB-C, žal bomo zaman iskali iz­hod za slušalke, je pa dodan kra­tek kabel, ki omogoca, da klasic­ne slušalke prikljucimo na vme­snik USB-C. Ta je postavljen v desni spodnji kot, ce držimo ta­blico v ležecem položaju. Med polnjenem in uporabo slušalk je pozicija nekoliko nadležna, zato smo tablico raje obrnili. Na desni strani zaslona je tip­ka Home, obcutljiva na dotik (va­njo je vgrajen tudi bralnik pr­stnih odtisov), za robom opazi­mo še tipko za vklop in dve tipki za upravljanje z glasnostjo. Loce­no si lahko omislimo tudi stojalo, ki deluje hkrati kot zašcitni po­krov in fizicna tipkovnica. Ta se na tablico pripne prek magnetov, za podatkovni prenos poskr­bi poseben vmesnik, ki je posta­vljen na spodnjo sredino zadnje stranice. Dokupimo lahko tudi digitalno pisalo, ki ga odložimo v namensko držalo ob tipkovnici. Omenjene tipkovnice in pisala v naših trgovinah nismo našli, a ju lahko narocimo na tujih spletnih straneh. Cena tipkovnice je okoli 90 evrov, pisala pa slabih deset. Soliden zaslon z matriko IPS ponuja locljivost 2560 × 1600 pik in poskrbi za dobre vidne kote, solidne barve in kontraste. Osvetlitev je zvezna, brez opa­znih odstopanj, najvecja svetlost je sicer 378 cd/m2. Po locljivosti prehiti predvsem Applovo kon­kurenco, se pa zaslon pod moc­nejšim pritiskom malenkost upo­giba. Svetlost bi sicer lahko bila vecja, Apple tudi pri najcenej­ših iPadih ponuja cez 500 cd/m2, a to opazimo le ob mocnej­šem soncu. Strojna oprema je primerlji­va s telefoni tega (srednjega) ce­novnega razreda – v uporabi je osemjedrni procesor Kirin, po­mnilnika je 4 GB. Na hitrostnih preizkusih se odreže solidno, a tablico obcutno prehitijo najzmo­gljivejši telefoni. Vseeno je delo z njo hitro in tekoce, brez zatika­nja, tudi Huaweijev vmesnik je dovolj lahkoten. Moramo pa po­udariti, da ta hip na trgu zmoglji­vejših Android tablic pravzaprav ni vec (ravno v casu pisanja na trg sicer prihaja Samsungov Tab S4, ki pa bo nekoliko dražji). Na tablici smo preizkusili ne­kaj razlicnih iger, tudi te je po­ganjala brez težav ali zatikanja, hkrati se tudi med takim napor­nejšim delom ne segreje prevec. Vgrajena baterija ponuja zmo­gljivost 7500 mAh, ob zmerno­sti lahko racunamo na nekaj dni uporabe, pri zahtevnejši rabi (denimo daljši ogled filmov, br­skanje po spletu) pa na okoli de­set ur. Pri tem utegne biti kori­stna možnost preklopa na ener­getsko varcni nacin, kjer se zniža celo locljivost zaslona. Tablica je opremljena s štirimi zvocniki in ponuja presenetljivo soliden stereo zvok. Pohvalna je možnost vstavitve bralnika kartic microSD, kar bo koristilo vsem, ki bi tako tablico imeli za ogled filmov in serij. Na kartico sicer ne moremo namešcati aplikacij, res pa je, da je zanje vgrajenih 64 GB dovolj, saj lahko vecpredstavne in druge datoteke prestavimo na pomnilniško kartico. Težava, ki pesti Android tablice že od zacetka, je še vedno priso­tna, tj. pomanjkanje ustrezno prilagojenih aplikacij. Te v pri­merjavi z Applovim iPadom slab­še izkoristijo vecji zaslon in vi­soko locljivost. A resnici na lju­bo bo to še najbolj motilo tiste, ki so vajeni rednega dela na iPadu. Za vecino klasicnih opravil, de­nimo brskanje po spletu, visenje na razlicnih družabnih omrežjih, ogled filmov in serij, pa se Medi­aPad M5 odlicno odnese. . Tablice (še) niso mrtve Interes za tablice je v za­dnjih nekaj letih obcu­tno upadel, trg se je ne­kako razdelil med draž­je modele, kjer dominira Apple s svojim iPadom, in vstopni rang cenejših tekmecev (med bolj zna­nimi sta Lenovo in Asus). A nekateri še vztrajajo, med njimi tudi Huawei z novim MediaPad M5. Jure Forstneric P . Tudi Googlova trgovina Play Store ni ravno prilagojena za uporabo na tablicah – ikone so po nepotrebnem obcutno prevelike, izraba prostora zelo slaba. HUAWEI MediPad M5 Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 420 EUR (WiFi), 489 EUR (WiFi + LTE) X Solidna izdelava, teža, tekoce delo­vanje, podpora microSD. Z Cena bi lahko bila nižja, premalo prilagojene aplikacije. ve leti je tega, kar je imel Samsung »epske« težave z beležnico sed­me generacije (no, v resnici še­ste, saj je Samsung Note 6, kdo ve, zakaj, izpustil in iz petke pre­skocil neposredno na sedmico). Zaradi konstrukcijske napake so telefoni goreli, tako zelo, da jih je proizvajalec na koncu vzel iz prodaje. Uradni vzrok je bil »pre­vec baterije v premajhnem pro­storu«, zato ne cudi, da je imel naslednik, lanski model Note 8, manjšo baterijo – 3200 mAh na­mesto prvotnih 3500. Dve leti je ocitno dovolj, da so Korejci okrepili samozavest – najnovej­ši Note 9 ima baterijo zmoglji­vosti 4000 mAh, kar je obcutno vec in se pozna tudi v praksi. Da, naš testni telefon je tudi po res hudi dnevni rabi pred spanjem še vedno kazal okoli 50 odstot­kov moci. Res je, da so nekateri konkurenti tako mocne akumu­latorje vgrajevali že prej, toda za Samsung je to kar drasticen pre­skok, saj tudi modeli Galaxy S nikoli niso presegli 3500 mAh. Žal pa vecji akumulator po­meni tudi daljše polnjenje, saj hi­trost polnjenja ostaja enaka in v primerjavi s konkurenco relativ­no pocasna (iz 0 do 100 odstot­kov okoli dve uri in pol). Špeku­liramo pa lahko, da bo zaradi pocasnejšega polnjenja akumu­lator pocasneje izgubljal svojo zmogljivost (menda le pet od­stotkov v dveh letih, nekate­ri konkurenti zase navaja­jo 30 odstotkov). Ko smo že pri akumulatorju, ome­nimo še, da tudi Note 9, kot že kar nekaj genera­cij Samsungovih vrhun­skih modelov, premo­re brezžicno polnjenje. Res je, da je to še po­casnejše (okrog treh ur za 0–100 odstot­kov), vendar tudi veliko bolj praktic­no, še posebej za nocno polnjenje, ko je cas nepo­memben. Pero Pero, ki ga je Samsung z bele­žnico pred leti obudil, ceprav ga je Jobsov iPhonov upokojil, upo­rabnikom Beležnice še vedno do­bro služi. Osebno poznam upo­rabnike, ki si ne predstavljajo, da bi zapiske na telefonu izdelova­li drugace kot s peresom. In ce­tudi sam nisem med njimi (ve­liko raje tipkam), jih razumem. Še posebej, ker je (tudi) v Note 9 sistem peresnih beležk res do­bro narejen. Med drugim lahko, denimo, beležimo neposredno na še zaklenjenem telefonu, ta­koj ko izvlecemo pero. Ker je to po novem tipa Bluetooth, lah­ko njegovo tipko uporabljamo tudi kot daljinec, s katerim pro­žimo in upravljamo fotoaparat, upravljamo glasbeni predvajal­nik ali morda premikamo »slaj­de« v predstavitvi. Ce ali ko se boste spomnili, da to sploh ima­te, seveda. Kaj pa telefon? Ta je v resnici manjša nad­gradnja letošnjega Galaxy S9+. Zaslon je (še) malenkost vecji, vgrajena strojna oprema pa je zelo podobna, le vec pomnilni­ka ima. Delovnega (6 ali 8 GB in shrambnega od 128 GB pa celo do 512 GB). Seveda lahko teh »borih« 512 GB nadgradimo tudi še s kartico microSD, ki je tudi lahko velika 512 GB. Skupaj to­rej kar terabajt! Ga potrebuje­mo? Prav zagotovo ne, sliši se pa zelo dobro, mar ne? Ravno tako kot 8 GB pomnilnika, kar je šte­vilka, ki jo danes priporocamo osebnim racunalnikom z Okni ali MacOS. Vendar, telefon je zaradi vse­ga tega pomnilnika (in procesor­ja!) v praksi enako hiter kot »S_devetka«, kar pomeni zelo. Vsaj zdaj lahko to zatrdimo. Koliko se bo scasoma upocasnil, kar se po naših izkušnjah Samsungom še vedno dogaja, pa bomo še videli. Ohišje telefona (vodoodpor­no) je manj zaobljeno kot pri seriji S, kar pomeni, da v roki lepše in zanesljiveje leži, vgra­jeni fotoaparat pa je bolj ali manj enak, z dvema objekti­voma, ki izdelujeta res lepe fo­tografije. »Umetna inteligen­ca« samodejno prepoznava ne­kaj razlicnih motivov in ustre­zno prilagaja nastavitve, kar, ce nic drugega, ne moti. Izdelki so pac zelo dobri. Ah, da, programska oprema Ce ste na Samsungove tele­fone že navajeni, je programski vtis – nic posebnega. Ce niste, vas bo motila malce nenavadna preobleka, še bolj pa množica Samsungovih programov, ki so predvsem v zacetku lahko zelo nadležni. Omenimo le Sam­sung Health, ki vam bo o vašem zdravju 10 x na dan povedal vse, kar vas o njem ne zanima. Res pa je, da se da vse te programe iz­klopiti, ignorirati, preobleko pa povoziti s kakim drugim zaga­njalnikom, enako tudi tipkovni­co in celo klicalnik. Ce se vam s tem da ukvarjati. Tako kot se da izklopiti poseb­no tipko, ki neukim zacetnikom prepogosto in popolnoma neho­teno sproža Bixby, ki naj bi bil že nekaj let nekakšen pomocnik, konkurencen Googlovemu. Pa ni. Vprašanje, ali kdaj sploh bo. 1000 evrov? Za vse zapisano bo Samsung v trgovinah zahteval najmanj 1000 evrov, toliko namrec zna­ša osnovna cena Note 9. Se mu bo to na koncu izplacalo, kot se je podražitev iPhone X letos Applu? Bomo videli. Galaxy S9 se je menda prav zaradi visoke cene slabo prodajal, res pa je, da je Beležnica od nekdaj posebnež. Kupujejo in redno nadgrajujejo jo navdušenci in redne stranke, ki tocno vedo, zakaj jim je všec. Pa 100 evrov gor ali dol. . D Telefon za ljubitelje Samsungova beležnica Note je bila od nekdaj poseb­než. Vcasih s tem, da je bila res velik telefon, danes v resnici le še zato, ker ima priloženo pisalo, ki so se ga nekateri navadili in ne morejo brez njega. Novi Note 9 poleg tega premore tudi res zmogljiv akumulator. Matej Šmid SAMSUNG Galaxy Note9 pametni telefon s peresom Kje: Operaterji. Koliko: Od 1000 evrov naprej. X Odlicen akumulator, hitro delova­nje, odlicen fotoaparat. Pero, ce ga potrebujemo, je zdaj lahko tudi da­ljinec. Z Visoka cena. Energija, ki ni v bateriji Pero S Pen, ki s telefonom komunicira prek Bluetootha, ima v sebi akumu­latorcek, mar ne? Ne, nima ga. Pero namesto akumulatorja uporablja super­kondenzator, ki zaloge energije ne hrani v kemicni obliki, temvec kot elek­tricni naboj. Kar ima za tako majhnega porabnika, kot je pero, same predno­sti. Za zacetek: Samsung navaja, da je dovolj že 40 sekund (!) polnjenja, da bo pero delovalo 30 minut. Dalje: superkondenzatorji z uporabo ne izgublja­jo zmogljivosti. Fiziki menijo (vendar še nimajo empiricnih podatkov), da bo superkondenzator v peresu deloval tudi cez deset let, ko telefon ne bo vec. In ne nazadnje: superkondenzatorji, v nasprotju z akumulatorji in baterijami, niso obcutljivi na mraz in vrocino. . S peresom lahko beležimo tudi na telefonu, ki ga prej nismo odklenili. Le pisati morate znati, kar nam ne gre (vec) najbolje. Vgrajeni Dex Se spomnite, da je bil Samsung prvi, ki je v svoje vrhunske telefone vgra­dil tudi programsko opremo (neka­kšen namizni Linux), s katero smo te­lefon spremenili v namizni racunal­nik? Dokupiti je bilo treba le napra­vico Dex, ki je to funkcionalnost od­klenila. No, lani je isto funkcionalnost prikazal tudi Huawei, le da na Mate 10 Pro deluje neposredno, s kablom USB-C, brez »Dexa«. Uganili ste, letos to omogoca tudi Samsung, kar pome­ni, da ste privarcevali 100 evrov! Funkcionalno »namizni telefon« ostaja enak kot doslej – nekatere apli­kacije delujejo prek celega zaslona in odlicno, druge ostajajo v »mobilni obliki«, tretje dobro vedo, kaj hocemo od njih, in zahtevajo placilo. Tak je, re­cimo, Microsoftov paket Office. Vstop v navidezno resnicnost oskusov z navidezno re­snicnostjo (ali Preizku­sov navidezne resnicno­sti) je bilo v preteklosti že kar ne­kaj, trenutno je na trgu pet pre­poznavnih modelov. Po ceni pa­dajoce imamo HTC Vive, sle­di Oculus Rift (kot receno, Ocu­lus je v lasti Facebooka), nato Sonyjev Playstation VR, pred ca­som smo preizkusili Samsungov Galaxy VR, najnovejši model pa je tokrat preizkušeni Oculus Go. Vive in originalni Rift sta draž­ji napravi (Vive velja trenutno okoli 600 evrov, Rift se je v za­dnjem letu sicer pocenil, a je še vedno okoli 400 EUR), še bolj omejujoce pa je dejstvo, da de­lujeta v navezi z racunalnikom in zahtevata kar resno graficno moc. Priporoca se vsaj graficna kartica ranga Nvidijine GeFor­ce GTX 1060, kar ni ravno macji kašelj. Hkrati potrebujemo pro­gramsko opremo, ki se spozna na delo z VR – sem sodijo za zdaj vecinoma le nekatere racunalni­ške igre. Sonyjev Playstation VR pa seveda potrebuje Sonyjevo igralno konzolo. Ocala brez telefona Novi Oculus Go je po dru­gi strani cenejši, vstopni model. Gre za povsem samostojno na­pravo, pri kateri ne potrebuje­mo priklopa na racunalnik. Mi­mogrede, za Oculus ga izdeluje kitajski Xiaomi. Vgrajen ima pre­prost racunalnik, ki poganja pri­lagojeno razlicico sistema An­droid, vkljucno s spletno tržni­co za aplikacije. To spominja na zgoraj omenjeni Samsungov Ga­laxy VR – tam je šlo za ocala, v katera smo vtaknili katerega iz­med zmogljivejših Android tele­fonov. Telefon je pri tem skrbel tako za programsko opremo kot za prikaz na zaslonu, pomaga­le pa so mu vgrajene lece, ki so poskrbele za stereoskopski uci­nek. Oculus Go je torej nekakšen Samsungov Gear VR z že vgraje­nim »telefonom«. Oculus Go je glede na ceno presenetljivo kakovostna naprava, ki prav lepo leži na gla­vi. Na prvo žogo ni pretežka, ce­prav smo jo po pol ure nošenja vseeno kar cutili. Pozna se pred­vsem razporeditev teže, saj je vsa spredaj, na obrazu. Namestitev je sicer udobna, pri tem poma­ga tudi mehka, z blagom pokri­ta guma. Na glavi jo držijo dovolj udobni raztegljivi trakovi, na vo­ljo je tudi dodaten vmesnik za ti­ste, ki nosijo ocala (v primeru tankih okvirjev bo sicer šlo tudi brez tega). Nam je po pol ure po­stalo kar vroce. Ob prvi namestitvi moramo ocala prek bluetootha in namen­ske Oculusove aplikacije spa­riti s telefonom. To naredimo le enkrat, da ocala povežemo z omrežjem WiFi, kasneje telefo­na ne potrebujemo vec. V pake­tu dobimo še majhen daljinec, ki lepo sede v roko in je narejen z mislijo na dejstvo, da ga med uporabo ne vidimo. Upravljanje menijev in tržnice z aplikacija­mi je dobro izvedeno, ocala sle­dijo našemu pogledu, ob izbira­nju uporabljamo daljinec. Kaj lahko pocnemo Število združljivih aplikacij vztrajno narašca, v prvi vrsti so seveda igre. Na voljo imamo ne­kaj poucnih aplikacij, ki so bolj ali manj le sprehod skozi okolje 3D – med bolj zanimivimi je obisk mednarodne vesoljske posta­je. To je zanimivo prvih petnajst minut, nato hitro preklopimo na igre – te se po kakovosti med se­boj mocno razlikujejo, nekatere bolj uspešno izkoristijo VR, dru­ge manj (igranje kakega pokra ni zaradi VR prav nic boljše). Ocala spremljajo naš pogled, za ostalo (konkretno premikanje) pa moramo klikati z daljincem (tudi ta ima tipala, ki zaznajo nje­govo usmeritev, torej je dovolj, da z njim le pokažemo v pravo ikono v meniju). Igre z veliko premika­nja se zato ne odnesejo najbolje – vecina je bodisi staticnih (deni­mo ribolov, kjer uporabljamo da­ljinec kot ribiško palico) ali pa se ves cas gibljemo naprej in z obra­canjem pogleda skrbimo za pravo smer. Dober primer tega je igra padalstva, v kateri skocimo iz le­tala in letimo tik nad goratim ob­mocjem. Po našem mnenju ena boljših na Oculus Go. Tehnicno je naprava solidna, a nic posebnega. Vgrajeni zaslon OLED po diagonali meri 5,5 pal­ca in dobro pokrije vecino vi­dnega polja, locljivost je 2560 × 1440 pik, torej jih pride na vsako oko 1280 × 1440. Morda se sli­ši veliko, a ker je postavljen tako blizu ocem, vseeno opazimo, da je pikcast. Hitrost osveževanja je bila za naše oci dovoljšna, na straneh pa so tudi majhni zvoc­niki, ki presenetljivo dobro opra­vijo svojo nalogo – hkrati se zvo­ka od zunaj skoraj ne sliši. Osre­dnjo vlogo ima sicer procesor Snapdragon 821, znan iz nekoli­ko starejših telefonov višjega ra­zreda. Moramo priznati, da smo bili sprva skepticni, a nas je napra­va prijetno presenetila. S slabo­stjo nismo imeli težav, delova­nje je vecinoma hitro in gladko, je pa bila grafika v preizkušenih igrah prilagojena strojni opre­mi. Bila je torej bolj preprosta, risankasta, z razmeroma omeje­nimi teksturami. Akumulator je nekoliko omejen – pri igrah brez priklopa zdrži le približno dve uri. Mogoce pa je to tudi dobro, sploh ker gre za napravo, ki bi utegnila navdušiti otroke. Oculus Go velja v casu pisa­nja s poštnino vred dobrih 200 evrov (model z 32 GB prosto­ra za aplikacije, na voljo je tudi razlicica 64 GB), narocimo ga lahko iz razlicnih (tujih) sple­tnih trgovin, naš model je pri­šel iz nemškega Amazona. Gre za najbolj dostopno tovrstno na­pravo do zdaj (Samsungov Ge­arVR je sicer cenejši, a potre­bujemo tam zmogljiv, razmero­ma drag telefon), ki pa ima tudi svoje omejitve.. Navidezna resnicnost je tehnologija, ki se v valovih vsakih nekaj let pojavi, obljublja veliko, nato pa spet splahni. Pri Facebookovem podjetju Oculus se trudijo, da bi bilo tokrat drugace – tudi s cenejšim modelom Oculus Go. Jure Forstneric P . Vmesnik je postavljen v 3D okolje, kjer daljinec usmerimo v izbrano ikono in pritisnemo tipko za potrditev. OCULUS Go Ocala za navidezno resnicnost. Prodaja: Tuje spletne trgovine. Cena: 230 EUR (32 GB, nemški Ama­zon s poštnino) X Enostavnost uporabe, razmeroma ugodna cena, kakovost izdelave, samostojno delovanje. Z Razporeditev teže, omejen akumu­lator, locljivost bi lahko bila višja, uporaben predvsem za enostavnej­še igre. s Moramo priznati, da smo bili sprva skepticni, a nas je napra­va prijetno presenetila. Ko macke ni doma 1 Smart Home, kot so celoten sistem poimeno­vali v avstrijski maticni družbi A1 Telekom Austria Gro­up, so razvili v sodelovanju z nor­veškim podjetjem Viva Labs, ki ima bogokletno, ceprav ne pov­sem zgrešeno geslo – da je naj­boljši vmesnik neobstojec vme­snik – in že razvija podobne pa­metne vmesnike za druge kup­ce, na primer Schneider Electric in Danfoss. A1 Smart Home po­nuja kar nekaj tipal in pametnih napravic, ki nadgradijo dom. Ti­pala segajo od vecnamenskih (ti­pala za svetlobo, premikanje in temperaturo) prek tipal za vodo (v primeru razlitja) in dim (ja­vljalnik požara) pa vse do tipa­la, ki preverja, ali so vrata oziro­ma okna odprta. Tipala je mogo­ce povezati z aktivnimi elemen­ti, npr. s pametno sijalko LED, vticnico, sireno ali pa kamero (zaenkrat le HD, torej locljivo­sti 720p). Poleg tega sta tu še pa­metni termostat za krmiljenje ra­diatorjev in ojacevalnik signala Z-wave. Slednji je prav tako pa­meten, tako da se lahko vec oja­cevalnikov poveže med seboj in samostojno posredujejo signal. Vse skupaj pa prek uveljavljene­ga nizkoenergetskega standarda Z-Wave povezuje osrednja enota – prehod – in je prek žicne pove­zave povezana v omrežje. A1 Smart Home ima v primer­javi s podobnimi napravami dve res poglavitni prednosti. Prva je dobro sodelovanje s telefonom, saj alarma ob odhodu od doma, recimo, ni treba posebej aktivira­ti, temvec aplikacija spremembo lokacije ugotovi sama in ustre­zno aktivira tipala. In seveda na­sprotno: ko pridete domov, vas alarm prepozna, no, vaš telefon, in vas ne nadleguje s potrebo po izklapljanju. Na zacetku obra­tovanja ali igranja z novo igraco vas te majhne motnje ne moti­jo, a pocasi se vam strežba robo­tov in racunalnikov zdi nepotre­ben posel. Druga prednost pa je sodelovanje z naborom izdelkov drugih izdelovalcev – nekatere take izdelke so pri A1 neposre­dno uporabili, druge pa aktivno podpirajo. Med njimi je Amazo­nova Alexa, od nedavna pa tudi pametne sijalke Philips Hue in Ikea Trĺdfrie, ki uporabljajo al­ternativni komunikacijski proto­kol Zigbee. Naceloma bi se morale v pa­metno omrežje A1 Smart Home povezati vse naprave, ki upora­bljajo protokola Z-Wave ali Zig­bee, toda realnost je marsikdaj drugacna, saj neodvisni izdelki v nekaterih primerih potrebujejo še dodatne nastavitve. Kakorkoli že, nekaj izdelkov, ki se hvalijo z eno od naštetih povezav in naj bi omogocali povezavo s A1 Smart Home, smo našli tudi na bolj zna­ni kitajski tržnici. Toda pri izdel­kih s slednje moramo biti previ­dni, saj podpore po nakupu prak­ticno ni, to pa lahko iznici vse prednosti A1 Smart Home. Za osnovno delovanje A1 Smart Home je treba imeti aktiv­no narocnino in prehod, saj upo­raba storitve brez obeh razumlji­vo ni mogoca. K temu pa je treba dodati še vsaj eno tipalo ali pa­metno napravo, pri cemer se se­veda prednosti sistema najbolj izkažejo ob vecji kolicini med se­boj delujocih naprav. A1 za zace­tek ponuja 9 dodatnih naprav, ki jih je mogoce prikljuciti v Smart Home, telefonska aplikacija pa ima podporo za 19 naprav, torej je med slednjimi tudi veliko na­prav neodvisnih izdelovalcev. Namestitev Sama namestitev prehoda in ene ali vec naprav je zelo prepro­sta in jo bodo nedvomno zmo­gli tudi manj vešci domaci moj­stri, to pa žal ni lastnost klasicnih alarmnih sistemov in tudi ne ne­katerih drugih pametnih nadgra­denj doma. Vecina tipal je brez­žicnih, nekateri elementi – npr. ojacevalnik, ki zahtevajo priklop v elektriko – pa imajo priklop v obliki vtikaca. Edina napra­va, kjer smo morali vleci kabel, je bila kamera, a verjetno ne bi zmogla dolgotrajnega delovanja le na baterije. Za povezavo vseh elementov zgolj sledimo navodi­lom v aplikaciji. Ta so precej stri­povsko naravnana, tako da ne bi smela povzrocati težav niti onim, ki jim tuji jeziki ne ležijo ravno. A hkrati je treba opozoriti, da aplikacija, vsaj na Androidu, ne omogoca izbora slovenšcine. Kakorkoli že, namestitev je de­lovala brez težav. To nas še bolj navdaja z mislijo, da je ta tehno­logija namenjena bolj tehnološko šibkejšim, to pa ni slabo niti za IT možganske truste. Namešcanje nove naprave poteka hitro. Na­vadno jo le prikljucite na elektri­ko, aktivirate baterijo, v aplika­ciji izberete ustrezno napravo in jo s pritiskom na gumb na napra­vi povežete v omrežje. Pri tem je pomembno, da sta prehod in po­vezujoca se naprava dovolj blizu skupaj, da sta sposobna komuni­kacije, drugace morate poseci po vmesnem ojacevalniku signala. V našem primeru smo ugotovili, da je vcasih že 10 metrov lahko prevelika razdalja za normalno komunikacijo, na manjših raz­daljah pa je vse potekalo precej gladko. Preizkus Reklamni pamflet navaja, da se zna Smart Home priuciti na­ših navad, saj analizira lokacij­ske podatke v prenosnih telefo­nih uporabnikov in podatke hi­šnih tipal. Tako se naprava uci naših navad oziroma dnevnega ritma. Sploh prvi del deluje pre­cej solidno, za aktivacijo oziroma deaktivacijo alarma ni treba skr­beti, temvec je vse opravljeno sa­modejno. No, naj bi bilo, a smo za kar nekaj funkcij dobili opozorilo, da so trenutno zaklenjene, da težave odpravljajo in da bodo funkcionalnosti aktivirane v najkrajšem možnem casu. To je precej natancno, kajneda. Tako kamera sama, kljub tehnicnim možnostim, ne zaznava pre­mikanja (kaj šele prepoznava obraze). Za to jo je treba spariti z vecnamenskim tipalom. Prav tako kamera samodejno ne sne­ma v oblak. To sproži šele, ko se aktivira alarm, na primer ko pri­de v hišo nepovabljenec. A to se shranjuje v oblak A1 in ni mogo­ce dolociti druge možnosti (na primer OneDrive ali Google Dri­ve). Prav tako storitev A1 Smart Home ne podpira staroste sple­tne integracije – IFTTT, a tudi to možnost preizkušajo in jo bodo omogocili v neimenovani priho­dnosti. Paket A1 lahko opremite tudi z gumbom za alarm, ki je name­njen aktivaciji oziroma deaktiva­ciji alarma, uporabljamo ga lah­ko tudi kot gumb za paniko, bo­disi v primeru vloma ali zdra­vstvenih težav starostnikov. Ka­korkoli, prehod bo ob alarmu (na primer vstopu v stanovanje, dimu ali le ob pritisku na gumb) zacel klicati posedovane telefon­ske številke. Telefonska aplikacija (A1 Smart Home namrec ne podpira polnokrvnih racunalnikov Win­dows in MacOS) je precej pre­prosta. Spet je poudarek na pre­prosti rabi, a smo kljub temu po­grešili nekatere napredne funk­cije, kot so zahtevnejši scenari­ji, ki bodo verjetno prišli z inte­gracijo storitve IFTTT, ali pa izpis podatkov vecnamenskega tipala. Kljub temu se vidi, da je aplika­cija ustrezno premišljena. Tako lahko takrat, ko smo doma, avto­matsko izklopimo kamere, da ne bi signal po nepotrebnem poto­val v oblak in še kam. Prav tako lahko spremljamo, kdo je pri­šel domov in kdaj, sploh ce vho­dnim vratom dodamo tipalo. Ni­smo ravno prepricani, da bo ta­kšno spremljanje povšeci našim najstnikom, a kljub temu – po­pis dogodkov ne glede na prote­ste mladine dobimo v obliki se­znama, edino oblike zapisa casa nam ni uspelo spraviti v evrop­sko. Na voljo imamo dve vrsti uporabnikov – obicajne, ki jih le spremljamo, tu so mišljeni pred­vsem otroci, in napredne, ki ima­jo vpogled v dogajanje, posnet­ke kamer, prejemajo pa tudi ob­vestila. Prakticno smo sistem upora­bili med krajšim dopustom. Dve kameri sta bili usmerjeni tja, ka­mor bi verjetno stopil nepova­bljeni gost, na vratih je bilo tipalo za primer odpiranja, vecnamen­sko tipalo je pomagalo eni od ka­mer. Pametno stikalo smo pred­programirali tako, da je ob ve­cerih prižigalo in ugašalo luc in s tem dajalo vtis, da je stanova­nje obljudeno. Rezultat je bil nic roparjev, otroci pa so uživali, ko smo z drugega konca celine lah­ko pogledovali na domaco uro. Cena A1 ponuja nekaj razlicnih pa­ketov Smart Home: »Nadzor«, v katerem je le notranja kamera; »Varnost«, kjer sta kameri prida­na vecnamensko tipalo in tipalo za vrata in okna; ter »Udobje,« ki prej omenjeno vecnamensko ti­palo dopolnjuje s pametnim ter­mostatom in vticnico. V vsakem primeru stane narocnina slabih 5 evrov, opremo pa lahko pla­cate v enem kosu ali na obroke. Tako najcenejši paket (le s kame­ro) stane še dodatnih 6 evrov na mesec, najdražji (krmiljenje ra­diatorja in/ali klime) pa kar 10 evrov, oboje ob 24-mesecni veza­vi. Ce cene primerjamo z nekate­rimi drugimi neodvisnimi izde­lovalci, na primer spletnih var­nostnih kamer (Netgear Arlo ali Nest Cam IQ ipd.) ali pametnih termostatov (Nest ipd.), brž ugo­tovimo, da cene A1 Smart Home niso najugodnejše, toda name­stitev in povezava teh naprav ter­ja nekaj vec znanja in spretnosti, kot ga zahteva A1 Smart Home. Da niti ne omenimo, da A1 omo­goca v teh krajih oboževan na­kup na obroke. Obenem ob tem ne smemo zanemariti podpo­re, ki je pri A1 nekje na dosegu roke ali vsaj klica, pri drugih po­nudnikih, sploh tistih z Daljnega vzhoda, pa je nekoliko vprašlji­va. A spretnejši bodo vedno znali poiskati pot, kako prihraniti kak evro, drugi pa bomo udobje pla­cali.. Ponudnik mobilne tele­fonije A1 je tudi v Slo­veniji zacel tržiti stori­tev Smart Home, ki dom z nekaj opreme nadgra­di v nekoliko pametnej­šega – gre za sintezo pa­metnega doma in alar­mne naprave. Ceprav smo v preteklih letih že preizkušali vec naprav »internet-of-things«, je ta ena redkih za koncne uporabnike, ki se jim ne ljubi ukvarjati z nastavi­tvami, ne toliko za teh­nicne zanesenjake. Marko Kovac . Kamera obcasno pogleda naokoli, ali je kdo doma. A . Najzabavnejše je vecnamensko tipalo, ki ob namestitvi celo sveti. A1 Smart Home Paket za pametno krmiljenje in varovanje vašega doma. Kje: A1.si/smarthome. Cena: od 9 EUR na mesec naprej. X Preprosta namestitev in delovanje. Z Veliko naprednejših možnosti še v preizkušanju. . Vsa tipala in naprave so vidne v aplikaciji. . Seznam pomembnih dogodkov razkriva naše navade, tudi to, kdaj so mulci prikolovratili domov. s Za osnovno delovanje A1 Smart Home je treba imeti aktiv­no narocnino in prehod, saj upo­raba storitve brez obeh razumlji­vo ni mogoca. VKLOP NA KRATKO NA KRATKO VKLOP U U 18 september 2018 september 2018 19 Hitro kopiranje datotek Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Glej in se cudi • MonitorTV – Oculus Go, Huawei Mediapad M5 • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDFin še 3 GB najrazlicnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. si vemo, da poteka pre­pisovanje datotek v Oknih danes zelo hi­tro in zmore postopek brez te­žav tudi vgrajeni Raziskovalec. Kaj pa, ce moramo prepisati ne­kaj terabajtov majhnih datotek, morda celo prek omrežja? Tako opravilo lahko traja tudi nekaj dni in ga veliko bolje postorijo specializirani programi. . FastCopy. Zacnimo s progra­mom, ki je videti tako osnoven in »hekerski«, da bi se mu marsikdo gotovo raje odrekel, ko ne bi bil tako zelo hiter! FastCopy se na­mrec trudi biti le hiter, vse drugo je postranskega pomena. Deluje vecnitno, omogoca nastavljanje vec razlicnih predpomnilnikov, obnaša se drugace, ce kopiramo v okviru enega diska ali dveh, omo­goca tudi rabo iz ukazne vrstice. V resnici pogrešamo le možnost zacasne zaustavitve delovanja (predah). In seveda malce »kul­turnejši« uporabniški vmesnik. FastCopy Shirouzu Hiroaki fastcopy.jp/en/ FastCopy351_installer64.exe Cena: Zastonj. . ExtremeCopy. Morda naj­bolj nenavaden program v to­kratnem izboru je ExtremeCo­py, saj v brezplacni razlicici sploh nima nobenega uporabniške­ga vmesnika! Ob namestitvi se le ugnezdi v sistem in prestreza obicajne Raziskovalceve zahteve za kopiranje. Copy/Paste in vle­cenje datotek tako v resnici opra­vi ExtremeCopy, ne Raziskova­lec, ob vecjih kolicinah datotek pa je ocitno, da to pocne veli­ko hitreje. Med kopiranjem vidi­mo, kaj se dogaja in kako hitro, po potrebi pa lahko daljša kopi­ranja tudi zacasno ustavimo in nato spet sprožimo. ExtremeCopy Easersoft www.easersoft.com ExtremeCopy-2.1.0-std-64bits.msi Cena: Zastonj. . RichCopy. Popolno nasprotje nekaterih programov, ki nimajo uporabniškega vmesnika, je Ric­hCopy, ki ima vmesnik z množi­co nastavitev in preglednih oken. Bolj kot to pa je zanimivo, da gre v resnici za interno orodje, ki je bilo razvito v Microsoftu kot po­moc razvijalcem, ki so morali prek omrežja pretakati velike ko­licine podatkov. Zato se v resnici najbolje odreže ravno pri kopira­nju prek omrežja. Tam vecnitna arhitektura programa pride naj­bolj do izraza. Za zahtevnejše uporabni­ke program omogoca tudi rabo prek ukazne vrstice. RichCopy Microsoft technet.microsoft.com HoffmanUtilitySpotlight2009_04.exe Cena: Zastonj. . Copy Handler. Tudi Copy­Handler je program, ki se in­tegrira v sistem. To pomeni, da prestreza vlecenja datotek z miško in kopiranja s pomo­cjo Copy/Paste. Za razliko od ExtremeCopy pa premore tudi obsežen nastavitveni uporabni­ški vmesnik, ce si ga seveda za­želimo. Kopiranje lahko zacasno prekinemo, med kopiranjem vi­dimo statistiko in dosežene hi­trosti, ce nas nic od tega ne zani­ma, pa lahko program mirno pu­stimo, da ždi spodaj v vrstici sta­nja in opravlja svoje delo. Copy Handler Copy Handler www.copyhandler.com chsetup-1.44.exe Cena: Zastonj. . UltraCopier. UltraCopier je minimalisticen program, ki se integrira v Windows. To pome­ni, da se sproži ob vsakem ko­piranju, ki ga sprožimo iz Raz­iskovalca. Ždi v vrstici stanja, kjer najdemo tudi kar nekaj mo­žnosti dodatnih nastavitev. Med temi izstopa namešcanje dodat­kov (pluginov). Med dodatki so lahko tudi drugi pogoni za kopi­ranje, lahko pa se odlocimo tudi za drugacno prikazno temo. Bolj koristno je seveda to, da med ko­piranjem datotek prikazuje po­drobno statistiko in hitrosti, omogoca pa tudi pavzo in nov zagon. UltraCopier UltraCopier ultracopier.first-world.info ultracopier-windows-x86_64-1.4.0.8­-setup.exe Cena: Zastonj. . Unstoppable Copier. Po­sebnež med tokrat predstavlje­nimi programi je Unstoppable Copier, saj gre za program, ki je v osnovi mišljen za prepisova­nje z delno okvarjenih pomnil­niških nosilcev. Datoteke, ki so slabo berljive, poskuša prebra­ti veckrat in jih sestaviti v delu­joco celoto. Tudi ce tega ne potrebujemo, je s programom mogoce ucinko­vito kopirati velike množice da­totek, te pa po potrebi sestavlja­mo v pakete. Med kopiranjem lahko vidimo statistiko in hitrost kopiranja, po potrebi pa lahko delo tudi zacasno zaustavimo. Velja omeniti, da je program na voljo tudi kot prenosna apli­kacija, ki ne potrebuje namesti­tve. Unstoppable Copier Roadkil.net www.roadkil.net UnstopCpy_5_2_Win2K_UP.exe Cena: Zastonj. V . TeraCopy. Eden najbolj priljubljenih nadomestkov za ko­piranje datotek je TeraCopy. Tudi zato, ker se v celoti integri­ra v Okna. To pomeni, da zna prestreci kopiranja, ki jih spro­žimo z okenskim Raziskovalcem. TeraCopy se, recimo, sproži, ko datoteke kopiramo s Copy/Paste ali jih z miško potegnemo iz enega imenika v drugega. Zna se integrirati tudi v nekatere druge upravljalnike datotek, kot je Total Commander, seveda pa omogoca tisto, za kar smo si ga sploh namestili – hitrejše delo z datotekami, kot ga omogoca sam Windows. TeraCopy je na voljo tudi kot prenosna aplikacija (deluje brez namestitve), med jeziki pa lahko izberemo tudi sloven­šcino. TeraCopy Code Sector codesector.com/teracopy teracopy.exe Cena: Zastonj D D 20 september 2018 september 2018 21 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . Pixel Shortcuts: Launcher/Di­gital Wellbeing helper je zanimiv zaganjalnik, ki poskrbi, da lažje najde­mo namešcene aplikacije, ki jih ni na seznamu programov. . Bling Launcher – Live Wallpa­pers & Themes je zaganjalnik, ki stavi na privlacnost živih in dinamic­nih ozadij, s katerimi telefon po svojih željah predrugacimo do obisti. . Power Shade: Notification Bar Changer&Manager je trenutno naj­boljši nadomestek za privzeti sistem obvešcanja, ki trak s sporocili oblikuje skladno z željami posameznika. . NoxCleaner – Clean Space,Speed Booster, Fast Ma­ster. Nekdaj hitri telefoni bodo podo­živeli svojo mladost, ce jim obcasno privošcimo osvežilno kuro v podobi programa NoxCleaner. . Cx File Explorer. Ce iz tega ali onega razloga nismo zadovoljni z raz­iskovalcem na telefonu, ga lahko na­domestimo s prirocnejšim brskanjem po datotekah, ki sliši na ime Cx File Explorer. . AMOLED Wallpapers|4K|Full HD|Backgrounds. Zbirka ozadij AMOLED Wallpapers je najbolje videti na napravah z zasloni visoke locljivo­sti in s tehnologijo AMOLED. . App Hoarder – Paid Apps on Sale for Free je uporaben program­ski pripomocek, ki namesto nas spre­mlja placljive aplikacije in nas opozo­ri, ko postanejo brezplacne. . Notes by Firefox: A Secure No­tepad App (Unreleased). Nova aplikacija podjetja Mozilla je nadvse varna beležnica, ki se brezšivno pove­že z uporabniškim racunom Firefox. . Adobe Spark Post: Poster&Graphic Design Editor. Program Spark podjetja Adobe je orodje za uporabnike družabnih omre­žij, ki radi objavljajo zanimive zgodbe, a nimajo casa, da bi jih olepšali. .. Text Scanner [OCR] ob pomoci v telefon vgrajene kamere omogoca, da besedilo pred leco posredujemo po­ljubni aplikaciji ali storitvi. .. AutoPick. Ce besedilo na papirju oznacimo s pisalom in ga posnamemo z aplikacijo AutoPick, nam bo nemu­doma na voljo za urejanje, deljenje in druge sorodne dejavnosti. .. Calculator Plus. Digitalni žepni racunalnik Calculator Plus je zmogljiv programski pripomocek preprostega videza, ki ponuja storitve po najniž­ji možni ceni. .. CARROT Weather. Aplikacija CA­RROT Weather je priznana napovedo­valka vremena, ki uporabnike jabolc­nih telefonov iPhone razveseljuje že dlje casa. .. Gym Exercises&Workouts je brezplacen, a obširen katalog najra­zlicnejših vaj za vse dele telesa. .. FBI FitTest je telovadna aplikaci­ja, ki uporabnike uri po uveljavljenem programu ameriške varnostne agen­cije FBI. .. Khan Academy Kids (BETA). Zabavna aplikacija Khan Academy Kids predstavlja kup poucnih vsebin z najrazlicnejših podrocij za otroke. .. Alto’s Odyssey. Nadaljevanje odlicne igre Alto’s Adventure nam po­streže z znano igralno mehaniko in enakovredno prelestno graficno podo­bo, obogateno s svežimi izzivi. .. Pocket City Free. Simulacija gra­dnje mesta Pocket City se zgleduje po klasicni igri SimCity in se za razliko od sodobnih tekmecev drži osnovne for­mule kot pijanec plota. .. World of Tennis: Roaring ’20s. Presenecenje v obliki ene redkih simu­lacij tenisa na telefonih z operacijskim sistemom Android je solidna igra s cu­dovitimi podobami. .. Faraway 3: Arctic Escape. Tre­tja inacica priljubljene zbirke ugank nas popelje v zimske razmere na Ark­tiki, kjer nas caka 18 stopenj razlicnih zagonetk. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Nazaj v šolo – Android Šola ne razlikuje med uporabniki telefonov iPhone in tistih z operacijskim sistemom Android – vsi morajo znati isto snov pod enakimi pogoji. Tako kot se razlikujejo pristopi posameznika, so razlicni tudi programski pripomocki obeh (mobilnih) svetov. Predstavljamo vam izbor ucnih pripomockov za naprave z Googlovim Androidom. Boris Šavc tudious . je v osno­vi koledar, ki na telefo­nu z operacijskim siste­mom Android skrbi za sledenje šolskim obveznostim, urniku in nalogam. Podrobnejši preizkus programa nam razkrije številne dobrodošle zmožnosti, med ka­terimi velja omeniti samodejno utišanje telefona med poukom, opozarjanje na roke, ko je treba nalogo oddati, in zapisovanje za­piskov, urejenih po posameznih predmetih. Androidno ucenje s karticami StudyBlue Flashcards & Quiz­zes . je oplemeniteno z doda­janjem slik in video posnetkov, ki poleg besedila sestavljajo zma­govito kombinacijo pri izdelavi ucnega gradiva za najrazlicnejše predmete in teste. Ucenje s pro­gramom je ucinkovito in priroc­no, z njim nam je dostop do pi­ljenja znanja omogocen na vsa­kem koraku. Žepni racunalnik Formulas Lite . je veliko vec od navadne­ga kalkulatorja, poleg matemati­ke nas podpira pri ucenju fizike in kemije, zna razložiti postop­ke pri reševanju številnih nalog iz vseh teh treh predmetov, vgra­jen ima pretvornik merskih enot in celoten periodni sistem. Pro­gram je brezplacen, a vsebuje oglase. Kljub imenu profesional­ne oziroma placljive razlicice ni na voljo. Smart Study Plan . ni na­menjen zgolj šolarjem, saj se od podobnih pripomockov razliku­je po razvršcanju ucnih obvezno­sti, ki jih pri vnosu opremimo s težavnostno stopnjo in pomemb­nostjo. V navezi z naravo našega ucenja nam program samodejno izdela ucni nacrt, ki bo primeren tako za redne ucence in študen­te kakor tudi za obiskovalce izre­dnega študija ali vecerne šole. Ucenje dandanes motijo dru­žabna omrežja, spletne vse­bine, video spletišca in druge privlacne zadevšcine, ki jim ni vi­deti konca. Težave z zbranostjo pri ucenju odpravlja program Forest: Stay focused .. Nacin delovanja aplikacije je preprost, a briljanten. Vsakic, ko so na spo­redu ucne obveznosti, si nastavi­mo števec. Ko ta odšteva, na za­slonu naprave raste drevo. Ce se med ucenjem pregrešimo in za­pustimo aplikacijo Forest ali pre­klopimo na drug program, dre­vo umre. Forest nam pomaga, da ucenja, dela ali druženja s prija­telji ne prekinjajo moteca opozo­rila družabnih omrežij ali drugih aplikacij. . S MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . Symbolab Calculator. Odlic­na aplikacija, ki bo v pomoc predvsem šolarjem, saj uporabnika vodi cez tež­je matematicne probleme. . Currency Converter Plus. Pole­tje je cas potovanj, tako bo marsiko­mu prišla zmogljiva aplikacija, ki ima osvežene tecaje svetovnih valut in omogoca enostavno pretvorbo. . Medium. Spletišce Medium je odlicni vir daljših, podrobnejših clan­kov, ponuja pa tudi odlicno aplikaci­jo za iOS. . Spark. Aplikacij za elektronsko pošto res ni malo, vsaka ponuja kaj zanimivega. Spark omogoca tudi so­delovanje ekip in casovno razporedi­tev pošte. . Pacer Pedometer & Step Tracker. Enostavna, a zmogljiva apli­kacija, ki meri korake in beleži lokacijo uporabnika, z njo lahko tudi racuna­mo porabljene kalorije. . MyFitnessPal. Aplikacija, s kate­ro beležimo vse obroke in racuna, ko­liko kalorij smo zaužili. V svoji zbir­ki ima vec kot šest milijonov razlic­nih živil. . Waze Navigation & Live Traf­fic. Odlicna aplikacija za navigaci­jo, ki pomaga pri izogibanju prome­tnim zastojem, policijskim patruljam in podobno ter tudi pri iskanju parkir­nega mesta. . Charging stations in Slovenia. Aplikacija za vse, ki imajo elektricna vozila. Z njo je mogoce hitro poiska­ti najbližjo elektricno polnilnico in tudi preveriti zasedenost. . HAKmap. Koristna aplikacija za vse, ki se na dopust odpravljajo na Hr­vaško, saj gre za uradno aplikacijo hr­vaškega avtokluba. .. Night Sky. Poucna aplikacija, ki ob pomoci tehnologije AR omogoca iskanje konkretnih zvezd in ozvezdij na nocnem nebu. .. Triglav Vreme. Zmogljiva apli­kacija za spremljanje vremena in vre­menskih opozoril, še posebej koristna v casu pogostih poletnih neviht, saj vkljucuje tudi radarsko sliko padavin. .. AR Mountains and Peaks Map. Aplikacija, namenjena pohodni­kom, s katero lahko hitro in enostavno preverimo, kateri vrhovi so okoli nas. .. Pacemaker – AI DJ app. Eno­staven, a zmogljiv program za meša­nje glasbe, kjer lahko novo ustvarjene pesmi delimo prek Spotify in iTunes. .. Khan Academy. Izredno prilju­bljeno spletišce, polno predavanj in poucnih vsebin, ki ima tudi aplikacijo, s katero se lahko ucimo celo na poti. .. myHomework Student Plan­ner. Kmalu se spet zacne šolsko leto in z myHomework Planner bo lažje nacrtovati in spremljati domace na­loge. .. CŠOD Misija. Poucna aplikacija podjetja DigiEd, d. o. o., ki je mobilni vodnik z razlicnimi poucnimi misijami po vsej Sloveniji. .. Geocaching. Obvezna aplikaci­ja za vse, ki bi se radi preizkusili v za­bavnem iskanju skritih zakladov po vsem svetu. .. Sneak Ops. Prikupna akcijska igra, v kateri se je treba neopazno prebiti cez misijo, polno pasti in stra­žarjev. .. Pictionary. Prikupna namizna igra je na voljo tudi na iOS. Igramo jo seveda prek spleta z igralci z vse­ga sveta. .. Batman: The Enemy Within. Zadnje poglavje igre z enim izmed najbolj znanih super herojev. V njej vsaka odlocitev igralca odlocno vpliva na celotno zgodbo. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Nazaj v šolo – iOS Poletja je konec, spet se je zacela šola in z njo ucne obveznosti, ki bodo šolarjem, dijakom in študentom do naslednjih pocitnic parale živce in kratile prosti cas. Da bi bilo tegob cim manj, priporocamo naslednje aplikacije za telefone iPhone in tablice iPad. Boris Šavc regled obvezne pro­gramske opreme šolar­jev zacnimo z urnikom, ki je osnovno orodje pridnega ucenca. Z njim se ustrezno pri­pravi na ucni dan in nikdar ne zamudi k pouku. Uporaba digi­talne razlicice urnika Class Ti­metable . je preprosta, izbe­remo dan in vnesemo predpi­sane predmete oziroma opravi­la. Brezplacno razlicico progra­ma lahko z dvema evroma stro­ška nadgradimo v placljivo in de­ležni smo samodejnega opozar­janja, tedenskega pregleda, izva­žanja urnika in miru pred rekla­mami. Nadaljujemo z naprednejšim orodjem myHomework Stu­dent Planner .. Gre za obcu­dovanja vreden pripomocek, ki ucencem, dijakom in študen­tom pomaga pri organizaciji ob­veznosti. Poleg sledenja zada­nim nalogam, izdelave urnika in koledarja z obveznostmi po­nuja v povezavi s spletišcem Te­achers.io tudi tesnejše sodelova­nje z ucitelji. Z miselnimi vzorci besedilo po­vzamemo s kljucnimi besedami, da dobimo pregledno in smisel­no podobo snovi, ki si jo je laž­je zapomniti koot izvirnik. Posa­mezniki, ki jim je pri srcu ucenje z miselnimi vzorci, bodo vese­li aplikacije SimpleMind+Mind Mapping .. Ta je najhitrejša in najlažja pot do digitalnih misel­nih vzorcev v telefonu iPhone ali tablici iPad. Drug, prav tako priljubljen na­cin pomnjenja ucne snovi so kar­tice. S programom Quizlet Fla­shcards . izdelamo lasten pa­ket kartic z najpomembnejšimi vprašanji in odgovori, nato se ucimo z igranjem kviza. Pri vno­su vprašanj in odgovorov nam pomaga program, prav tako so dobrodošli že izdelani paketi kartic drugih uporabnikov. Ker aplikacija za zdaj ne podpira slovenšcine, smo pri rabi na­prednejših zmožnosti programa omejeni. Matematika je navadno med težjimi predmeti za vecino šo­larjev, dijakov in študentov. Pro­gram Photomath . je name­njen lajšanju vecine zaplete­nih problemov, na katere naleti­mo v vlogi nesrecnega matema­tika. Ob pomoci v telefon iPho­ne vgrajene kamere posname­mo zapisano nalogo, nato nam jo aplikacija analizira in reši. Ker brezplacna aplikacija poleg re­šitve postreže tudi s postopkom reševanja, si jo zares velja priskr­beti.. P FOKUS X september 2018 25 FOKUS X IZGUBLJENI v svetovnem omrežju 24 september 2018 Policija pri reševanju teh prevar ni prevec uspešna, saj so storilci pogosto iz držav zunaj EU, dobro zakrivajo številko IP, pri »poslovanju« pa uporabljajo bancne racune nepovezanih oseb. TOMAŽ GERŠAK Pridanic, spletni tatic uji trgovci so zagotovo korak pred domacimi tr­govinami, ob reklamaci­ji poskrbijo za brezplacno vraci­lo, izdelke manjše vrednosti po­šljejo znova. Osvežimo si spo­min: slovenska zakonodaja, tj. zakon o varstvu potrošnikov, na­tancno opredeljuje, da mora tr­govec ob okvari pokriti vse stro­ške, ki bi nastali z vracilom, in zagotoviti ustrezen nadomestni del za cas popravila. Dobro je ve­deti tudi to, da cetudi reklamaci­jo prijavimo le teden dni pred iz­tekom, smo do rešitve upraviceni še eno leto. Žal pa zakon ali celo individualno mnenje Zveze po­trošnikov trgovcu ne more nalo­žiti upoštevanja omenjenih pra­vic, zato potrošniki pogosto osta­nejo razocarani. Nekega dne sem v nemškem oglasniku, podobnemu naši Bol­hi, naletel na zanimiv oglas. 10 let star zvocnik, za vecino bolj kot ne nezanimiv, a privlacen za ne­koga, ki išce tocno to. Sumljivo ugodna cena, informativno zapi­san oglas in dovolj zgovorne foto­grafije so me prepricale, da sem napadel gumb »kontakt«. Pri­znam, da stvari, ki bi stala sko­raj dva tisocaka, še nisem kupil brez zaledja znanih posrednikov, ki ponujajo zašcito kupca (eBay, Amazon, Paypal ipd). Prodaja­lec je bil ustrežljiv, zastonj je po­nudil dostavo 50 kg težkega pa­keta in celo možnost vracila, ce bi z nakupom ne bil zadovoljen. Se­veda so mi, vecnemu dvomljivcu, zaceli utripati vsi možni alarmi. V glavi mi je odmeval stari rek, da ce je nekaj prelepo, da bi bilo res, zelo verjetno res ni. Odlocil sem se preveriti, kako bi lahko dobil dodatno potrditev. Prodajalec mi je na mojo zahte­vo poslal na svojih prsih slikano osebno izkaznico. Izkaznica je bila videti korektna, cloveka sem našel tudi v družabnih omrežjih. Lik je torej resnicen. Toda še ve­dno ne vem, ali je za racunalni­kom res on. Vseskozi me je mo­tilo, ker ni želel poslati dodatnih slik in se je izogibal vprašanju o možnosti osebnega prevzema, za povrh je za nakazilo posredoval italijanski tekoci racun. Omenil sem mu, da on ne tvega nic, jaz pa tvegam, da bom brez denarja in brez zvocnika. Z osebnim pre­vzemom se ni strinjal, na lepe oci pa tudi ni želel poslati. Predlagal sem mu, da nakup na moje stro­ške speljeva prek eBaya. Potem sem obupal. Odlocil sem se, da zvocnik po­išcem drugje. Najbolj seveda za­radi veselja, ki bi mi ga prinesel, a priznam, da tudi iz radovedno­sti, koga vse bom izbezal na pla­no. Zato sem oddal oglas in ca­kal. Takoj se je oglasil nekdo iz Anglije. Tudi on je imel kupon za brezplacno pošiljanje, strinjal se je tudi z osebnim prevzemom. Omenil sem mu previdnost, pa mi je prijazno odgovoril, da je prestar za takšne igrice in da mi bo po telefonu povedal svoj na­slov in poslal sliko svojega po­tnega lista. Slike iz oglasa vedno preverim z Googlovim obratnim iskanjem in našel sem tri leta star oglas nekega drugega pro­dajalca iz Kanade. Ko sem mu to predstavil, se ni vec oglasil. Bil je tudi tretji ponudnik, ta je zbral slike iz razlicnih oglasov in po razkritju je tudi on obupal. Niti cene mu ni uspelo povedati. Iskanje po njegovem e-mailu je našlo namig na prevaro z odda­janjem stanovanja. Vmes sem našel nekoga z Ni­zozemskega, ki je sprva odpiso­val manj zainteresirano, a je vse­lej ustregel zahtevam. Še vec, pa­ket je bil pripravljen dostaviti do mojega prijatelja, ki po naklju­cju živi v isti državi, da bi pre­veril vsebino in izvedel menja­vo. Vmes sva se slišala po telefo­nu in, ker je pri meni »položil« ci­sto vse teste, tudi avtentikacijo v živo, zvocnik že veselo brni v no­vem okolju. A mi kljub temu ni dalo miru. Še naprej sem spremljal ponud­bo in vnovic zasledil dražbo na eBayu, ki se je pred dnevi izte­kla, in je objavljala tudi racun z dnevom nakupa. Oglas je imel iste fotografije, nižjo ceno in isto sliko racuna, kot so bili ponujeni meni. Cez dva tedna so bili že tri­je oglasi z razlicnimi fotografija­mi, a s podatki iz istega racuna. Seveda ne morem z gotovostjo trditi, da so bili omenjeni proda­jalci prevaranti. So pa najmanj mocno sumljivi. Razumel bi, ce bi bil to telefon, tablica, toda zvocniki niso tako razširjeni in so za povrh tudi dragi. Bodite torej previdni, kadar kupujete rabljene stvari od fizic­nih oseb. Preberite opozorila in nasvete, ki jih ponujajo oglasni­ki, izkoristite enostavne, a ucin­kovite metode, ki jih omogoca današnja tehnologija. Ce kljub temu pride do neljubega dogod­ka, je dobro hraniti vso razpolo­žljivo dokumentacijo (e-poštna sporocila, fotografije, sliko ogla­sa, podatke o prodajalcu) in jih izrociti policiji. Ta v zadnjih dveh letih ugotavlja podvojitev sple­tnih prevar in je za izsleditev ve­zana na mednarodno policijsko sodelovanje. Pri reševanju teh prevar ni prevec uspešna, saj so storilci pogosto iz držav zunaj EU, dobro zakrivajo številko IP, pri »poslovanju« pa uporablja­jo bancne racune nepovezanih oseb. Tudi uporaba osebnih do­kumentov je vedno pogostejša, a so vecinoma ukradeni ali pona­rejeni, so mi še povedali na poli­ciji in dodali, da tudi ce jim uspe najti storilca, je za vracilo kupni­ne še vedno potrebna zasebna tožba.. V zadnjih nekaj letih sem v spletu gotovo kupil vec sto razlicnih izdelkov. Najvec seveda tehnike, pa obleke, vitamine, pohištvo, celo gradbeni material. Sosedje mi hudomušno ocitajo, da s toliko nakupi pomembno prispevam k poslovanju Pošte, ki dostavi vecino narocenih dobrin. Cetudi sem že imel opravka z reklamacijo, zaenkrat nimam slabih izkušenj. T DOSJE SPLETNE PREVARE SPLETNE PREVARE DOSJE P P 26 september 2018 september 2018 27 etudi nas ob njih veci­na le odmahne z roko in stik blokira, je v ozad­ju pogosto prava industrija z vec tisoc zaposlenimi. Splet pa je ob­sežen in poln naivnih, osamlje­nih in lahkovernih ljudi, ki nase­dejo zgodbam o hitrem zaslužku ali o pomoci prijetni osebi, ki so jo ravno spoznali v spletu. Nigerija je zaradi svojega naf­tnega bogastva dokaj razvita in premožna afriška dežela. Toda to bogastvo je porazdeljeno zelo neenakomerno, zato vecina od skoraj 190 milijonov prebival­cev še vedno živi skromno. Z vzponom interneta in družabnih omrežij je država zaslovela tudi kot leglo prevarantov, ki preži­jo na uporabnike spleta. Mami­jo z obljubami o razdeljenem bo­gastvu nigerijskega princa, ce se mu le nakaže nekaj sto dolarjev prek sistema Western Union. Od ocaranih žrtev zbirajo donaci­je prek razlicnih predplacniških kartic, ki zacuda nikoli niso ve­ljavne, ali pa prek številnih dru­gih podobnih variacij, od sple­tnih nakupov do neposredne­ga financnega transferja. Kljub temu da je stereotip nigerijskega smetilca ali scammerja krivicen do velike vecine prebivalstva, ne moremo obiti dejstva, da je v tej deželi vec velikih podjetij, ki za­poslujejo na tisoce uslužbencev, da se ukverjajo s prav takimi lo­povšcinami. Poleg domacih moci ima Ni­gerija zelo veliko eksklavo na tu­jem. To pomeni, da razlicni bra­tranci in prijatelji rade volje po­magajo iz Amsterdama, New Yorka, Londona, San Francisca in drugih vecjih mest. Tudi so­sednje države so se zacele zgle­dovati po podjetnih Nigerijcih, predvsem Gana, pa tudi Kame­run gosti kar dosti nadobudnih prevarantov. A treba je pouda­riti, da kljub veliki koncentraci­ji smetilnih, t. i. »scammerskih« podvigov v zahodni Afriki, teh ne manjka niti na zahodu. Zacu­da je takega spletnega kriminala precej manj v Rusiji in Jugovzho­dni Aziji, o vzrokih za to lahko le ugibamo. Kakorkoli, prevarant­ska industrija je velik, resen in nevaren kriminalni posel, ki je z okoli 15 milijardami dolarjev le­tnega donosa in približno dese­todstotno rastjo že prerasel trgo­vino s cloveškimi organi, še ve­dno pa zaostaja za prekupceva­njem s heroinom. Oglejmo si, kako deluje manj­ši odsek tega prevarantskega po­sla, romanticne prevare. Ce ob cloveku, ki je nasedel pripoved­kam o princevem bogastvu, lah­ko le odmahnemo z roko, ceš sam si je kriv, kaj pa je tako po­hlepen, je to veliko teže storiti ob nekom, ki je premocno ljubil. Usodna ljubezen na daljavo Tinder in sorodne aplikaci­je – denimo Her za lezbijke – so polne šestindvajsetletnih de­klet, ki so videti kot manekenke in uporabniku zrejo naravnost v oci. Obupale so nad zmenkarija­mi, pravijo, v svojem življenju bi si želele resnega cloveka. Sogo­vornika zasujejo s komplimen­ti, romanca se razvija zelo naglo. Že je cas, da se uporabnik sreca s clovekom, s katerim se je tako dobro ujel. A glej ga, zlomka! Punca je izgubila kreditno kar­tico in ne more kupiti karte za letalo! Ko ji uporabnik prijazno omogoci nakup, se njena trage­dija nadaljuje. Teta nujno potre­buje operacijo. Nepridipravi so jo okradli. Morda so ji celo ugrabi­li brata. Ali pa nikakor ne pride do vize. Kakorkoli že, na tisto le­talo ne bo sedla nikoli, uporab­nik pa bo zanjo zapravil celo pre­moženje. Ce je prevarant moški, zgodba ni dosti drugacna. Uporabnico – ali uporabnika, ce uporablja, recimo, Grindr – bo sicer zasul z drobnimi pozornostmi, saj je po­navadi uspešen, šarmanten mo­ški srednjih let. Vcasih bo naka­zal tudi kaj denarja, ki ga bo po­tem pricakoval nazaj (gre seve­da za pranje denarja, ki ima lah­ko tudi za nic hudega slutecega uporabnika oziroma uporabni­co hude posledice in ga nemara celo spravi v zapor!). Morda bo poslal kak racunal­nik ali kaj podobnega, kar naj bi uporabnica prodala (kakopak gre za ukradeno robo) in mu de­nar nakazala. Pogosto se cedni prevarantje obeh spolov pred­stavijo tudi za vojake, ki so na su­pertajni nalogi in potrebujejo de­nar, da bi lahko zaceli skupno ži­vljenje z žrtvijo. Ali pa na vojnem obmocju ne pridejo do lastnega racuna, da bi se lahko vrnili s te sila pomembne misije. Skoraj ve­dno je v igri prenos sredstev prek Western Uniona, saj tam od pre­jemnika ne zahtevajo, naj doka­že svojo identiteto. Skratka, vsi ti prevarantje ne prežijo na lako­mne ljudi, željne lahkega zasluž­ka, marvec na osamljene duše, ki si obupano želijo najti neko­ga, da bi jih ljubil. Na dobricine, ki bi želeli pomagati socloveku v stiski. Na ljudi, ki se trudijo biti dobri. Ampak gorje tistim, ki bi sledili glasu srca in odpotovali k svoji nesojeni ljubezni! Že res, da pogosto ostanejo le z dolgim no­som, a bilo je že vec primerov, ko so žrtev prevare pretepli, ugrabi­li ali celo umorili. Kdo brani uporabnike? Kljub temu da gre pri sple­tnih prevarah za ocitno pomem­ben odsek globalnega krimina­la, so organi pregona pogosto brez moci. Na eni strani je sre­dišce dogajanja – denimo Ni­gerija – prepredeno s korupci­jo in klientelizmom, zaradi ce­sar je pregon prakticno nemo­goc. Scammerji delujejo tudi v dobro organiziranih in dokaj za­prtih kabalah, zato se pogosto izmuznejo policijskemu nadzo­ru. A poglavitna razloga sta ven­darle drugje. Prvi je sram žrtve, ki bo le redko hotela priznati, da je nasedla nekemu prevarantu. Delno zato, ker je custveno vple­tena in prizadeta, delno pa zato, ker prevarante pogosto podce­njujejo in je žrtvi težko prizna­ti lastno zmoto. Drugi razlog pa je javna podoba, saj take prevare še vedno ne veljajo za resen zlo­cin, temvec za nekakšno potega­všcino, za katero si je kriva žrtev sama. Cetudi je ob tem izgubila vse premoženje. Tako so prva obrambna lini­ja pogosto sama podjetja, ki so odvisna od zadovoljstva svo­jih uporabnikov oziroma upo­rabnic. Scammerje pogosto lovi­jo prek dveh ali treh stopenj. Ra­cunalniški algoritem bdi nad šte­vilnimi parametri, ki so znacilni za spletne prevarante. To so lah­ko število lajkov, kljucne besede, ki jih uporabljajo (denimo »kra­sotica« ali »lepa« v skoraj vsa­kem stavku), polomljena slovni­ca, pa tudi sumljive lokacije na zemeljski obli ali fotografije, ki so jih že kdaj uporabili prevaran­ti. Za prepoznavo sumljivih pro­filov ti algoritmi uporabljajo glo­boko ucenje, kar povecuje njiho­vo ucinkovitost. Vec platform pa se je odlocilo s skupnimi mocmi razviti orodje, ki javlja podob­nosti scammerskih profilov prek vec zmenkarskih aplikacij. Drugi nivo je zunanja stori­tev, ki razvija orodja za prepo­znavo sumljivih profilov na vec razlicnih platformah in ob po­moci teh rezultatov ocenjuje sto­pnjo verjetnosti, da gre pri do­locenem profilu za prevaranta. Toda tehnologija še ni tako iz­popolnjena, da bi prevaro lah­ko katerikoli program že z go­tovostjo prepoznal in odstranil. Sumljivi profili so zaradi tega shranjeni in dani na vpogled lju­dem, ti pa nato presodijo, ali gre za scammerja ali ne. Nekatere aplikacije se celo šalijo, da ima­jo najboljše prevarante v spletu, saj lahko le taki neopaženo na­daljujejo svoje necedne podvige. Ko se tak cloveški upravitelj od­loci dolocen profil suspendira­ti, ta uporabnika, oznacenega za scammerja, ponavadi o tem ne obvesti, kot bi nekoga, ki je su­spendiran iz drugih razlogov. S tem podjetja prevarantom odži­rajo cas, ki bi ga lahko uporabili za izdelavo novega profila in lov na nove žrtve. Ugnati princa Seveda pa se lahko uporab­nik pred prevaro najbolje zašci­ti sam. Najpomembneje je ohra­niti trezno glavo in razmisliti o potencialnem prevarantu. Zakaj se je ta mlada krasotica zaljubila vame, skoraj šestdesetletnega povprecneža z vampom in de­set let starim nic kaj luksuznim avtom? Ali je možno, da se ji ne ljubi vec hoditi na zmenke z vr­stniki? Posebej pozoren velja biti tudi na jezik – ce je v njem veli­ko slovnicnih napak, je to sumlji­vo. Ce je prevec ljubkovalnih be­sed prav tako. Nenavadna je lah­ko tudi naglica, s katero se clo­vek »zaljubi«, saj je pri prevaran­tu vecna ljubezen možna že po kakšnih petih izmenjanih spo­rocilih. Prav tako je pomembno, da želi prevarant uporabnika ve­dno odvesti na neko drugo plat­formo, kjer se lahko pogovarja­ta »bolj zasebno«. Za ta namen je posebej priljubljen Kik, pogosti pa so tudi WhatsApp, Snapchat in Instagram. Dobro je biti pozoren na ele­ktronski naslov potencialnega prevaranta, saj se morda ime ne sklada s tistim, s katerim se pred­stavlja. Na koncu pa si velja po­bliže ogledati tudi fotografije na profilu in biti pozoren na ne­skladja. Obicajni so strm pogled in množica lepotilnih filtrov in cim bolj seksi položaji. Tu pride prav zdrava pamet, saj je malo verjetno, da bo, denimo, ljublje­na iz zahodne Afrike plavooka blondinka, od sumljive osebe pa je dobro zahtevati tudi aktualno fotografijo, po možnosti v speci­ficnem položaju – recimo, da se vlece za uho in kaže jezik. Kljub priljubljenosti zmenkar­skih programov in razširjeno­sti prevarantov ne gre pricako­vati, da se bo problem sistemsko uredil. Zgodovina znamenite­ga prevarantskega e-maila s pro­šnjo nigerijskega princa, denimo, sega v osemnajsto stoletje, ko je bila v Angliji prevara znana kot španski jetnik. Podobno kot te­daj tudi danes iz prej omenjenih vzrokov taka dejanja ostajajo ne­kaznovana, zato je najbolje sle­diti vzoru škotskega komika Ja­mesa Veitcha in na takšna spo­rocila odgovarjati z obilo humor­ja. Prevarante namrec dalec naj­bolj boli izgubljeni cas, ko bi lah­ko opetnajstili kakšno bolj naiv­no žrtev. Le malokaj ponudi ve­cje zadošcenje, kot je prevarati prevaranta.. Pripovedka o nigerijskem princu »Zdravo, krasen! Ime je Lilly, jaz ameriška vojska trenutno stoji v Dubaju, da se borim z Bad teroristi. Oprostite, ker sem tako naprej, številka je ...« Približno takšne so – seveda skoraj vedno zapisane v »anglešcini« – uvodne vrstice prevarantskih sporocil, s katerimi se srecujemo v družabnih omrežjih, še posebej pa v razlicnih aplikacijah za zmenke. Gregor Stamejcic C . Komik James Veitch je o svojih dopisovalskih izkušnjah s spletnimi prevaranti pripravil tudi predavanje v okviru TED Talks. Veitch se je namrec odlocil tratiti prevarantski cas tako, da se z njimi cim bolj aktivno pogovarja. (vir: TED Talks) . Za brhkim dekletom, ki v polomljeni anglešcini izraža svojo pretirano ljubezen, je pogosto organizirani kriminal, navadno s sedežem v Nigeriji. Tudi dekletovo fotografijo so najverjetneje ukradli. s Kljub temu da gre pri spletnih prevarah za ocitno pomemben odsek globalnega kriminala, so organi pregona pogosto brez moci. DOSJE KAKO UBEŽATI NADZORU KAKO UBEŽATI NADZORU DOSJE P P 28 september 2018 september 2018 29 oogle in Facebook. Ban­ke. Tržne agencije. Na­kupovalna središca. Ti­soce in tisoce podjetij, organiza­cij, trgovin in ustanov, ki se bo­rijo za pozornost. Ki se ucijo, kaj ljudi zanima, da jih lahko prema­mijo v nakup reci, ki jih ne potre­bujejo. Zasebnost je danes dra­gocena dobrina in verjetno ni­kogar med nami ne mika, da bi ga, denimo, snemali na strani­šcu. Zato velja pregledati nekaj situacij, v katerih je nemara bolje ostati neviden, neopažen, tako rekoc leteti pod radarjem. Spletno oglaševanje je zelo, zelo donosen posel, vreden oko­li 85 milijard dolarjev. Reklame se kosajo za uporabnikovo po­zornost, s tem pa smetijo s piškot­ki po racunalniku, daljšajo nala­galne case strani in odpirajo vra­ta neželenim programom. Dru­ga plat medalje je sicer ta, da do­hodek iz oglasov napaja tako za­stonjske servise, denimo Twitter, kot dohodek dolocenih ustvarjal­cev spletnih vsebin, recimo onih na Youtubu ali Twitterju. Tako pravzaprav ni cudno, da v dobi cedalje vecjega nadzora velika­ni, kot sta Google ali Facebook, tr­gujejo z osebnimi podatki, prido­bljenimi s sledenjem naših sple­tnih interesov. Yahoojevi algorit­mi, na primer, vsakih pet minut preizkusijo okoli 50.000 kom­binacij besed in slik, da ugotovi­jo, kaj pritegne pozornost. Vec je nujno bolje, saj vec ogledov po­meni vec vpliva, vec oglasov in vec zbranih podatkov. Ti pa so kasneje na voljo najboljšemu po­nudniku. Da bi bil pod stalnim nadzorom, danes posamezniku ni vec treba kovati zarot, si lasti­ti obcutljivega materiala ali zahte­vati sistemskih sprememb. Danes je dovolj odpreti svoj brskalnik, pogledati na družabno omrežje ali napisati e-pošto. Cena popustov in zastonjskih storitev Tipicen primer zbiranja oseb­nih podatkov v komercialne na­mene so razlicne trgovinske kar­tice, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Vendar je njihova cena v bistvu zelo visoka. Da jih lah­ko trgovci ponudijo, pogosto na­pihnejo »normalne« cene, poleg tega pa z njimi zbirajo zelo na­tancne podatke o nakupovalnih navadah obiskovalcev. Ker so po­trošniki pogosto impulzivni, to tr­govcem pomaga pri vecanju pro­daje, istocasno pa krepi ucinkovi­tost njihovih reklam. Vecja trgo­vska podjetja pogosto zaposluje­jo svoje analitike, ki s karticami pridobljene podatke pretvorijo v uporabne komercialne smernice. Zacetki industrijskega nadzo­ra so bile kamere v trgovinah. Te prvotno niso bile namešcene, da bi lovile nepridiprave, marvec zato, da bi spremljale poglede kupcev. Tako so trgovci vedeli, kaj jih zanima, in so jim ta izde­lek lahko porinili pred nos. Ogla­ševalci so namrec pripravljeni precej placati, da lahko nekomu pokažejo reklamo, ki bo pritegni­la pozornost. Vendarle je glavno leglo zbi­ranja osebnih podatkov inter­net, predvsem pa veliki ponu­dniki obicajno zastonjskih stori­tev. Zlato pravilo pravi, da je clo­vek, ki uporablja zastonjske stori­tve, sam izdelek teh storitev. Na­tancneje, izdelek so vsi podatki o vedenju, ki jih pusti za sabo. Ti so sila uporabni v tržnem razisko­vanju, ki predvideva tako trende kot vedenje posameznikov. Zbra­ni osebni podatki se tudi v nedo­gled hranijo na strežnikih Googla in podobnih podjetij, dodatna te­žava pa je v tem, da spletna pod­jetja zbirajo podatke, katerih vla­dne agencije v vecini zahodnih držav po ustavi ne smejo. To jim omogocajo uporabniški dogovori, v katere lahko napišejo marsikaj, ljudje pa se s pogoji obicajno stri­njajo. Le redki si namrec vzame­jo cas in zapisano temeljito pre­berejo ter se za ceno zasebnosti morda tudi odrecejo kakšni sto­ritvi. Zbrane podatke pa podjetja na zahtevo vladnih agencij le-tem posredujejo, kar v bistvu zaobide z ustavo zagotovljene pravice. Nadaljnja težava s takimi »eu­lami« je v lastnini. Facebook, na primer, si lasti vse podatke, ki so bili objavljeni na tem družab­nem omrežju. Ce bo nekega dne preminil, bodo z njim šli k vra­gu tudi vsi fotoalbumi in iskri­ve domislice, ki so jih uporabni­ki tja shranili. Da niti ne govori­mo o možnosti za malopridnosti, nad katerimi – sodec po nedavni aferi – niso vzvišeni. Vendar pa seveda obstajajo nacini, kako se pred radovednimi pogledi skriti. Kako zafrkavati industrijo pozornosti? Prvi korak je razmeroma eno­staven – izbrati velja primerna orodja in se jih nauciti uporablja­ti. Prvo med njimi je gotovo sple­tni brkljalnik. Googlov Chrome iz vec razlogov ni najboljša izbi­ra, ceprav se ga da nekoliko pri­lagoditi, nekateri bolj obskurni brskalniki pa so enostavno na­porni za uporabo. Kar napoti na elegantno alternativo – Mo­zillin Firefox ali pa odprtokodn­ni Chromium. Prvi korak je vpis ukaza about: config, nato pa na­stavitev vrstice privacy.trackin­gprotection.ui.enabled na true. Firefox je posebej prijazen tudi zaradi tega, ker omogoca razlic­ne stopnje varnosti za razlicna okna – izmenjava kulinaricnih receptov, denimo, ne zahteva enake stopnje varnosti kot sple­tno bancništvo. Da bi reklamam sploh one­mogocili prikaz na racunalu, je smiselna namestitev Adblocker plus ali – verjetno celo nekoli­ko boljšega – uBlocker origin. Ce je reklama nevidna, ne krade naše pozornosti. Še eno primer­no orodje je Privacy Badger, ki z blokiranjem invazivnih oglasov in varovanjem pred tretjimi ose­bami dobro dopolnjuje prej ome­njena programa. Vendar pa je moc ubrati še ne­koliko bolj aktiven pristop proti trgovcem s podatki. TrackMeNot z vnosom lažnih iskalnih nizov na slednikih ustvarja beli šum. Iskanim angleškim besedam, de­nimo »Monitor magazine Slove­nia« doda druge, podobne. Re­cimo »Testing modern monitors« ali pa »What to do in Slovenia«. Tako ustvarja netocne – in zato neuporabne – podatke. AdNau­seum, na drugi strani, klikne na vsak ponujeni oglas. S tem one­mogoci korporativno zbiranje podatkov, saj algoritmi ne razlo­cijo vec, kaj uporabnika zanima in kaj ne. Kar za podjetja, ki zbi­rajo, hranijo in analizirajo upo­rabniške podatke, predstavlja škodo, saj ogroža njihov poslovni model. Oba programa sta ucin­kovita aktivna zašcita, ki pa de­luje še toliko bolje, ce je njihovih uporabnikov dosti. Za vecjo varnost – ne le pred oglaševalci – je smiselno vedno kodirati promet med racunalni­kom in spletno stranjo, pri cemer pomaga recimo HTTPS Everyw­here. Ta, ce je mogoce, do sple­tnih strani dostopa prek varnej­še HTTPS-, ne pa http-povezave. Z vsemi temi pripomocki bi mo­ral biti racunalnik v grobem va­ren pred vohljanjem po vaši za­sebnosti, vsaj kar se tice vecine podjetij. Varna marela Kaj pa, ce je odgovor na uvo­doma zastavljeno vprašanje dru­gacen? Kaj, ce želi uporabnik re­snicno zabrisati svoje sledi na spletu, ker so tam doloceni po­datki, ki bi lahko ogrozili nje­govo varnost ali varnost tretjih oseb? Denimo, da je bil prica kr­šitvam clovekovih pravic in to ujel s svojo telefonsko kamero. Ali pa se je dokopal do podatkov, ki dokazujejo malopridnosti po­litikov ali vlad. Potem je treba iti mnogo dlje. Zagotovo je ena od najbolj osnovnih reci uporaba Tora za brskanje ter šifrirnih programov, kot je Signal za telefon, ali ka­kšen program, ki temelji na pro­tokolu PGP za e-pošto. Vsaj za del komunikacije bi bilo smisel­no uporabiti tudi varne ponudni­ke e-pošte, kot je na primer rise­up.net, racunalnik in telefon pa zašcititi z dvostopenjskimi veri­fikacijskimi programi ali celo na­menskimi enkripcijskimi kljucki. Za pogovor se seveda uporablja predplacniški prenosnik, ki ga je moc takoj zavreci. Podjetje SecurityFirst za po­trebe aktivistov, novinarjev in humanitarcev razvija aplikacijo Umbrella, ki je namenjena rav­no informiranju in svetovanju v zvezi s spletno in fizicno varno­stjo. Izhaja iz grozljivega prime­ra, ko so aktivisti Amnesty Inter­national raziskovali suženjstvo v Katarju. Ker niso znali odvrni­ti ušes vladnih špicljev, niso ni­koli vec videli treh lokalnih in­formatorjev. Ceprav je program trenutno še v beta fazi razvoja in so nekateri podatki na njem za­stareli, predstavlja odlicno izho­dišce za ucenje varne komuni­kacije. Poglavja so lepo razdelje­na na varno komunikacijo, en­kripcijo in podobno, ki posame­zno podrocje dodobra naslovijo. Umbrella vsebuje izcrpna navo­dila, kako inštalirati in uporabi­ti dolocene programe in storitve, od Tora in Signala do VeraCryp­ta ter protivirusnih programov. Ponudi tudi naslove razlicnih or­ganizacij, ki aktivistom nudijo fi­zicno, pravno ali racunalniško pomoc. Gre še dlje – ker je usta­novitelj podjetja Rory Byrne stro­kovnjak za varnost, lahko ponu­di nasvete, kako se otresti zasle­dovalcev, kako ravnati v primeru ugrabitve in podobno. Kljub tre­nutni nedovršenosti je zelo kori­sten splošen pripomocek, ki skr­bi za varnost ne le uporabnika, ampak tudi oseb, s katerimi je ta v stiku. Popolne varnosti ni mogoce doseci. Vsekakor pa je mogoce priti do potrebam primerne sto­pnje zašcite, ki bo odvrnila ve­cino genericnih poskusov vdo­ra v zasebnost. Cetudi je mogo­ce domaci racunalnik krepko za­varovati, gredo vsi ti ukrepi na racun casa, lagodja in dostopno­sti. Zato se mora vsak uporabnik vprašati, koliko zašcite resnic­no potrebuje, in ravnati v skla­du s tem. Ce karikiramo – ali je res potrebno dvostopenjsko ge­slo, da boš sodelavcu poslal tisto smešno sliko nakremžene muce? Vendar pa se nekateri znajdejo v položaju, ko potrebujejo mocno zašcito. Morda na svojem racu­nalniku ne hranijo ravno tajnih dokumentov, ampak lepo zalo­go bitcoinov. Za tak racunalnik je potrebna nekoliko trša zašci­ta. Ampak zavedati se moramo, da predani hekerji ali pa – zakaj ne bi bili rahlo paranoicni? - vla­dni agenti zmorejo streti še tako cvrst odpor, virtualni ali fizicni. Na voljo imajo enostavno prevec sredstev, da ga ne bi. Opisani na­cini pa lahko kupijo dragoceni cas, ki je pogosto vse, kar je po­trebno. Ali pa, še bolje, omogoci­jo uporabniku ostati pod radar­jem.. Leteti pod radarjem G Ko so ljudje opozorjeni, da jih nevidne oci spremljajo na vsakem koraku tako v virtualnem kot fizicnem svetu, obicajno odvrnejo: »Saj nimam cesa skrivati!« Ali pa: »I, koga pa jaz zanimam?!« Odgovor je seveda preprost: marsikoga. Gregor Stamejcic . Kamere nas spremljajo na vsakem koraku, njihove oci pa se pogosto okorišcajo tudi s tistimi, ki nimajo cesa skrivati. S pripisom »Kaj gledaš?« se je iz družbe nadzora ponorceval znameniti britanski umetnik Banksy. . Varna spletna komunikacija je žvižgacem, kot so Julian Assange (na sliki), Edward Snowden in Chelsea Manning, omogocila, da so javnost opozorili na množico kršitev clovekovih pravic, ki so jih zagrešile tako rekoc vse svetovne vlade. Zaradi tega so, seveda, placali tudi visoko ceno. DOSJE VARNOST PODMORSKIH KABLOV VARNOST PODMORSKIH KABLOV DOSJE P P 30 september 2018 september 2018 31 avretanija ni ne posebej bogata ne pomembna država, zato redko pri­de na naslovnice zahodnih me­dijev. Aprila letos pa so ti ugota­vljali, da je država že 48 ur brez dostopa do mednarodnega inter­neta. V manj demokraticnih dr­žavah so zacasne ali trajne zapo­re dolocenih internetnih storitev in strani pogoste, a aprilski mrk v celotni državi ni bil nameren. Tudi v okolici – v Liberiji, Gvine­ji-Bissau, Gvineji, Gambiji in Si­erri Leone – so imeli resne težave z dostopom do interneta, motnje v Beninu, Senegalu, na Slonoko­šceni obali in v Ekvatorialni Gvi­neji pa so bile manjše, a opazne. David Belson iz Oraclovega podjetja Dyn, ki se ukvarja z ana­lizo internetnega prometa in var­nostjo, je povedal, da so v teh 48 urah zaznali popolno nedosto­pnost Mavretanije. Trajalo je še vec dni, da so težave povsem od­pravili. Geografska porazdelitev težav je dala slutiti, da gre za na­pako na enem izmed podmor­skih kablov. Kmalu se je izkazalo, da je neka ribiška ladja po pomoti dvi­gnila z dna podmorski kabel ACE (African Coast to Europe) in ga pretrgala. Gre za 17.000 kilome­trov dolg kabel, ki poteka ob afri­ški zahodni obali od Francije pa vse do Južne Afrike. Nanj se po­vezuje 22 afriških držav. Delova­ti je zacel leta 2012 in do letos ni bilo vecjih težav. Za Mavretani­jo je to tudi edina povezava do interneta, zato je bila država po prekinitvi v temi. Ceprav so podmorski kabli na vseh zemljevidih jasno zarisa­ni, se pogosto zgodi, da jih lad­je presekajo. Ekipe so na take in­cidente pripravljene in popravi­la presekanih podmorskih kablov v plitvem morju, kjer so incidenti najpogostejši (na leto jih je okrog 200!), so rutinska. V nasprotju z deli Afrike, Bližnjega vzhoda in otokov uporabniki teh težav ne opazijo, ker je kablov veliko in se promet s presekanega pre­razporedi na še delujoce. Zlasti v Severni Ameriki in Evropi (tudi v Sloveniji – glej clanek Sloven­ska internetna hrbtenica, Moni­tor 06/15) se kaj takega ne more zgoditi, ker imamo redundan­ce zelo zelo veliko. Omrežje pod­morskih kablov, o katerem smo podrobno pisali že pred leti (cla­nek Podvodni internet, Monitor 04/14), je namrec zelo razvejeno. Strah pred Rusi Drugace bi bilo, ce bi kakšni otoški državi kdo zanalašc poha­bil vse podmorske kable. Ni tež­ko uganiti, da se tega najbolj bo­jijo Britanci. General Stuart Pe­ach je že lani svaril, da bi lahko Rusi pretrgali podmorske kable in da je to velika grožnja britan­skemu dostopu do interneta in trgovini. Ranljivost podmorskih kablov je veliko tveganje za naš nacin življenja, je dodal. Zaradi tega je britanska vojska zašcito podmorskih kablov uvrstila med strateške prioritete. Niso edini. V ZDA je na primer Oddelek za do­movinsko varnost razglasil obal­na podrocja, kjer kabli pridejo na kopno, za infrastrukturo kritic­nega pomena. Ce je današnji strah pred Rusi bolj ali manj moc pripisati politi­ki in paranoji, pa ostaja dejstvo, da so podmorski kabli ena izmed redkih strateških infrastruktur, ki prakticno ni zašcitena in za­njo ni alternative. Nasprotno, na vseh zemljevidih so kabli na de­belo vrisani, da jih ne bi pomo­toma pretrgal kak nepreviden kapitan, saj tedaj, ko so jih po­lagali, nikomur ni padlo na pa­met, da bi jih kdo želel nacrtno sabotirati. Takrat je bil otiplji­vejši strah, da bi kdo želel prislu­škovati, a to v priobalnih vodah tuje države težko storijo. Vecina kablov tako ali tako sledi potem starih telegrafskih kablov, ki so jih polagali v 19. stoletju. Izjema so le posebni vojaški kabli, kate­rih lokacije so tajne. Pricakova­ti je, da tuje obvešcevalne službe (ne le ruske) išcejo prav te. Že pred tremi leti, še pred afe­ro z ruskim vpletanjem v ame­riške volitve in temu sledeco paranojo, je Pentagon ugota­vljal, da ruske podmornice in vo­hunske ladje plovejo blizu pod­morskih kablov. Ceprav ni nobe­nih dokazov, da bi prerezali kak kabel, se v Pentagonu bojijo, da bi ob izbruhu spora lahko kable sabotirali. Pentagon je pripravil ukrepe, kako se odzvati v takem primeru, a so tajni. Uradno tudi ne komentirajo opaženih ruskih premikov. Neuradno pa vedo po­vedati, da vlada precejšnje nela­godje, ko se majhne ruske mini­podmornice potapljajo ob kablih do Guantanama, v Sredozemlju, okrog Norveške itd. So pa imeli zanimive zami­sli posamezniki. V Egiptu so leta 2013 aretirali trojico, ki naj bi bila prerezala podmorski ka­bel, ki Egipt povezuje z Evropo. Ni znano, kdo so bili in zakaj so se potapljali ob kablu. Domnev­no so povzrocili nekaj nevšecno­sti, vecjega izpada pa ne, ker ima Egipt vec kablov do Evrope. Ju­nija 2010 so teroristi na Filipinih napadli postajo, kjer podmor­ski kabel pride na kopno. Mar­ca 2007 pa so vietnamski pirati pretrgali in ukradli dele podmor­skih kablov za prodajo na crnem trgu. Policija je kasneje našla šti­ri ladje, na katerih je bilo vec kot 100 ton podmorskih kablov. Po­pravilo vec kot 500 kilometrov kabla je stalo okrog osem milijo­nov dolarjev in je trajalo vec kot dva meseca. Leta 2015 so imeli težave z vandali tudi v Kaliforni­ji, kjer so v letu dni našteli 11 lo­cenih fizicnih napadov na optic­ne (ne podmorske) kable. Kabli se seveda neprestano tr­gajo zaradi naravnih pojavov ali nezgod, a se to dogaja najvec ne­kaj milj od obal na globinah do 200 metrov. Do globine 1000–1500 metrov so kabli vsaj malo zakopani, kasneje pa so zgolj položeni na dno. Kablov blizu obale ni težko najti, jih dvigniti na gladino in popraviti, kar tra­ja najvec nekaj dni. Podjetja, ki opravljajo to storitev, morajo v 24 urah po obvestilu o pretrga­nju kabla zbrati posadko in re­zervne dele ter odpluti. Teže je popraviti kabel med Japonsko in ZDA, ki se v najglobljem delu vije 8000 metrov pod gladino. Naslednji problem je prav­ni. Ozemeljske vode posamezne države segajo navadno 12 mor­skih milj od obale. Podmorski kabli pa pot nadaljujejo po oce­anih, ki ne pripadajo nobeni dr­žavi. Andrew Blum, avtor knji­ge Tubes: A Journey to the Cen­ter of the Internet, jih je slikovi­to opisal: »Razen skrivnostno­sti in nekaj metrov peska so ka­bli preprosto tam. Osebje posta­je, kjer kabli pridejo na kopno, obcasno patruljira po tem ob­mocju, drugega stalnega varo­vanja pa ni.« Dodaten problem je razpršeno lastništvo. Nekaj ka­blov je državnih, nekatere imajo v lasti posamezna podjetja, dru­ge obvladujejo veliki mednaro­dni konzorciji. Pravno varovanje kablov urejajo mednarodne kon­vencije (glej okvir). Kako ranljivi smo V teoriji zelo. Ce bi vseh 300 podmorskih kablov izginilo, bi internet prakticno zastal. Sateli­ti bi lahko prevzeli zgolj pet od­stotkov trenutnega prometa. V praksi pa nismo tako ranljivi, ker je internet zaradi svojega ustroja odporen proti posameznim pre­kinjenim povezavam in hitro naj­de pot naokoli. Pogoj pa seveda je, da je pot naokoli možna. Ko je hurikan Sandy leta 2012 prizadel severovzhod ZDA, so zaradi izpada newyorških voz­lišc, kjer se koncajo številni pod­morski kabli, cutili njegove po­sledice celo v Cilu, Indiji in na Švedskem. Dostopni cas (ping) do spletnih strani v ZDA se je po­daljšal, ko se je promet preusme­ril na druge povezave, ni pa pri­šlo do prekinitev dostopa do in­terneta. Michael Sechrist s Harvarda je že leta 2012 objavil prvo obse­žnejšo študijo o ranljivosti pod­morskih kablov (Sechrist, M. New Threats, Old Technology; Harvard Kennedy School 2012). Pojasnjuje, da kabli na odprtem morju niso zašciteni pred namer­no sabotažo. Naravnih nevarno­sti tam ni kaj dosti, zato v prese­ku niso vecji od kovanca. Bistve­no debelejši so blizu obal, kjer je vec nevarnosti. Nadaljnji problem je, da ce­prav nekatere destinacije po­vezuje vec kablov – cez sever­ni Atlantik jih tece vec kot deset – se v ZDA vsi koncajo v okolici New Yorka. Zaradi tega redun­danca ni tako visoka, kot bi skle­pali zgolj iz števila teh kablov. Neuradno nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi s podrtjem ene same stavbe v New Yorku lahko resno zamajali dostop do inter­neta na ameriški vzhodni obali. Sumljive ladje Druga nevarnost pa ni sabo­taža podmorskih kablov, tem­vec vohunjenje. Osameli kabli v odrocnih globinah so kakor na­lašc za prisluškovanje. Ceprav se danes najveckrat omenjajo ruski manevri okrog podmorskih ka­blov, ima prisluškovanje že dolgo zgodovino, ki se za­cenja v ZDA. Oktobra 1971 je poseb­na ameriška podmornica Halibut vplula v Ohotsko morje. Tam so njeni pota­pljaci locirali podmorski kabel, ki je prenašal tele­fonske pogovore med sov­jetsko podmorniško bazo v Petropavlovsku in povelj­stvom pacifiških sil v Vladivosto­ku. Pred operacijo so o obstoju kabla le špekulirali – baza je pac morala nekako komunicirati s poveljstvom. Poiskali so ga tudi z oprezanjem za znaki o prepove­di plutja in sidranja na obali. In res, kabel je bil blizu in nezava­rovan, saj Sovjeti niso verjeli, da bodo Americani pluli tako globo­ko v njihove vode. Ko so ga našli, so na kabel na odprtem morju pritrdili poseb­no prisluškovalno napravo, ki ni predrla zašcitnega ovoja in zmotila komunikacij, je pa z in­dukcijo snemala promet prek njega. To so bili namrec še casi pred optiko. Potapljaci so se vsak mesec potopili do kabla in zame­njali kasete, na katere se je sne­mala komunikacija, in jih prene­sli v ZDA na analizo. Sovjeti so bili tedaj tako prepricani o var­nosti kabla, da vecina komuni­kacij sploh ni bila šifrirana. Zara­di velika uspeha misije so Ameri­cani podobne naprave namestili še na vec drugih kablov po svetu. Vec let zatem so Sovjeti pri­sluškovalno napravo – tudi s po­mocjo ameriškega izdajalca, ki je leta 1980 prodal informacije – našli in danes je razstavljena v moskovskem vojaškem muzeju. Podrobno sta o tej ameriški ope­raciji z imenom Ivy Bells v knjigi Blind Man’s Bluff: The Untold Sto­ry of American Submarine Espi­onage pisala Sherry Sontag in Christopher Drew. S prihodom interneta je tako rovarjenje po morju postalo ne­potrebno izpostavljanje nevar­nosti, saj so imeli obvešcevalci na voljo cel kup enostavnejših in manj nevarnih nacinov za vdira­nje in zbiranje informacij. Do da­nes. Podmorski kabli so se zdaj spet znašli na naslovnicah. Trumpova administracija glasno izpostavlja bojazen, da Rusi vo­hunijo tudi na teh kablih. Ame­riško ministrstvo za finance je le­tos dejalo, da so Rusi aktivni pri sledenju podmorskih kablov. Po­sebej podrobno spremljajo 108 metrov dolgo rusko ladjo Jantar s 60-clansko posadko, ki je ura­dno posebna oceanografska raz­iskovalna ladja ruske mornarice in sodeluje tudi v reševalnih ak­cijah, neuradno pa je vohunsko plovilo. Celo casnik ruske dume Parlamentskaya Gazeta je sep­tembra 2015 zapisal, da je lad­ja Jantar opremljena za povezo­vanje na skrivne podmorske ka­ble. Ladja ima vec minipodmor­nic, ki so ustrezno opremljene tudi za iskanje podmorskih ka­blov in potapljanje do njih. Ladjo so opazili blizu Kube nad kablom do Guantanama, blizu Grenlan­dije, nad kablom med Izraelom in Ciprom ter na drugih strate­ških lokacijah. Ko je leta 2016 sirijski telekom napovedal nujno popravilo ka­bla v Sredozemskem morju, ki povezuje tudi Sirijo, Libijo in Li­banon, je Jantar priplul na to ob­mocje dan pred zacetkom štiri­dnevnega popravila in odplul dva dni pred koncem. Ni jasno, kaj je tam pocel. Ko je imel no­vembra istega leta Iran težave z internetno povezljivostjo, je Jan­tar brž priplul do obmocja, kjer iranski kabel doseže kopno, in ostal tam vec dni. Ladja Jantar verjetno ne pri­sluškuje kablom, je dejal varno­stni strokovnjak Steffan Watkins iz Ottawe, ki se ukvarja s spre­mljanjem gibanja te ladje. Ver­jetno zgolj popisuje, kje natan­ko potekajo. To bi uporabili v kasnejših operacijah. London­ski strokovnjak za rusko vojsko Igor Sutyagin je dejal, da je Jan­tar sposoben manipulacije pod­morskih kablov. Zahod skrbi predvsem aktivnost Rusije nad kabli, ki ni bila tako visoka vse od 80. let. A saj vse skupaj ni nic novega. Prisluškovanje Prometu prek podmorskih ka­blov bržkone prisluškujejo vse vecje sile. Že znameniti žvižgac Edward Snowden je svaril pred pošiljanjem cesarkoli po britan­skih kablih in strežnikih. Na­tancen nacin prisluškovanja ni znan, verjetno pa države na svo­jem ozemlju prisluškujejo kar v postajah, kjer kabli pridejo na kopno, ker je to pac najenostav­neje. Glimmerglass je kalifornijsko podjetje, ki izdeluje in prodaja opremo za prisluškovanje pro­metu prek opticnih kablov. Pod­jetje pravi, da so med njihovimi strankami številne obvešcevalne službe iz vec držav. Tedanji di­rektor NSA, generalpodpolkov­nik Michael Hayden, je že leta 2001 dejal, da dostop do podat­kov na podmorskih kablih nikoli ni bil problem. Težava je bila raz­vozlati velikanske kolicine po­datkov (vec terabitov na sekun­do), ki tecejo po njih. Prve poiz­kuse je NSA zacela izvajati že v 90. letih. Prisluškovati prometu po op­ticnem vlaknu ni težko. Ber­nard Everett iz EM Services poja­snjuje, da zadostuje že minimal­no upogniti kabel, pa bo manj­ši del svetlobe (kakšen decibel) pronical iz kabla. To je cisto do­volj, da prestrežemo ves promet, medtem ko komunikacija po ka­blu normalno tece dalje. Izguba je tako majhna, da bi nadzorni mehanizmi pripisali izgube sla­bemu stiku v povezavi. Trevor Paglen je dve leti raz­iskoval podatke, ki jih je iz NSA odnesel Edward Snowden, in leta 2016 pripravil razstavo foto­grafij kablov, ki jim NSA verjetno prisluškuje, ter zemljevide neka­terih prisluškovalnih naprav. Vecji problem je potem podat­ke zložiti skupaj, saj se prenaša­jo multipleksirano z vec valovni­mi dolžinami, a je tudi to mogo­ce storiti. Seveda pa je bistveno manj problemov, ce prepricate ponudnike dostopa do hrbtenice interneta (level 1), da vam dovo­lijo vpogled, ali ce vdrete k njim. Vsi za vsemi Zdi se, da vsi prisluškujejo vsem. Države lahko na lastnem ozemlju prestrezajo podatke kar v postajah, kjer pridejo kabli na kopno, to je najceneje. Ce si res želijo, pa je na voljo tehnologi­ja za prestrezanje prometa tudi po kablih na odprtem morju. In to znajo tako Britanci in Ameri­cani kot tudi Rusi, Kitajci in še kdo. Tudi zato je pomembno, da cim vec prometa šifriramo že pri viru, kot na primer pocneta WhatsApp ali Telegram. Javno izražanje zaskrbljenosti nekate­rih držav nad vohunjenjem pa je predvsem sprenevedanje.. Tocka napada M Globoko pod morjem, dalec od oci javnosti in organov pregona, leži vec sto opticnih kablov, ki povezujejo celine in omogocajo moderno življenje. Cudež moderne hipne komunikacije je življenjsko odvisen od tisocev kilometrov stekla, po katerem se vsako sekundo pretakajo terabiti informacij. Ker ni prave alternative, so podmorski kabli tarca skupin z nepoštenimi nameni. Matej Huš . Podmorski kabel ACE povezuje države na zahodni obali Afrike s Francijo in internetom. . Pretrgani kabel ACE aprila letos. Slika: Jean-Luc Vuillemin, ORANGE. aljnega leta 1884 je bila podpisana Konvencija o zašciti pod­morskih telegrafskih kablov, ki jo je do danes ratificiralo 47 dr­žav. Po tej konvenciji je kaznivo namerno ali iz malomarnosti poškodovati podmorski kabel. Kdor kabel poškoduje, mora lastniku po­vrniti nastalo škodo. Zanimiva je še dolocba, da lahko ladje, ki so žrtvo­vale sidro, ribiško mrežo ali drugo ribiško opremo­, da bi preprecile po­škodovanje kabla, od lastnika kabla zahtevajo odškodnino. Za vse krši­tve je pristojno sodišce države, v kateri je ladja registrirana. Glavni pro­blem te konvencije je, da se sankcionira šele dejanska poškodba ka­blov, ne pa tudi tvegano ravnanje, ki lahko z veliko verjetnostjo pripe­lje do poškodb. Kasneje so podrocje uredili še drugi predpisi. Konvencija o kontinen­talnem pasu (1958) državam prepoveduje oviranje polaganja in vzdr­ževanja podmorskih kablov na svojem kontinentalnem pasu zunaj oze­meljskih voda. Ženevska Konvencija o odprtem morju (1958) daje vsem državam pravico do polaganja podmorskih kablov in hkrati od njih zah­teva, da v svoji zakonodaji kriminalizirajo poškodovanje kablov, ki je namerno ali zaradi malomarnosti. To je pomembno, ker za ladje na od­prtem morju veljajo zakoni države, kjer je ladja registrirana. Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (1982) vsebuje vse prejšnje dolocbe o podmorskih kablih. Bistven do­datek pa je kaznivost ravnanja, ki bo z visoko verjetnostjo povzrocilo poškodbe kablov. V praksi to pomeni, da države lahko prepovedo po­morske dejavnosti, kjer so kabli blizu površja. To konvencijo je ratificira­la vecina držav, ne pa tudi ZDA. KONVENCIJE Pravna zašcita na morju D . Egiptovska policija je leta 2013 aretirala trojico, ki naj bi sabotirali podmorski kabel. Slika: egiptovska mornarica. . Vecina kablov pod severnim Atlantikom doseže kopno blizu New Yorka. Slika je iz Global communications Cable and Satellite Map 2002. vantni svet prinaša rešitev, ki že na konceptualni rav­ni onemogoca prisluškova­nje. QKD (quantum key distribution) je metoda za izmenjavo šifrirnih klju­cev, ki je matematicno dokazano ne­zlomljiva. Z izkorišcanjem kvantne superpozicije stanj in kvantne preple­tenosti je namrec mogoce informaci­jo v kvantnih stanjih prenesti tako, da vsako prisluškovanje unici prenos. Po takšni absolutno varni izmenjavi klju­cev sogovornika potem šifrirata vsa svoja sporocila in brezskrbno komu­nicirata po obicajnih kanalih. Na za­cetku morata le nekako poskrbeti, da res komunicirata drug z drugim. QKD so preizkusili in potrdili tudi v praksi. Leta 2015 je raziskovalcem Univerze v Ženevi uspelo prenesti kljuc na razdalji 307 kilometrov. Lani so na Univerzi Waterloo v Kanadi de­monstrirali prenos kljuca med spre­jemnikom na zemlji in letalom, ki je bilo med letom oddaljeno 3–10 kilo­metrov. Kitajci so lani prenesli kljuc med dvema postajama na razdalji 1203 kilometre. Temeljno nacelo delovanja QKD iz­korišca to, da v kvantnem svetu me­ritev zmoti delec in mu spremeni la­stnosti. Ce prenosu kljuca kdo pri­sluškuje, bo spremenil verjetnost, da do sogovornika pridejo biti v dolo­cenem stanju (npr. fotoni, polarizira­ni v doloceni smeri). Cim vec bitov prenesemo, tem bolj zanesljivo lahko dolocimo, ali je prenosu kdo prislu­škoval ali ne, ker je to statisticna me­ritev. Ni pa QKD odporen proti na­padom MITM (man-in-the-middle), zato je treba poskrbeti, da se res po­govarjamo z želenim sogovornikom. PRISLUŠKOVANJE Kvantno racunalništvo na pomoc K . Ce Alice in Bob komunicirata prek kvantnega kanala s QKD, bo vsako prisluškovanje vplivalo na vsebino komunikacije in to lahko zaznata. . Prisluškovalna naprava iz leta 1972, ki jo je na sovjetski podmorski kabel namestila ameriška podmornica Halibut. . Ruska ladja Jantar v pristanišcu v Buenos Airesu Slika: AP/Gonzalo Mortola. s Pomembno je, da cim vec prometa šifriramo že pri viru, kot na primer pocneta WhatsApp ali Telegram. . Zemljevid pomorskih kablov v okolici Floride in Kube z oznacenimi tockami prisluškovanja Slika: Trevor Paglen. NAJBOLJŠI 34 september 2018 september 2018 35 SEPTEMBER 2018 Nikonova prihodnost Na zacetnih straneh tokratne številke lahko preberete kratko novico o Nikonovem novem prihajajocem brezzrcalnem sistemu, daljšo novico smo objavili tudi na spletu. Res zanimiv in omembe vreden korak japonskega fotografskega velikana in hkrati tak, ki me sploh ne preseneca. Jure Forstneric težavah oziroma pre­mikih v fotografski in­dustriji sem na teh stra­neh že pogosto pisal. Prodaja fo­toaparatov že nekaj let obcutno upada, najbolj pri cenejših, kom­paktnih aparatih. Nekoliko bolje se držijo dražji. Vecina proizva­jalcev je tako v zadnjih letih bolj ali manj vso energijo vlagala rav­no v te, višje segmente. Nikon je v zadnjem letu neko­liko presenetil z uspehom apara­ta D850 – še danes, skoraj leto dni po splavitvi, namrec težko dohajajo narocila. Gre za apa­rat s tipalom polne velikosti (ce­mur pri Nikonu pravijo FX), z vi­soko locljivostjo in odlicno kako­vostjo slike po (razmeroma) ra­zumni ceni (cena ohišja je oko­li 3.000 evrov). Popularen osta­ja tudi D750, nekakšen starejši, manjši brat modela D850, ki je cenejši (okoli 1.700 EUR) in po­nuja nižjo locljivost, a vseeno do­bro kakovost fotografije, velike hitrosti in malo šuma. Nikon je s svojim novim siste­mom, imenovanim Nikon Z, zato zacel ravno tu, kjer so ta hip naj­uspešnejši. Predstavili so apara­ta Z7 in Z6. Prvi, dražji, bo ponu­dil visoko locljivost (na prvi po­gled gre za tako rekoc enako ti­palo, kot ga poznamo iz D850) ter nekoliko manjšo obcutljivost in hitrost, Z6 pa nižjo locljivost, a vecjo hitrost zaporednega za­jema in vecjo obcutljivosti. Z7 bo pri nas na voljo že septembra, za okoli 3.700 evrov, Z6 pa novem­bra za 2.299. Najbolj kljucna novost nove­ga sistema bo novi bajonet, ime­novan preprosto bajonet Z. Ta je bistveno vecji od sedanjega, ki ga poznamo na Nikonovih DSLR, hkrati pa je razdalja med tipalom in bajonetom (v anglešcini flange distance) izredno kratka. Pravza­prav gre za kombinacijo najvecje­ga bajoneta in najkrajšo razdaljo med njim in tipalom pri aparatih s to velikostjo tipala. V praksi bo to pomenilo, da bodo pri Nikonu lažje izdelovali objektive s še bolj­šo kakovostjo (ostrino) in objek­tive s svetlejšimi zaslonkami, kot smo jih poznali do zdaj. Pri ostrini so že pokazali nekaj primerov z najbolj klasicno kom­binacijo, D850 in Z7 (torej oba s tako rekoc enakim tipalom) in vsak s svojim objektivom 50 mm F1,8. Moram priznati, da so me razlike res presenetile, saj je novi objektiv res obcutno ostrejši od starega, ki je že tako in tako ve­ljal za zelo ostrega. Konkretnej­še razlike bomo sicer videli, ko bo aparat prišel na preizkus, a na prvo žogo se zdi sistem izredno obetaven. Zelo zanimivo bo tudi spre­mljati razvoj sistema in dogaja­nje na trgu. V prvem valu bo ob omenjenih dveh aparatih pri­šlo še nekaj objektivov: klasicni 50 mm F1,8, malenkost širši 35 mm F1,8 in standardni zum 24-70 mm F4, za slabih 300 evrov pa tudi adapter za uporabo ob­stojecih Nikonovih objektivov za DSLR. Za prihodnje leto je napo­vedanih še nekaj novih, v roku dveh let naj bi tako pokrili ves nabor fiksnih in zum objektivov vseh pomembnejših gorišcnic. Ko gre za tržišce, je pri apa­ratih s tipalom polne locljivo­sti razmerje že zelo mocno na strani brezzrcalnih modelov – te pa, do novega Nikonovega vsto­pa, izdeluje le Sony. Njegovi mo­deli Alpha 7 so v dobrih štirih le­tih poželi res ogromno uspehov (trenutno aktualna sta tokrat preizkušena A7 Mk. 3 in A7R Mk. 3), tudi sami smo jih že vec­krat pohvalili. Omembe vredno je dejstvo, da zasedajo že okoli tretjino svetovnega trga za apa­rate s polno velikostjo tipala – drugi dve tretjini delita Canon in Nikon s svojimi DSLR. Pri Nikonu so povedali, da novi sistem razvijajo že nekaj let, v letu 2019 pa se bo pokaza­lo, kako uspešni bodo pri nago­varjanju kupcev. Pred Sonyjem imajo veliko prednost v ustalje­ni uporabniški bazi, hkrati pa po­nujajo nekaj bolj »fotografskih« posebnosti – denimo ohišja z odebeljenim rocajem in odpor­nostjo proti prahu ter vremen­skim vplivom. Kot receno torej, novi bajonet z res velikim poten­cialom. . O s Bolj konkretno bomo sicer videli, ko bo aparat prišel na preizkus, a na prvo žogo zgleda sistem izredno obetaven. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI LG G7 ThinQ LG se je s svojo serijo G po letih eksperimentiranja (spomnimo se modularnega G5) naposled umiril in zacel dostavljati bolj konsistentne telefone. Jih pa zdaj neumno poimenuje, kajti TinkQ res nima pravega smisla. 37 DIGITALNI FOTOAPARATI Canon EIS M50 Novi EOS M50 dokazuje, da je Canon z brezzrcalniki pripravljen poseci po nekoliko višjem rangu, tako po zmogljivostih kot po ceni. 42 NAJBOLJŠI TELEFONI TELEFONI NAJBOLJŠI > > 36 september 2018 september 2018 37 ? Samo da izstopamo Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvršcamo na lestvi­co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo­na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko­sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 64  TELEFONOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   23 cenejših telefonov • 41 dražjih telefonov »Umetna inteligenca«, zareza na zaslonu ali pa izredno nizka cena, na koncu morda celo le 1 evro. Novosti, drugacnosti ali pa nenazadnje izredna dostopnost so tisto, kar danes prodajajo telefone. . HTC U12+. Tempo izdajanja novih telefonov bo letos poca­snejši, je pred nedavnim sporoci­lo podjetje HTC, nekdaj vodilno na podrocju pametnih telefonov. Letos naj bi tako izdali le en res zmogljiv telefon in, kot kaže, bo to U12+, ki ga imamo prav zdaj v rokah. Ce jih le ne bo premami­lo in bosta luc sveta ugledala še kaka U12 ali U12 Light. Novinec meri na najvišji ra­zred, to nam daje vedeti že odlic­no ohišje. Bolj ali manj vsa povr­šina telefona je steklena (to te­lefonom zaradi krhkosti šteje­mo za slabost, a je žal obicajno), okoli telefona je speljan alumini­jast pas. Zadnja stranica je pri­jetno zaobljena, telefon res lepo sedi v roki. Za malenkost je de­belejši od nekaterih bližjih kon­kurentov, a nas to pri rabi ni mo­tilo. Po velikosti sodi med ve­cje telefone, zaslon meri po di­agonali šest palcev, robov je res malo, kot zanimivost naj omeni­mo, da telefon nima zadnje case tako priljubljene »ifonovske« za­reze. A zaslon ni zakrivljen kot pri Samsungovih vrhunskih mo­delih Galaxy S, denimo. Na desni strani imamo tri tip­ke, ki to pravzaprav niso. Name­sto fizicnih tipk so namrec tam vgradili tipkam podobne izbo­kline, ki so le obcutljive za dotik in se ne premikajo. Podobno, kot je to urejeno na iPhonih s tip­ko »Home«, se tudi tu telefon ob uporabi teh tipk s pomocjo vgrajenega motorcka rahlo stre­se. Žal je obcutek slabši kot pri Applu – tam hitro pozabimo, da se tipka ne premika, tu pa je to vse prevec ocitno. Na spodnji strani je vmesnik USB-C, zaman pa bomo iskali klasicni izhod za slušalke (prilo­žene so take, ki sedejo v USB-C). Velja omeniti, da je telefon tudi vodotesen in odporen proti pra­hu (po standardu IP68). Stiskanje! Novi model je od predhodnika U11 podedoval zanimivo in ne­navadno možnost interakcije – stiskanje. Telefon ima v stranice vgrajena tipala in zazna, ko ga stisnemo v roki. To so pri HTCju vgradili tudi v Googlov najnovej­ši model Pixel. Telefon zazna na­vaden stisk, daljši stisk in dvojno tapkanje s prstom, prepozna pa tudi, da ga držimo v roki (in ta­krat ne ugasne zaslona). Dvojno tapkanje je namenje­no palcu, tako privzeto vklopi­mo možnost dela z eno roko. To pomeni, da se namizje tele­fona zmanjša za približno cetr­tino, tako da s prstom ene roke lažje dosežemo ves zaslon. Ta pomanjšani del se prestavi gle­de na stran, na kateri smo izve­dli tapkanje, torej deluje enako dobro tako pri rabi v levici kot v desnici. Pri stisku moramo najprej na­staviti, s kakšno mocjo želimo stiskati. Mi smo pristali nekje na zacetni tretjini lestvice, težko si predstavljamo, da bi kdo želel te­lefon tako mocno stiskati, da bi si nastavil zadnjih nekaj nivojev. Privzeto se stiskanje uporablja za zagon fotoaparata, a lahko tudi to spremenimo in stiskanje po­vežemo s cim drugim, denimo za zagon poljubne namešcene apli­kacije ali za množico vgrajenih funkcij. To je vsekakor dobrodo­šlo, saj pri omenjenem Pixlu, de­nimo, te možnosti ni. Enako velja tudi za dolgi stisk – z njim zaženemo poljubno apli­kacijo ali kako drugo sistemsko funkcijo. Sami smo, denimo, na ta dolgi stisk obesili zajem za­slonske slike, kdo drug bi morda tja raje vpregel kaj drugega. Težava s stiskanjem je povsem stvar navade – stiskati trd pred­met v rokah enostavno ni prije­tno, vsaj po našem mnenju ne. Lahko si sicer nastavimo obcutlji­vejše stranice (da torej potrebu­jemo manjšo silo za sprožitev), a se je že pri srednji vrednosti pre­pogosto dogajalo, da smo aplika­cijo nehote zagnali. To je že dru­ga težava – med drugim se nam je to dogajalo tudi, ko smo tele­fon potisnili v žep kavbojk, pa ta­krat, ko smo ga pridržali in vanj vtikali polnilni kabel. Še manj prijazen je daljši stisk. Kar težko smo se navadili, kako mocno je treba pridržati stranice in za natanko kako dolgo. Vcasih smo prehitro popustili in sproži­li predolgi stisk, vcasih pa smo stiskali le hipec predolgo in te­lefon nam je prikazal sporocilo, ali želimo sprožiti akcijo ali smo se morda zmotili. Zamisel je za­nimiva in verjamemo, da se bo marsikdo tudi privadil na to mo­žnost, a se nekako ne moremo otresti obcutka, da gre za novost, ki nima resnejše prihodnosti. Preostalo – pricakovano Strojna zasnova telefona je odlicna, v rabi je Snapdragon 845, procesor, ki bije v vseh leto­šnjih vrhunskih telefonih. Zraven je 6 GB pomnilnika, za podatke imamo 64 GB prostora, podpr­te so tudi pomnilniške kartice MicroSD. Na preizkusu hitrosti se je telefon odlicno izkazal, tudi pri rabi je jasno, da je zelo zmo­gljiv. Akumulator ima zmoglji­vost 3500 mAh, to je primerljivo s konkurenco te velikosti. Dvojni fotoaparat na zadnji strani je med boljšimi, solidno se obnese tudi fotoaparat na pred­nji strani, ki je prav tako dvojni. Fotoaparat na zadnji strani omo­goca tako opticno stabilizacijo slike kot dvakratni opticni zum (en objektiv skrbi za navadni kot zajema, drugi pa za ožji kot ozi­roma daljši zum). V telefon sta vgrajena odlicna stereo zvocni­ka, ki ponujata dober zvok tudi pri nekoliko višjih glasnostih. Pri zaslonu bi si želeli tehno­logije OLED, ki jo ponuja kar ne­kaj resnejših konkurentov. Vgra­jeni zaslon LCD je resda zelo do­ber, ima visoko locljivost in soli­dne barve, a je kljub temu na dla­ni, da je prihodnost v tehnologi­ji OLED. Zanimivo, da je HTC za­slonu kljub vsemu dodal možnost »Always On«, da se tudi takrat, ko telefon ni v rabi, na zaslonu bledo vidijo ura in sistemska sporocila. U12+ je odlicna naprava, ki ponuja hitro strojno opremo in zelo kakovosten fotoaparat v odlicnem ohišju. V HTCju se trudijo z zanimivimi novostmi, predvsem z opisano stisljivostjo, a jim pri tem ni povsem uspelo. Koristnejša sta zelo dobra zvoc­nika, ceprav bo pri prodaji te na­prave kljucno vprašanje, koliko prepoznavnosti dandanes še pre­more HTC. Jure Forstneric . LG G7 ThinQ. LG se je s svo­jo serijo G (spomnimo se mo­dularnega G5) po letih eksperi­mentiranja naposled umiril in zacel dostavljati bolj konsisten­tne telefone. Jih pa zdaj neumno poimenuje, kajti TinkQ res nima pravega smisla. Da, ta telefon premore »umetno inteligenco«, ki pri slikanju zazna motive in posledicno ojaca dolocene bar­ve, da je, recimo, zelena trava še bolj zelena. V praksi pa to pome­ni manj realisticne slike in tako kot pri Huaweiu je pamet najbo­lje izklopiti. G7 pri fotoaparatu nadaljuje zelo všecno tradicijo dveh lec, pri cemer je ena leca širokokotna. Res gre tu vedno za osebno pre­ferenco, a široki kot se nam zdi dosti uporabnejši kot zoom, ki ga ima vecina preostalih telefonov. V LGju so odpravili še eno od za­mer iz preteklih let, saj je pred­nja kamera dosti boljša! Slike z zadnjim parom resda niso v ci­stem vrhu, a so dovolj blizu, da manj zahtevnega uporabnika ne bo nic zmotilo. Tako kot LGjeva serija telefonov V (nov bo najbrž izšel ob koncu leta) zna tudi G7 dobro zajemati video. Pri optiki torej nic slabega. Tudi strojno G7 sledi letošnjim najboljšim. Snapdragon 845 ima 4 gigabajte pomnilnika, ce je shrambe 64 GB; in 6 gigabajtov, ce je shrambe 128 GB. Vse sku­paj je vpeto v Android 8.0, kar je malce škoda, saj je 8.1 na voljo že nekaj casa, poznamo skoraj že 9.0. Seveda je Android oblecen v LGjevo preobleko, ki je pac taka, kot je. Dobra ni, a so tudi dosti slabše. Zaslon tokrat navduši s svetlo­stjo in je morda najboljši zaslon LCD do zdaj, a ni OLED in crni­na pac ni crnina. Zakaj so šli pri LGju v to smer, lahko le ugiba­mo, a njihovi lanskoletni zasloni OLED v Pixlu 2 XL in lastnih tele­fonih se res niso proslavili. Kljub temu gre za zelo dober zaslon, ki pa ima zarezo. Ta je letos res­da moderna, a je veliko bolj smi­selna, ce potem na dnu zaslo­na ni robov. G7 pa ima konkre­tno brado in, ce ima telefon bra­do, bi imel lahko brez težav tudi celo. Na sreco bralnik prstnih od­tisov ostaja na zadnji stranici in ni pod zaslonom tako kot pri Hu­awei P20 Pro, ki je še en telefon z zarezo in konkretno brado pod zaslonom. G7 je dober telefon in cenov­no konkurencen, ce ga postavi­mo ob bok najboljšim. Za resen poizkus LGja na vrh bomo mora­li pocakati na V40, medtem pa je G7 soliden telefon, ki bi znal za­radi nekoliko nižje cene od naj­dražjih marsikomu pomeniti re­sno izbiro. Anže Tomic . Xiaomi Mi Mix 2s ima ke­ramicno zadnjo stranico, kar je zaenkrat še vedno redkost. Prav ohišje oziroma izdelava sta naj­vecji adut tega telefona. Mix 2s je lep telefon, zaradi keramike deluje v roki zelo premijsko, ce­prav spada v višji srednji razred. V Xiaomiju to vedo, tako da tele­fon na zadnji strani krasi napis »designed by Xiaomi«, na pred­nji strani pa logotipa ni. Tudi sicer bi težko bil, ker te­lefoni Mix slovijo po tem, da na vrhu zaslona prakticno ni roba, ker je kamera prestavljena spo­daj, na brado. Za zajemanje av­toportretov je tako treba telefon obrniti na glavo in v praksi to ni nadležno. Tudi prednja kamera je na ravni in zajema dobre slike. Zadaj sta dve leci, ki delujeta do­bro, druga je namenjena pribli­ževanju (2x). Fotoaparat štrli iz ohišja in je umešcen v pokoncno elipso, v kateri je med dvema le­cama bliskavica. Na tej tocki je treba omeniti edino grajo pri oblikovanju tega telefona. Oblikovanje je prevec ukradeno (sposojeno?) od Applo­vega iPhona X. Kopiranje Appla je Xiaomiju v krvi že leta in smo se ga navadili, a se nam zdi to kljub temu pomembno opozarjati, ker gre za poceni zvijaco, kako iz­delkom dati nekaj prestiža. Ko si ogledamo zadnjo stranico Mixa in iksa, se locita le po bralniku pr­stnih odtisov pri Xiaomiju. Kljub plagiatu je Xiaomi nare­dil lep telefon, ki ga podpira tudi konkretna strojna oprema. Sna­pdragon 845 (4× 2,8 in 4× 1,8 GHz) s šestimi gigabajti pomnil­nika in 64 shrambe ga uvršca v vrh letošnje ponudbe. Malce za­šepa pri zaslonu, ki je sicer dober šestpalcni LCD, a bi ta telefon z zaslonom OLED še bolj zasijal. Seveda bi bila tudi cena višja. Kopiranje Apple se nadaljuje tudi pri androidni preobleki, ki tu in tam posnema iOS. V Xiao­miju so preskocili naslednjo raz­licico Androida in uvedli naviga­cijo z gestami (tako kot Apple), a kaj, ko gre za dokaj nenatancen sistem in bi bilo bolje, ce bi ostal neuporabljan. Na Mix je sicer na­mešcen preobleceni Android 8.0, gola razlicica bi ta telefon posta­vila v vrh telefonov, ki jih pripo­rocamo. Kljub temu gre za konkre­ten izdelek, ki ga drži nazaj pro­gramska oprema. Izdelovalci mislijo, da morajo nekako loci­ti svoje telefone od konkurence in to je najlaže doseci z lastnim uporabniškim vmesnikom. Ko bi le znali še bolje programi­rati in oblikovati ter skrbeti za redne posodobitve. Ko to osvo­jijo, bomo nehali omenjati goli Android. Dotlej pa bodo njihove preobleke konkreten manko. Anže Tomic . A1 Smart N9. To, da opera­terji prodajajo telefone, ki nosi­jo njihovo ime, ni nic novega. Je pa res, da se to pri nas ne dogaja prav pogosto. A1 Smart N9 je de­jansko Alcatelov telefon, ki je bil pred tem poimenovan Vodafo­ne Smart A9 in bo morda privzel ime še kakšne blagovne znamke. Ta izredno poceni telefon bo ob vezavi naprodaj prakticno brez­placno. To, da je pobudnik telefona operater, prinaša s seboj nekaj slabosti in prednosti. Slednja je predvsem ta, da so Android pu­stili bolj ali manj pri miru. Ope­racijski sistem ni preoblecen v preobleko, za povrh pa je v telefonu namešcena skoraj naj­novejša razlicica 8.1, kar je cu­dež. Kako bo s posodobitvami v prihodnje, bomo videli, a za­enkrat varnostni popravki pri­hajajo v zglednem casu. Slabost »operaterjevih« telefonov pa je ponavadi falanga že namešcenih operaterjevih aplikacij, ki so ve­cinoma neuporabne. Tudi tu pri A1 niso udarili mimo, saj najde­mo na telefonu le njihovo aplika­cijo Moj A1, ki pomaga skrbeti za narocniško razmerje. Nizka cena SMart N9 se mora nekje poznati. Najbolj trpi stroj­na moc, saj gre za podhranjen telefon. Že androidne animaci­je pri odklepu zaslona so opazno pocasnejše in se zatikajo. Med rabo pa 1,3 GHz štirijedrnik z 2 GB pomnilnika malce pocasne­je odpre aplikacije in ni prime­ren za intenzivnejšo rabo. Ta te­lefon je resda mišljen kot vsto­pna tocka v svet pametnih tele­fonov, a bi mu koristil nekoliko zmogljivejši motor. Tako pa ne doseže niti higienskega minimu­ma uporabniške izkušnje, da bi se uporabniku ne zameril. Oblikovno je Smart N9 všecen telefon, ima bralnik prstnih od­tisov, kar je spet mali cudež, saj nekateri izdelovalci v poceni na­pravah na to še vedno radi po­zabijo. Žal ima vmesnik Micro USB, a za 150 evrov bi bilo težko pricakovati USB C. A1 Smart N9 bi lahko bil tele­fon s slabo androidno preoble­ko, brez bralnika prstnih odtisov, s trumo prednaloženih aplikacij in strojno podhranjen. Dejansko pa drži le zadnje in vendar nam tudi preprecuje, da bi vam ga priporocili. Saj res, fotoaparatu komajda lahko recemo tako, a to je v tem cenovnem razredu pri­cakovano. Anže Tomic . Huawei Y7 Prime je mal­ce dražja in boljša razlicica Hu­aweievega modela Y6 in, ker smo imeli oba telefona na pre­izkusu ob istem casu, se še lepše vidi, kako skuša Huawei dostavi­ti telefone za vsako cenovno po­stavko. Y7 Prime naredi marsi­kaj dosti bolj prav kot Y6. Zacne se z bralnikom prstnih odtisov, ki bi moral biti standardna opre­ma vsakega telefona. Ce ga ni, je telefon bolje odpisati. Bralnik v Y7 ni med najhitrejšimi, a de­luje povsem dovolj dobro. Poleg prstnega odtisa so dodali še pre­poznavo obraza, ki deluje manj natancno, a je kar neverjetno, da 30 EUR razlike v ceni prinese to­liko vec funkcionalnosti. Glede na Y6 je dobrodošla tudi vecja strojna moc, ki prestopi prag hi­gienskega minimuma. Procesor je malce bolj zmogljiv pred­vsem po zaslugi 3 GB pomnilni­ka. Tudi shrambe je 32 gigabaj­tov, saj manj v telefon ni praktic­no vgraditi. Operacijski sistem (pri Y7 je to Android 8.0) je po­stal velik in ko k temu prištejemo (vedno vecje) aplikacije, s 16 GB nimamo kaj poceti. Fotoaparat dela solidne slike v svetlih razmerah, a ni nic poseb­nega. Dejansko postajajo najve­cja hiba cenejših telefonov prav fotoaparati, saj enostavno še niso dovolj dobri, da bi jih lahko po­hvalili. Oblikovno sta Y7 Prime in Y6 2018 prakticno enaka. Y7 je malce vecji po zaslugi vecjega zaslona (6 palcev), drugace pa gre za všecna telefona s plasticno zadnjo stranico, ki pa v roki de­luje dobro. Poceni telefoni se morajo bo­riti s tistimi primerki, ki jih žene goli Android in od Googla dobi­vajo posodobitve. Teh telefonov je zdaj na voljo kar nekaj. Nokia 7 Plus, Nokia 6.1, Xiaomi Mi A1 in A2 so tisti, s katerimi se bori Y7 Prime. Gre sicer za soliden poizkus, a za nekaj deset evrov vec se dobijo dosti boljše napra­ve, ki bodo dlje casa dobivale (varnostne) posodobitve. Poce­ni telefoni vecjih izdelovalcev so v resnih težavah, saj ne odstopa­jo od aksioma, da jih mora gna­ti Android z njihovo preobleko. Medtem pa podjetja, kot sta No­kia in Xiaomi, ponujata telefone, ki teh težav nimajo. Dokler bo tako, se poceni Huaweiev, Sam­sungov, LGjev in drugih ne bo splacalo kupovati. Anže Tomic . Huawei Y6 2018. Telefoni, ki stanejo manj kot 200 EUR, so ponavadi slabi. Tu in tam se naj­de kakšen, ki ga je mogoce po­gojno priporociti, a ti telefoni so zelo redki. Izdelovalci tako poce­ni naprave delajo le zato, da jih potem lahko operaterji ob veza­vi ponujajo prakticno brezplac­no. Še razlog pa je ta, da skuša­jo tako dobiti v svoje ekosisteme tiste, ki prvic kupujejo telefon in ne bi radi veliko zapravili. Tako se kupec navadi uporabniške­ga vmesnika tega izdelovalca in ko cez nekaj let menja telefon, je lažje, ce ostane pri istem izdelo­valcu in takrat morda kupi draž­ji telefon. Huawei telefone Y6 že nekaj let postavlja na dno svoje ponud­be. Vsako leto dobimo novega, ki ima v imenu letnico izdelave. Y6 2018 je strojno higienski mini­mum za letošnje leto. Štirijedrni 1,4 GHz Snapdragon ima na vo­ljo dva gigabajta pomnilnika in 16 GB shrambe. Vse skupaj za­gotavlja uporabniško izkušnjo, ki bo zadovoljila le tiste, ki s tele­fonom klicejo in morda odprejo kak mail. Fotoaparat je primeren cenovni postavki in solidne slike zajame le ob zelo dobrih svetlob­nih razmerah. Dober vtis nare­di zaslon, ki je presenetljivo sve­tel. Po diagonali meri 5,7 palca in ima locljivost 1440 × 720 pik. Programska oprema je de­jansko presenecenje, saj telefon žene Android 8.0. To sicer ni ci­sto najnovejša razlicica Androi­da, a pri nizkocenovcih ni nic cu­dnega, ce jih poganjajo še starej­še razlicice operacijskega siste­ma. Glede na pretekle izkušnje si ne smemo obetati veliko posodo­bitev in to je tudi ena poglavitnih reci, ki jih moramo ocitati tem napravam. Izdelovalci radi poza­bijo nanje in dostikrat se zgodi, da vse življenje preživijo ob raz­licici operacijskega sistema, ki je bila namešcena v tovarni. Potem pa sta še dve odlocitvi, ki sta seveda posledica varceva­nja, a ju je vedno težje razumeti. Y6 2018 polnimo prek vmesni­ka micro USB, ki je seveda cenej­ši od USB C, a slednjega imajo skoraj vsi Huaweievi telefoni. Še bolj nadležna pa je odsotnost bralnika prstnih odtisov, ki je v zadnjih letih z razlogom postal ena boljših funkcionalnosti pa­metnih telefonov. V eni potezi te­lefon naredi varnejši in omogoca elegantnejše odklepanje zaslona. Y6 2018 tega nima in to je slabo. Y6 2018 je dno Huaweieve po­nudbe. Izdelovalec zna delati iz­jemne telefone in kot vsi veli­ki izdelovalci »mora« delati tudi take, kot je Y6, ki pridevnika »iz­jemno« ne bodo slišali nikoli. Anže Tomic HTC U12+ Prodaja: Operaterji. Cena: 740 EUR. X Kakovost izdelave, dobra zvocnika, fotoaparat, zaznava oprijema ... Z ... ki ni dovolj izpopolnjena, slabe stranske tipke, zaslon LCD (name­sto OLED). HITROST DELOVANJA 9 KAKOVOST IZDELAVE 9 LG G7 ThinQ Prodaja: Operaterji. Cena: 680 EUR. X Široki kot fotoaparata, brezsticno polnjenje. Z Zaslon LCD z zarezo, »umetna pa­met« pri slikanju. HITROST DELOVANJA 8 KAKOVOST IZDELAVE 8,5 s Zaslon tokrat navduši s svetlostjo in je morda najboljši zaslonLCD do zdaj, a ni OLED in crnina pac ni crnina. XIAOMI Mi Mix 2s Prodaja: Operaterji. Cena: 487 EUR. X Izdelava, brezsticno polnjenje. Z Zaslon, androidna preobleka. HITROST DELOVANJA 9 KAKOVOST IZDELAVE 9 A1 Smart N9 Prodaja: Operater A1. Cena: 150 EUR. X Široki kot fotoaparata, brezsticno polnjenje. Z Zaslon LCD z zarezo, »umetna pa­met« pri slikanju. HITROST DELOVANJA 5 KAKOVOST IZDELAVE 6,5 HUAWEI Y6 2018 Prodaja: Operaterji. Cena: 170 EUR. X Zaslon je OK. Z Ni bralnika prstnih odtisov, Micro USB, strojno podhranjen. HITROST DELOVANJA 6 KAKOVOST IZDELAVE 6,5 HUAWEI Y7 Prime Prodaja: Operaterji. Cena: 200 EUR. X Bralnik prstnih odtisov. Z Strojno šibek, fotoaparat. HITROST DELOVANJA 6,5 KAKOVOST IZDELAVE 6,5 NAJBOLJŠI DIGITALNI FOTOAPARATI DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI > > 42 september 2018 september 2018 43 ? Ocenjevanje digitalnih fotoaparatov Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoce dobiti na slo­venskem trgu, razvršcamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo: tehnicno zmogljivost, kakovost fo­tografij, geometrijsko pravilnost fotografij, zasnovo, velikost in maso ohišja, enostavnost in preglednost nastavitev Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najbolj­ših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 55  DIGITALNIH FOTOAPARATOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki  12 zmogljivih • 6 kompaktinih • 8 žepnih • 13 manj zmogljivih DSLR • 16 zmogljivih DSLR Brezzrcalni EOS Canon z novim EOS M50 dokazuje, da je pripravljen poseci tudi po nekoliko višjem rangu, tako po zmogljivostih kot po ceni. . Canon EOS M50. Velika­na Canon in Nikon sta bila med zadnjimi, ki sta se pred leti pri­družila ostalim vecjim proizva­jalcem na podrocju brezzrcalnih aparatov z izmenljivimi objekti­vi. Pri obeh smo sicer dobili ob­cutek, da izdelujejo te modele bolj kot dodatek in se bojijo, da bi z njimi prevec ogrozili svoje obstojece DSLR. Novi EOS M50 sicer dokazuje, da so pripravlje­ni poseci tudi po nekoliko višjem rangu, tako po zmogljivostih kot po ceni. Aparat navzven spominja na manjše DSLR, vkljucno z ode­beljenim rocajem in izboklino, v kateri je skrita bliskavica. Ohiš­je pa je vseeno razmeroma majh­no in lahko, manjše tudi od naj­manjših njihovih DSLRjev. Na­šim rokam se je zdelo celo za ob­cutek premajhno, je pa to seve­da tudi stvar okusa. Na preizku­su smo imeli model z belim ohiš­jem, na voljo je tudi v klasicni crni. Ohišje daje po našem mne­nju prevec plasticen obcutek, je pa rocaj prevlecen z gumo. Po­zitivno nas je presenetil vhod za mikrofon na levi strani. Upravljanje je solidno, pri­merljivo z vstopnimi DSLRjem. Na zgornjem desnem ramenu je kolešcek za izbor programa, oko­li prožilca pa kolešcek za prila­gajanje nastavitev. Temu se na­membnost spremeni glede na iz­brani program. Zadaj je klasic­na štirismerna tipka, okoli nje pa nekaj funkcijskih tipk. Vse to je razmeroma stisnjeno, spet na ra­cun bolj kompaktnega ohišja. Po­hvalimo lahko vrtljiv zaslon, ob­cutljiv na dotik, nad njim je tudi (digitalni) okular s tipalom za iz­klop zaslona. Prek zaslona lahko prilagajamo nastavitve tudi med snemanjem videa. V uporabi je znano tipalo lo­cljivosti 24 milijonov pik, ki omo­goca odlicno kakovost fotogra­fij in videa. Ta gre do locljivosti 4K. Pomembnejši je novi proce­sor Digic 8 s presenetljivo hitrim delovanjem in z odlicnim samo­dejnim ostrenjem. Ena izmed no­vosti je ostrenje na oci, uporabno pri portretih. Ostrenje je seveda odvisno tudi od uporabljenega objektiva, v navezi z priloženim 15–45 mm je ostalo natancno tudi v slabših svetlobnih pogojih. Ena izmed pomanjkljivosti aparata je tudi razmeroma ome­jen nabor objektivov, vsaj takih, ki bi bili namenjeni izkljucno brezzrcalnim aparatom. Za Ca­nonove DSLR je namrec tudi pri nas zelo dobra ponudba tako no­vih kot rabljenih objektivov. Velja pa omeniti Canonov lastni adap­ter, s katerim pri EOS M50 upo­rabljamo Canonove objektive iz serij EF in EF-S. Adapter dobro deluje in omogoca tudi hitro sa­modejno ostrenje, so pa ti objek­tivi seveda vecji od objektivov s primerljivimi gorišcnicami, na­menjenimi brezzrcalnim apara­tom. Jure Forstneric . Sony Alpha 7 Mk 3 in Alpha 7R Mk 3. Sony se je na podrocju zahtevne fotografije v nekaj letih povzdignil v enega najmocnejših igralcev. Zanimivo je, da ponuja­jo tako cenovno izredno dostopne aparate s tipali polnega formata (torej 35 mm) kot tudi dražje mo­dele, namenjene zahtevnim, pro­fesionalnim uporabnikom. Tokrat smo preizkusili njihov standardni dvojcek na podrocju zmogljivih aparatov brez sistema zrcal, mo­dela Alpha 7 in Alpha 7R, oba v tretji inacici (Mark 3). Aparata imata navzven veliko skupnega, pravzaprav ju po vi­dezu tako rekoc ne locimo, a se razlikujeta pri najpomembnej­šem clenu – fotografskem tipalu. Model Alpha 7 je namenjen ne­koliko širšemu spektru uporab­nikov, od zahtevnih amaterjev pa do profesionalnih fotografov. Konkretno ponuja tipalo locljivo­sti 24 milijonov pik v kombinaci­ji z zelo velikim razponom obcu­tljivosti ISO. Ta gre od ISO 100 do 51.200, v razširjenem nacinu pa od ISO 50 do 204.800. Šum je odlicno nadzorovan, do ISO 3200 ga je zelo malo, a naprej se pocasi dviguje. V pra­ksi gre za enega najboljših apa­ratov za fotografiranje v slab­ših svetlobnih pogojih pa tudi za kako športno fotografijo, kjer nam visoka obcutljivost pomaga pri uporabi sorazmerno krajših casov ekspozicije. Aparat ponu­ja tudi odlicno hitrost delovanja, ostrenja in zaporednega zajema fotografij. Tu zmore do deset fo­tografij na sekundo, pomnilnik ob tej hitrosti drži do 177 slik v standardni kakovosti JPEG (ali 40 fotografij v obliki RAW). Na drugi strani imamo model Alpha 7R, katerega tipalo ponu­ja še višjo locljivost, konkretno 42 milijonov pik. Ob tem je neko­liko zmanjšana obcutljivost, gre od ISO 100 do 32.000 (do ISO 102.400 v razširjenem nacinu). Šuma je tu nekoliko vec kot pri modelu A7, saj je aparat name­njen uporabnikom, ki so navajeni nekoliko pocasnejšega dela. Pri­mer je studijska fotografija, kjer je visoka locljivost dobrodošla, a imamo boljši nadzor nad svetlobo in zato manj potrebe po visokih obcutljivostih. Zanimivo, da tudi ta aparat ponuja hitrost zajema deset fotografij na sekundo, a je zaradi vecjih fotografij pomnilnik bolj obremenjen. S tako hitrostjo lahko namrec zajamemo do 76 slik v standardni kakovosti JPEG ali 28 fotografij v obliki RAW. Oba aparata imata vgrajeno izredno zmogljivo elektroniko, pri obeh je opaziti vrhunski sis­tem za samodejno ostrenje. To je seveda odvisno tudi od upora­bljenega objektiva, a v splošnem se odlicno obnese tudi v slabših svetlobnih pogojih. Dobro deluje tudi možnost Eye AF, kjer aparat samodejno ostri na oci subjekta, to deluje tudi v nacinu AF-C, to­rej pri konstantnem ostrenju ozi­roma sledenju. Oba aparata ima­ta tudi zaslon, obcutljiv na dotik, prek katerega lahko izberemo tocko ostrenja. Ohišji aparatov sta tako re­koc enaki. Gre za zelo kakovo­stno ohišje iz magnezijeve zliti­ne, v primerjavi s predhodnikom je malenkost vecje in težje (razli­ke so sicer dovolj majhne, da to opazimo predvsem pri primerjavi mer). Aparata sta odporna proti prahu in vremenskim vplivom. Pohvalimo lahko malenkost de­belejši rocaj. Ker gre za brezzrcal­na modela, pa je ohišje tu vseeno nekoliko kompaktnejše kot pri­merljiva ohišja klasicnih DSLR. Digitalni okular, ki je pri obeh ne­koliko vecji kot pri predhodnikih, svoje delo dobro opravi, zaslon je nagibni, ne pa tudi vrtljivi. Nadzor je odlicno urejen, po našem mnenju je zelo koristen predvsem kolešcek za kompen­zacijo osvetlitve v desnem zgor­njem vogalu. Nova je vecsmer­na tipka, s katero lahko nadzira­mo tocko ostrenja, seveda pa je po ohišju še kar nekaj funkcijskih tipk, ki jim lahko tudi sami do­locimo namembnost. Pod vrat­ci na desni strani se skrivata reži za pomnilniške kartice SD, po­hvalimo lahko uporabo nove, vecje baterije, enake kot v draž­jem modelu Alpha 9. S tem po­staneta ta aparata najvzdržljivej­ša brezzrcalnika, pri Sonyju na­mrec obljubljajo dobrih 700 za­jemov na eno polnjenje. Navdušeni smo tudi nad ponu­jenimi vmesniki, poleg klasicne­ga MicroUSB imamo še vmesnik USB-C (ta omogoca tudi napaja­nje aparata med uporabo in nje­gov nadzor z zunanjih naprav), zraven so še izhod HDMI, izhod za slušalke in vhod za mikro­fon. Seveda je na vrhu obeh tudi vmesnik za zunanjo bliskavico (aparata nimata vgrajene), ob strani tudi vmesnik Flash Sync. Pri Sonyju se zavedajo, da se ti aparati pogosto uporabljajo tudi v vlogi zmogljivih video ka­mer. Oba modela tako ponujata zajem pri locljivosti 4K, v praksi lahko snemata tudi pri višji loclji­vosti, to kasneje z algoritmi zni­žata na 4K. Uporabljamo lahko celo velikost tipala ali pa izrez, ki je enakovreden formatu Super 35, najbolj razširjenemu forma­tu za profesionalni zajem videa. Ponujata še veliko funkcij, name­njenih zahtevni video produkciji, med drugim tudi zajem pri loclji­vosti FullHD pri 120 slikah na se­kundo, namenjeni zajemu poca­snih posnetkov. Nova modela Alpha 7 in Alpha 7R Mk. 3 se med seboj dobro dopolnjujeta, v praksi si predstavljamo, da bo navaden model (torej Alpha 7) našel vec kupcev kot model 7R. Pri obeh lahko trdimo, da gre za vrhunska aparata, ki prinašata tudi dovolj novosti v primerjavi s predhodni­ki (predvsem zmogljivejšo bate­rijo in še hitrejši ter natancnej­ši sistem samodejnega ostrenja). Seveda pa prinašata tudi razme­roma visoke cene. V prodaji sicer ostajajo tudi predhodniki, pri ka­terih se cene pocasi spušcajo. Jure Forstneric CANON EOS M50 Digitalni fotoaparat z izmenljivi­mi objektivi Locljivost: Do 6000 × 4000 pik. Tipalo: Efektivno 24 milijonov pik. Velikost in vrsta tipala: 22,3 × 14,9 mm, CMOS, faktor povecave go­rišcnice 1,6. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 589 EUR (ohišje), 719 EUR (ohišje in objektiv 15-45IS). X Kakovost fotografij in videa, veli­kost in teža, hitrost in natancnost ostrenja. Z Cena. SONY Alpha 7 Mk 3 Digitalni fotoaparat z izmenljivi­mi objektivi Locljivost: Do 6000 × 4000. Tipalo: Efektivno 24 milijonov pik. Velikost in vrsta tipala: 35,6 × 23,8 mm, CMOS. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 2.289 EUR (ohišje), 2.499 EUR (ohišje in objektiv SEL-2870). X Kakovost fotografij in videa, malo šuma, visoka obcutljivost tipala, hi­trost in natancnost ostrenja. Z Cena. SONY Alpha 7R Mk 3 Digitalni fotoaparat z izmenljivi­mi objektivi Locljivost: Do 7952 × 5304. Tipalo: Efektivno 42 milijonov pik. Velikost in vrsta tipala: 35,6 × 23,8 mm, CMOS. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 3.599 EUR (ohišje). X Kakovost fotografij in videa, viso­ka locljivost, hitrost in natancnost ostrenja. Z Cena. OMREŽNI DISKI VELIKI TEST VELIKI TEST OMREŽNI DISKI M M september 2018 45 46 september 2018 VELIKI TEST OMREŽNI DISKI M 44 september 2018 Podatke na varno Pri Monitorju smo že dolga leta navdušeni nad strežniki NAS, saj gre za preproste, a nadvse uporabne naprave. V zadnjih letih so nekateri izdelovalci nekdaj preproste naprave obcutno nadgradili, danes so to že povsem polnokrvni strežniki, ki zmorejo res veliko – poleg, seveda, streženja datotek. Jure Forstneric ozna se, da gre za naprave z razmero­ma dolgo življenj­sko dobo in jih vecina uporabnikov res redko menjuje. Podobno kot tiskalniki, so tudi ti strežniki razmeroma dolgocasni, svoje delo opravljajo neopazno – kar se kaže tudi v stanju na trgu. Pred leti smo pri tovrstnih pre­izkusih brez težav nabrali kar ve­liko modelov številnih izdeloval­cev, tokrat pa smo dobili le mo­dele treh blagovnih znamk. Gre za Buffalo, Qnap in Synology, med vecjimi, ki smo jih pogreša­li, sta predvsem Thecus in Asu­stor. Oba sta se v preteklosti do­bro obnesla, a je na našem trgu ocitno premalo prostora, saj mo­delov teh znamk v naših trgovi­nah prakticno ni vec. Nekate­ri izdelovalci pa so se enostav­no umaknili – med drugim D­-Link in Linksys, tudi od Netgear se pri nas dobi le preostalo omre­žno opremo (torej stikala in po­dobno). Za nas oziroma naše bral­ce sta najzanimivejša dva se­gmenta – za domace uporabni­ke in za manjša podjetja (SMB – Small Business). Tako se že tra­dicionalno posvecamo mode­lom z dvema in štirimi diskovni­mi pogoni, pri obojih pa so razli­ke med vstopnimi in zmogljivej­šimi modeli, tako po zmogljivo­stih kot po ceni, seveda. Ce je vcasih veljalo, da se na domace uporabnike meri z mo­deli z dvema diskoma, na podje­tja pa z modeli za štiri (in vec), se je ponudba že razširila. Tako dobimo tudi cenejše, vstopne modele, v katere lahko name­stimo tudi štiri diske. Z drugimi besedami, tudi nekateri domaci uporabniki imamo kar veliko po­trebo po centralizirani shrambi. Ti »nekateri« so dodatni trn v peti izdelovalcem in prodajal­cem. Na eni strani imamo upo­rabnike z vedno vecjo zahtevo po digitalnem prostoru, na dru­gi pa tiste, ki doma vse manj uporabljajo racunalnike in se ve­dno bolj zanašajo na pametne te­lefone in z njimi brezžicno pove­zane oblacne shrambe. O tem trendu smo že veliko pi­sali - današnji pametni telefoni že dovolj zmogljivi, tako strojno kot programsko, da brez težav nadomestijo prakticno vse nalo­ge racunalnika. Poznamo upo­rabnike, ki nimajo vec domacega racunalnika – vse pocnejo s tele­fonom. Od družabnih omrežij do prenosa torrent datotek, ogleda filmov in serij, s telefoni pa seve­da tudi redno brskajo po spletu. Sem sodijo tudi oblacne shram­be, predvsem Google Drive, a podobno ponujajo tudi drugi, od izdelovalcev telefonov (Sam­sung Cloud, Huawei Cloud) do manjših ponudnikov (Dropbox, Box). Ta val so zajahali tudi neka­teri izdelovalci naprav NAS – med preizkušenimi ponujata to možnost Synology in Qnap. Pri obeh si lahko nastavimo zasebni oblak, kjer se vse shranjuje v naši omrežni shrambi, do dato­tek pa imamo dostop od koder­koli, prek njihovih lastnih aplika­cij. Tako lahko enostavno delimo fotografije, video in vse klasic­ne datoteke. A roko na srce, ve­cini domacih uporabnikov je laže uporabljati tisto, kar je že ponu­jeno na telefonu in kar že imajo zajeto v Googlov racun. Strežniki NAS imajo torej po­dobne težave kot namizni racu­nalniki – med domacimi uporab­niki imajo svoje privržence, v po­slovnem svetu pa so stalnica, ki vedno bolj nadomešca tudi kla­sicne podatkovne strežnike (ali pa jih dopolnjuje, denimo za hrambo varnostnih kopij). Obe­nem pa težko najdejo nove kup­ce, težko nagovorijo navadne smrtnike, ki se že odvracajo od racunalnikov in sploh ne razmi­šljajo o nakupu te naprave. Ško­da, saj ponujajo res veliko, tudi tistim, ki jim je najpomembnejše okno v splet pametni telefon.. P Kaj vse smo preizkusili Kot smo zapisali že v uvodu, smo tokrat dobili modele treh znamk - štiri modele Synologyja in po dva modela znamke Buffa­lo in Qnap. Vsak od teh treh ima nekako svoj pristop do trga. Bu­ffalo je ostal še najbolj zvest kla­sicnim NASom, saj zelo pocasi menjava modele, ponuja pa pre­prostejši vmesnik in manj mo­žnosti za programske razširitve. Pri njih gre torej še vedno bolj za zaboje, namenjene podatkom, ne za strežnike v malem. S tem ni nic narobe, saj je veliko takih, ki si želijo prav to. Obenem po­nujajo vse modele tudi v komple­tu z že vgrajenimi pogoni. Buffalo je tudi bolj zadržan pri predstavitvah novih mode­lov, Synology in Qnap pogosteje posodabljata svoje prodajne lini­je. Ob tem ima Qnap vec mode­lov v višjem, poslovnem segmen­tu, tudi vec razlicnih kombinacij zmogljivosti in števila pogonov. Synology in Qnap sta se sicer že pred leti preusmerila v res ob­širno ponudbo dodatnih aplika­cij, ki jih lahko namestimo prek zmogljivih, a kljub temu eno­stavnih in prijaznih vmesnikov. Oba ponujata vmesnike, ki spo­minjajo na oddaljeno namiz­je, do katerega dostopamo prek spletnega brskalnika. Tam lahko prek spletnih tržnic namešcamo kup dodatnih aplikacij oziroma programov. Med drugim so na voljo raz­licni strežniki, denimo za sple­tne strani in elektronsko pošto, za okolja Windows je zanimiva tudi postavitev strežnika Acti­ve Directory, na voljo je tiskalni­ški strežnik in strežnika DHCP iin DNS. Obenem je na voljo veliko poslovnih aplikacij, denimo apli­kacije ERP, aplikacije za trenu­tno sporocanje, upravljanje ko­ledarjev, urejanje varnostnih ko­pij (tako kopij drugih naprav kot kopij NASa v oblacno ali drugo shrambo). Programerjem bo ko­ristna tudi možnost postavitve strežnika Git za upravljanje s pro­gramsko kodo (seveda ga lahko tudi sinhroniziramo s kako sple­tno storitvijo, denimo GitHub). Zelo zanimiva možnost je tudi postavitev virtualnih naprav, od klasicnih z operacijskim siste­mom vred do bolj omejenih na­prav oziroma kontejnerjev Doc­ker. To je resda omejeno na zmo­gljivejše naprave NAS, v našem primeru smo preizkusili postavi­tev na Synologyjevem DS-918+ in Qnapovem TS-473e, s tem si programsko ponudbo še razširi­mo na prakticno karkoli. Vse na­prave temeljijo na Linuxu, jasno z lastnimi prilagoditvami, a lah­ko pri vseh vklopimo tudi dostop prek SSH in napravo uporablja­mo kot linuxni strežnik. Že leta sta ravno uporabniška vmesnika najmocnejša aduta tako Synologyja kot Qnapa. Nam je prvi, torej Synologyjev DSM (Disk Station Manager) bolj pri srcu, saj je preglednejši od Qnapovega QTSa in ponuja bolj cisto podobo, a ima zato Qnap kakšno aplikaci­jo vec (med zanimivimi je, deni­mo, agent za priljubljeno storitev If This Then That, IFTTT). Buffa­lo je, kot receno, pri tem bolj za­držan, tam je v rabi bolj klasicni spletni vmesnik, tak, kot ga po­znamo iz kakih usmerjevalnikov. Pri Synologyju in Qnapu lahko pohvalimo tudi selitev pogonov iz ene naprave v drugo. To pri­de prav, ko nam v napravi z (re­cimo) dvema pogonoma zacne primanjkovati prostora. Enostav­no kupimo model za štiri diske in stara dva preselimo, nato pa do­damo še dva in na njiju poveca­mo polje RAID. Pri hitrostih lahko recemo, da so razlike v grobem majhne, sploh ko se enkrat dvignemo iz zacetnega, vstopnega razreda. Obenem je vmes kup razlicnih spremenljivk, od uporabljenih pogonov, tako v samih strežnikih kot v odjemalcih, torej racunalni­kih, pa do omrežne tehnologije, uporabljenega datotecnega sis­tema, vrste polja RAID itd. Zani­mivo, da je pisanje datotek v na­prave pogosto hitrejše kot branje iz njih – zaradi agresivne rabe medpomnilnika. Smo pa tokrat prvic preizkusili tudi hitrosti pri uporabi šifrira­nja. Synology in Qnap pri tem ponujata šifriranje celotnega po­lja ali le posamezne mape – mi smo pri obeh izbrali slednje. Bu­ffalo pa ponuja le šifriranje celo­tnega polja. V praksi gre za to, da ce pogone poberemo iz takega strežnika, lahko podatke na njih brez težave preberemo tako v drugih strežnikih NAS (sploh ka­dar gre za istega izdelovalca) kot v navadnih namiznih racunalni­kih. Ce vkljucimo šifriranje, pa je to nemogoce – do podatkov brez prave prijave ne pridemo. To je v zadnjih mesecih še posebej po­membno zaradi uredbe GDPR, ki zahteva tudi strožje varovanje dolocenih podatkov. Odstopanja pri hitrosti so tu vecja oziroma ocitnejša, sploh pri pisanju in branju majhnih dato­tek. Pri tem ima medpomnilnik ocitno manjšo vlogo, tako da je branje takih datotek praviloma hitrejše od pisanja. Je pa tu šifri­ranje celotnega polja ocitno hi­trejše kot šifriranje le posamezne mape, a je po našem mnenju sle­dnje za vecino uporabnikov pri­rocnejše – pripravimo mapo ali mape, v katere bomo shranjeva­li obcutljivejše podatke, druge pa lahko pustimo normalno do­segljive. Moramo namrec opo­zoriti tudi na to, da ce pride do morebitne okvare, bo reševanje podatkov s šifriranih po­gonov (ali map) prakticno nemogoce. Kar zadeva hitrosti, ni posebnih presenecenj, na­prave, ki so že na papir­ju zmogljivejše (torej ima­jo zmogljivejše procesor­je in vec pomnilnika) se tudi v praksi nekoliko bo­lje odrežejo. A kot receno, so razlike majhne – glavni razlog za nakup dražje na­prave ne bo hitrost, temvec vse drugo, kar taka napra­va ponudi, od boljših zmo­gljivosti pri poganjanju apli­kacij in socasne rabe pa do vecje­ga števila vmesnikov in drugih dodatkov. Pri vmesnikih so med preiz­kušenimi modeli kar velika od­stopanja, spet pa velja, da je to povezano tudi s ceno naprave. Še najbolj se pri tem trudijo pri Qnapu, kjer sta bila oba preiz­kušena modela opremljena tako z izdatnim številom vmesnikov USB 3.0 kot z dvema izhodoma HDMI in vhodom in izhodom za zvok. Ti dve napravi lahko tako spremenimo v pravcati racunal­nik ali vecpredstavno središce. Najvecja locljivost, ki jo lahko dobimo iz njiju, je 3840 × 2160, a pri 30 Hz. Oba imata tudi spre­daj skriti sprejemnik IR, podpira­ta namrec uporabo daljincev, ki si jih lahko loceno omislimo (pri dražjih modelih pa jih že dobimo v kompletu). Model TS-253Be pri tem ponuja tudi režo PCIe, dražji TS-473e pa celo dve taki reži – v njiju lahko med drugim dodamo tudi vmesnik za 10-gi­gabitne hitrosti. Zanimivo možnost ponujata tudi Synologyjeva modela DS-218+ in DS-918+. Oba imata hiter vmesnik eSATA za priklop zunanjih pogonov. Pri DS-918+ lahko polje RAID tako razširi­mo tudi z dodatno zunanjo eno­to – torej lahko cez cas zelo eno­stavno dodamo še kar nekaj di­skov. Pri manjših modelih po­nujajo tudi model DS-718+, ki prinese tako možnost razširitve tudi pri enoti za dva diska. Bu­ffalo je pri vmesnikih bolj klasic­no zadržan, a je svoj dražji mo­del izdatno opremil z omrežnimi vmesniki, poleg dveh navadnih z gigabitno hitrostjo je na vo­ljo tudi eden s hitrostjo de­setih gigabitov. Fizicno so vse naprave zelo kakovostno narejene, razen Synology DS-218j in DS-418j vse podpirajo »hot-swap«, torej menjavo pogonov med delovanjem, ne da bi bilo treba ugasniti napravo. Omenjena Syno­logyja zahtevata odpiranje ohišja, a je to vec kot dovolj enostavno, drugim so pri­ložene sani, na katere pri­trdimo diske in jih vstavi­mo v napravo (pri Buffalu pa so že vgrajeni, spet na saneh). Najmanjši je Buffalo TS­-1200D, najvecja sta Qna­pov TS-473e in Buffalo TS-5410DN – ta sta hkrati tudi edina, ki imata vgrajen napajal­nik. Najtišji so Synologyjevi mo­deli, iz povprecja pa nekoliko štr­li malenkost glasnejši Buffalo TS-5410DN, a so razlike razme­roma majhne. Nas je pa prese­netil Qnap TS-253Be, ki ima ne­kaj zvocnih opozoril, posnetih v nekoliko azijski anglešcini – na glas nam je, denimo, sporocil, da nadgrajujemo strojno program­sko opremo (firmware) in da ga med tem ne smemo ugasniti. Ta opozorila smo sicer takoj izklju­cili. Pri vseh lahko brez poseb­nega truda tudi sami zamenja­mo ventilatorje, ce bi z leti posta­li preglasni, le pri Qnapovem TS­-473e bi morali v kosu zamenjati vgrajeni napajalnik – vanj je na­mrec vkljucen tudi majhen ven­tilator. Buffalo TS-5410DN in Qnap TS-473e oba ponujata tudi manj­ši zaslon stanja na prednji strani. Tam hitro vidimo stanje omre­žne povezave (tudi naslov IP in morebitno rabo DHCPja) in sta­nje diskov, drugi se znajdejo s statusnimi LEDicami. Buffalo ima spredaj tudi vratca, ki jih za­klenemo s kljuckom, a je to mi­šljeno bolj kot dodatni preven­tivni korak pred napako, ne kot obramba pred nepridipravi. . Ko omrežni disk odpremo, postane ocitno, da gre v resnici za povsem obicajen racunalnik. . Buffalo ima bolj zadržan spletni vmesnik, ponuja osnove, a brez pretiranih možnosti programskih razširitev. . Tako Qnap kot Synology ponujata spletno tržnico z dodatnimi aplikacijami, ki razširijo možnosti naprav NAS. Navsezadnje gre za preproste racunalnike s sistemom Linux. . Vmesnikov, ki so na voljo, je vse vec, zadnje case na zadnji strani najdemo celo HDMI. . Synology pri prestavitvi pogonov prijazno preveri, ali želimo izvesti prehod s starega sistema na novega. Pri tem imamo možnost ohraniti prakticno vse nastavitve ali pa ohraniti le podatke. reizkus strežnikov NAS je že leta dokaj ustaljen. Tokrat smo pri vseh napravah upo­rabili po dva diska WD iz serije Red, ker je ta namenjena strežnikom NAS. Take pogone ponujajo tudi drugi izde­lovalci (denimo Seagate s svojimi mo­deli IronWolf), ustvarjeni naj bi bili za neprestano rabo. V praksi še nismo opazili resnih razlik med bolj navadni­mi diski. Izjemi sta le napravi podje­tja Buffalo, pri katerih smo uporabi­li priložene oziroma že vgrajene po­gone. Pri vseh napravah smo uporabi­li klasicni RAID1, torej zrcaljenje dveh diskov. Tokrat smo prvic preizkusili tudi, kako se pozna uporaba šifriranja. Re­zultati so zbrani v tabeli, preizkus je bil opravljen z istimi kompleti datotek kot navadni preizkusi. Pri velikih dato­tekah uporabljamo datoteke ISO veli­kosti vec GB, pri majhnih pa nekaj ti­soc datotek, velikih po nekaj MB (ne­kaj tisoc fotografij razlicnih locljivosti oziroma velikosti). Za preizkus upora­bljamo namizni racunalnik s pogonom SSD, vmes je gigabitno omrežje. Ob prenosu datotek uporabimo tudi pro­grama Dbench in LAN Speed Test, oba za preverjanje tocnosti meritev. Pogled v laboratorij P Zlati Monitor latega Monitorja pri napra­vah NAS že nekaj casa ne podeljujemo. Sodelujocih je na trgu malo, modelov pa res veliko, prakticno za vsako potrebo oziroma željo. Obenem pa ni slabih naprav, le izbrati moramo pravo. Tistim, ki išcejo nekaj res vstopne­ga, tako brez težav priporocimo Syno­logyjeva DS-218j ali DS-418j, ce je po­treba po prostoru nekoliko vecja. Tudi vstopni Buffalo TS-1200D ni slab, a je po našem mnenju nekoliko drag glede na to, kaj ponuja. V zgor­njem rangu pa je vse odvisno od de­janskih potreb. Buffalo TS-5410DN ima že vgrajen 10-gigabitni omrežni vmesnik, a do­bimo podobne modele tudi pri Syno­logyju in Qnapu. Oba Qnapa ponuja­ta predvsem veliko, kar se tice vme­snikov, sploh ce imamo potrebo po nadzornem sistemu, kjer lahko na­nju prikljucimo tudi par monitorjev. Synology pa najbolj navdu­ši s fleksibilnim in res pre­glednim in enostavnim vme­snikom. Pri domacih uporabnikih je še naj­vecja ovira pri teh napravah cena, saj moramo ob napravi kupiti še diske – to ceno vstopnih naprav tudi podvoji. Velika vecina nezahtevnih uporabni­kov tako raje shaja s kupom najrazlic­nejših zunanjih diskov, ki jih prikljucu­jemo prek vmesnika USB. Menimo, da je strežnik NAS kljub višji zacetni ceni obcutno boljša na­ložba. Podatke imamo zbrane na pre­glednem kupu, namesto da bi bili raz­pršeni med kopico pogonov. Obe­nem smo vsaj delno zašciteni pred iz­padom diska. Za povrh pa se lahko s temi napravami hkrati poveže vse, kar je v omrežju – od racunalnikov do pametnih telefonov, tablic, televi­zorjev, tudi pametnih radiev in varno­stnih kamer. Z Buffalo TS-1200D Buffalo TS-5410DN Qnap TS-253Be Qnap TS-473e Synology DS-218+ Synology DS-218j Synology DS-418j Synology DS-918+ število diskov 2 4 2 4 2 2 4 4 priloženi diski 2 × 3 TB 4 × 3 TB Ne Ne Ne Ne Ne Ne podpira vroco menjavo Da Da Da Da Da Ne Ne Da podprta polja RAID JBOD, 0, 1 JBOD, 0, 1, 5, 6, 10 JBOD, 0, 1 JBOD, 0, 1, 5, 6, 10 JBOD, 0, 1, SHR JBOD, 0, 1, SHR JBOD, 0, 1, 5, 6, 10, SHR JBOD, 0, 1, 5, 6, 10, SHR pomnilnik 512 MB DDR3 4 GB DDR3 ECC 2 GB DDR3L 8 GB DDR4 2 GB DDR3L 512 MB DDR3 1 GB DDR4 4 GB DDR3L omrežni vmesnik GbE 10 GbE, 2 × GbE 2 × GbE 4 × GbE GbE GbE GbE 2 × GbE dodatni vmesniki USB 2.0 2 × USB 3.0 5 × USB 3.0, 2 × HDMI, 2 × 3,5 mm audio vhoda, 3,5 mm audio izhod, IR tipalo 4 × USB 3.0, USB Micro-B, 2 × HDMI, 2 × 3,5 mm audio vhoda, 3,5 mm audio izhod, IR tipalo 3 × USB 3.0, eSATA 2 × USB 3.0 2 × USB 3.0 2 × USB 3.0, eSATA cena 513 EUR (z vkljucenimi diski) 1200 EUR (z vkljucenimi diski) 380 EUR 800 EUR 370 EUR 200 EUR 338 EUR 617 EUR prodaja www.pchand.si www.pchand.si www.omo7.si www.omo7.si www.xenon-forte.si www.xenon-forte.si www.xenon-forte.si www.xenon-forte.si za Enostavnost postavitve in delovanja. Zmogljivost, vmesnik 10 Gbe. Zmogljivosti, vmesniki, programske razširitve. Zmogljivosti, vmesniki, programske razširitve. Solidne zmogljivosti, uporabniški vmesnik. Konkurencna cena, uporabniški vmesnik. Cena za enoto s 4 diski, uporabniški vmesnik. Zmogljivost, uporabniški vmesnik, možnosti razširitve. proti Cena, zmogljivosti. Cena. Cena. Cena. Cena. Nekoliko slabša hitrosti pri uporabi šifriranja. Ne podpira vroce menjave Cena. DOSJE DRUGACNE BANKE DRUGACNE BANKE DOSJE P P 50 september 2018 september 2018 51 odobne digitalne banke ponujajo prvovrstno di­gitalno izkušnjo in s tem dokazujejo, da obisk v posloval­nici in podpis gore papirnih do­kumentov nista nujna za sodob­no poslovanje v financnem sve­tu. Osebni ali poslovni racun in placilno ali kreditno kartico lah­ko odpremo v udobju doma ali pisarne, postopek je koncan v nekaj minutah. Enako velja za placila, vsa narocila banki in tudi zapiranje racuna. Ponudba novodobnih bank je ugodna, saj obsega brezpapir­no poslovanje, takojšnja placila, nizke ali neobstojece provizije za dvige in še kaj brezplacno. Karti­ce, ki jih izdajajo, so brezsticne, delujejo povsod in so privlacno oblikovane. Mobilne aplikacije ponujajo analizo rabe, vodenje osebnega proracuna in kup dru­gih storitev, kot je deljenje stro­škov in pošiljanje ter sprejema­nje denarja od znancev. Storitve, ki znajo biti v klasicnih bankah prava mora, na primer menjava gesla PIN, blokada kartice, spre­minjanje limitov ali preklic in na­rocilo nove kartice, opravimo v aplikaciji in tipicno so vse spre­membe opravljene takoj. Te ban­ke ne uporabljajo certifikatov in »kalkulatorckov«, ki mnogokrat otežujejo rabo. Svojo banko ima­te na telefonu, torej vedno pri roki. Tudi menjava telefona ni problem, vnovicna aktivacija je postopek, ki ga sami opravite v nekaj minutah. Ce se vam zapisano zdi pre­dobro, da bi bilo res, vam mora­mo delno pritrditi. Ni vse rožna­to, saj vse storitve, ki jih upo­rabniki želimo, niso na voljo in je vprašanje, ali kdaj bodo. Za­enkrat banke ne ponujajo kre­ditov in naprednih varcevanj, tudi nekatere enostavne stori­tve, ki so pri nas že uveljavljene, kot je, recimo, placevanje s kodo QR, niso vedno na voljo. A ne pozabimo, primarno so opisane kartice namenjene placevanju v spletu in tujini. Navajeni smo tudi že, da naletimo na omejitve zato, ker jih uporabljamo iz Slo­venije in ne iz katere izmed ve­cjih držav. Revolut V Revolutu so pionirji digi­talnih bancnih storitev, vsaj kar zadeva splošno poznavanje v Sloveniji. Njihov zacetek sega v leto 2013, ko je bilo v Londonu ustanovljeno podjetje, dve leti zatem pa so storitve prvic ponu­dili javnosti. V Revolutu so se do­mislili vecvalutne kartice, da bi rešili težave, na katere naletijo angleški popotniki in poslovneži pri placevanju v tuji valuti. Poda­li so se na pot nenehnega razvoja storitve in trdijo, do so pridobi­li že neverjetnih 2 milijona upo­rabnikov. Oglašujejo se kot »di­gitalna alternativa bancništvu«. Pri njih lahko narocite brezplac­no kreditno kartico MasterCard, na katero na razlicne nacine na­lagate denar in jo uporabljate kot normalno placilno kartico. Po­sebnost je, da je kartica lahko tudi virtualna, kar pomeni, da je v fizicni obliki sploh ni, zato je njeno narocilo hitrejše in cenej­še. Ce si kdaj kasneje premislite, lahko z nekaj kliki predplacniško kartico spremenite v pravi oseb­ni racun in pripadajoco kreditno kartico. Revolut je torej lahko virtual­na ali fizicna predplacniška kar­tica, lahko pa aktivirate oseb­ni transakcijski racun v evrih ali funtih. V casu kriptomrzlice so razširili poslovanje še na nekaj vecjih kripotvalut in omogocili njihov nakup, prodajo in posre­dovanje. Vse seveda prek mobil­ne aplikacije, ki omogoca upra­vljanje kartice, spremljanje pro­meta, analizo prilivov in odli­vov, vse v realnem casu. Zelo uporabno je tudi deljenje stro­škov ter pošiljanje in zahteva­nje denarja od tistih znancev, ki jih imamo med stiki v telefo­nu in so hkrati uporabniki stori­tve Revolut. Od naprednejših storitev iz­postavimo storitev, imenovano Vaults, ki omogoca, da odpremo varcevalni racun in pri place­vanju vsak znesek zaokrožimo navzgor, razlika do okroglega zneska, ali pa njen veckratnik, pristane v virtualnem prašic­ku, ki nas bo v prihodnosti raz­veselil z vecjo ali manjšo kolici­no privarcevanega denarja. Po­tencialno zanimiva je tudi sto­ritev zavarovanja, trenutno po­nujajo zavarovanje mobilne na­prave in zdravstveno zavarova­nje za tujino. Revolut bo zanimiv za vse, ki še nimajo kreditne kartice in jo potrebujejo za uporabo v sple­tu ali na potovanju. Nanjo lah­ko naložite samo toliko denarja, kot ga nameravate zapraviti, in s tem mocno zmanjšate možnost zlorabe. N26 N26 je sodobna digitalna ban­cna storitev, ki ima tudi v Slove­niji veliko uporabnikov in še vec tistih, ki jo poznajo, a se (še) niso odlocili pristopiti k brez­placni storitvi. Berlinsko podje­tje Number 26 je bilo ustanovlje­no leta 2013 in vse odtlej širom po Evropi nabira zveste uporab­nike. Leta 2016 so se preimeno­vali in postali polnokrvna banka, za katero, tako kot za vse dru­ge nemške banke, jamci nem­ška centralna banka. Ob pomo­cio aktivnega marketinškega od­delka, še bolj pa pohvalnih besed uporabnikov so do danes nabra­li zavidljivih milijon komitentov. Od konca leta 2016 so na voljo v 17 državah EU, med njimi je tudi Slovenija. Ponujajo brezplacno placil­no debetno kartico MasterCard, za katero ni treba placevati me­secnih stroškov. V Sloveniji omo­gocajo brezplacna placila in pet brezplacnih dvigov na banko­matih na mesec. Narocilo karti­ce, odpiranje in upravljanje ra­cuna opravimo popolnoma digi­talno, prek mobilne aplikacije ali prek spletne poslovalnice. Karti­co bodo poslali v nekaj dneh in po aktivaciji boste postali lastnik polnokrvnega bancnega racuna. Denar nakažete na kartico enako kot na vsak drug racun, prek pla­cila IBAN. Prvo nakazilo utegne potrebovati nekaj dni, vsa nasle­dnja so opravljena naslednji de­lovni dan. V licni aplikaciji, v katero se lahko prijavite z vnosom PIN ali prstnim odtisom, lahko kartico zacasno preklicete, spremenite limite ali omejite placevanje v tu­jini, v spletu in dvige na banko­matih. Vse spremembe in poraba so trenutne. To pomeni, da bo­ste med izpisom prometa tran­sakcijo videli takoj. Po želji lah­ko vklopite tudi instantna sporo­cila ob uporabi, ki prispejo le tre­nutek za tem, ko na bankoma­tu dvignete denar ali na napravi POS opravite placilo. Pri N26 redno posodablja­jo aplikacijo in redno dodaja­jo nove storitve. Ce je pred ne­kaj meseci aplikacija temeljila na upravljanju osebnega prora­cuna in licne vizualizacije pora­be po vrsti nakupa, se je ta mo­žnost umaknila novi možnosti Space, ki omogoca enostavno in hitro odpiranje dodatnih varce­valnih racunov. Poleg brezplac­ne kartice N26 ponuja tudi pre­mijsko kartico, a jo zaenkrat lah­ko narocijo le uporabniki v nekaj zahodnoevropski državah. Prav tako v vseh državah še niso na voljo storitve varcevanja in vla­ganja. N26 boste izbrali, ce želite do­datni bancni racun, dodatno pla­cilno kartico, ki je za povrh še atraktivna. Po naših podatkih je v Sloveniji kar nekaj uporabni­kov, ki N26 uporabljajo kot edini osebni racun, torej nanj prejema­jo place, z njega pa placujejo po­ložnice. Z uporabo imamo odlic­ne izkušnje in smo tudi v uredni­štvu zadovoljni uporabniki. Edi­no nam znano mesto, kjer placi­lo s kartico N26 (in vsemi dru­gimi opisanimi v tem clanku) ni mogoce, so ljubljanski avtomati za placilo parkirnine – ti spreje­majo kartice Maestro, Master­Card in VISA, z debetnimi kar­ticami MasterCard pa se še niso spoznali. Curve Ce je Revolut primarno »samo« ugodna predplacniška kreditna kartice in je N26 pol­nokrvni osebni racun v nemški banki, je storitev Curve resnic­no nekaj posebnega, celo revo­lucionarnega. Ob odprtju ne bo­ste dobili osebnega racuna, prav tako ne potrebnega nakazila de­narja. Curve je namrec »posre­dna« kartica MasterCard, na ka­tero vežemo druge kartice. Na­mesto da uporabljamo vec razlic­nih kartic, za placilo uporabimo Curve. Pred placilom in celo po placilu izberemo, s katerega ra­cuna oz. kreditne kartice želimo porabiti denar. Uporabniki vecih kreditnih kartic, naj bodo oseb­ne ali službene, lahko s Curve stanjšamo denarnico ali pa kar­tico nosimo skupaj s telefonom in smo korak bliže pravi digital­ni denarnici. V Veliki Britaniji, od koder izbira tudi to zagonsko podjetje, boste lahko zbirali tudi tocke zvestobe, v Sloveniji zaen­krat to ne deluje. Ceprav se Curve ponosno pro­movira kot ena kartica, ki zdru­žuje vse druge, ne podpira vseh vrst kartic. Od bolj znanih ne bodo delovale kartice Maestro in American Express, brezhibno pa delujejo kreditne in debetne Ma­sterCard in Visa, kar pomeni tudi N26, Monese in Revolut, opisane v tem clanku. Curve je od vseh preskušenih digitalnih kartic in denarnic naj­bolj drugacna od tega, kar smo uporabniki vajeni. Priporocamo jo vsem, ki uporabljajo vec kartic in ki potrebujejo kartico, ki pre­jemniku daje misliti, da prihaja­te iz Velika Britanije. Tak primer so nekatere spletne storitve, ki uporabo geografsko omejujejo, lep zgled je v Monitorju že opisa­ni Spotify. Ali je to prihodnost? Kot smo pri sodobnih stori­tvah že vajeni, vecina uporabni­kov uporablja brezplacne pake­te. Ker imajo podjetja stroške in so bila ustanovljena, da prina­šajo lastnikom dobicke, se lahko upraviceno vprašamo, od cesa ži­vijo. Odgovor je vecplasten. De­loma se financirajo iz provizije, ki jo placujejo trgovci izdajateljem kartic. Potem so tu še placljivi pa­keti in naprednejše storitve, kot so varcevanje, posojila, trgovanje s kriptovalutami, ki jih pocasi, a vztrajno dodajajo. Ali se bo pod­jetjem uspelo obdržati v vedno bolj konkurencnem okolju, bomo še videli, a že zdaj je videti, da so prebudila spece velikane tradici­onalnih bank, ki pospešeno raz­vijajo podobne izdelke. Tehnološko podprta financna industrija je ena tistih, ki v Evro­pi izstopa po inovativnosti in za­gledanosti v prihodnost. Ce za druge segmente industrije tež­ko najdemo najvidnejše pred­stavnike industrije zunaj Evro­pe, je v bancništvu ravno naspro­tno. Nemška in britanska zagon­ska podjetja dokazujejo, da lah­ko mlado podjetje pripravi izde­lek, ki je zanimiv za širok krog ljudi in, kar je še pomembneje, prisili tiste, ki tržne deleže držijo v svojih rokah, da se premakne­jo naprej. Najvecje popolnoma digital­ne banke so že tako velike, da se ni bati za njihovo prihodnost. Ali bodo uspele same ali jih bodo ku­pile druge banke ali celo tehnolo­ški velikani? Upamo le, da bodo še naprej inovativne, da bodo orale ledino in bancništvo v Evro­pi usmerjale v prihodnost.. Povsem digitalno bancništvo S Digitalno bancništvo v Evropi doživlja razcvet. Gotovo imate sorodnike in znance, ki vam svetujejo narocilo brezplacne kreditne kartice N26, Revolut ali celo Curve. Strinjamo se z njimi, skoraj vsakdo potrebuje eno od teh kartic, a izberite pravo glede na vaše navade in potrebe. David Vidmar s Ni vse rožnato, saj vse storitve, ki jih uporabniki želimo, niso na voljo in je vprašanje, ali kdaj bodo. POZOR! Ce ste odprli osebni racun v tujini, ste ga po veljavni zako­nodaji dolžni prijaviti Financ­ni upravi Republike Slovenije. To naredite z oddajo obrazca z oznako DR-02, kar boste naj­lažje opravili v storitvi eDavki. Rok za oddajo prijave je 8 dni od odprtja racuna. e glede na kartico je postopek odpiranja zelo podoben. Pripravite si osebni dokument, osebno izkaznico ali potni list. Za vsak primer pa kar oboje. Naložite mobilno aplikacijo in zacnite postopek. Pri vnosu bodite na­tancni in ne poskušajte vnašati neresnicnih podatkov. Pri slikanju osebnega dokumenta bodite natancni, uporabljajte pri­merno svetlobo, da slika ne bo pretemna in da ne bo odsevov. Doku­ment vedno slikajte v celoti, pazite, da ga ne prekrivate s prsti. Pocakajte na povratni klic, kjer se boste predstavili agentu in se iden­tificirali. Po opravljenem postopku je racun odprt in kartica bo pri vas v nekaj dneh. Kartica še ni aktivna, zato zloraba ob morebitni izgubi ali odtuji­tvi kartice med pošiljanjem ni mogoca. Ko dobite kartico, sledite navodilom za aktiviranje kartice v mobilni aplikaciji, kjer jo povežete z vašim racunom in mobilno napravo. Zdaj lahko nakažite oz. naložite sredstva. PRVI KORAKI Kako odprem racun? N s Tehnološko podprta financna industrija je ena tistih, ki v Evropi izstopa po inova­tiv­nosti in zagledanosti v prihodnost. . Revolut je najbolj znana moderna bancna storitev v Sloveniji. Ena izmed njihovih prednosti je poslovanje s klasicnimi in kriptovalutami. . Vsi ponudniki ponujajo moderno oblikovane kartice, ene so prozorne, druge mat crne, N26 ima celo kovinske. . Curve ni ne predplacniška kartica ne kartica za osebni racun, temvec posrednik za druge placilne kartice. s Najvecje popolnoma digitalne banke so že tako velike, da se ni bati za njihovo prihodnost. REVOLUT Virtualna ali fizicna kreditna kartica, lahko tudi osebni racun. Kje: www.revolut.com Cena: Brezplacno. X Dodatne storitve. Z Vse storitve v Sloveniji niso na voljo. N26 Osebni racun pri moderni digi­tali banki. Kje: www.26.com Cena: Brezplacno. X Varna, zanesljiva in uveljavljena. Z Vse storitve v Sloveniji niso na voljo. CURVE Kartica, s katero lahko poveže­mo druge bancne kartice. Kje: www.imaginecurve.com Cena: Brezplacno. X Inovativna in prakticna rešitev. Z Dolga cakalna vrsta, ne podpira kartic Maestro. ABADENARNICA Bancniki so koncno odkrili NFC Aplikacija, ki komitentom Aban­ke nadomesti placilne kartice. Kje: Trgovina Play. Koliko: Zastonj. X Izredno enostavna namestitev, enostavno delovanje. Z Telefon boste morali zašcititi pred odklepom, za zdaj še ne prikazuje opravljenih transakcij. ar nekaj let je že tega, kar so proizvajalci v pa­metne telefone zaceli vgrajevati vezja NFC, ki tehnicno omogocajo (tudi) izvedbo brez­sticnega placevanja. Vecinoma so jih hkrati tudi sami zaceli iz­korišcati, zato že dalj casa obsta­jajo placilni sistemi Appla (Apple Pay), Googla (Google Pay) in Samsunga (Samsung Pay). Vsi delujejo tako, da so nekakšni po­sredniki do banke, ki se odloci sodelovati v sistemu, in za svo­je posredništvo (ter seveda ra­zvoj aplikacije in delovanje siste­ma) pobirajo odstotke. Po svetu, zunaj maticnih držav, se širijo iz­redno pocasi, že zahodnoevrop­ske države z njimi niso ravno po­gosto posejane, pri nas pa sploh ne delujejo. Naši sosedi Hrvati so prav pred kratkim dobili delujoci Google Pay, ker se je z Googlom ustrezno dogovorila Privredna banka, sicer clanica bancne sku­pine Intesa San Paolo, katere del je tudi naša bivša Banka Koper. *Pay po naše Ko nas veliki ne marajo, si lah­ko pomagamo sami, si verjetno mislijo naše banke, zato v Goo­glovi spletni trgovini Play poca­si vznikajo aplikacije, ki komi­tentom bank omogocajo stori­tve, kot jih o zgoraj omenjenih storitvah »pay« beremo v tujih publikacijah. Mimogrede, mor­da velja še enkrat ponoviti man­tro, o kateri smo že velikokrat pi­sali – da, govorimo le o aplikaci­jah za telefone s sistemom An­droid, saj Apple aplikacijam zu­nanjih avtorjev ne dovoljuje do­stopa do strojne opreme (NFC), ki bi omogocila e-bancno delo­vanje. Upamo, da je le vpraša­nje casa, ko bo Evropska komi­sija tudi tovrstno privilegiranje lastnega servisa Apple Pay (pra­vilno) prepoznala kot protikon­kurencno delovanje. Prva naša banka, ki je svojim komitentom ponudila ustrezno aplikacijo, je bila koprska Inte­sa San Paolo, njihov Wave2Pay pa smo preizkusili januarja 2017. Kar nekaj casa je sledil mir, nato smo letošnjega aprila pod roke dobili NLB Pay, tokrat pa smo se pozabavali z Abankino Abade­narnico. Abadenarnica Abadenarnica je prosto na voljo v trgovini Play, deluje pa tako, da nanjo »vežemo« eno iz­med placilnih kartic, ki jih ima­mo kot komitent Abanke. Trenu­tno sta podprti le placilni karti­ci Maestro in Mastercard, tisti, ki imamo kreditne kartice Visa, pa bomo morali pocakati do konca leta 2018 ali malce dlje. Pohvalimo lahko, da je že za­cetna namestitev aplikacije izre­dno enostavna in ne zahteva obi­ska poslovalnice ali komunikaci­je z bankino tehnicno pomocjo. V aplikacijo enostavno vpišemo našo davcno številko in zadnje štiri številke placilne kartice, ki jo želimo povezati in – to je vse. Edino telefon bomo morali vsaj malce zašcititi, cetudi le z odkle­panjem na vzorec, saj v naspro­tnem primeru aplikacija noce de­lovati. Osebno se nam taka zah­teva po varnosti zdi malce pre­tirana, ne nazadnje tudi place­vanje z brezsticno placilno kar­tico do 15 evrov ne zahteva no­bene dodatne prijave s kodo PIN. Toda, od viška ne boli glava, kot se rece. Po namestitvi Abadenarnice postane naš telefon (ce le ima Android, ki je novejši od 5.0 in seveda vgrajeno vezje NFC) funkcionalno enakovreden brez­sticni placilni kartici, s katero smo ga povezali. Ko ga približa­mo placilnemu terminalu POS, se za zneske do 15 evrov samo­dejno opravi transakcija, za višje pa je treba vpisati karticno kodo PIN. Telefona pred tem ni treba odkleniti, kar je vsekakor prak­ticno. Ce želimo, lahko imamo v aplikaciji povezanih vec kartic in med njimi preklapljamo oziro­ma eno izmed njih dolocimo za privzeto. Med preizkusom nismo imeli nobenih težav, placevanje je enako dobro delovalo tudi na placilnih terminalih v tujini. In to je vse, kar lahko povemo o Abadenarnici, kar je v resni­ci škoda. Nerazumljivo se nam, denimo, zdi, da aplikacija ne pri­kazuje preteklih transakcij, kar bi bila logicna nadgradnja »ne­umne« placilne kartice, ce že imamo napravo z velikim zaslo­nom. Ce želimo videti transak­cije, se moramo torej sprehoditi do »maticne« Abankine aplikaci­je Abamobi, ki kot mobilna ban­ka omogoca vse to in še vec. V resnici bi si želeli le eno Abanki­no aplikacijo, ki bi bila nekakšna Abamobi + Abadenarnica, ven­dar odgovorni pravijo, da bo lo­citev ostala, se pa zavedajo, da je prikaz transakcij v Abadenarnici nujen, in ga nacrtujejo za eno iz­med nadgradenj v prihodnosti. Bomo torej placilne kartice pocasi upokojili? Morda, ko se bomo pametnih razlicic dodobra navadili. Zgoraj podpisani se, denimo, še vedno pocuti nekoli­ko negotovega, ko na placilnem mestu iz žepa vlece gladko zaob­ljeno skorajda_tablico, jo prisla­nja na terminal POS in se trese ob misli, da mu bo morda padla iz rok. Škoda ob padcu take pa­metne »kartice« je namrec lahko neprimerno vecja od tiste, ki bi jo utrpeli ob zdrsu navadne …. Telefon je danes najpomembnejša naprava, ki jo ima stalno pri sebi skoraj vsak prebivalec v razvitih drža­vah, torej tudi v Sloveniji. Zakaj ga torej ne bi upora­bili tudi namesto placilne kartice? Matej Šmid K DOSJE PATENTI PATENTI DOSJE P P 54 september 2018 september 2018 55 ekatera podjetja živijo zgolj od licencnin, dru­ga vecino dohodkov ustvarijo s tožbami, tretja paten­tno zakonodajo uporabljajo zgolj za to, da grenijo življenje tek­mecev, cetrtim se zdi vse skupaj zgolj nepotrebna nevšecnost in strošek, podobno kot protipotre­sno zavarovanje. In zakaj tega v Evropi ni? Cloveštvo je po ustalitvi in za­cetku kmetovanja ugotovilo, da bo s specializacijo in sodelova­njem prišlo dlje. Ce se nekate­ri ljudje posvetijo pridelavi hra­ne in so zaradi tehnološkega na­predka tako uspešni, da je pride­lajo vec kot le zase, se lahko dru­gi posvetijo drugim poklicem. Po­stanejo pravniki, ucitelji, izumite­lji, zdravniki itd. Ko se je tehnolo­gija razvijala, je moralo kmetova­ti cedalje manj ljudi, da so pride­lali hrano za vse prebivalstvo. Od nabiralcev smo v 12.000 letih na­predovali do tocke, ko v EU manj kot 5 odstotkov, na svetu pa manj kot cetrtina ljudi prideluje hrano, pa nismo lacni. Druga pomembna iznajdba, ki jo v naših krajih radi pripisujemo Rimljanom, a so jo poznale že ti­socletja starejše civilizacije, je pravo. V povprecju je za vse bo­lje, ce se dogovorimo o skupnih pravilih in se jih držimo, obe­nem pa imamo ustanove in lju­di, ki skrbijo za upoštevanje pra­vil in v sporih razsojajo. Za druž­bo je bolje, ce sosed ne ukrade koša žita, temvec sešije obleko in jo zamenja za žito. Naslednji korak je bilo spo­znanje, da kopiranje in kraja za­misli škoduje. Ce nekdo porabi vec mesecev ali celo let, da iz­popolni neki tehnološki posto­pek ali ustvari neko napravo, od tega pricakuje materialno ko­rist. Ce dovolimo, da tak izum vsakdo skopira in zacne izkori­šcati, ljudje ne bodo izumljali. Ce pa jim za nedolocen cas po­delimo ekskluzivno pravico iz­korišcati izum, to vodi v mono­pol in pocasnejši razvoj. Srednja pot, ki jo danes uporabljajo vse države, so patenti. Patent izu­mitelju za najvec 20 let prinaša izkljucne pravice do izkorišca­nja izuma. Biti mora nov, inven­tiven in industrijsko uporaben (vec v okvirju). Patenti niso nov nacin varo­vanja izumov. Zgodovina ne ve, kdo jih je prvi podeljeval. Paten­tom podobno zašcito so poznali že stari Grki, kjer je bilo mogoce »patentirati« celo eksoticne jedi. Renesancni arhitekt Filippo Bru­nelleschi se je leta 1421 domislil, kako po reki s posebnimi barka­mi in žerjavi prevažati tovor. Za­nimal ga je zlasti marmor. Bru­nelleschi je modro sklepal, da ce barko preprosto izdela, bodo kmalu enako storili še vsi drugi rokodelci in sam od izuma ne bo imel nic, razen toplega obcutka, da je svet malo boljši. Ker bi bilo lepo, da bi bilo po­leg sveta boljše tudi njegovo ži­vljenje, si je Brunelleschi najprej od Firenc pridobil triletne ek­skluzivne pravice za vse nove na­cine prevoza tovora po reki Arno. Šele nato je izdelal ladjo. Bru­nelleschi je torej dobil nekakšen splošen patent za vse novosti na tem podrocju. To seveda danes ni mogoce. V Angliji so prvi patent pode­lili leta 1449, in sicer ga je dobil flamski steklar John Utynamski. Zagotovil si je 20-letni mono­pol nad proizvodnjo obarvanega stekla. Pred tem takega stekla v Angliji ni izdeloval nihce. To je prvi patent, ki je podoben dana­šnjim. Beneška republika je leta 1474 sprejela prvi zakon o pa­tentih, ki je pomembno vplival na razvoj patentnih sistemov po vsem svetu. V 16. stoletju se je angleški pa­tentni sistem izrodil, saj so pa­tente dobivali v glavnem kra­lju naklonjeni posamezniki, ki so vzpostavljali škodljive mono­pole. Kralji so patente videli kot vir prihodkov in patentirati je bilo mogoce skoraj vse. Podelje­vali so celo patente za prodajo soli. (Vas spominja na program­ske patente?) Šele kralj Jakob I. je v zacetku 17. stoletja razveljavil vse veljav­ne patente in dolocil, da se lahko patentirajo le novi izumi. Kasne­je se je izoblikovala tudi sodna praksa, da se lahko patentira­jo tudi bistvene izboljšave obsto­jecih izumov in zamisli, ki še ni­majo posebne prakticne uporab­nosti. Iz tega se je razvil anglosa­ški patentni sistem, ki še danes dovoljuje patentiranje program­ske opreme (software patents), o cemer bomo govorili v nada­ljevanju. V ZDA so prvi zakon o patentih dobili leta 1790 in ga iz­datno spremenili šele leta 1952! Evropski patentni sistem vecidel temelji na italijanskem in franco­skem, ki ga je izoblikovala fran­coska revolucija. Razumeti moramo, da je bil patentni sistem v vsakem zgo­dovinskem trenutku (tudi zdaj) dogovor, ki skuša kar najbolje usklajevati interese izumiteljev, družbe in oblasti. Kako dolgo patent varuje izum, koliko stane patent, kaj je mogoce patentira­ti, ali mora biti izum nov ali zgolj izboljšan, ali mora izumitelj de­monstrirati tudi delujoc prototip izuma, ali je mogoce zašcititi ab­straktne koncepte, algoritme in postopke – vse to se je stvar kon­senza brez pravilnega odgovora. Programski patenti Medtem ko je v EU program­ska oprema izrecno izvzeta, je v ZDA zakonodaja ohlapnejša in prepoveduje le patentiranje ab­straktnih idej in od odlocitve vr­hovnega sodišca leta 1970 mate­maticnih formul in algoritmov. Kompleksnejše rešitve pa je do­voljeno patentirati. Glavni pro­blem ostaja to, da programski patenti niso v zakonodaji nikjer izrecno definirani, sodišca pa sproti presojajo vsak primer in ustvarjajo nepregledno gošca­vo sodne prakse. Tako so v ZDA prve programske patente dobili v 70. letih. Do danes se je njiho­vo število le povecevalo, s tem pa tudi število tožb. Najbolj znan spor je od leta 2011 do letos (!) potekal med Applom in Samsungom. Apple je aprila 2011 na sodišcu v Kalifor­niji vložil tožbo zoper Samsung, ceš da ta s svojimi androidnimi tablicami in pametnimi telefoni krši Applove patente, modele in blagovne znamke. Samsungov Galaxy naj bi bil pre­vec podoben iPhonu. Samsung se je seveda brž odzval in te­den dni zatem vložil tožbo zo­per Apple, ceš da ta krši nekate­re Samsungove patente. Ceprav je najbolj razvpit postopek pote­kal pred ameriškimi sodišci, sta se podjetji tožili v vec kot 50 po­stopkih v državah po vsem svetu, od EU do Azije in Avstralije. V prvem postopku v Kalifor­niji je Apple trdil, da Samsung krši tri patente in štiri registrira­ne modele (design patents). Tri­je patenti so opisovali »bounce­-back effect« (US 7,469,381; sli­ka na pametnem telefonu se odbije, ce po meniju podrsamo (scroll) predalec), »tap to zoom« (US 7,864,163; povecava, ce pri­tisnemo na zaslon) in »on-screen navigation« (US 7,844,915; pre­mikanje po zaslonu). Registrira­ni modeli pa so opisovali okra­sno oblikovanje elektronske na­prave (zaobljen štirikotnik kot obliko pametnega telefona in ta­blice) ter uporabniški vmesnik z ikonami. Ne sliši se prevec ino­vativno, a ti patenti in modeli so bili v ZDA podeljeni. Avgusta 2012 je sodnica Lucy Koh razsodila, da mora Sam­sung placati rekordnih 1,05 mili­jarde dolarjev odškodnine. Sam­sung se je seveda pritožil in od­škodnina je zdrknila na 599 mi­lijonov dolarjev, polovica sodbe pa je bila razveljavljena in posto­pek vrnjen na zacetek. Leta 2013 se je koncal z zneskom 929 mili­jonov dolarjev, a se je Samsung spet pritožil. Sodišce je leta 2015 na drugi stopnji odlocilo, da se odškodnina zaradi kršitve mode­la izloci in postopek vrne na prvo stopnjo, tako da je bila odškodni­na le še 548 milijonov dolarjev. Samsung se je pritožil še na vr­hovno sodišce, ki je primer spre­jelo in pritrdilo, da je odškodni­na lahko obracunana le od vre­dnosti komponente, ki krši pa­tent, in ne celotnega izdelka, a ni dalo natancnejših smernic. Dru­gostopenjsko sodišce tega tudi ni znalo, temvec je primer vrnilo na prvo stopnjo, kjer je bila doloce­na koncna odškodnina 539 mi­lijonov dolarjev. To se je zgodilo letos, Samsung se je spet pritožil, a sta podjetji potem tik pred po­letjem našli skupni jezik in se po­ravnali. V drugem, nekoliko manj znanem primeru Appla proti Samsungu v ZDA, ki se je zacel leta 2012 in v katerem je Apple zahteval dve milijardi dolarjev, je moral Samsung po vec pritožbah placati 120 milijonov dolarjev. Med postopkom sta podjetji zahtevali tudi prepoved proda­je konkurencnih pametnih tele­fonov, a do resnejših blokad ni prišlo. Ko sta se postopka kon­cala, so bili vsi pametni telefoni iz obeh sodb že zdavnaj zastare­li. Zneska se zdita velika, a v re­snici sta za podjetji drobiž. Apple je v poslovnem letu 2017 ustvaril 229 milijard dolarjev prihodkov. Apple zasluži v enem dnevu toli­ko, kolikor mu je moral na kon­cu placati Samsung. V tožbe za­radi patentov so (bili) zapleteni prakticno vsi tehnološki gigan­ti. So edini zmagovalci na koncu odvetniki? Koliko in zakaj Patenti so v racunalništvu pre­rasli svojo uporabnost. Samsung, IBM in podobni velikani vsako leto registrirajo vec tisoc paten­tov. Lani so IBMu v ZDA podelili 9043 patentov, Samsungu 5837 in Canonu 3285. Prvi neracunal­niški podjetji na spisku sta Toyo­ta in Ford na 14. in 15. mestu, a imata mocni raziskovalni eno­ti za avtonomna vozila, kjer smo spet pri racunalniški tehnologiji. Samsung ima samo v ZDA po­deljenih vec kot 1,2 milijona pa­tentov, Apple pa vec kot 77.000. Razlika je posledica bistveno šir­šega nabora Samsungovih izdel­kov, a poanta ostaja. V obicaj­nem pametnem telefonu je teh­nologija, ki jo pokriva vec kot mi­lijon razlicnih patentov, ocenjuje strokovnjak za patentno pravo in ustanovitelj bloga FOSS Patents, Florian Mueller. To kaže, da danes patenta ni težko pridobi­ti. Ce se spomnimo, da je Apple patentiral, kaj se zgodi, ko na te­lefonu s prstom podrsamo do konca menija (bounce back whi­le scrolling), lahko le prikimamo. Sistem, ki je bil namenjen za­šciti izumiteljev, se je izrodil. Na eni strani je problem hitrost ino­vacij, saj pametni telefon ne po­trebuje 20-letne zašcite. Drugi problem pa so nizki standardi, kaj vse je mogoce patentirati. In tako so patenti postali valuta. Nortel je bil telekomunikacij­ski gigant, ustanovljen leta 1895 iz podjetja Bell, leta 2009 pa je koncal v najvecjem stecaju v ka­nadski zgodovini. Leto pozne­je je konzorcij vec podjetij, med drugim Apple, EMC, Microsoft, RIM in Sony, za 4,5 milijarde dolarjev (!) kupil 6000 paten­tov, ki jih imel Nortel. To je tri cetrt milijona za patent. Res pa je, da so cez nekaj let isti paket preprodali le še za 900 milijo­nov dolarjev. Konzorcij je tudi od Kodaka v prisilni poravnavi odkupil vec patentov za pol mi­lijarde dolarjev. Veliko starih in mladih podje­tij se prevzame zaradi patentov, ki jih imajo in ne zaradi izdelka ali tehnologije. Novejša podje­tja, kot je Facebook, ki niso imela casa ustvariti velikih portfeljev patentov, z nakupovanjem prehi­tevajo po desni. Microsoft je leta 2012 od AOL za milijardo kupil 925 patentov, potem jih je dobro polovico prodal naprej Faceboo­ku in si zagotovil licenciranje. Troli in obramba Zelo pogost koncni dogovor podjetij je navzkrižno licenci­ranje, ki mu je lahko pridruže­na tudi denarna komponenta ali pa ne, odvisno od obsega paten­tnega portelja obeh partnerjev. Z dogovorom o navzkrižnem licen­ciranju (cross-licensing) se lastni­ka patentov dogovorita, da lahko uporabljata izume drug druge­ga. Taki sporazumi so med teh­nološkimi velikani zelo pogosti. Nekatera podjetja pa ne poc­no nicesar, razen da imajo v lasti patente. Lahko so povsem legiti­mni holdingi ali konzorciji, ki ži­vijo od licenciranja intelektualne lastnine. Ce pa jih zlorabljajo le za (za lase privlecene) tožbe, se imenujejo patentni škrati ali troli (patent troll) in v resnici niso no­vost, le cedalje pogostejši so. Eli Whitney, ki je leta 1793 izumil stroj za odstranjevanje bomba­žnih semen od vlaken in za 50-krat povišal produktivnost ame­riških sužnjev, ni bil poslovno uspešen in njegovo podjetje je kmalu bankrotiralo. Tako je Whi­tney namesto izdelovanja bom­baža naslednja leta preživel v to­žarjenju drugih pridelovalcev, zato ga lahko štejemo za enega prvih patentih škratov. Podoben primer je tudi George B. Selden, ki je »izumil« »cestni motor«, za­vlaceval s podelitvijo patenta 16 let (do leta 1895) in potem izsi­ljeval prve izdelovalce avtomobi­lov. Uprl se mu je Henry Ford in na sodišcu tudi zmagal. Patentnih škratov tudi danes ne manjka, le da jih imenujemo NPE (non-practising entity). Ne­gativen prizvok imajo zato, ker niso nikoli poskušali niti ustvari­ti izdelka, za katerega imajo pa­tent, ali ga licencirati, temvec ži­vijo le od tožb. Pravzaprav je nji­hov cilj prave izdelovalce pre­strašiti in si v poravnavi pridobi­ti odškodnino ali licencnino, ker je to ceneje in manj negotovo od sodnih razpletov. Ker v ZDA vsa­ka stranka placa svoje pravne stroške in odgovor na patentno tožbo stane vsaj milijon dolar­jev, se manjša podjetja raje dogo­vorijo za cenejšo poravnavo, ce­tudi je zahtevek patentnega tro­la dvomljiv. Pri tem uporabljajo razlicne zvijace. Do lani je bila skoraj po­lovica patentnih tožb v ZDA vlo­žena v vzhodnem Teksasu zara­di naklonjene zakonodaje in so­dišca, potem pa je vrhovno sodi­šce odlocilo, da se tožbe vlagajo, kjer ima toženi sedež. Eden najbolj znanih paten­tnih škratov je podjetje Uniloc, ki je zaradi enega samega paten­ta (US 5,490,216) tožilo 75 pod­jetij. Gre za patent, ki je opisoval registracijo oziroma aktivacijo programske opreme kot sistem za zašcito pred piratstvom. So­dišce je Microsoftu leta 2009 pri­sodilo kar 388 milijonov dolarjev kazni zaradi zlorabe tega paten­ta, potem pa sta se z Unilocom poravnala. Unilocov poslovni model so postale tožbe. Šele leta 2016 je bil patent, ki je vmes že potekel, ob vnovicnem pregle­du razglašen za nicnega. Ima pa Uniloc še druge patente in dolgo zgodovino tožb. Drugi znamenit škrat je pod­jetje Eolas, ki si pripisuje izum prvega spletnega brskalnika z vticniki in ki je zaradi dveh pa­tentov (US 5,838,906A in US 7,599,985) tožilo vec deset pod­jetij, med njimi tudi Microsoft, Adobe, Apple, eBay. Šele leta 2012 sta bila patenta iz leta 1994 razveljavljena. Zato podjetja bodisi kupuje­jo patente v obrambne name­ne bodisi sodelujejo v konzorci­jih, kakršen je RPX (Rational Pa­tent eXchange). Tam se zbira­jo patenti, ki so potem licencira­ni podjetjem in rabijo kot zašcita. Patenti v standardih Nekaterim patentom se v ra­cunalništvu ni mogoce izogni­ti. Doloceni tehnicni standar­di so napisani tako, da jih ni mogoce implementirati brez uporabe s patentom zavarova­nih zamisli. To se obicajno zgo­di, ko neka tehnologija, ki jo je razvilo ali dopolnilo neko pod­jetje, postane tako razširjena, da si utre pot v standard. V ta­kih primerih se patenti obicaj­no licencirajo kot FRAND (fair, reasonable, and non-discrimina­tory). To pomeni, da uporabni­ki patenta lastniku placujejo li­cencnino, ki pa mora biti pošte­na, razumno visoka in dostopna vsem. FRAND je tudi v interesu lastnika patenta, saj si s tem za­gotovi, da bo njegov patent širo­ko rabljen in da bo dobival pri­hodke od licencnin. Ce bi vztra­jal pri ekskluzivni rabi patenta zase, je mogoce, da se tehnolo­gija ne bi nikoli razširila. Patent ne postane FRAND samo zato, ker je zajet v stan­dard. V resnici je pot obrnjena; ko telo za standardizacijo dolo­ca standard, sklene dogovor z la­stnikom patenta, da ga bo ponu­jal pod pogoji FRAND, in potem to tehnologijo vkljuci v standard. V nasprotnem primeru mora biti standard napisan brez te tehno­logije. To lahko predstavlja pro­blem pri neuradnih de facto stan­dardih, ki niso formalno standar­dizirani, a jih vsi uporabljajo. In kot vemo, teh v racunalništvu res ne manjka. V nekaterih primerih lastnik kljucnih patentov te brez­placno odstopi v rabo, a še vedno zahteva priglasitev in izdajo do­voljenja. Gre za RAND-Z (zero) ali RAND-RF (royalty-free). V izrednih primerih lahko so­dišce odredi prisilno licencira­nje (compulsory license), a se to v praksi v ZDA zgodi le, ce zve­zna vlada ali njeni obrambni po­godbeniki kršijo kakšne paten­te in lastnik patentov vloži tož­bo. V takih primerih obrambno ministrstvo prevzame stroške pravdanja, sodišce pa navadno odredi prisilno odplacno licen­ciranje. V praksi so taki primeri zelo redki. Leta 2001 so na pri­mer ZDA od Bayerja zahtevale znižanje licencnin za antibiotik ciprofloksacin (proti antraksu) in zagrozile s prisilnim licencira­njem. Sklep Tehnologija je prehitela pravo in patenti so se v preteklosti zlo­rabljali za namene, ki nimajo vec zveze z njihovo osnovno funkci­jo. Hiter napredek tehnologije, modernemu razvoju neprilagoje­na pravila o patentabilnosti, ne­razumevanje in velikanski prora­cuni multinacionalk so pripomo­gli k trenutnemu stanju, ko na podrocju patentov zlasti v ZDA vlada zmeda. Ker je pri izdela­vi moderne elektronske naprave nemogoce vedeti, katere patente vse potencialno krši, podjetja vi­dijo obrambo v kopicenju lastnih patentov, s katerimi potem izsi­lijo licenciranje. In krog je skle­njen. Vecina patentov sedi na po­licah in se z njimi ne dogaja nic, manjši del se znajde v licencnih dogovorih, redki pa v milijonskih tožbah. K sreci ni vse crno. Višine od­kupnih cen patentov so dosega­le vrhunec pred 5–7 leti, ko je bilo tudi tožb najvec. V zadnjem casu se stanje umirja, saj se skle­pajo dogovori o navzkrižnem li­cenciranju, cedalje vec pa je tudi podjetij in konzorcijev, ki patente nabirajo zgolj iz obrambnih na­menov, in sicer omogocajo nji­hovo rabo. Lani je bilo vloženih najmanj patentnih tožb po letu 2011. Podjetja seveda niso nena­doma prišla k pameti ali postala altruisticna. Izracunala so, da je premirje cenejše.. Milijardni patenti N Skorajda ne mine teden, ko ne bi brali o dogajanju na ameriških sodišcih, kjer se svetovni tehnološki velikani pravdajo zaradi kršitev patentov. Najveckrat se primeri koncajo s poravnavami, doživeli pa smo že milijardne razsodbe in desetletje trajajoce jare kace pritožb in razveljavitev. Matej Huš s Od nabiralcev smo v 12.000 letih napredovali do tocke, ko v EU manj kot 5 odstotkov, na svetu pa manj kot cetrtina ljudi prideluje hrano, pa nismo lacni. . Mreža tožb in nasprotnih tožb zaradi kršitev patentov v pametnih telefonih na vrhuncu patentne norije leta 2012. Slika: PCMag oleg programskih patentov so med najbolj kontroverznimi še farmacevtski in biološki patenti. Težko je trditi, da je kdo izu­mil kakšno molekulo, a po drugi strani je razvoj zdravil, ki vse­buje izdelavo in preizkušanje velikega števila molekul in klinicne teste, dolgotrajen in zelo drag postopek, ki se lahko konca tudi s spojino, ki je še ni bilo (vseh možnih molekul je vec kot atomov v vesolju). Nasproti si stojita tudi interes skupnosti po dostopnosti zdravil in interes farma­cevtskega podjetja po povrnitvi stroškov razvoja. Zaradi tega na primer na Norveškem do leta 1992 niso podeljevali patentov za zdravila, v ne­katerih deželah v razvoju jih še danes ne. WIPO dovoljuje patentiranje aktivnih ucinkovin, novih podrocij upo­rabe zdravil, obliko (tablete, sirup, kapljice, kapsule) in nov proizvo­dni proces. Vcasih smo v Sloveniji poznali le procesni postopek, torej so podjetja lahko proizvajala patentirana zdravila, ce so le našla drug (dražji, drugacen …) postopek proizvodnje. Od leta 1993 imamo tudi produktni patent in formulacijski patent. Še spornejše podrocje je patentiranje genov. Samih genov ni mogoce patentirati, lahko pa ponekod patentirajo gensko spremenjene organiz­me (GSO). Ker gre za hrano, ki je velik del sveta rešila pred lakoto, je to izjemno kocljivo podrocje, kjer enotne ureditve še ni in je ni pricakova­ti. V ZDA od znamenitega primera leta 1980 Diamond proti Chakrabar­ty velja, da lahko patentiramo žive organizme, ki so bistveno drugacni od divjega tipa (naravnih). To pa so ravno GSO, zlasti bakterije in rastli­ne. Ravno v teh letih pa se iztekajo patenti prvih GSO, ki jih je Monsan­to razvil konec 90. let. PATENTIRANJA Lahko patentiramo molekulo? P . Ena izmed ilustracij v Applovem patentu za delo s telefonom prek zaslona, obcutljivega za dotik (US7469381B2). Kaj je patent Patent pravni ali fizicni osebi za obdobje 20 let prinaša izkljucne pravi­ce za izum, ce izumitelj placuje vzdrževanje. Patentirati ga je mogoce le, ce je nov, inventiven in industrijsko uporaben. To pomeni, da pred vloži­tvijo patentne prijave rešitev ni bila dosežena s stanjem tehnike ali pa­tentirana (novost), da za strokovnjaka na podrocju izum ne izhaja oci­tno iz trenutnega stanja tehnike (inventivnost) in da se lahko proizvede ali uporabi v neki gospodarski panogi (uporabljivost). V Evropi ni mogoce patentirati: odkritij, znanstvenih teorij, matematic­nih metod in pravil, nacrtov, metod in postopkov za duhovno aktivnost, kirurškega ali diagnosticnega postopka na živem telesu in izumov, ki so v nasprotju z javnim redom ali moralo. Zato programskih patentov (software patents), kot jih poznajo ZDA, v Evropi ni. Leta 2004 je v Evropskem parlamentu potekala resna razpra­va o tem, a je na koncu svet ministrov presodil, da EU programskih pa­tentov ne potrebuje. Programi so varovani drugace, zlasti z avtorsko za­šcito, izdelki z modelom in blagovno znamko, algoritmi in koncepti pa ne morejo biti. Navsezadnje tudi Pitagorovega izreka ali šifriranja RSA ni mogoce zašcititi. . Število vloženih tožb zaradi kršitev patentov v ZDA je lani zdrknilo na najnižjo raven od leta 2011. Podatki: IPWatchdog.com/Steve Brachmann. . Število podeljenih patentov se povecuje iz leta v leto. V ZDA ima patentni urad še pol milijona nerešenih prijav. s Registrirani modeli so opisovali okrasno oblikovanje elektronske naprave (zaobljen štirikotnik kot obliko pametnega telefona in tablice) ter uporabniški vmesnik z ikonami. Ne sliši se prevec inovativno, a ti patenti in modeli so bili v ZDA podeljeni. . Lucy Koh je razsojala v milijardnem primeru Apple proti Samsungu. Slika: Reuters . Zaradi zdaj že razveljavljenega patenta za aktivacijo programske opreme je patentni škrat Uniloc tožil 75 podjetij. eprav za zašcito zamisli naj­prej pomislimo na patente, ti niti niso vedno edina niti najprimernejša oblika varovanja pra­vic intelektualne lastnine. V Sloveni­ji in Evropi so poleg patentov v velja­vi še naslednji nacini. Sporazum o nerazkrivanju (NDA) je najpogostejša oblika var­stva zaupnih podatkov. Z njo se zašci­timo, da podpisnik ne bo razkrival po­datkov o naši zamisli, ki niso splošno znani in jih lahko izve le od nas. Ve­ljajo le, ce jih podpišeta obe strani in podatki še niso splošno znani. Upo­rabljajo se v vseh oblikah poslovanja, kadar moramo svojo zamisel razkriti drugemu partnerju (npr. pri odlocanju ali sodelovanju), želimo pa prepreciti njeno nadaljnje razkrivanje. Strokovno znanje (know-how) so nedokumentirani podatki, ki so znani le izvajalcem in so v tem po­gledu podobni poslovni skrivnosti. Znanja kot takega ni mogoce vklju­citi v licencne sporazume ali zavaro­vati, krajo pa je zelo težko dokazova­ti. Ce patent prijavimo brez bistvenih podatkov, za katere nepravilno me­nimo, da so zgolj strokovno znanje, ga lahko patentni urad razveljavi za­radi splošnosti. Avtorske pravice (copyright) varujejo intelektualne stvaritve s podrocja književnosti, znanosti ali umetnosti. Avtorska pravica šci­ti pred nedovoljenim kopiranjem ali prirejanjem njenih opisov tudi idejo, ne zagotavlja pa varstva pred dru­go osebo, ki neodvisno dobi enako zamisel. Z avtorsko pravico zato ni mogoce zašcititi same ideje, nacela ali odkritja, le njeno izvedbo. Avtor­ska pravica v Evropi nastane samo­dejno in je brezplacna. V Sloveniji locimo materialno avtorsko pravico, ki varuje premoženjska upravicenja in je prenosljiva, ter moralno pravi­co, ki vedno ostane avtorju in varuje duhovne in osebne vezi do dela. Av­torska pravica varuje tudi racunal­niško kodo. Pravica iz neregistriranega modela (trade dress) varuje zuna­nji videz izdelka, torej obliko, vzo­rec, teksturo in ornamente. Omeje­na je le na tiste lastnosti modela, ki so nove, individualne in so plod obli­kovalskega navdiha. Pravica nasta­ne samostojno in je brezplacna. Ne varuje pa kopiranih ali pogostih vi­dezov ter tistih, ki so nujno doloce­ni zaradi ujemanja z drugimi kompo­nentami. Zato prikljucek USB, varno­stni pas ali T-profil ne morejo biti va­rovani. Nasproten primer je oblika steklenice kokakole, kjer je oblikova­lec izkoristil svobodo in jo edinstve­no oblikoval. Pravica iz registriranega mo­dela (design patent) lahko traja do 25 let in jo pridobimo z uradno registra­cijo. Varuje iste lastnosti kakor neregi­strirani model, a olajša dokazovanje prednosti in varuje tudi pred izdelki, ki so le podobni registriranemu modelu, ne nujno cista kopija. Tako lahko zašci­timo tudi vzorec, okrasek ali logotip, ki se pojavlja na vec izdelkih. Blagovna znamka (trademark) je beseda, slogan, logotip ali kom­binacija znakov, ki izdelek ali dejav­nost edinstveno razlikujejo od dru­gih. Registrira se pri nacionalnem uradu za intelektualno lastnino, pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM) za EU ali pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastni­no (WIPO). Aktivna blagovna znam­ka nima omejenega roka trajanja in je v številnih primerih pomembnejša od patentov in modelov. OBLIKE VAROVANJA PRAVIC Niso samo patenti C Kako brati patent Tisti, ki prvikrat bere kakšen patent, bo gotovo razocaran. Patenti so napisani ravno dovolj gostobesedno, da pokrijejo cim širše podrocje, a obenem ravno dovolj splošno, da nekaterih kljucnih informacij za imple­mentacijo v njih ni. To je namenoma in predstavlja umetnost pisanja pa­tentov. Vsak patent sestavljajo naslov, ilustracije, povzetek (abstract), opis (description), zahtevki (claims), citati obstojecih patentov in prav­ne oznake. Vsebuje lahko še primere (examples), ozadje (background) in opis iznajdbe (summary of the invention). Ker so patenti nameno­ma razvleceni in splošni, se pri branju navadno omejimo na povzetek in zahtevke, ki so najpomembnejši del patenta. Opis, v nasprotju s pricako­vanji, ne vsebuje zelo uporabnih informacij. . Število tožb patentnih škratov v posameznem sodnem okrožju od leta 2005 do 2015. Kraj vložitve tožbe je bil vcasih odvisen od krajevne zakonodaje in naklonjenosti sodnika. Teksaško vzhodno okrožje je bilo glavni poligon za tožbe o programskih patentih. Slika: Cohen et al., Science (2016) POLNJENJE ELEKTRICNIH AVTOMOBILOV NOVE TEHNOLOGIJE NOVE TEHNOLOGIJE POLNJENJE ELEKTRICNIH AVTOMOBILOV O O september 2018 59 60 september 2018 Napolni me hitro den izmed povsem teh­nicnih ocitkov elektric­nim avtomobilom je hi­trost polnjenja. Rezervoar na­vadnega avtomobila v nekaj mi­nutah napolnimo s 50 litri ben­cina, pa se lahko peljemo nasle­dnjih 800 kilometrov. Specific­na energija bencina je okrog 46 MJ/kg, gostota pa okrog 0,75 kg/l. Z malo matematike to po­meni, da smo pretocili 1725 MJ energije – ali 480 kWh. Ce smo to storili v 120 sekundah, ustreza moci 14,4 MW. Za primerjavo: to je približno polovica najvecje na­zivne moci hidroelektrarne Dra­vograd. Ni elektricnega prikljucka za elektricne avtomobile, ki bi zmo­gel tolikšno moc. A k sreci le ni vse tako crno. Elektromotorji so ucinkovitejši od motorjev z no­tranjim zgorevanjem, zato ima­jo elektricni avtomobili manj­še akumulatorje in potrebuje­jo manj energije. Tesla 3 ima osnovno baterijo z zmogljivostjo 50 kWh, elektricni Volkswagen Golf 35,8 kWh, Renaultov Zoe 40 kWh itd. Ce se s stisnjenimi zobmi zadovoljimo tudi z 10-mi­nutnim polnjenjem, v zgornji pri­merjavi pridemo do okrog 300 kW. To pa so že dosegljive zah­teve. Doma in povsod dru­god, kjer uporabljajo klasicne gospodinjske vticnice, bo seve­da šlo bistveno pocasneje. Na »šuko« vticnici lahko z efektiv­nimi 230 V pri 16 A (to si lahko privošcimo, ce imamo prikljucno moc obicajnih 3 × 20 A) dobi­mo 3,6 kW, s cimer bi se 50 kWh akumulator polnil 14 ur. Vidimo torej, da je za hitre polnilnice, ki bi delovale po vzoru bencin­skih crpalk, to povsem neupo­rabno, zato so se razvili standar­di za hitro polnjenje. Trenutno jih je vec, a bi si želeli, da bi na koncu zmagal eden. Enotnost je v tem primeru celo nekoliko po­membnejša od absolutnega opti­muma. Saj veste, raje imamo ne­koliko slabši enoten standard kot bistveno boljšega, ki pa ga upo­rablja odstotek potrošnikov. Kot kaže, na koncu ne bomo ime­li enega standarda, bomo pa vsaj geografsko poeno­teni. In ker se z avto­mobilom redko pe­ljemo na drugo ce­lino, je to dovolj. Enosmerno ali izmenicno Akumulatorji so galvanski cleni, zato osnovna fizika pove, da jih polnimo z enosmernim to­kom. Z izmenicnim tokom aku­mulatorja nikakor ni možno na­polniti, je pa res, da ga lahko z usmernikom spremenimo v eno­smernega. Zato lahko na doma­ci (izmenicni) napeljavi polnimo mobilne telefone in prenosne ra­cunalnike, in tako tudi elektric­ne avtomobile. Ti imajo ustrezna vezja, ki poskrbijo za pretvorbo izmenicnega toka v enosmerne­ga. Temu pogovorno pravimo, da polnimo z izmenicnim (AC) tokom. Lahko pa se pretvorba zgodi že v polnilni postaji in te­daj polnimo z enosmernim (DC) tokom. Naceloma velja, da so polnilni­ce DC dražje, sami polnilci pa ve­cji. Prednost pa je, da omogocajo višje tokove in torej hitrejše pol­njenje. Pri AC je tokovna omeji­tev zmogljivost usmernika v vsa­kem avtomobilu, pri polnilnicah DC pa ustrezna infrastruktura v tleh. Pretvarjanje izmenicne­ga toka v enosmernega ne pote­ka brez izgub, to se pozna kot se­grevanje. Ce bi skušali v avtomo­bilu usmeriti 500 A izmenicne­ga toka (pri 230 V), bi ga pošte­no segrevali. Zato so hitre polnil­nice ob avtocestah navadno DC, domace polnilnice ali tiste pred podjetji pa AC. Tam avtomobi­li tako ali tako stojijo ure in ure. Hitra polnilnica DC stane okrog 30.000 evrov, srednje hitra pol­nilnica AC pa je približno deset­krat cenejša. Polnilni prikljucki se zato gle­de na moc delijo v tri razrede. Prvi razred (level 1) predstavlja pocasno polnjenje na domacih vticnicah do najvec 3,6 kW. Dru­gi razred (level 2) predstavlja srednje hitro polnjenje z izme­nicnim tokom (22 kW). Tretji ra­zred (level 3) so hitre polnilnice z enosmernim tokom, kjer so vo­zila napolnjena v pol ure. In prav standardi tega razreda se neneh­no razvijajo. Prikljucki Najpreprostejši in najcenejši, a tudi najpocasnejši nacin je torej gospodinjska (šuko) vticnica, ki ima nazivno moc 3,6 kW. To je uporabno le doma ali pred pod­jetjem, kjer bo avtomobil parki­ran vec ur, saj traja polnjenje vec kot osem ur. Dejanski prikljucek, ki se upo­rablja za priklop vozila na nape­tost, doloca tip. Zelo priljubljen je prikljucek tipa 2, ki ga po­znamo tudi po imenu Menne­kes (po nemškem podjetju) in ga je EU izbrala za uradni stan­dard. To ne pomeni, da je to edi­ni dovoljeni prikljucek, temvec da imajo vse polnilnice na voljo tudi tega. Prikljucek tipa 2 ima obli­ko splošcenega kroga (da ga ne moremo narobe obrniti) in se­dem prikljucnih kontaktov – na vozilu je moški prikljucek, pol­nilnica pa ima ženskega, ki je na­mešcen na kablu. Ima dva kon­trolna kontakta, ozemljitve­ni kontakt, nicelni kontakt in tri kontakte za tri faze, saj podpira tako enofazno kot trifazno pol­njenje. Po standardu IEC 62196-2:2011 je namenjen delovanju pri 480 V z enofaznim tokom 70 A ali s trifaznim tokom 63 A, kar omogoca moci do 33 ali 50 kW, pripravlja pa se specifikaci­ja z mocjo 350 kW. Razvit je bil torej za polnjenje z izmenicnim tokom, ga pa lahko uporabimo tudi z enosmernim tokom. Te­daj so kontakti za faze in nicelni vodnik namenjeni za enosmer­ni tok. Prek prikljucka tipa 2 lah­ko polnimo z AC ali DC srednje hitro, za zelo hitro polnjenje z DC pa ta ne zadostuje. Za to se uporablja kombinirani priklju­cek, ki ga poznamo pod imenom Combo2 (CCS ali Combined Charging System). V tem pri­meru je zgornji okrogli del pri­kljucka enak kot tip 2, le da upo­rablja le tri kontakte – dva kon­trolna in ozemljitvenega. Pod njimi pa sta še dva dodatna kon­takta, ki zmoreta prenesti visoke enosmerne tokove. Ce ima zgor­nji prikljucek vseh sedem kon­taktov, pa tak Combo2 omogoca polnjenje z enosmernim in izme­nicnim tokom hkrati. Tega razen Tesle ne uporablja nihce. Combo2 je najbolj razširjen standard, ki ga uporabljajo Evro­pa, Južna Amerika, Afrika, velik del Azije (razen Kitajske in Ja­ponske) in Avstralija. V Severni Ameriki se uporablja Combo1, ki je nadgradnja prikljucka tipa 1 (J-1772). Slednji ima pet kontak­tov (dva kontrolna, nicelnega, ozemljitvenega in faznega), v va­rianti Combo1 pa ima podobno kot Combo2 dodana dva za viso­ke enosmerne tokove. Mimogre­de, poznamo tudi prikljucek tipa 3, ki sta ga zagovarjali Italija in Francija in ima zašcitene kontak­te, ko ni v rabi, a ker tip 2 omo­goca prakticno enako zašcito za­radi same komunikacije med polnilnico in vozilom, se tip 3 ni­koli ni prijel. Na Japonskem pa so razvili CHAdeMO, ki je namenjen zgolj hitremu polnjenju z enosmer­nim tokom in ima fizicni priklju­cek tipa 4. Te prikljucke najdemo v glavnem na vozilih azijskih iz­delovalcev (Nissan, Mitsubishi, Kia), ustrezne polnilnice pa tudi pri nas. Pricakovati je, da bo v Evropi Combo2 scasoma v celo­ti izpodrinil CHAdeMO. Glavna prednost CHAdeMO je bila zgo­dnja razširjenost, saj je bilo ob nastanku Combo2 že veliko pol­nilnic in avtomobilov za CHAde­MO. Nove izvedenke tega siste­ma (CHAdeMO 2.0) naj bi zmo­gle tudi do 400 kW, a jih bomo videli le na Japonskem. Na Kitajskem pa medtem uporabljajo standarde Guobi­ao (GB), med katerimi je pripo­rocen GB/T. Ta v trenutni obliki omogoca polnjenje z 240 kW, a Kitajci že razvijajo njegovo nad­gradnjo Novi GB/T, ki bo zmo­gla osupljivih 900 kW (600 A pri 1500 V). Gre za prikljucek nove oblike, o katerem še ni znanega kaj dosti. Uporabljali ga bodo ki­tajski avtomobili in se drugod kot po Kitajskem najbrž ne bo razširil. Standard naj bi bil do­koncan najpozneje do leta 2020 in bo, ceprav ga v EU ni pricako­vati, vsaj posredno vplival tudi na naš trg, saj bo postavil letvico zelo visoko in konzorcij CharIN (Charging Interface Initiative) prisilil v izboljševanje Combo2. Komunikacija Pri polnjenju baterij je tre­ba poskrbeti, da porabnik in vir komunicirata. Ne želimo si na­mrec preobremeniti baterij niti jih prenapolniti. Zato po stan­dardu IEC 61851 razlikujemo šti­ri nacine polnjenja. Pri 1. nacinu polnjenja, ki se uporablja le z go­spodinjskimi šuko vticnicami, ni komunikacije. Nadzor v celoti iz­vaja BMS (battery management system) v vozilu, ki odklopi pol­no baterijo. Pri 2. nacinu še vedno ni ko­munikacije z vticnico, se pa uporablja ICCB (in cable con­trol box), ki je v bistvu nadzorna komponenta na kablu, torej med porabnikom (vozilom) in virom (vticnico). ICCB opravlja funkci­jo pametne vticnice in poskrbi za varnost. Pri 3. nacinu je polnjenje še vedno z izmenicnim tokom, po­teka pa komunikacija med vozi­lom in polnilno postajo. Polni­lec je v vozilu. Najnaprednejši je 4. nacin, kjer polnimo z eno­smernim tokom, zato je polnilec v polnilni postaji. Prek prikljucka Combo ali CHAdeMO vozilo tudi komunicira s polnilno postajo. Niso samo polnilnice Za konec se spomnimo, da te­žava niso samo polnilnice. Ce želimo množicno preiti na elek­tricna vozila, so zmogljive polnil­nice in standardi za hitro polnje­nje seveda nujni pogoj, ne pa za­dosten. Do najbolj obremenjenih polnilnic bo treba namrec pripe­ljati ustrezno infrastrukturo za konstantno polnjenje z mocmi, ki dosegajo proizvodnjo manjših hidroelektrarn. Tehnicno to ni velik problem, je pa investicija. Kaj pa skupna proizvodnja ele­ktricne energije? Predpostavi­mo, da je v Sloveniji okrog mi­lijon avtomobilov. Po podatkih Statisticnega urada so leta 2014 v povprecju prevozili 12.653 ki­lometrov (podatek za leto 2010 je prakticno enak, torej tudi leta 2018 ne bo drugace). Poraba ele­ktricnih vozil je okrog 15 kWh na 100 kilometrov. Vse skupaj zmnožimo, pa dobimo 2 TWh na leto, ce bi se vsi vozili na elektri­ko. Lani so naše elektrarne pro­izvedle 15 TWh elektricne ener­gije. Teoreticno bi torej šlo.. E Eden izmed pomembnih, a pogosto spregledanih sestavnih delov v mozaiku elektricnega avtomobila je polnilni standard. Ce želimo v akumulatorje v kratkem casu pretociti dovolj energije, da bomo prevozili nekaj sto kilometrov, mora biti prikljucek ustrezno oblikovan in standardiziran, kabli dovolj debeli, talna infrastruktura temu primerna itd. Na trgu je ta hip vec standardov, a k sreci kaže, da bo nazadnje vsaj na evropski celini prevladal en sam. Matej Huš . Prikljucek tipa 2 (Mennekes), ki ga najdemo na evropskem trgu. . CCS Combo2 temelji na prikljucku Mennekes, ki nima kontaktov za izmenicni tok, ima pa dodatna kontakta za visoke enosmerne tokove za hitro polnjenje (350 kW). . Prikljucek tipa 1 (J1772), ki ga najdemo na ameriškem trgu. Primerjava nacinov polnjenja in prikljuckov šuko tip 2 AC tip 2 DC CCS Combo2 CHAdeMO GB/T novi GB/T napetost 230 V 480 V 500 V 200–850 V 500 V 950 V 1500 V tok 10–16 A 70 A/63 A 140 A 125 A 125 A 250 A 600 A najvecja moc* 2–3,6 kW 33,6 kW / 50 kW 70 kW 100 kW 62,5 kW 238 kW 900 kW polnjenje enofazno izmenicno enofazno ali trifazno izmenicno enosmerno enosmerno enosmerno enosmerno enosmerno komunikacijski protokol nima PLC PLC PLC CAN CAN CAN trajanje cez noc nekaj ur nekaj ur manj kot ura nekaj ur pol ure nekaj minut *Navedene so najvišje moci. Vecine današnjih avtomobilov ni mogoce polniti hitreje kot s 50 kW in tudi polnilnice na slovenskih cestah polnijo z mocmi do 45 kW. Obenem pa izdelovalci razvijajo nove razlicice standardov s še višjimi mocmi. . Japonski prikljucek CHAdeMO najdemo na vozilih azijskih izdelovalcev. Kako polniti v Sloveniji Vse polnilnice v Sloveniji do 22 kW imajo prikljucek tipa 2, kjer mo­ramo obicajno uporabiti svoj kabel. Hitre polnilnice, navadno ob avto­cestah, imajo tudi prikljucka CCS in CHAdeMO. Nekatere postaje ima­jo tudi šuko vticnice. V zadnjem casu pa so odprli tudi nekaj polnilnic, ki podpirajo Teslov standard Supercharger – najdemo jih v Mariboru, Lju­bljani in Kozini. . Razširjenost razlicnih standardov za hitro polnjenje po svetu. Slika: CharIN. . Primerjava razlicnih sistemov polnjenja. Slika: CharIN . Kitajski GB/T se uporablja zgolj na Kitajskem. IZ TUJEGA TISKA PODATKI, NOVA VALUTA PODATKI, NOVA VALUTA IZ TUJEGA TISKA 2 2 62 september 2018 september 2018 63 Brzdanje podatkovnih baronov o je Mark Zuckerberg v zacetku leta stopil pred kongres, da bi pojasnil, kako je medtem razpušceno pod­jetje za analiziranje politicnih podatkov, Cambridge Analyti­ca, prišlo do podatkov morda kar 87 milijonov uporabnikov Facebooka, ne da bi ti to vedeli, kaj šele dovolili, mu je eno red­kih tehtnih vprašanj postavil Lin­dsey Graham, republikanski se­nator iz Južne Karoline. »Kdo je vaš najvecji tekmec?« je vprašal. Ko je Zuckerberg odgovoril, da se njihova ponudba na nekaterih podrocjih prekriva z Googlom, Applom, Amazonom in Micro­softom, se je Graham razburil. »Ce kupim Forda in ne delu­je dobro in mi ni všec, lahko ku­pim Chevroleta. Ce mi ni všec Facebook, ali je na voljo po­doben izdelek, s katerim bi ga lahko nadomestil?« je bil vztra­jen senator. Nekoliko pozneje se je vrnil k tej temi in vprašal, ali šefi Facebooka menijo, da je to družabno omrežje monopolist. »Meni se že ne zdi tako,« je od­govoril Zuckerberg. A mnogi menijo drugace. Pod­jetje je z vec kot dvema milijar­dama uporabnikov nedvomno kolos družabnega povezova­nja. Ob njem so tekmeci, kot sta Twitter in Snapchat, pravi palc­ki. Skupaj z Amazonom in Goo­glom, ki je v lasti maticne družbe Alphabet, obvladuje internetni svet. Apple in Microsoft se pogo­sto omenjata v isti sapi kot teh­nološki velikani, a je njuna po­nudba bolj raznolika in Micro­soft je pri programski opre­mi manj internetno usmerjen, Apple pa poudarja telefone in druge naprave. Pa še ena pomembna razlika je. Za Facebook, Google in Ama­zon so znacilni poslovni modeli, po katerih morajo zajeti velikan­ske kolicine podatkov o ljudeh, saj ti poganjajo njihove algorit­me, njihova moc pa izvira prav iz teh podatkov. Izstopajo že po sami velikosti svojih imperijev in tehnološki dovršenosti zbiranja podatkov. V preteklem desetletju so se omenjena tri podjetja razmero­ma nemoteno vzpenjala proti vrhu. Izobilje storitev, ki so po­gosto brezplacne, je pripomo­glo k njihovi široki priljubljeno­sti in preboju med najvec vredna podjetja na svetu. Sredi letošnje­ga leta je njihova tržna vrednost dosegala okoli dva bilijona do­larjev, kar ustreza bruto doma­cemu proizvodu Italije. Zdaj na obeh straneh Atlantskega oceana potekajo živahne razpra­ve o tem, kako se lotiti njihove prevlade. Déja` vu, toda z razlikami Zgodovina tehnologije je že doživela posamezne mocne družbe – spomnimo se IBM in njegove prevlade pri velikih ra­cunalnikih, in Microsofta, ne­spornega prvaka v obdobju osebnih racunalnikov. Tokrat je razlika v neverjetnem vplivu, ki ga imajo velika podjetja na šte­vilne vidike našega vsakdanjega življenja, in v zahtevnih vpraša­njih, ki se postavljajo ob tem. Afera s podjetjem Cambridge Analytica je zadnja v dolgi vrsti podatkovnih škandalov, ki pe­stijo Facebook. Leta 2009 so po­datki o uporabnikih postali jav­ni, ne da bi uporabniki to dovo­lili; nekaj let pozneje so Face­bookovi raziskovalci nameno­ma manipulirali z objavami v Viru novic, ki jih je videlo sko­raj 700.000 ljudi, da bi preveri­li, ali lahko vplivajo na razpolo­ženje uporabnikov brez njiho­ve vednosti. (Odgovor je pritr­dilen, kar je resno.) Tudi Goo­gle ni brez incidentov glede za­sebnosti in leta 2012 so ga ame­riški pristojni organi kaznovali, ker je preslepil privzete nastavi­tve v Applovem spletnem brskal­niku Safari, da je v racunalnike zasebnih uporabnikov skrivaj namešcal programsko opremo za sledenje oglasom. Morda se zdi, da gre le za po­samezne primere, a so del šir­še problematike. Tako kot naf­tni baroni z zacetka 20. stoletja so tudi podatkovni baroni odlo­ceni, da bodo iz vira, ki je osre­dnjega pomena za ekonomi­jo našega casa, iztisnili kar naj­vec. Cim vec podatkov pridobijo za podporo svojim algoritmom, ki poganjajo njihove programe za ciljno oglaševanje in priporo­canje izdelkov, tem bolje. Ker ni resnih tekmecev in strogih prav­nih omejitev o ravnanju z osebni­mi podatki (oziroma je to veljalo do nedavna, zdaj v Evropi velja Splošna uredba EU o varstvu po­datkov, znana po kratici GDPR), bodo v svoji težnji, da bi o svojih uporabnikih izvedeli vse, kar je mogoce izvedeti, še naprej krni­li zasebnost. Njihova nadvlada jim omogo­ca, da igrajo nevarno in pretira­no vlogo v naši politiki in kulturi. Spletni velikani pomagajo spod­kopavati zaupanje v demokraci­jo, ker podcenjujejo grožnjo ru­skih trolov, makedonskih farm za lažne novice in drugih virov propagande. Zuckerberg je spr­va omalovaževal trditve, da so dezinformacije, ki so krožile po Facebooku, vplivale na ameri­ške predsedniške volitve 2016, ceš da so »norost«. Zdaj pa sami pravijo, da bi od junija 2015 do avgusta 2017 vsebine v omrežju, ki jih je ustvarila ruska farma za trolanje, utegnilo videti kar 126 milijonov ljudi. Facebook in Google sta se­stavila nova orodja za odkriva­nje dezinformacij in preverjanje oglaševalcev, a še ni jasno, kako ucinkovita bodo. Strokovnjaki so že dokazali, da Facebookovi al­goritmi za priporocene vsebine podpirajo teme, ki samo še po­glabljajo predsodke ljudi, tudi pri novicah, ki ocitno niso lažne. To bi se morda dogajalo, tudi ce bi bila ponudba družbenih medi­jev bolj razdrobljena. Velkanski doseg platform, kot je Facebo­ok, je nedvomno še poglobil uci­nek: po podatkih iz študije razi­skovalnega središca Pew Rese­arch Center, ki je bila objavljena lani, 45 odstotkov odraslih Ame­ricanov vsaj deloma prebira no­vice na Facebooku. Nato je tu še precejšnja tržna moc, ki so si jo pridobili, kar je v nekaterih panogah povzroci­lo velike pretrese in zavrlo ino­vacije na podrocjih, na katerih prevladujejo. Facebook in Goo­gle imata danes dvopol in poba­šeta tri cetrtine zaslužka od digi­talnega oglaševanja v ZDA, nju­nih je 84 odstotkov globalne po­rabe za takšne oglase, ce ne upo­števamo Kitajske. Googlu pripa­de skoraj 80 odstotkov prihod­kov od oglaševanja po iskalnikih v ZDA in tudi v številnih drugih državah ima velikanski delež. Amazon na primer obsega 83 odstotkov prodaje elektronskih knjig v ZDA in skoraj 90 odstot­kov spletne prodaje slikovne­ga gradiva. Prevlada te družbe je pretresla medijsko in založni­ško panogo, tako da je med le­toma 2006 in 2016 oglaševalski priliv ameriških casnikov upa­del za skoraj dve tretjini in veliko tega denarja je koncalo v rokah Facebooka in Googla. Amazon je obenem postal tudi vpliven sple­tni vratar za številne druge obli­ke spletne prodaje, tako da je lani prek njega potekalo okoli 44 odstotkov vse elektronske trgovi­ne v ZDA. Njihove platforme podatkov­nim baronom omogocajo ne­pojmljiv nadzor nad tem, kaj vi­dimo, beremo in kupimo. Jo­nathan Taplin, castni direktor laboratorija Annenberg Innova­tion Lab na Univerzi Južna Ka­lifornija, v svoji knjigi o moci in­ternetnih velikanov Move Fast and Break Things trdi, da so se morali uporniški umetniki dol­go spopadati s finimi ljudmi, ki nadzorujejo distribucijo njiho­vih del. Toda vzpon družb, kot sta Facebook in Amazon, je pov­zrocil, da so vložki zdaj še ve­cji. »Zaradi koncentracije dobic­ka na podrocju ustvarjanja ume­tnosti in novic niso ranljivi le umetniki in novinarji; od moci majhne skupine … mecenov so odvisni tudi vsi tisti, ki bi radi zaslužili s svobodno izmenjavo zamisli in kulture,« je zapisal v knjigi. Podatkovni baroni radi pra­vijo, da so trditve o njihovi nad­vladi napihnjene. Zuckerberg je med pricanjem pred kongresom pripomnil, da povprecen Ame­rican uporablja osem razlicnih aplikacij za sporazumevanje in družabnih omrežij. Ni pa ome­nil, da ima Facebook v lasti veci­no priljubljenih, na primer Mes­senger in Instagram. Google trdi, da družbe, kot sta Amazon in Fa­cebook, tekmujejo z njim na po­drocju iskanja, saj ljudem poma­gajo iskati podatke, a so njegovi dejanski tekmeci pravi iskalniki, kot sta DuckDuckGo in Micro­softov Bing, ki pa imata razme­roma majhen tržni delež. Ama­zon lahko izpostavi to, da veliko družb ponuja storitve elektron­ske trgovine in da konkurira fi­zicnim trgovcem, a ni mogoce prezreti njegove prevlade na po­drocjih, kot je založništvo. Baronov zaradi njihove moci zagonska podjetja ne marajo iz­zivati, tvegani kapital pa tež­je podpre redke odpadnike, ki si to upajo. Albert Wenger, clan vodstvene ekipe podjetja Union Square Ventures, je na protitru­stovski konferenci povedal, da je danes med najpomembnejši­mi nalogami ustanoviteljev izo­gibanje »smrtno nevarnim ob­mocjem« internetnih velikanov. To so podrocja, na katerih lah­ko strejo slehernega tekmeca. In teh podrocij bo cedalje vec, saj se spletna podjetja podajajo v vse vec panog. Prelomne zamisli pa pogosteje izvirajo iz zagonskih podjetij, ne iz velikih družb, zato bi lahko ostali brez pomembnih inovacij. Posebni ucinki Ne bi se smelo tako zasuka­ti. Z zniževanjem ovir za vstop na trg in lažjo menjavo ponu­dnikov, ki jo porabniki opravijo z nekaj kliki z miško, se je v za­cetnem obdobju interneta zdelo, da bo jati uporniških zagonskih podjetij to pomagalo premaga­ti digitalne imperije. Zakaj se to ni zgodilo? Delen odgovor ponuja ena iz­med priljubljenih in udarnih be­sednih zvez v Silicijevi dolini: omrežni ucinki. Veliko interne­tnih izdelkov in storitev prido­biva vrednost, ko jih uporablja vec ljudi. Kupci derejo k Ama­zonu, ker vedo, da je tam veliko prodajalcev in s tem veliko izbi­re; ljudje se pridružijo Faceboo­ku, ker so na njem njihovi prija­telji. Ameriški internetni velika­ni so še posebej spretni pri izko­rišcanju tega ucinka, enako velja za kitajska podjetja, kot sta Ali­baba in Tencent, ki podobno pre­vladujeta na domacem trgu. Facebook, Google in Ama­zon zaradi omrežnih ucinkov prestrezajo morja podatkov, ki jih uporabljajo za nenehno iz­boljševanje svojih izdelkov in storitev. S tem si spet pridobi­jo še vec uporabnikov, to pa po­tem pomeni še vec podatkov in tako naprej. Ce pri drugih pod­jetjih kaže, da bi jim lahko uspe­lo na trgu, na katerem vladajo podatkovni baroni, ti pogosto nepricakovano napadejo in ku­pijo konkurenco, saj imajo na voljo drage delnice ali velikan­ske gotovinske rezerve. Facebo­ok je kupil Instagram in WhatsA­pp, Amazon je izbral Zappos in Quidsi, hitro rastoci spletni pro­dajalni, Google pa je bogatejši za Waze, ki je bil na dobri poti, da postane resen tekmec Google Maps. Vcasih porabniki teh po­slov niti ne opazijo. Ko je izbruh­nil škandal zaradi Cambridge Analytice, so nekateri uporabni­ki Facebooka objavili, da se bodo iz protesta preselili na Insta­gram. Ocitno jim ni bilo jasno, da je tudi ta v lasti Facebooka. Podatkovni baroni so tako agresivni zato, ker se še predo­bro zavedajo, da tekmeci omre­žne ucinke lahko izkoristijo v svojo korist in jih uporabijo za ogrozitev njihovega monopola, ki temelji na podatkih. Zakaj protitrustovski organi niso preprecili takih poslov in za­šcitili zdrave konkurence? Veci­noma je razlog sprememba ame­riške protitrustovske filozofije v 80. letih, ki so jo navdihnili ne­oklasicni ekonomisti in pravni strokovnjaki s chicaške univerze. Pred tem zasukom so bili proti­trustovski nadzorniki sumnica­vi do vseh poslov, s katerimi bi se utegnil okrepiti že tako prevla­dujoci položaj neke družbe. Po­zneje pa so postali strpnejši do takih navez, ce se cene za porab­nike niso zvišale. To je bilo inter­netnim podjetjem cisto lepo in prav, saj je vecina njihovih stori­tev tako ali tako brezplacna. Kri­tiki opozarjajo, da so bili nad­zorniki premalo natancni. »Ce spletno podjetje izdelke ponuja brezplacno, to še ne pomeni, da mu je treba prižgati zeleno luc,« je preprican Jonathan Kanter, pravnik v pisarni Paula Weissa, ki se ukvarja s protitrustovskimi zadevami. Bodi hiter, tudi ce ga kdaj polomiš Drugi razlog, zakaj so protitru­stovski uradniki prešibki ob moci internetnih velikanov, pa je, da se preprosto niso zavedali, kako omrežni ucinki lahko še pospeši­jo tržno prevlado. No, vsaj evrop­ski pazniki so bili strožji do anti­konkurencnega vedenja. Lani je protitrustovski organ Evropske unije kaznoval Google z 2,4 mili­jarde evrov, ker je v rezultatih is­kanja nepošteno dajal prednost svoji storitvi za primerjanje cen in s tem zmanjševal promet tekme­cem. (Google trdi, da ni storil nic napacnega, in se je na kazen pri­tožil.) EU je preiskala tudi trditve tekmecev, da Google svoj mobil­ni operacijski sistem Android in oglaševalsko storitev AdSense iz­rablja za zahrbtno zatiranje tek­mecev, in potrdila njegovo kriv­do. Tokrat mu je naložila pet mi­lijard evrov kazni. Tudi na to se bo Google pritožil. V Združenih državah Ameri­ke so velike spletne družbe do­segle velik lobisticni vpliv in ime­le tesne vezi z Obamovo admini­stracijo, zato jim je bilo morda lažje. Toda njihovi odnosi z ad­ministracijo bi se utegnili spre­meniti: Steven Mnuchin, ame­riški financni minister, je pravo­sodno ministrstvo pozval, naj preuci tržno moc velikih tehno­loških podjetij, Joseph Simons, novi predsednik zvezne komisi­je za trgovino, ki ima tudi pro­titrustovska pooblastila, pa je med zaslišanjem v senatu pred potrditvijo na položaj izjavil, da bo skrbno opazoval velike in vplivne družbe v Silicijevi dolini. »Sem velik optimist in do konca leta se bomo lotili vecje preiska­ve ali dveh,« je napovedal Luther Lowe, vodja javne politike pri Ye­lpu, storitvi, ki zbira lokalne oce­ne restavracij in delavnic. Yelp se je zapletel v dolgotrajno besedno vojno z Googlom, za katerega trdi, da v rezultatih iskanja nepo­šteno daje prednost svojim oce­nam. Google obtožbe zavraca. Ce ima Lowe prav, bi velika in­ternetna podjetja utegnila vec casa preživeti po ameriških sodi­šcih. A ker imajo dovolj premo­ženja, denarna kazen za prestop­ke ne bo omejila njihove moci. Ena od korenitejših rešitev bi bila, da bi jih razdelili, tako kot je država na zacetku prejšnjega stoletja odredila razkosanje mo­nopola Standard Oil. Nekatere napredne skupine zagovornikov v ZDA so sprožile spletne kampa­nje z gesli, kot je »Facebook ima prevelik vpliv na naše življenje in demokracijo. Cas je, da si ta vpliv vzamemo nazaj!«, zvezno komi­sijo za trgovino pa so pozvale, naj družabno omrežje prisili k prodaji Instagrama, WhatsAppa in Messengerja in tako spodbudi zdravo tekmovalnost. Facebook ni edina družba, ki jo imajo na muhi. Lina Khan, raziskovalka na institutu Open Markets, ene od organizacij, ki stojijo za kampanjo, je v svojem strokovnem clanku med drugim napisala, da bi morali zaradi pre­velike nadvlade Amazona v ele­ktronski trgovini sprejeti doda­tne zakone, Amazon pa prisiliti, naj izbere, ali bo prodajal izdelke ali upravljal digitalno platformo, prek katere bodo on in drugi tr­govci dosegli kupce. Ce se bo od­locil za platformo, bi moral med drugim prodati ameriško verigo supermarketov Whole Foods, ki jo je kupil lani. Zakonska utemeljitev za raz­delitev družb je zahtevna, saj in­ternetni velikani ne sovpadajo s stereotipnimi predstavami o uni­cujocem monopolistu, ki zvišuje cene in zmanjšuje naložbe. S tr­gom manipulirajo drugace in na prvi pogled bolj nedolžno. Tak vpliv so si pridobili, ker so razvi­li izdelke in storitve, ki jih mnogi med nami radi uporabljamo. Nji­hova velikanska moc pa je posle­dica zbiranja podatkov o naših spletnih dejavnostih. Kakorkoli že, grožnja z delitvi­jo družb bi lahko koristila. v 90. letih je pravosodno ministrstvo skušalo prisiliti Microsoft, da bi svojega spletnega brskalnika In­ternet Explorer ne vezal na svoj prevladujoci operacijski sistem Okna, saj naj bi bil brskalnik zato v nepošteni prednosti pred Net­scapom. Pristojnim nazadnje res ni uspelo razdeliti Microsofta, a je družba zaradi te bitke posta­la previdnejša pri zlorabi svojega vpliva na onemogocanje majh­nih podjetij na porajajocih se tr­gih, kot je spletno iskanje – za­radi tega, na primer, je lahko za­cvetel Google. Premagovanje podatkovnega brezna Kako torej obrzdati moc po­datkovnih baronov? Ne smemo samo cakati, ali bodo pravne bit­ke pripomogle k vecji zdravi tek­movalnosti ali ne, temvec mora­mo poiskati metode za podporo tekmecem. To pomeni premaga­ti globoko brezno med kolicina­mi podatkov, ki jih hranijo sple­tni velikani, in drugimi podje­tji. Tu bi lahko bili v pomoc pri­merni zakoni; po novih evrop­skih predpisih o zasebnosti po­datkov morajo podjetja podatke o ljudeh hraniti v strojno berlji­vi obliki in omogociti, da se hitro prenesejo v druga podjetja, ce to želijo. Ta predpis o »prenosnosti« podatkov omogoca zagonskim podjetjem, da hitreje pridejo do veliko podatkov. Ce bodo katerega od baronov spoznali za krivega oviranja kon­kurence, bi dogovor moral za­jemati tudi zahtevo, da mora­jo del podatkov deliti s tekmeci. Google, na primer, bi lahko pri­silili, da bi predal nekaj podat­kov iz iskalnikov drugim podje­tjem, ki razvijajo iskalnike, da bi se ti lahko ucili; Facebook pa bi moral deliti nekaj svojih podat­kov o spletnih razmerjih med ljudmi, ki jih zajema v svoj tako imenovani »družbeni graf«, she­mo mreže stikov. Treba bi bilo si­cer skrbno razviti najboljši nacin za to, da bi hkrati zašcitili tudi zasebnost ljudi, a take metode bi bile ucinkovitejše od visokih kazni, ki si jih internetne druž­be tako ali tako zlahka privošci­jo placati. Marsikdo meni, da bi morali razmišljati veliko pogumneje in ne le o velikih internetnih druž­bah. Viktor Mayer-Schönberger, profesor z oxfordske univerze, predlaga »progresivni odlok o deljenju podatkov«, kot je to po­imenoval sam, in bi veljal za vsa podjetja. Podjetje, ki bi pridobi­lo dolocen tržni delež (na primer desetodstotnega), bi moralo ne­kaj podatkov deliti z drugimi so­rodnimi podjetji, ki bi prosila za­nje. Podatke bi izbirali nakljucno in jih posredovali brez osebnih identifikatorjev. Na prvi pogled zamisel ni neumna. Cim bolj bi se podjetje približalo prevladi na trgu, tem vec podatkov bi mora­lo deliti, tekmeci pa bi mu laže konkurirali, ker bi lahko sestavili boljši izdelek. Predlog Mayer-Schönberge­ra bi bil verjetno težko uresni­cljiv, a je jasno, da bo vpliv inter­netnih velikanov mogoce omeji­ti le z inovativnimi pristopi. Nuj­na bo tudi ucinkovitejša politika o združitvah, ki ne bi bila ome­jena le na preizkus, ali bi se za­radi nacrtovanega nakupa cene zvišale, temvec bi zaobsegala tudi razmislek, kako bo vplivala na prihodnjo konkurenco. Imeti bomo morali možnost prepreci­ti ne le velike združitve, s kateri­mi bi se utrdila prevlada spletnih velikanov, temvec tudi manjše, ki bi prav tako lahko unicile tek­mece, morebitne bodoce izzival­ce. Carl Shapiro, protitrustovski strokovnjak s kalifornijske uni­verze v Berkeleyju, je povedal, da bi tako sicer dobili nekaj la­žnih pozitivnih rezultatov – blo­kirali bi tudi nakupe mladih pod­jetij, ki ne bi nikoli postali resna grožnja Googlu in Facebooku. A ta cena kljub vsemu morda ne bo previsoka, ce bi s tem spodbudili vecjo konkurencnost. Takšne odlocitve so zdaj, ko smo naredili še nekaj korakov naprej v obdobje umetne inteli­gence, samo še nujnejše. Umetna inteligenca se razvija in krepi ob pomoci velikanskih kolicin po­datkov. Orjaške podatkovne re­zerve v spletnih velikanih so to­rej precejšnja prednost pri uce­nju umetne inteligence, ki bo po­ganjala razlicne naprave in siste­me, od samovozecih avtomobi­lov do programske opreme, ki bo odlocala, ali vam bodo odobrili posojilo. Druga podjetja bi jih za­radi tega še težje dohitela. Znani vlagatelj v umetno in­teligenco, Kai-Fu Lee, je to izpo­stavil v clanku, ki je bil lani obja­vljen v New York Timesu: »Cim vec podatkov imate, tem bolj­ši je vaš izdelek; cim boljši je ta izdelek, tem vec podatkov lahko zberete; cim vec podatkov zbe­rete, tem vec dobrega kadra pri­vabite; in cim vec dobrega kadra privabite, tem boljši je vaš izde­lek.« Ni nakljucje, da so Facebo­ok, Google in Amazon odloce­ni zbrati kar najvec podatkov in si zagotoviti, da bo nekaj najve­cjih glav na podrocju umetne in­teligence delalo zanje. Strojni asistenti, ki jih bo po­ganjala umetna inteligenca in jih bo mogoce aktivirati z gla­som, bodo vse pogostejši sestav­ni del naših avtomobilov, sta­novanj, pisarn in telefonov. Od njih bomo v prihodnosti prica­kovali pravi odgovor na svoje vprašanje namesto kupa predlo­gov, s katerimi pogosto postre­žejo danes. Podjetja, katerih al­goritmi odlocajo, kakšni bodo ti odgovori, bodo imela še ve­cji vpliv na nas in globalno go­spodarstvo. In ker si Facebook, Google in Amazon seveda želijo ohraniti nadvlado, bodo kma­lu zaceli pobirati še vec podat­kov o nas. Zuckerberg se je med pri­canjem v kongresu strinjal, da bodo nujna nova pravila, po ka­terih bo moralo delovati njego­vo podjetje in konkurenca. »Zato mislim, da je internet vedno po­membnejši v življenju ljudi, in zato bo nujna široka razprava o tem, kakšna bi bila ustrezna za­konska ureditev, ne pa, ali jo po­trebujemo ali ne,« je povedal. Za postavljanje takih pravil bi se morali najprej osredotociti na vir vpliva internetnih velikanov in tveganje, ki ga prinaša. Cim prej bomo našli ucinkovit nacin ome­jevanja prevlade podjetij nad na­šimi podatki, tem bolje. Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency. Facebook, Amazon in Google se seveda upirajo poskusom, da bi omejili njihovo tržno moc. Toda zaradi naše splošne blaginje in zasebnosti si ne moremo privošciti, da bi bili v tem boju poraženi. Martin Giles, MIT Technology Review K . Amerika zaenkrat nima še nic podobnega evropski uredbi o ravnanju z osebnimi podatki, znano po kratici GDPR. s Amazon obsega 83 odstotkov prodaje elektronskih knjig v ZDA in skoraj 90 odstotkov spletne prodaje slikovnega gradiva. . Resda obstajajo tudi alternativni iskalniki, toda to še ne pomeni, da Google nima monopola. s Facebook, Google in Amazon zaradi omrežnih ucinkov prestrezajo morja podatkov, ki jih uporabljajo za nenehno izboljševanje svojih izdelkov in storitev. . EU je preiskala trditve tekmecev, da Google svoj mobilni operacijski sistem Android in oglaševalsko storitev AdSense izrablja za zahrbtno zatiranje tekmecev, in potrdila njegovo krivdo. . Mark na zaslišanju v kongresu NASVETI OKNA = 66 september 2018 september 2018 67 Kljuc USB z Windows 10 za na pot peracijski sistem Win­dows 10 se dokazuje s prilagodljivostjo – lah­ko mu mimogrede spremenimo videz in obnašanje in ga prila­godimo svojim potrebam. Vanj lahko namestimo najrazlicnej­še programe, ki so nam v pomoc pri opravljanju najrazlicnejših opravil. Težave nastanejo, ko ni­smo za domacim racunalnikom ali pa prenosnika oziroma tabli­ce nimamo s seboj – racunalnik prijatelja, znanca, šole, knjižni­ce ali nekoga tretjega pa ne pre­more naših programov in nasta­vitev. Imamo rešitev – lahko se odlocimo za uporabo program­ske opreme za nadzor na daljavo (kar tiste, vgrajene v operacijski sistem, ali pa namenske progra­me, kot so AnyDesk, ISL Online, TeamViewer in podobni). A to v praksi pomeni, da morata imeti tak program namešceni obe stra­ni in tudi racunalnik mora biti prižgan. Na voljo je še boljša reši­tev – izdelava prenosnega kljuc­ka USB, ki ga lahko vstavimo v katerikoli racunalnik in z njega poženemo »svoja okna« z lastni­mi nastavitvami in programi. Kaj potrebujemo? Windows 10 (pa tudi Win­dows 8, ce smo že pri tem) pre­more funkcijo, ki sliši na ime Windows To Go. In prav ta nam omogoca izdelavo »prenosne« razlicice operacijskega sistema, ki ga lahko poženemo neposre­dno s kljucka USB – preprosto ga vstavimo v drug racunalnik in v njem izberemo zagon operacij­skega sistema z našega kljucka USB – najverjetneje bomo zato morali ob vklopu racunalnika pritisniti ustrezno tipko (F8, F9, F10, F11 ali F12 so najpogostejša izbira za funkcijo »Boot Menu«, ki jo išcemo). Za namestitev bomo seveda potrebovali kljucek USB, a ne bo dober prav vsak. Cista name­stitev »desetke« prek Windows To Go namrec zahteva kljucek, ki ima vsaj 32 GB prostega pro­stora. Ce pa želimo nanj klonira­ti obstojeci sistem Windows 10 in namešcene programe, bomo zelo verjetno potrebovali še bi­stveno vec prostora – naša name­stitev je bila, denimo, težka 130 GB. Ker gre pri prenosnem kljuc­ku USB z operacijskim sistemom za »zasilno« rešitev, predlagamo, da nanj namestimo cist sistem in nato vanj rocno namestimo še ti­ste programe, ki jih potrebujemo za delo. Kakovost ali, bolje re­ceno, hitrost delovanja kljucka USB je nadvse pomembna, saj je od nje neposredno odvisna naša uporabniška izkušnja. Priporo­camo uporabo kljucka, ki pod­pira vmesnik USB 3.0 in je višjih zmogljivosti (npr. 64 ali 128 GB) ter omogoca visoke hitrosti pre­nosa podatkov – kupimo kar naj­hitrejšega, ki si ga lahko privošci­mo. Glede zmogljivosti imamo samo en nasvet – prostora naj bo dovolj, v idealnem primeru pa vsaj 20 odstotkov vec od obsega particije, ki jo selimo nanj. Potrebovali bomo še brezplac­ni program WinToUSB (www.ea­syuefi.com/wintousb/), ki nam bo mocno olajšal pripravo razlicice operacijskega sistema Windows To Go. Program so avtorji pred kratkim tako posodobili, da podpira tudi neposredno klo­niranje trenutno delujocega sistema in ima­mo na voljo še to možnost. Preden zacnemo … Ce operacijski sistem uporabljamo že dlje casa, se je v njem zelo verjetno »zaredilo« cel kup nesnage, ki je ne potrebujemo in je ni smiselno seliti na kljucek USB. Zato velja še pred izdelavo kljucka Windows To Go poskr­beti za digitalno cistilno akcijo, da bi kar naj­bolj olajšati trenuten okenski operacijski sis­tem. Za zacetek iz njega odnamestimo oziro­ma odstranimo vse programe, ki jih ne upo­rabljamo (vec). Pri tem si lahko pomagamo z odlicnim in zopet brezplacnim programck­om IObit Uninstaller (www.iobit.com/en/advan­ceduninstaller.php), ki nam natancno prikaže, koliko prostora lahko sprostimo z odstrani­tvijo posameznega programa. Priporocamo, da se zavestno odlocite za odstranitev vseh programov, ki jih že dlje casa niste uporabili. Zatem pocistimo še vse vsebine v Košu. Naslednji korak naj bo iskanje vseh vecjih datotek, npr. filmov, iger ali datotek ISO, in njihov premik na drugo particijo ali pogon. Naš cilj je – ce seveda želimo preseliti ope­racijski sistem na kljucek USB – kar najbolj olajšati sistemsko particijo. Pri tem si lahko pomagamo s programom CCleaner (www.ccleaner.com), ki lahko natancno preišce naš pogon/disk, poišce dvojnike in ocisti cel kup dodatne nesnage – pa tudi namešcene pro­grame zna odstraniti. Verjetno ste v preteklih mesecih prek sis­tema posodobitev namestili zadnjo razlicico Windows 10 April 2018 Update. Vse lepo in prav, a pred selitvijo na kljucek USB poskrbi­mo za odstranitev prejšnjih razlicic operacij­skega sistema, ki lahko mimogrede zasede­jo tudi 30 GB dragocenega prostora. To lah­ko storimo na dva nacina. Najprej na menu Start vtipkamo disk cleanup in nato desno kliknemo najdeno aplikacijo in izberemo možnost Zaženi kot skrbnik (Run as Admi­nistrator) ter odpremo istoimensko aplika­cijo. Zatem izberemo pogon, na katerega je namešcen operacijski sistem, in kliknemo gumb Pocisti sistemske datoteke (Clean up system files). Nato spet izberemo sistemsko particijo in izbiro potrdimo s pritiskom na gumb V redu (OK). Med možnostmi cišcenja se nam bo prikazal tudi vnos Pretekle name­stitve sistema Windows (Previous Windows installation(s)). Tako kot vnos namestitvene datoteke Zacasni Windows (Temporary Win­dows installation files) ga odkljukamo in iz­bor potrdimo z V redu (OK). Windows bo odstranil omenjene datoteke in sprostil vecjo kolicino prostora na disku. Isto dosežemo tudi tako, da na menuju Nastavitve (Settings) kliknemo Sistem (Sy­stem) in zatem še Hramba podatkov (Stora­ge) ter v razdelku na desni strani kliknemo možnost Ustvari prostor na disku (Free up space now) ter sledimo zgornjim korakom. Priprava pogona USB Kljucek USB, s katerega bomo poganja­li operacijski sistem, mora imeti namešce­no t. i. particijo MBR (Master Boot Record), ki bo racunalniku povedala, kje najti opera­cijski sistem in kako ga zagnati. Ustvarjanje particije MBR je najenostavnejše ob pomo­ci brezplacnega programa EaseUS Partition Master Free (www.easeus.com/partition-mana­ger/), ki ga namestimo in poženemo. V pro­gramu nato poišcemo svoj pogon USB, ga desno kliknemo in izberemo mo­žnost Convert GPT to MBR. S kli­kom na gumb Apply bo program opravil zadano nalogo. Zatem je cas za zagon progra­ma WinToUSB. Z menuja na levi strani izberemo možnost Physi­cal to USB in ime ter razlicico operacijskega sistema, ki ga že­limo preseliti na kljuc USB (ce imamo le enega, bo prikazana le ena možnost). Na desni stra­ni si lahko ogledamo vse para­metre trenutnega operacijske­ga sistema (razlicica, podat­ki o particiji itd.). Ce smo z vi­denim zadovoljni (beri: podat­ki se ujemajo – velikost operacij­skega sistema je manjša od pro­stega prostora na kljucku USB), kliknemo gumb Next in izbere­mo pogon, na katerega želimo skopirati operacijski sistem. Pro­gram bo želel od nas še, da izbe­remo sistemske in zagonske par­ticije s seznama. Slednja je tista manjša, izbiro pa zopet potrdi­mo s pritiskom na gumb Next. Program nas bo povprašal po iz­delavi slike WinPE. To potrdimo s klikom gumba Yes in pocaka­mo, da jo ustvari. V nadaljeva­nju potrdimo še strinjanje z ob­vestilom, da se zavedamo, da bo ta operacija zbrisala vse mo­rebitne podatke na vstavljenem kljucku USB. Po novem pritisku na gumb Yes se bo racunalnik znova zagnal in zacel postopek kloniranja operacijskega sistema na kljucek USB. Kloniranje operacijskega siste­ma je glede na obseg sistema in hitrost kljucka USB lahko zelo zamudno, zato ga velja opraviti zvecer (in pustiti racunalnik, da deluje cez noc). Program WinTo­USB bo po koncani nalogi racu­nalnik privzeto izkljucil. V našem primeru je izdelava kljucka USB s prenosno razlicico Windows 10 trajala kar štiri ure in pol. Želite samo gol sistem? Ce je naš operacijski sis­tem tudi po digitalni shujševal­ni kuri še vedno preobsežen, da bi ga lahko klonirali na kljucek USB, se lahko odlocimo za sve­žo namestitev operacijskega sis­tema na kljuc. V tem primeru prenesemo na racunalnik sli­ko (ISO) operacijskega sistema Windows 10, ki jo najdemo na povezavi www.microsoft.com/en­-gb/software-download/windows10, pri tem pa seveda pazimo, da se bo prenesena razlicica operacij­skega sistema ujemala z našo li­cenco (Professional, Home, 32-bit, 64-bit itd.). Na isti strani naj­demo tudi orodje Microsoft Me­dia Creation Tool, ga prenesemo in zaženemo. Med prikazanimi možnostmi izberemo Create in­stallation media for another PC, kliknemo Next in v nadaljevanju že lahko izberemo jezik, ki nam je najbliže. Zatem orodju poka­žemo, kam naj prenese datote­ko ISO. Ko se datoteka pretoci na disk, zaženemo program WinToUSB in na levi strani izberemo mo­žnost Image to USB, nato pa v razdelku Image File poišcemo preneseno datoteko ISO. Zatem izberemo še razlicico sistema Windows, ki ga želimo ustvari­ti na kljucku USB, pokažemo na kljucek in kliknemo gumb Next. Program nam bo ponudil vec možnosti formatiranja pogona USB, za kar najvecjo združljivost pa priporocamo izbor možnosti MBR for BIOS and UEFI. V nada­ljevanju le ponovimo preostale korake in si izdelamo svoj opera­cijski sistem Windows To Go.. Operacijski sistem Windows 10 je namešcen že v vsak tretji namizni racunalnik in je na dobri poti, da po priljubljenosti (in številu namestitev) prehiti zdaj že ostareli Windows 7. Kaj pa, ce bi lahko imeli operacijski sistem in priljubljene programe ter nastavitve vedno s seboj? Ker je to prakticno ali preprosto zato, ker je izvedljivo. Miran Varga O . IObit Uninstaller zna tudi »na silo« odstraniti aplikacije, za katere se je postopek odstranitve pokvaril. OKNA NASVETI = . Takole nam datoteke, ki se jih lahko brez slabe vesti znebimo, predstavi operacijski sistem Windows 10. < Pred selitvijo na kljucek USB poskrbimo za odstranitev prejšnjih razlicic operacijskega sistema (te lahko mimogrede zasedejo tudi 30 GB dragocenega prostora). . Ustvarjanje particije MBR je nujno, saj brez nje program WinToUSB ne bo mogel prepisati Oken na kljucek. . Datoteka ISO s sistemom Windows obsega praviloma velika vec gigabajtov, zato se v odvisnosti od hitrosti naše internetne povezave prenaša dalj casa. . Postopek kloniranja operacijskega sistema lahko traja vec ur, zato bodite potrpežljivi. APPLE NASVETI NASVETI APPLE = = september 2018 69 70 september 2018 peracijski sistem ma­cOS Mojave je bil med pisanjem clanka na vo­ljo zgolj v razlicici beta, zato smo se pred namešcanjem in testira­njem sistema morali Applu na­povedati kot preizkuševalec pro­gramske opreme. To je lahko vsakdo, ki se prijavi na jabolc­nem spletišcu Apple Beta Soft­ware Program. Vedeti je treba, da sistemi v fazi beta še zdalec niso tako zanesljivi kot njihove uradne razlicice, zato jih ni pri­porocljivo namešcati v racunal­nike, ki jih nujno potrebujemo za vsakdanje delo. Polni so pro­gramskih hrošcev, ki so krivi za zmrzovanje racunalnika in ne­delovanje aplikacij. Zato je pred posodabljanjem s preizkusno razlicico programske opreme priporocljivo izdelati varnostno kopijo sistema. Ko Maca prijavimo v program beta, preizkusno razlicico prene­semo iz trgovine Mac App Sto­re. Namestitev se ne razlikuje od prave, prav tako je priporoclji­vo namešcanje s povsem napol­njenim Macom, ki naj bo za vsak primer prikljucen tudi v elektric­no omrežje. Verjemite, da oži­vljati racunalnik, ki mu je zavda­la nasilno prekinjena namestitev operacijskega sistema, ni najbolj zabavno pocetje. Po daljšem pre­moru in novem zagonu racunal­nika nas na namizju pricaka pu­šcava Mojave. Poleg takoj vidne spremembe je še precej skritih iz­boljšav. Oglejmo si nekaj najza­nimivejših. Nocni (dinamicni) nacin Osrednja zvezda operacijske­ga sistema macOS Mojave je nocni nacin Dark Mode. Na delo v temi, prijazno za oci, se sistem prilagodi s popolno preobraz­bo uporabniškega vmesnika. In­verzija barv je poleg dela v temi uporabna pri obdelavi fotogra­fij in video posnetkov, saj omo­goca boljše razlikovanje barv in drugih podrobnosti. Poleg ope­racijskega sistema macOS Moja­ve omogocajo nocni nacin tudi vse aplikacije, ki so mu privze­to priložene. Apple je nocni na­cin Dark Mode odprl za tuje raz­vijalce, tako da bo v prihodnje te­mnih še veliko vec aplikacij kot ob izdaji sistema. Ce naša prilju­bljena aplikacija takega nacina delovanja ne podpira, velja na to cimprej opomniti razvijalca. Kako je nocni nacin Dark Mode videti v praksi, ugotovi­mo, ko v nastavitvah System Preferences/General/Appearan­ce namesto slicice Light izbere­mo Dark. Ker je sprememba hi­pna, brž ugotovimo, ali nam te­macnejši pristop zares ustreza. V nocnem nacinu se na namiz­ju spremeni vse, tudi ozadje de­lovne površine. Ce nas ob akti­vaciji nacina Dark Mode name­sto nocne pušcave Mojave pri­caka soncna pešcena površina, imamo bržkone vkljucen dina­micni nacin System Preferences/Desktop&Screen Saver/Desk­top/Mojave/Dynamic. Gre za za­nimiv nacin obvešcanja uporab­nika o delovnem casu, namiz­je se prilagaja skladno s tekom dneva. Ce se dan preveša v vecer, se ozadje na zaslonu racunalnika Mac zacne temniti, in nasprotno: ko zunaj vzhaja sonce, vrže žar­ke tudi na digitalne pešcine pu­šcave Mojave. Posodabljanje Sistemske nadgradnje so v ži­vljenju operacijskega sistema zelo pomemben dejavnik, saj poskrbijo za odpravo napak in krpanje razpok v varnosti, zato jih tudi uporabniki jabolcnih na­prav ne smejo spregledati oziro­ma zanemariti. V macOS Moja­ve je Apple posodabljanje ope­racijskega sistema poenostavil in nadgradnje preselil v nasta­vitve System Preferences/Soft­ware Update. Ko novo nastavi­tev priklicemo na zaslon, se naj­prej izvede osnovno preverjanje stanja, nato nam sistem ponudi morebitno nadgradnjo ali omo­goci samodejno posodabljanje sistema. Ob pomoci gumba Ad­vanced nam je omogocen dostop do podrobnejših nastavitev sa­modejnega posodabljanja, kjer se med drugim po želji odlocimo za samodejne prenose nadgra­denj, namešcanje brez posredo­vanja uporabnika in avtomatsko programsko osveževanje apli­kacij, namešcenih s tržnice Mac App Store. Naprednejše zajemanje zaslona Ceprav Apple trdi, da se ope­racijska sistema iOS in macOS nikoli ne bosta združila, ju z vsa­ko novo razlicico zbliža bolj kot kdaj prej. Najuporabnejše zmo­žnosti se selijo od enega k druge­mu pogosteje kot ekonomski mi­granti. Zajemanje zaslonske slike iz mobilnega operacijskega siste­ma iOS 11 je tako navdušilo upo­rabnike, da so razvijalci napre­dnejšo zmožnost namenili tudi naslednjemu sistemu macOS. Mojave pozna stare ukaze za za­jemanje zaslonske slike, Cmd + Shift + 3 v datoteko shrani ce­loten zaslon, Cmd + Shift + 4 zgolj del oznacenega zaslona, obenem pa naboru doda Cmd + Shift + 5, ki na namizje pri­klice vse opcije za zajem zaslon­ske slike. Med zmožnostmi v pla­vajocem pravokotniku ali akcij­skem traku na prenosnikih z vr­stico TouchBar sta zajem izbra­nega okna in snemanje dogaja­nja na zaslonu. Gumb Options nam nabor funkcij razširi s spre­minjanjem lokacije shranjevanja, zakasnjenim zajemanjem slike in vkljucevanjem mišjega kazalca. Ko sliko zaslona ob kliku ikone fotoaparata koncno zajamemo, nam plavajoce okno v desnem spodnjem kotu zaslona omogoci dostop do obogatenih zmožnosti izdelave zaslonskih slik na nacin Applovih mobilnih naprav. To pomeni, da so nam na voljo mo­žnosti naknadnega urejanja, od pisanja in risanja po sliki do ob­rezovanja, obracanja in spremi­njanja barv. Programcek, ki se prikaže nemudoma ob kliku za­jete slike, je oklešcena razlicica aplikacije Preview in bo za upo­rabnike, ki veckrat zajemajo za­slon, prava mana. Zadnje aplikacije sidrišca Dock Sidrišce Dock je v macOS Mo­jave pridobilo prikaz pred krat­kim uporabljenih aplikacij, ki je prirocen v primeru, ko nekaj dni zapored delamo z enim in istim programom, za katerega vemo, da ga v prihodnje ne bomo vec toliko uporabljali in ga zato ne želimo med clani osrednje vrsti­ce z ikonami. Seznam je privze­to aktiven in prikazan na desni strani sidrišca, od drugih ikon je locen s parom navpicnih crt. Na seznamu so vedno tri naza­dnje uporabljene aplikacije. Ce smo pred kratkim odprli pro­gram, do katerega nas vodi bli­žnjica v sidrišcu Dock, ga ne bo na seznamu. Ce nam ta funkcio­nalnost ni povšeci, jo izklopimo v nastavitvah System Preferences/Dock/Show recent applications in Dock. Urejanje namizja Namizje je v praksi veckrat do­movanje najrazlicnejših datotek in imenikov. Ni ga cez udobje, ki ga prinaša shranjevanje naj­razlicnejše vsebine na namizje, kjer so iskani elementi takoj na dosegu prstov. Težava nasta­ne, ko namizje scasoma tako na­smetimo, da se med navlako ne znajdemo vec. Na pomoc nam priskoci najnovejša zmožnost operacijskega sistema macOS Stacks. Gre za podoben pristop, kot ga poznamo s sidrišca Dock, kjer smo lahko že v preteklosti elemente razvršcali v kupe z iko­nami, ki so se razvili v pregleden seznam, ce smo jih kliknili z mi­ško. Te kupe na namizju uvede­mo, ce izberemo možnost Fin­der/View/Use Stacks. Sistem nam kupe privzeto razdeli po vrsti datotek. Grupiranje spre­menimo z nastavitvijo Finder/View/Group Stacks By. Poleg vr­ste nam je na voljo še porazdelje­nost po datumu spremembe, od­prtja ali stvaritve ter po oznakah Tags. Datoteko s kupa Stacks od­premo na vec nacinov, z miško kliknemo kup in s seznama izbe­remo želeno datoteko, ali pa se s kazalcem na kupu s premikom dveh prstov desno in levo po sle­dni plošcici (z enim po magicni miški Magic Mouse) sprehodimo po nagrmadeni vsebini. Hitre akcije raziskovalca Finder Raziskovalec Finder je zmo­gljivo orodje, ki nam olajša or­ganizacijo najrazlicnejših dato­tek na disku slehernega Maca. Navadno z njim poišcemo že­leno datoteko in jo odpremo v drugem programu. Veckrat si ob tem zaželimo, da bi bilo takega skakanja cim manj. Ko na primer brskamo po sveže prenesenih fo­tografijah s telefona, brž opazi­mo drobne napake, ki jih je z od­piranjem namenskega progra­ma zamudno odpravljati. Apple je naše prošnje uslišal z zmožno­stjo operacijskega sistema ma­cOS Mojave Quick Actions. Za to, da jih med brskanjem po raz­iskovalcu Finder lahko uporabi­mo, je treba najprej vkljuciti mo­žnost Finder/View/Show Previ­ew. V desnem stolpcu raziskoval­ca bodo poslej na dnu naštete ak­cije, ki jih po želji uporabimo na posameznem dokumentu, sliki ali drugi datoteki. Ko v raziskovalcu Finder br­skamo po fotografijah, nam hitre akcije Quick Actions omogocajo obracanje izbrane slike, ustvar­janje razlicice PDF izbranih dato­tek ali oznacevanje in spreminja­nje posameznega motiva (Mar­kup). Pri video posnetkih se med privzeto izbiro prikaže gumb Trim, s katerim lahko film skraj­šamo oziroma obrežemo. Podob­no se godi zvocnim posnetkom, dokumentom, datotekam PDF, vsakemu od njih se izbira Quick Actions posebej prilagodi. Pri­vzeti nabor zmožnosti hitrih ak­cij krojimo z gumbom More, ki nam omogoca dodajanje novih zmožnosti. Izbira je trenutno do­kaj skopa, a je Apple preprican, da se bo s splavitvijo sistema in podporo drugih razvijalcev hitro odebelila. Pogled z Galerije Raziskovalcu je dodan cetrti pogled na datoteke z diska, po­leg seznama, slicic in stolpcev nam je na voljo galerijski pogled Gallery View. Gre za prikaz ele­mentov na dnu brskalne povr­šine, ki na desni strani razkriva podrobnejše informacije trenu­tno izbrane datoteke. V primeru fotografije so tam na primer pri­kazani njeni metapodatki. Gale­rijski pogled vklopimo ob pomo­ci cetrte ikone v raziskovalcu Fin­der, ki je bila v preteklosti name­njena prikazu Cover Flow, ali z izbiro Finder/View/as Gallery. Dvanajsta pošta Emotikoni igrajo v svetu so­dobnega sporocanja pomembno vlogo, sporocilo SMS je brez njih pusto, dolgocasno in zastarelo, prav tako elektronska pošta, za katero mladi ne marajo. Apple se trudi skeptike prepricati, zato je dvanajsti razlicici odjemalca ele­ktronske pošte Mail dodal mo­žnost emotikonov na nacin mo­bilnega sistema iOS. Posame­znemu elektronskemu sporocilu jih dodamo tako, da v oknu New Message kliknemo gumb z emo­tikoni, ki je predzadnji v akcijski vrsti programa, umešcen med gumba za oblikovanje besedila in vstavljanje fotografij, na njem je narisan smejoc obraz. Odpre se nam nabor emotikonov, podo­ben tistemu z jabolcnih telefonov in tablic. S klikom izberemo žele­nega in ga vstavimo v sporocilo. Velikost mu spremenimo z nasta­vitvijo Format/Style/Bigger ali navezo tipk Cmd + znak plus. Dvanajsti brskalnik Med programi, ki so s poso­dobitvijo operacijskega siste­ma macOS doživeli (vsaj) manj­šo preobrazbo, je spletni brskal­nik Safari. Slednji med drugim pri delu z zavihki omogoca pri­kaz ikon posameznih spletnih strani (angl. favicon). Spletne ikone nam precej olajšajo iska­nje odprte spletne vsebine, saj nas številni aktivni zavihki hi­tro zmedejo. Ker faviconi privze­to niso omogoceni, jih vkopimo z nastavitvijo brskalnika Safari/Preferences/Tabs/Show website icons in tabs.. Med pušcavskim dnevom in nocjo Kalifornijska pušcava Mojave je posodila ime zadnjemu Applovemu operacijskemu sistemu, ki (še) podpira 32-bitne aplikacije. Sistem prinaša kup novosti in izboljšav, med njimi je zopet vodilno približevanje mobilnemu sistemu iOS v podobi programskih novincev Voice Memos, Home in drugih. Obenem ponuja napreden nocni nacin, tako da delo v temi precej manj škodi ocem. Boris Šavc O . Dinamicno ozadje se spreminja glede na cas dneva, v katerem uporabljamo racunalnik. Dobrodošli digitalni soncni vzhodi in zahodi! . Nocni nacin je najbolj izpostavljena in vidna izboljšava operacijskega sistema macOS Mojave. . Sistemske nadgradnje operacijskega sistema macOS Mojave so poenostavljene z lastnim vnosom v nastavitvah System Preferences. . Gosto naseljeno namizje v operacijskem sistemu macOS 10.14 uredimo z dinamicnimi kupi Stacks, ki so lahko urejeni po vrsti ali po razlicnih datumih pripadnih datotek. . Po vzoru mobilnih naprav z operacijskim sistemom iOS je macOS v novi preobleki deležen izboljšanega zajemanja zaslonskih slik z lažjim urejanjem zajetih podob. . Hitre akcije Quick Actions raziskovalca Finder so nam dostopne z nastavitvijo Show Preview. . Applov odjemalec elektronske pošte Mail je v novi inacici programa bogatejši za emotikone, kot jih poznamo s telefonov in tablic oziroma prek pošiljanja sporocil SMS. . Med številnimi odprtimi zavihki spletnega brskalnika Safari se po novem lažje znajdemo zaradi prikazanih ikon, ki pripadajo posameznim aktivnim spletnim stranem. NASVETI NAREDI SI SAM: RISALNIK NAREDI SI SAM: RISALNIK NASVETI = = 72 september 2018 september 2018 73 Naucimo racunalnik risati isalnik je v nasprotju z rastrskim tiskalnikom vektorska graficna na­prava, ki v vec korakih premi­ka pisalo po papirni risalni po­vršini. Izrisana slika je podob­na tisti, ki bi jo narisali rocno, in ni sestavljena iz drobnih pi­kic oziroma rastra kot pri iglic­nih in laserskih tiskalnikih. Po­dobno delujeta tudi racunalni­ško krmiljena rezkalnik in rezal­nik, le da imata mocnejšo kon­strukcijo in ustrezno obdeloval­no orodje namesto pisala (deni­mo nož za rezanje papirja, vrtal­nik, laser …). Zaradi sorazmerno pocasne­ga izrisa uporabljamo risalnike predvsem za izdelavo tehnicnih risb, rezkalnike in rezalnike pa za izdelavo sestavnih delov teh­nicnih ali umetniških izdelkov. Te naprave so tudi nadvse pouc­na igraca za vse, ki se navdušuje­jo nad robotiko. Koncept Konstrukcijsko je risalnik raz­meroma nezahtevna napra­va, ki jo lahko izdelamo celo iz stare enote CD ali DVD, v sple­tu pa najdemo tudi komplete za sestavljanje, za katere bomo od­šteli okoli 300 USD in vec. Iz­delamo ga lahko tudi ob pomo­ci gradnikov iz sistemov za se­stavljanje, kot so Fischertechinc, Makeblock in Lego Technic. Koordinatni risalnik sestavlja­ta pravokotno postavljeni koor­dinatni vodili na ravni podlagi, pri cemer je v pisalno glavo vpe­to pisalo, ki se dotakne površine s pomocjo elektromagnetnega pogona. Vecina risalnikov za sa­mogradnjo omogoca precej po­ljubno izbiro pisala z ne preve­likim premerom. Za pogon gla­ve risalnika skrbita dva elektro­motorja, ki glavo premikata po obeh koordinatnih oseh, in do­datni elektromotor ali rele, ki pi­salo pritisne k podlagi. Risalnik lahko izdelamo tudi tako, da se pisalna glava pomika samo levo in desno, medtem ko drugi elektromotor ob pomoci koles pomika papir naprej in na­zaj. A pri doma narejenem risal­niku se kaj hitro zatakne pri me­haniki za natancno pomikanje papirja, ceprav je zaradi boljše izrabe prostora tako izdelana ve­cina velikih serijskih risalnikov. Naslednja konstrukcijska možnost je elektromehanska roka z dvema zgloboma, za ka­tero prav tako potrebujemo dva elektromotorja in elektroma­gnetni pogon za pritikanje pisa­la k risalni površini. Ne potrebu­jemo pa jermenov za premikanje pisalne glave, temvec je slednja preprosto vpeta na konec risalne roke; podobno pisalo držimo lju­dje, a manj natancno od koordi­natnega risalnika. Podobno obli­kovanje si lahko omislimo tudi z dvema med seboj povezanima robotskima rokama s po enim zglobom in osrednjo sticno toc­ko, v katero vpnemo glavo s pi­salom; pri tem vsako roko krmi­li po en elektromotor. Pišemo lahko tudi s posebej prirejenim robotom, ki se vozi po risalni površini, in za pogon in usmerjanje uporablja servomo­torja, pisalo pa k površini prite­gne elektromagnet. A tako obli­kovanje omogoca le sorazmerno nizko natancnost risb, ki ni odvi­sna samo od natancnosti premi­kov servomotorjev, temvec tudi od morebitnih zdrsov pogonskih koles. Nekoliko bolj zapletena je tudi pretvorba vektorske grafike v premike robota. Omenimo še nekoliko futuri­sticno možnost izdelave risalni­ka na podlagi daljinsko upravlja­nega letecega trota, na katerega preprosto pritrdimo pisalo. Na­tancnost izrisa je pri tem pogoje­na z natancnostjo letenja in zmo­gljivostjo akumulatorskih bate­rij. Neko kitajsko podjetje je na šanghajski razstavi TCT Asia že predstavilo prototip trota 3D ti­skalnika Fly Elephant z natanc­nostjo 0,1 mm. Ker je pisalo veliko lažje od glave za brizganje materiala, bi lahko risali tudi s troti, ki zmore­jo dvigniti nekaj 10 gramov; a pri tem je pomembno, kako natanc­no lahko racunalniško usmerja­mo trota v prostoru in zmoglji­vost njegovih akumulatorskih baterij ter ustrezna programska oprema, ki vektorsko sliko pre­tvori v gibanje trota. Sestavni deli Pri natancnejši izvedbi risalni­ka so poleg elektronike in meha­tronike pomembni sestavni deli tudi: vzdolžno koordinatno vodi­lo, po katerem potuje koordina­tno vodilo z risalno glavo z vpe­tim pisalom. Ker sta pogonska motorja za glave risalnika nava­dno fiksno vpeta na vsako vodi­lo, potrebujemo še zobata jerme­na, s katerima premikamo eno od koordinatnih vodil in pisalno glavo. Mogoca je tudi izvedba ob pomoci zobatih gredi, po katerih se s pomocjo servomotorja pre­mika vozicek s pravokotno zo­bato gredjo, po kateri potuje vo­zicek s servomotorjem in pisal­no glavo. Namesto zobatih gre­di lahko uporabimo tudi palici z navojema, ki ju poganjata servo­motorja. Podoben sistem so že v osemdesetih letih preteklega sto­letja uporabili pri Fischertechni­cu, le da so za premikanje upora­bili sestavljene gredi s polžastim navojem. Za enostavnejšo izvedbo risal­nika na podlagi robotske roke ne potrebujemo vodil, a mora biti zglob robotske roke najprej do­volj mocan, da lahko nosi težo elektromotorja in drugega dela roke, na katerega je vpeta glava s pisalom. Enostavnejša je izved­ba podobnega risalnika z dvema rokama, ki se stikata na sredi­ni, kjer je vpeta tudi glava s pisa­lom. Toda za pravilno premika­nje pisala je treba kar precej ra­cunanja. Kot osnovo za gradnjo lahkih rok lahko upo­rabimo tudi štiri ravni­la, ki jih povežemo s tremi zglobi, pri cemer je na osrednji zglob pritrjena glava s pisalom. Zadnja konca ravnil sta vpeta na servomotorja ali koracna motor­ja, ki sta nekoliko razmaknjena in postavljena vzporedno z risal­no površino. Kot osnovo za robot-risalnik lahko uporabimo katero od že iz­delanih robotskih osnov z dvema neodvisnima pogonskima koleso­ma in tretjim pomožnim kolesom ali drsnikom, ki zagotavlja static­no stabilnost (npr. mBot). Doda­mo mu relejsko ali elektromotor­no krmiljeno glavo s pisalom. Sistemi za sestavljanje Omenjene vrste risalnikov lahko najhitreje izdelamo iz ele­mentov sistemov za sestavlja­nje (kot so: Makeblock, Lego Te­chnic in Fishertechnic), katerih glavna prednost je sestavljanje brez oblikovanja, rezanja, vrta­nja in površinskih obdelav se­stavnih delov. Morebitne napa­ke v oblikovanju lahko zato zelo hitro odpravimo in hkrati eno­stavno prototipiramo in preizku­šamo razlicne sklope ali ce­loten risalnik pri gradnji brez nacrta. Danes je najbolj priljubljen sistem za se­stavljanje Lego Technic, ki je prevzel primat Fishertechnicu. Toda sistem kovinskih elemen­tov Makeblock, ki je namenjen predvsem ljubiteljskim roboti­kom, je trdnejši in natancnejši. Fischertechnic Fischertechnicov risalnik smo lahko kot komplet za sestavljanje kupili že v osemdesetih letih pre­teklega stoletja in ga uporabljali s hišnimi racunalniki, kot sta bila Commodore 64 in ZX Spectrum. Danes lahko pri Fischertechnic kupimo komplet 3D tiskalnik z nekoliko splošnejšo konstrukci­jo, in ga lahko spremenimo tudi v risalnik. Risalnik iz osemdesetih let je konstrukcijsko sorazmerno eno­staven in lahek. Prvi elektromo­tor prek verižnega prenosa po­ganja polžasti gredi, ki vzdol­žno premikata drugo koordina­tno vodilo, po katerem se ob po­moci tretje polžaste gredi premi­ka glava s pisalom. Danes ga lah­ko z ustreznim krmilnim vezjem upravljamo tudi z osebnim racu­nalnikom. Denimo, na podlagi Arduino Uno in dodatnih modu­lov (šcitov, angl. shields) za po­gon elektromehanskih delov ri­salnik hitro znova usposobimo in sprogramiramo. Kot krmilnik lahko uporabimo tudi sodoben Fischertechnicov krmilnik, RO­BOTICS TXT, ki zna z osebnim racunalnikom komunicirati tudi prek brezžicnih povezav Wi-Fi in bluetooth. Prav tak risalnik je predstavljen tudi na spletni stra­ni geek-mag.com/posts/255280. Druga možnost je nakup no­vega kompleta 3D tiskalnika, ki obsega tudi krmilno vezje z At­melovim mikrokrmilnikom, ki omogoca upravljanje prek oseb­nega racunalnika. Priložena programska oprema omogo­ca trirazsežno brizganje plastic­ne mase iz koluta. Toda name­sto brizgalne šobe lahko vgra­dimo pisalo in tako 3D tiskalnik spremenimo v risalnik. Pri tem prilagoditev programske opre­me ni potrebna, saj lahko v tri­razsežnem prostoru nacrtamo tudi ravninsko dvorazsežno vek­torsko grafiko, ki obsega en sam nivo. Konstrukcijsko je sicer Fi­schertechnicov 3D tiskalnik iz­delan podobno kot risalnik, le da ima še dodatno polžasto vodi­lo, s katerim lahko glavo s šobo za izlivanje plastike pomika nav­picno glede na površino, na kate­ri nastaja predmet. Lego Technic Gradnje risalnika se lahko lo­timo tudi ob pomoci komponent danes najbolj priljubljenega sis­tema za sestavljanje, Lego Tech­nic Mindstorm. Vsako leto pe­strejša izbira komponent ponuja najrazlicnejše možnosti za sesta­vljanje. Tako v spletu ne manjka nacrtov izpred trideset in vec let, pa tudi novejših risalnikov. Veci­na nacrtov je za koordinatne ri­salnike, kljub temu ne manjka­jo niti podrobna navodila za gra­dnjo risalnika, ki deluje po nace­lu vleke papirja, ali risalnika, ki ga izdelamo na podlagi manjše­ga robota s kvadratnim tlorisom z dvema pogonskima motorje­ma in fiksno vpetim pisalom (po želji lahko dodamo še motor ali rele za odmikanje pisala). Brez težav izdelamo tudi risalnik z dvozglobno robotsko roko. Ka­kovostnejši risalniki za zaznava­nje skrajnih leg koordinatnih vo­dil ali prisotnosti papirja s pri­dom izkorišcajo tudi infrardeca in druga tipala iz družine Min­dstorm NXT. Med kompleti Lego Technic si­cer ni risalnika, zato pa najdemo navodila za izdelavo na številnih ljubiteljskih spletnih straneh, kot so www.mindstormsrobots.com, www.robotsquare.com in www.alfonsomar­tone.itb.it. V spletnih trgovinah s kocka­mi Lego lahko komponente za gradnjo risalnika narocimo po­samicno, je pa pogosto cenovno ugodneje, ce si izberemo enega ali vec kompletov Lego Technic, ki jih uporabimo za osnovo. Pri tem imamo v mislih predvsem osnovni komplet Mindstorm NXT (za okoli 300 EUR), ki omo­goca gradnjo robotov in že vse­buje dva servomotorja in krmil­nik Lego NXT. Makeblock Namenjen je tistim, ki želijo hitro sestaviti kakovosten risal­nik za domaco rabo. V komple­tu za sestavljanje so vsi mehanski deli in krmilna elektronika. Po­dobno kot pri Makeblockovem robotu mBot so nosilni elementi v celoti kovinski, priviti pa je tre­ba tudi nekaj vijakov. Kljub temu so vodila lažja in natancnejša kot pri sistemih plasticnih kock za sestavljanje (kot sta Lego Tech­nic in Fischertechnic). V komple­tu dobimo tudi pogonske jerme­ne, elektromotorja, rele za priti­kanje pisala, stikala za zaznava­nje skrajnih leg pomikov vodil in vso krmilno elektroniko, ki je za­snovana okoli krmilnika Me Ori­on, ki temelji na Arduinu Uno. Cena kompleta je v ZDA okoli 300 USD. V celoti izdelani doma Z nekaj vec truda in tehnicne­ga znanja lahko skoraj poljubno velik koordinatni risalnik v celo­ti izdelamo doma, saj v spletu ne manjka zanimivih nacrtov. Ce­prav se vecina glede krmilne ele­ktronike zanaša na Arduino, ne­kateri avtorji tudi sami izdela­jo celotno krmilno elektroniko z mikrokrmilniškim cipom po la­stni izbiri, ki jo lahko z osebnim racunalnikom povežemo prek prikljucka USB. Enega izmed projektov za sa­mogradnjo velikega risalnika na podlagi Arduina Uno najdemo na spletni strani opensource.com/article/18/3/diy-plotter-arduino. Avtor se je še posebej po­trudil pri izdelavi vodil, za katera je poleg kovine uporabil tudi lesene elemente. Za po­gon rabita dva koracna motorja, za pritika­nje pisala pa rele. Na spletni strani Hackday.io najdemo tudi nekoliko enostavnejši projekt, zasno­van na pravokotno postavljenih koordi­natnih vodilih iz kovinskih palic (hackaday.com/2016/04/23/home-made-pen-plotter), ki prav tako temelji na krmilniku Arduino Uno in dokupljenih šcitih za krmiljenje koracnih motorjev in releja za pritikanje pisala. Omenimo še projekt ruskega avtorja (sen­si.org/~svo/motori), ki je sam izdelal tudi elek­troniko za krmiljenje pogonov risalnika. Pro­jekt je zanimiv tudi zato, ker je risalnik mo­goce nadgraditi s 300 mW laserjem, ki lahko sliko vžge tudi v leseno površino. Miniaturni risalnik iz recikliranih delov Enote CD in DVD imajo natancna vodila za vzdolžno premikanje bralno/pisalne gla­ve po eni koordinatni osi. Za izdelavo risal­nika tako potrebujemo dve odsluženi eno­ti, iz katerih uporabimo vodili s pogonski­ma motorjema in mizicama, na katerih je izvirno namešcena bralno/pisalna glava. Eno od vodil namestimo pravokotno, tako da spodnje vodilo vzdolžno premika zgor­nje vodilo, ki je postavljeno nad risalno po­vršino. Potrebujemo še mehanizem za priti­kanje pisala, ki ga lahko izdelamo ob pomo­ci servomotorja, ki ga moramo kupiti pose­bej. Kupiti moramo tudi Arduino Uno in šcit s krmilnikom koracnih motorjev (L293D Motor Shield). Odprtokodno programsko opremo najdemo na Git-Hubu in drugih spletnih straneh, katerih povezave so obja­vljene na spletni strani z navodili za izdela­vo risalnika: www.instructables.com/id/How-to­-Make-Mini-CNC-2D-Plotter-Using-Scrap-DVD-Dr. Prednost miniaturnega risalnika je natanc­nost, a lahko z njim rišemo le listice papir­ja velikosti približno A6, to pa je za vecino risb premalo. Se splaca? Ob poplavi poceni natancnih laserskih ti­skalnikov in barvnih brizgalnih tiskalnikov za vsakdanjo rabo bo domaci risalnik morda res ostal le zabavna igraca, a se lahko ob iz­delavi in preizkušanju veliko naucimo o ro­botiki, to pa je vredno sestavljanja. Ce se ga kasneje navelicamo, lahko njegovo krmilno elektroniko uporabimo tudi pri samogradnji robota …. Prihaja jesen in z njo deževna obdobja. Doma izdelan racunalniški risalnik je kakor nalašc za popestritev turobnih dni. Na podobni osnovi lahko izdelamo celo racunalniško voden rezalnik ali rezkalnik. Simon Peter Vavpotic R . Veliki risalnik z doma izdelano mehaniko in elektroniko . Enostavni risalnik na podlagi Arduina Uno, ki ga lahko izdelamo doma. . Mini-risalnik, narejen iz dveh starih enot DVD. < Pišemo lahko tudi s posebej prirejenim robotom, ki se vozi po risalni površini. Kakšno elektroniko uporabiti? Za manj natancne risalnike lahko uporabimo klasicne servomotor­je, vecjo natancnost in hitrost pa navadno zagotavljajo koracni motor­ji, ki potrebujejo nekoliko bolj zapleteno krmiljenje oziroma namen­ski krmilnik. Potrebujemo tudi mehanizem za pritikanje in odmikanje pisala. Ne­kateri risalniki imajo za ta namen vgrajen dodatni servomotor ali ko­racni motor, drugi pa rele. Prednost releja je hitrost, toda med pisanjem ne moremo uravnavati pritiska pisala na risalno površino. . Sodobni Fischertechnicov pametni krmilnik, ki ga lahko uporabimo tudi za risalnik. Kako do sestavnih delov? Veliko samograditeljev mehaniko risalnika izdela samostojno, pri ce­mer uporabijo komponente, ki so na voljo v številnih (spletnih) trgo­vinah z robotsko elektroniko, kot so: www.amazon.com, www.ebay.com, www.hexbug.com, www.robotshop.com, www.trossenrobotics.com, www.active-robots.com, www.superdroidrobots.com, sproboticworks.com, sto­re.diligentinc.com itn. Za krmilnik pogosto izberejo Arduino z ustreznimi dodatki, ki omogocajo krmiljenje krtacnih ali koracnih elektromotorjev ter releja, ki v glavi risalnika pritegne pisalo k papirju. Manj zahtevni samograditelji, ki jih zanima predvsem nacin delova­nja risalnika, bodo raje uporabili komponente iz sistemov za sestavlja­nje ali pa kupili risalnik kar v kompletu za sestavljanje. . Vlecni risalnik iz kock Lego Technic s krmilnikom Lego Mindstorm NXT . Sestavni deli za Makeblockov risalnik . Robot-risalnik iz kock Lego Technic . Robot-risalnik med risanjem po papirju NAREDI SI SAM: RISALNIK NASVETI = . Makeblockov risalnik . Zgled koracnega programa za krmiljenje risalnika NASVETI PRO ET CONTRA = 76 september 2018 Omrežni diski NAS že nekaj casa omogocajo vzpostavitev t. i. domacega oblaka, necesa, kar naj bi konkuriralo »pravim« oblakom v lasti Googla, Amazona in Microsofta. Kakšno je vaše mnenje o tem? Veliki znajo! Imeti pri sebi je varneje ljucno dejstvo pri od­locanju o domacem ali »pravem« oblaku je v tem, kar je zapisal kolega na levi strani – »javni oblak pred­stavljata strojna in programska oprema, ki sta pod nadzorom tretje osebe ali podjetja«. Ko ta stavek dokoncno ponotranjimo, nam bo jasno, da je svoje podat­ke pac vedno bolje in varneje hraniti pri sebi in ne pri tujcih. Res pa je, da za to potrebujemo ustrezno strojno opremo, dovolj hitro povezavo s svetom, znanje in seveda – kar nekaj casa. Resni omrežni diski NAS, kot smo jih predstavili v tokratnem Monitorju, zmorejo vecino stva­ri, ki jih pricakujemo od »obla­ka«, takega ali drugacnega. Za zacetek – datoteke, ki jih hra­nimo na njem, so dostopne ka­darkoli in kjerkoli, tudi prek na­menskih aplikacij, ki so brez­placno na voljo v mobilnih tr­govinah. Kar pomeni, da so na voljo tudi varnostne kopije na­ših naprav, ki jih samodejno iz­delujejo namenski programski agenti. Pod datoteke seveda štejemo tudi medijske datoteke, s kateri­mi znajo domaci omrežni diski poceti marsikaj. Za zacetek se znajo samodejno povezati s pa­metnimi predvajalniki v domu, kar pomeni, da bo pametni te­levizor brez težav predvajal vse, kar imamo na disku od filmov. Tudi s podnapisi, ce bomo to že­leli. Še vec, ce imamo dovolj hi­tro povezavo s svetom (deni­mo 20 Mb/s v smeri od nas), lahko te filme gledamo kjerko­li po svetu. Si predstavljate: ob­sedite v hotelu, ker je za smu­canje preslabo vreme, in si na telefonu, tablici ali hotelskem televizorju ogledate naslednjo epizodo priljubljene nadalje­vanke, ki je shranjena v doma­ci kleti? Enako velja tudi s fotografija­mi. Namesto da jih hranimo le na telefonu ali celo samo na ra­cunalnikovem disku, jih shra­nimo na omrežni disk, kjer so dostopne kjerkoli in kadarkoli. Priložene aplikacije sicer niso tako dodelane, kot jo ima Goo­gle s svojim Photos, prav veliko pa tudi ne odstopajo. Seveda si lahko nastavimo tudi samodej­no shranjevanje fotografij, ki jih izdelujemo s telefonom. Kaj pa glasba? Datoteke MP3, ki so shranjene na omre­žnem disku, si lahko z ustrezno aplikacijo predvajamo kjerkoli, pri cemer je za to dovolj že pre­cej slabša povezava, kot smo jo omenili pri filmih. Res pa je, da vse to v resnici še ni »oblak«, ampak le omre­žni disk, ki je zelo dobro pove­zan s svetom in nadzorljiv z mo­bilnimi aplikacijami. Ce hoce­mo imeti »oblak«, bomo mora­li poskrbeti še za dodatne var­nostne kopije. Res je, omrežni diski imajo po navadi redun­dantne diske, vendar to ni do­volj. Kaj, ce odpove vec diskov hkrati? Kaj, ce se okvari napra­va? Kaj, ce v stanovanju izbruh­ne požar? No, ce imamo dovolj hitro povezavo z internetom, lahko zelo dobro in ucinkovi­to (samo)varovanje uredimo kar s prijateljem, ki ima podob­no ureditev – prijatelj bo hranil našo (samodejno) varnostno kopijo, mi pa njegovo. In oseb­ni oblak je tu. Matej Šmid blacne storitve so ne­dvomno ena prirocnej­ših zamisli današnjika. Oddaljeni dostop do strojne in programske opreme je v sodob­nem casu nekaj povsem obicaj­nega, zato ni podjetja, ki da­nes ne bi bilo vsaj malo oblac­no. Vecina izmed njih kot obi­cajni smrtniki uporablja javne oblacne storitve, medtem ko se jih je nekaj odlocilo za postavi­tev zasebnega, lastnega obla­ka. Javni oblak predstavlja­ta strojna in programska opre­ma, ki sta pod nadzorom tretje osebe ali podjetja, javne oblac­ne storitve pa so namenjene šte­vilnim strankam, medtem ko je zasebni oblak bolj individual­no naravnan in v zasebnem la­stništvu služi le posamezniku. Oba pristopa imata svoje pred­nosti in slabosti, a uspeh ve­cjih javnih oblakov, med kate­rimi velja omeniti vsaj Amazon Web Services, Microsoft Azu­re in Google Cloud, dokazuje, da ima tuja rešitev vec prvih kot drugih. Javni oblak je izredno pri­lagodljiva rešitev, ki podjetju omogoca hitro širitev, vklju­cevanje svežih sistemskih vi­rov, raznoliko opremljenost ter enostavno vkljucevanje spre­memb. Prilagodljivost najbolj zasije v primeru, ko se podje­tje razširi. Z rastjo podjetja se širi tudi oblacna storitev, ve­cina ponudnikov racunsko moc ali podatkovno shrambo v oblaku povecuje samodejno glede na potrebe uporabnika. Uporabniki oblacnih storitev vedno placajo zgolj tisto, kar zares potrebujejo. Namesto da bi proracun v podjetju obre­menili za superzmogljivi stre­žnik, ki bi vecino casa pocival, racunsko moc najamejo, ko se pojavi potreba. Nadgrajevanje in posodablja­nje obstojece tehnologije sta za podjetje ali posameznika pre­grešno draga stvar, medtem ko se zdita oblacnim ponudnikom samoumevna. Proracun vecjih oblacnih storitev zlahka pre­sega še tako mokre sanje obi­cajnega podjetja, zato so javne oblacne usluge skrajno zmoglji­ve, a hkrati zelo poceni. Podje­tju poleg stroška strojne in pro­gramske opreme odpade še iz­datek za informatika oziroma skrbnika informacijskih siste­mov, obenem pa je poplacano še s knjigovodsko ugodnejšimi stroški mesecnega najema na­mesto enkratne nabave dragih osnovnih sredstev. Ceprav je izpad oblacne sto­ritve obicajno precej odmevna novica, so javni strežniki obi­cajno zanesljivejši od zaseb­nih, hkrati pa so zaradi geograf­ske locenosti varnejši od doma­ce rešitve. Uporabniki do javnih oblacnih storitev po navadi do­stopajo z najrazlicnejšimi na­pravami, kjerkoli po svetu, saj je vse, kar potrebujejo, dostop do spleta, medtem ko je zasebni oblak veckrat omejen tako lo­kacijsko kot z vidika zahtevane odjemalske opreme, zato se v praksi izkaže za nerodno, okor­no in utesnjeno rešitev. Boris Šavc O K VZPON IN PADEC FAKSIRNE NAPRAVE FAKSIRNE NAPRAVE VZPON IN PADEC q q 78 september 2018 september 2018 79 zum tehnologije, ki je bila prva sposobna pre­nesti sliko po žici, pri­pada škotskemu znanstveniku Alexandru Bainu, ki se je s tem izzivom spopadel že leta 1842. Njegov patent ima namrec da­tum 27. maj 1843, v njem pa je zapisano, da gre za »izboljšave v proizvodnji in regulaciji elektric­nih tokov in izboljšav v urah, ele­ktricnem tisku in signalnih tele­grafih«. Prvi prototip faksirne naprave je nato razvijal med le­toma 1843 in 1846, ko mu je na­posled uspelo sinhronizirati gi­banje dveh nihal z uro in s posa­meznim gibom skenirati vrstico po vrstico besedila oziroma vse­bine. Slika je bila projicirana na valj oziroma z valja. Ceprav se je slika tako res prenesla, je bila precej slabe kakovosti. A prvi ko­rak v pravo smer je bil storjen. Zasluge za izboljšave Bainove­ga izuma ima fizik Frederick Ba­kewell, ki je izdelal slikovni tele­graf. Ta je že precej spominjal na poznejše faksirne naprave. Ba­kewell je Bainove nihalke nado­mestil z vrtljivima valjema, ki sta bila med seboj sinhronizirana, in to mu je omogocilo bolj uskla­jeno delovanje in cistejšo sliko. Slikovni telegraf je sliko z valja »prebral« ob pomoci pisala in jo »prestavil« na drugi valj prek po­dobnega pisala. Slika se je izri­sovala na kemicno impregniran papir. Ceprav Bakewellov slikov­ni telegraf nikoli ni doživel vecje­ga uspeha, velja za najpomemb­nejši korak h komercializaciji fa­ksirnih naprav, saj je predstavljal v praksi izvedljiv nacin pošiljanja slik po žici. Faksimilna tehnologija se zacne »prijemati« Do širše rabe naprav, podob­nih poznejših faksirnim napra­vam, je bilo treba pocakati do izuma po imenu pantelegraf. Predhodnik faksirnih naprav je bil delo italijanskega fizika Giovannija Casellija, komercial­no pa se je zacel uporabljali v 60. letih 19. stoletja. Ime naprave iz­vira iz kombinacije dveh že prej izumljenih naprav, in sicer pan­tografa – stroja za kopiranje risb in besed – ter telegrafa – siste­ma za prenos sporocil na daljše razdalje. Pantelegraf je omogo­cil storitve pošiljanja rocnih zapi­sov, podpisov in risb na papirju, velikem do 15 x 10 cm. Glavna razlika Casellijevega pantelegrafa v primerjavi z iz­umi Baina in Bakewella je bila v rabi sinhronizacijske ure, ki je skrbela za usklajeno delovanje mehanizmov pošiljanja in spre­jemanja vsebin. Najvecja teža­va pri prenosu slike je bila ta­krat sinhronizacija dveh naprav na razlicnih krajih. Casellijevo delo je financiral Leopold II., to­skanski veliki vojvoda, in ga tudi predstavil Napoleonu II., ta pa je Casellija povezal s francoskim izumiteljem Leonom Foucaul­tom, ki je v naslednjih letih skr­bel za nadaljevanje razvoja pan­telegrafa. Uspešen prikaz delo­vanja pred Napoleonom je po­menil vpeljavo v prakso, pantele­graf je vzpostavljal komunikacijo med Parizom in Lyonom od leta 1865, dve leti zatem je povezal še mesto Marseille. Vse to je bilo še pred izumom telefona, za ka­terega je Alexander Graham Bell prejel patent leta 1876. Vzpon faksirne tehnologije Številni izumi ob koncu 19. in v zacetku 20. stoletja so pri­spevali nove metode, ki so še iz­boljšale Casellijevo tehnologijo. Shelfordu Bidwellu se pripisuje uporaba selenskih celic, poveza­nih s telefonom, ki so sliko poši­ljale na vrteci se valj. Bidwell je pogruntavšcino imenoval kar te­lefotografija, prva objava pa je bila v reviji Nature leta 1881. Bi­dwell je že znal razmeroma na­tancno oceniti pasovno širino in vezja, potrebne za pošiljanje in prejemanje slik. Edouard Belin je izumil béli­nograf, napravo, ki je bila spo­sobna meriti jakost svetlobe in sliko vtisniti na fotografski papir. Ta tehnologija je bila precej po­dobna sodobnim fotokopirnim napravam, ki uporabljajo kopir­no tehnologijo (CCC) za zajem in lasersko za odtis slike. Ta izum je bil sposoben pošiljati fotogra­fije v oddaljene kraje po že vzpo­stavljenih telefonskih in telegraf­skih omrežjiih. Telavtograf je nastal kot nacin pošiljanja podpisov na dolge raz­dalje. Podpisi so bili vedno nacin preverjanja lastništva bancne­ga racuna in v rabi tudi za dru­ge namene identifikacije, telara­tograf pa je reševal izziv prever­janja podpisov in razdalje. Telav­tografi so bili v rabi skoraj do 21. stoletja, ko so si podjetje Telauto­graph Corporation podajala šte­vilna podjetja, nazadnje pa je leta 1999 pristalo pri družbi Xerox. Faks postane moderen – brezžicen, v barvah in celo 3D Zacetek 20. stoletja je prinesel pravcati razcvet tehnologij, po­vezanih s faksiranjem. Za ene­ga najhitrejših nacinov pošilja­nja slike – in to brezžicno (!) – je poskrbel izum Richarda H. Ran­gerja, imenovan fotoradiogram. Z njim so leta 1924 iz New Yor­ka v London uspešno poslali sli­ko tedanjega ameriškega pred­sednika Calvina Coolidgea. Šlo je za nadgradnjo tehnologije Arthurja Korna, ki je leto prej iz Rima poslal v mesto Maine sli­ko papeža Pija XI. Kmalu je ome­njena tehnologija prešla v še pre­cej bolj prakticno rabo – nemška policija jo je zacela uporabljati za prenos slik prstnih odtisov med policijskimi postajami po državi. Izum je pozneje postal znan kot radiofaks (pa tudi kot vre­menski faks ali faks HF), saj je šlo za nacin pošiljanja faksa prek radijskega signala. Danes se ta sistem še vedno uporablja za prenos pomorskih vremenskih kart in v druge podobne name­ne. Eden izmed nacinov preno­sa podatkov na dolge razdalje z uporabo radijske tehnologije je bila selitev faksirnih vsebin na t. i. radio HAM in raba izuma Ru­dolfa Helsa – Hellschreiberja. V 20. stoletju velja omeniti še zelo pomemben izum barvnega faksimila, ki je omogocil pošilja­nje barvnih slik. Zanj je zaslužen Herbert E. Ives, ki je pozneje po­stal eden aktivnejših teoretikov in je skušal nasprotovati Einste­inovi teoriji relativnosti. Zaposlil se je v AT&T in opravljal pionir­sko delo na televizijskih sistemih. Naslednje stoletje je prineslo nov preboj – faks 3D je postal nacin zajemanja in posredova­nja tridimenzionalnih podatkov. Projekt je bil znan pod imenom Michelangelo, saj je za predstavi­tev delovanja uporabil zajem 3D slike Michelangelovega kipa Da­vid in druga pomembna umetni­ška dela. 3D faks, ki ga je ponu­dilo podjetje InfoImaging, je bil obenem tudi eden izmed nacinov prenosa binarnih podatkov po fa­ksirnih napravah, kar je pravza­prav predstavljalo možnost po­šiljanja binarnih datotek (na pri­mer racunalniških programov) po faksu v dobi pred internetom. Prenos faksimil po telefonskih žicah Faksirne naprave, kot smo jih poznali in uporabljali pred 20 in vec leti, so ugledale luc sveta leta 1964, ko je Xerox predstavil teh­nologijo LDX (Long Distance Xe­rography), ki velja za prvo ko­mercialno razlicico sodobnih fa­ksirnih naprav. Dve leti pozneje je ameriška korporacija izdela­la napravo Magnafax Telecopier, ki jo je bilo moc povezati na ka­terokoli telefonsko linijo, doku­ment velikosti A4 pa je na drugo faksirno napravo poslala v šestih minutah. A primat so Americanom kaj hitro izpulili iz rok Japonci. Tam­kajšnja podjetja so namrec inovi­rala hitreje, predvsem pa skrbe­la, da so faksirne naprave posta­jale vedno bolj kompaktne (beri: manjše škatle) in hitrejše. Do prvega globalnega stan­darda za faksiranje vsebin je bilo treba pocakati vse do leta 1980, ko je organizacija ITU iz­dala G3 Facsimile Standard, pa še ta je temeljil predvsem na re­šitvah podjetij NTT in KDDI. Standardizacija je mocno pripo­mogla k eksploziji prodaje faksir­nih naprav, saj so se te uporablja­le za pošiljanje najrazlicnejših dokumentov po državah in tudi v mednarodnem prometu. Za razliko od elektrike, ki je imela po svetu razlicno nape­tost (110 ali 220 V), in telefonije, ki je imela že v fiksni obliki vec razlicnih standardov, v mobilni pa prav tako (GSM in CDMA), so bile faksirne naprave tiste, ki so morale postati most med razlic­nimi standardi povezljivosti, pri cemer so svoj standard ohrani­le nedotaknjen zelo dolgo. Prav­zaprav je bilo pošiljanje faksirnih sporocil eden najuniverzalnejših nacinov komunikacije (pretežno med podjetji). Vzpon racunalniškega faksiranja Leta 1985 je podjetje Gam­maLink predstavilo prvo faksir­no kartico, namenjeno vgradnji v racunalnike. Prve kartice Gam­maFax (in drugih znamk) so bile precej problematicne, a je podje­tje GammaLink vztrajalo, odpra­vljalo težave in kar hitro vzposta­vilo svetovno omrežje racunalni­ško gnanih faksov, ki je bilo tiste case celo bolj razširjeno kot sam internet. Racunalniško faksiranje je po­skrbelo tudi za novo razsežnost faksiranja – podjetja so se lah­ko odlocila za množicno poši­ljanje in urejanje faksov, v nada­ljevanju je celo nastala težava z množicnim pošiljanjem nezaže­lenih faksov (kot npr. danes pri e-pošti). Tudi podjetje Gamma­Link je hitro postalo prevzemna tarca in po številnih menjavah la­stništva danes deluje kot družba Dialogic. V 80. letih prejšnjega stole­tja je Xerox poskrbel še za doda­tno inovacijo. V nekatere svoje faksirne naprave je vgradil tudi omrežno povezljivost Ethernet ali pa zmožnost faksiranja dodal nekaterim svojim delovnim po­stajam. Upad naprav, ki jih nadomešcajo spletne storitve Tehnološki napredek seveda ne pociva in faksirne naprave so morale priznati premoc sple­tnim aplikacijam in storitvam. V zacetku 21. stoletja so zacele in­ternetne storitve pospešeno na­domešcati faksirne naprave, pa ceprav vrste funkcij sprva sploh niso podpirale. Z nastankom in­terneta in elektronske pošte je zacela upadati tudi potreba pod­jetij po pošiljanju faksirnih spo­rocil, za podjetja in posameznike pa je postalo enostavneje, ce so uporabljali v racunalnik name­šceno faksirno aplikacijo ali sple­tno storitev namesto faksirne na­prave. Danes so za redka pod­jetja, ki še uporabljajo faksira­nje, na voljo razlicne spletne sto­ritve, kjer se le prijavijo v ponu­dnikov faksirni center in pošljejo ustrezna sporocila (prejeta pa ta­koj priromajo v e-poštne predale uporabnikov).. Naprave, ki so slike pošiljale po žici Vcasih, sploh pa v 19. stoletju, pošiljanje slik po razlicnih vodnikih ali omrežjih niti približno ni bilo tako samoumevno kot danes. To vlogo so opravljale faksirne naprave, ki so zdaj že prakticno izumrle. Miran Varga I . Bélinograf je bil predhodnik fotokopirnih strojev. . Bakewellova izboljšana zasnova . Tako je bila videti Bainova prva faksirna naprava. . Pantelegraf se je najprej uveljavil v Franciji. . Takole je bila videti faksirana slika pred skoraj dvesto leti. . Vgradna razširitvena kartica, ki je racunalniku omogocila, da se spremeni v faksirno napravo. . Faksirne naprave v najboljših casih 80 september 2018 IZKLOP POGLED NAZAJ q PRED 10 LETI Hitrost na kubik em ter tja kdaj se zgodi, da kak izdelovalec na en mah pretrese trg ali pa si ga na novo ustvari. Lep zgled je racunalniški Asus, ki je vse (tudi sebe) presenetil z malim preno­snikom EEE PC. Na podrocju fo­tografije in videa pa so se takega pretresa lotili v podjetju Casio. Pred slabim letom so napoveda­li silno hiter aparat, ki naj bi zmogel 60 slik na sekun­do pri polni locljivo­sti ter neverjetnih 1200 slik na se­kundo pri zmanj­šani locljivosti, vse skupaj za manj kot 1000 evrov. Fotografski del kamere se zdi skoraj kot nekakšen privesek. Exilimovo poslanstvo je pred­vsem izredno hitro snemanje video posnetkov. Poleg nava­dne hitrosti (v standardni in HD locljivosti) ima še tri nastavi­tve. Prva je 300 slik na sekundo oziroma »FPS«, po angleško (frame per second), pri loclji­vosti 512 × 384 pik, druga 600 slik na sekundo (locljivost je tedaj 432 × 192), tretja pa iz­jemnih 1200 slik na sekundo (a je tu locljivost zelo skromna, le 336 × 96 ) . Tako posnete filme pa pred­vaja (in shrani) pri navadni hi­trosti tridesetih slik na sekundo. Oziroma, povedano drugace, ce posnamemo sekundo filma pri hitrosti 300 FPS, bomo za ogled potrebovali deset sekund. Pri nastavitvi 600 FPS bo ena se­kunda snemanja pomenila dvaj­set sekund filma, pri 1200 pa celo štirideset sekund filma. S Ko boste enkrat videli domace video posnetke v visoki lo­cljivosti, obicajnih kamer ne boste vec pogledali. Po obdobju, ko nas je ob padcu kamere na tla poleg gla­ve bolela tudi noga, smo docakali napravice, ki jih je bilo preprosto priklopiti na domace televizije in so bile že tako prirocno prenosne, da nam na potovanjih ni bilo treba ogledovati cudes v umazanih oblacilih zaradi pomanjkanja prostora v kovckih. S seboj smo morali nositi le nekaj kaset, baterij in napajalnik. Z vecanjem zmogljivosti osebnih racunalnikov in mikroprocesor­skih tehnologij je vsesplošna digitalizacija dosegla tudi podrocje do­macega videa. Sprva še v standardni locljivosti formata DV, danda­nes pa so nam na dosegu tudi kamere polne visoke locljivosti. PRED 10 LETI Kamere visoke locljivosti PRED 15 LETI Delovne postaje SGI z grafiko ATI P ružba Silicon Graphics je predstavila nove gra­ficne delovne postaje, ki prvic v zgodovini podjetja upora­bljajo standardne graficne proce­sorje drugih izdelovalcev – izbra­li so ATI. Najzmogljivejša novost je Onyx4 UltimateVision, ki te­melji na procesorjih MIPS 16000A, najzmogljivejši sis­tem ima kar 64 procesor­jev in 32 graficnih procesor­jev, stane pa vec kot 300.000 dolarjev. Z uporabo standar­dnih delov, kot so graficni po­speševalniki ATI, so glede na predhodnike dosegli bistveno boljše razmerje med ceno in zmogljivostjo (po navedbah izdelovalca kar 40-kratno iz­boljšanje). Novi Onyx4 je tudi petkrat hitrejši od sistemov prej­šnjega rodu. Obdela do 40 mili­jard pik na sekundo, posebej pa je opremljen za delo z zasloni z visoko locljivostjo – takimi, ki imajo do 120 milijonov pik. Odlocitev za vgradnjo izdel­kov družbe ATI kljub vsemu ne­koliko preseneca, saj je pred leti podjetje tesno sodelovalo z družbo nVidia in celo pre­selilo del zaposlenih k temu izdelovalcu. Predstavili so tudi lastno delovno postajo Terzo z la­stnim graficnim procesorjem VPro in s procesorji MIPS po ceni do 40.000 dolarjev ter strežnike s procesorji Itani­um in OS Linux. Altix 3000 je namrec na voljo v strežniških grucah, ki jih sestavlja do 128 procesorjev Itanium2, že kmalu pa bo imel tudi 256 in celo 512 procesorjev. Kljub predstavljenim novo­stim družbi Silicon Graphics po­sel ne cveti ravno, saj so mora­li nedavno odpustiti 400 zapo­slenih, da bi ohranili dobick­onosnost. V zadnjih mesecih so izgubili kar nekaj pomembnih strank, zlasti zaradi družbe HP, ki se je odlocila za bolj standar­dne sisteme. Zdaj skuša na isto karto igrati tudi SGI. D MONITOR PRO MONITOR PRO 82 september 2018 september 2018 85 Novice Razvoj programske opreme je iz meseca v mesec vecji izziv Trendi, ki ženejo razvoj sistemov in vmesnikov 84 88 94 Programje nam spreminja svet MIRAN VARGA vet ne miruje. To še po­sebej velja za podrocja programske opreme in pod njo »ležece« arhitekture in infrastrukture. Prica smo vedno bolj inovativnim programskim rešitvam, vecina jih ima opravi­ti z vgradnjo umetne pameti, pri cemer se zanaša na le redkim ja­sne algoritme, ki lahko analizira­jo kupe podatkov iz najrazlicnej­ših virov. Tisti najboljši to pocno celo v realnem casu. Podatkovni znanstveniki in specialisti za po­datke so danes med najredkejši­mi in obenem najbolj iskanimi poklici. Programske rešitve imajo im­plementiranih tudi cedalje vec oblacnih tehnologij, saj se ve­dno vec podatkov hrani v apli­kacijah v oblaku. Takemu naci­nu dela pravimo »kontejneriza­cija«. Povedano drugace, ob de­lovanju aplikacije operacijski sistem ne klice vec datotek na posamezni napravi, temvec da­toteke v oblaku – svojevrstnem zabojniku. Tako je breme delo­vanja aplikacije na sami napravi cim manjše, s tem pa delo upo­rabnika postane hitrejše, upo­rabnik pa produktivnejši – ce le ima zanesljivo povezavo do oblaka, se razume. Za dodatno hitrost opravlja­nja nalog na delovnem mestu pa tudi v gospodinjstvu pone­kod že skrbijo klepetalni robo­ti. Tržni analitiki za letos napo­vedujejo pravcato eksplozijo po­govornih robotov, ki bodo imple­mentirani v najrazlicnejše sple­tne strani, aplikacije in celo na­prave. Programerji, ki obvlada­jo izdelavo programske kode, ki se zna prek privlacnega vmesni­ka pogovarjati z ljudmi – torej ra­zumeti njihova vprašanja in jim dati razumljive odgovore – so prav tako vroca roba. Izdeloval­cem programja bodo delo vsaj malo olajšali svetovni velikani, ki so svoje digitalne pomocnike, sposobne prepoznave govora, že razvili – tudi njim je v interesu, da se njihovi pogovorni ekosiste­mi kar najbolj razširijo, zato po­nujajo prakticne vticnike za in­tegracijo v najrazlicnejše siste­me, aplikacije in na spletne stra­ni. Google je razkril, da se je de­lež poizvedb, ki jih v njegovem dalec najbolj razširjenem iskal­niku opravijo digitalni asistenti v enem samem letu, z 0 dvignil na 10 odstotkov. Ameriška študi­ja uporabnikov glasovno gnanih asistentov pa je ugotovila, da so jih uporabniki zaceli uporablja­ti takrat, ko so imeli roke ali oci zasedene z drugim opravilom – npr. med vožnjo. Ali pa so bili preprosto preleni, da bi pisali, in so umetni pameti kaj narekovali. Take komunikacije s »stroji« so se tudi zelo hitro privadili in jo po­svojili. Zgornje vrstice imajo seveda jasen namen – kar najbolj avto­matizirati uveljavljene postopke in nacine dela, saj tako vse de­luje hitreje in ustvarja vec dobic­ka. Avtomatizacija se je komaj dobro zacela, na dolgi rok lah­ko pricakujemo, da bo v pame­tnih tovarnah zelo malo ali sko­raj nic ljudi. A strah pred izgu­bo delovnih mest je odvec – na­stala bodo druga. Na tem mestu vsekakor delim mnenje z nekda­njim svetovnim šahovskim prva­kom Garijem Kasparovom, ki pravi, da so vsa delovna mesta, ki so ali še bodo izgubljena ob nadaljnjem dvigu umetne inteli­gence in avtomatizacije, prepro­sto kolateralna škoda v proce­su napredka civilizacije. Ljudje se bomo pac morali preusmeriti v bolj ustvarjalne poklice, stva­ri pa bodo sestavljali in varili ro­boti.. S MONITOR PRO NOVICE Apple prvo podjetje, vredno bilijon dolarjev Google Pay tudi na Hrvaškem Applove delnice so na bor­zi dosegle novo rekordno vre­dnost 207,39 dolarja, s cimer je podjetje po vrednosti prvic pre­seglo bilijon dolarjev. Da, tisoc milijard. Vrednost delnic je že nekaj dni rasla, še posebej od objave poslovnih rezultatov, ki so ne­koliko presegli pricakovanja. Od leta 2007, ko so izdali prvi iPho­ne, se je vrednost delnic podje­tja povecala za 1100 %. Lani so dosegli 229 milijard dolarjev prodaje in 48,4 milijarde dolar­jev dobicka – gre torej za najbolj dobickonosno ameriško podje­tje. Vecina analitikov meni, da je vrednost Applovih delnic še ve­dno nekoliko prenizka, torej naj bi se še zvišala – sploh, ker jese­ni prihaja novi iPhone. Ce se ozremo malce dlje na­zaj v preteklost, je trditev o pr­vem bilijonskem podjetju mor­da na malce majavih nogah. V šestnajstem stoletju, denimo, je delovalo podjetje Dutch East India Company, ki mu je nizo­zemska država podelila mo­nopol za trgovanje z njihovi­mi azijskimi kolonijami. Pristoj­nosti tega podjetja so bile bli­zu pravi državi, med drugim je imelo tudi svojo vojsko. Po ne­katerih ocenah je bilo podjetje v današnjem denarju vredno sko­raj 8 bilijonov dolarjev. Okoli bilijona bi bilo vredno tudi John D. Rockfellerjevo naf­tno podjetje Standard Oil, ki ga je ameriška država leta 1911 razbila na današnje ExxonMo­bil, Chevron, Marathon Petrole­om in del BP. Nekateri nad bilijon vrednoti­jo tudi državno naftno podjetje Saudske Arabije Saudi Aramco, ki pa uradno (še) ne kotira na borzi, zato je to težko potrditi. Po nekaterih ocenah bi bilo podjetje Dutch East India Com­pany v današnjem denarju vre­dno vec kot skupina današnjih najvecjih podjetij. Vir: Visual Capitalist Od prvega avgusta naprej je Googlova storitev brezsticne­ga placevanja na voljo tudi pri naših južnih sosedih. Google Pay deluje na napra­vah Android z vgrajenim mo­dulom NFC, v ozadju je sicer povezan s placilno ali kreditno bancno kartico, a podatkov o kartici prodajalcu ne sporoca. Za njegovo rabo moramo ime­ti vkljuceno zaklepanje zaslona, za potrditev placila pa uporablja prepoznavo obraza ali prstnega odtisa, na napravah, ki teh siste­mov nimajo, pa kodo PIN. Sistem so v ZDA ponudili pred tremi leti, odtlej se seznam dr­žav, kjer je na voljo, pocasi pove­cuje. Februarja letos je prišel na Slovaško, pred dobrim mesecem v Nemcijo, med vecjimi država­mi, kjer sistema še ni, sta Franci­ja in Italija, »manjka« tudi Avstri­ja. V praksi gre predvsem za to, da se Google poveže s konkretno banko v neki državi – v primeru Hrvaške gre za PBZ (Privredna banka Zagreb). Mimogrede, PBZ je del italijanske bancne skupi­ne Intesa San Paolo, kamor sodi tudi nekdanja Banka Koper. Upa­nje, da bi se tudi Koprcani mor­da odlocili za to smer, torej osta­ja, ceprav velja opozoriti, da tudi maticna itlalijanska banka tega (še?) ni storila. V praksi »hrvaški Google Pay« deluje tako, da potrebuje­mo placilno kartico banke PBZ, ki jo vnesemo v aplikacijo Goo­gle Pay. Deluje povsod, kjer ima­jo brezsticne placilne terminale, torej po vsem svetu. Velja omeni­ti, da smo pred casom preizkusi­li tudi NLBjevo storitev NLB Pay, ki deluje prakticno enako (z NL­Bjevo kreditno kartico in lastno aplikacijo). Microsoft in Walmart zaveznika proti Amazonu Walmart, najvecja malopro­dajna trgovska veriga v ZDA, in Microsoft sta sklenila strateško zavezništvo. Družno bosta sode­lovala in tekmovala proti ponud­bi mogocnega tekmeca, družbe Amazon. Ce dobro razmislimo, Amazonova ponudba neposre­dno nacenja jedro ponudbe ome­njenih partnerjev – z oblacnimi storitvami AWS je Amazon glav­ni tekmec Microsoftovemu obla­ku Azure, da o spletni trgovini Amazona, ki odžira kupce Wal­martu, niti ne izgubljamo besed. V naslednjih petih letih naj bi Microsoft in Walmart dosegla pomembne tehnološke korake in inovacije, ki jih za zdaj omenja­jo le v orisih. Walmart bo moc­no razširil rabo Microsoftovih oblacnih storitev Azure, sodec po virih iz Microsofta, pa ta pripra­vlja tudi tehnologijo brezgoto­vinskega placevanja v supermar­ketih, ki bi lahko bila osnova za trgovino prihodnosti, kakršna je nedavno predstavljena koncep­tna trgovina Amazon Go. Možno je celo, da bi to novo tehnologi­jo in koncept trgovine partnerja združila v loceno podjetje, kjer bi ostala glavna lastnika. Naslednje podrocje, na kate­rem bosta partnerja strateško so­delovala, je logistika. Walmart naj bi vzpostavil široko omrežje naprav IoT, temeljecih na plat­formi Microsoft Azure IoT Edge, s katerimi bo ucinkoviteje spre­mljal transport in dostavo iz­delkov. Naprave IoT bodo upo­rabljali tudi za boljše upravlja­nje skladišc, hladilnic in drugih energijsko potratnih delov po­slovnega omrežja. Eden od glav­nih ciljev partnerstva je ucinko­vitejše upravljanje podatkov, kjer Walmart racuna predvsem na al­goritme s podrocja umetne inte­ligence; tu je Microsoft med vo­dilnimi. U Spodnja Saška iz Linuxa na Windows Davcna uprava v nemški deželi Spodnja Saška bo sledila zgledu Mün­chna in v vec tisoc racunalnikov namestila Microsoftov sistem Windows – namesto Linuxove distribucije Open Suse. Na OpenSuse so iz Solarisa prešli leta 2006, trenutno uporabljajo sta­ri razlicici 12.2 in 13.2 (trenutno aktualna je razlicica 15, znana pod ime­nom Leap). Za prehod imajo v proracunu pripravljenih nekaj vec kot 5 mi­lijonov evrov v prihodnjem letu in še nekaj vec za prihodnja leta. Kako dolgo bo trajal prehod, pa še sami ne vedo. V Münchnu je mestni svet novembra potrdil prehod z lastnega siste­ma LiMux (zasnovanega na temelju Ubuntuja) na Windows. Pricakuje­jo, da naj bi ta prehod veljal okoli 50 milijonov evrov. Davcna uprava Spo­dnje Saške bo sicer izvedla še stroškovno analizo, kar pri FSFE (Free Soft­ware Foundation Europe) sicer pozdravljajo, a obenem poudarjajo, da bo izbor izvajalca te analize še kako pomemben. V primeru Münchna so tako analizo izvedli svetovalci iz podjetja Accenture, sicer Microsoftovega par­tnerja. Omenjajo tudi primer sosednje dežele Schleswig-Holstein, kjer se je koalicija prejšnji mesec odlocila za prehod v nasprotno smer, torej k od­prtokodnim rešitvam. NOVICE MONITOR PRO ANDROID Google odgovarja na sankcije Evropske komisije o tem, ko je Evropska komisija kaznovala Goo­gle s placilom 4,34 mili­jarde evrov, je spletni velikan po svoje odgovoril na visoko sankcijo. V svojem blogu je zapisal, da ne razume, kako bi s svojim Androidom ome­jeval izbiro. Pravzaprav naj bi bilo stanje ravno nasprotno. Google trdi, da 89 % upo­rabnikov v raziskavi Evrop­ske komisije navaja, da na trgu pametnih telefonov poteka tek­ma med operacijskima sistemo­ma Android in iOS; Google torej ni sam in se mora za tržni delež bojevati. Videti je, da želi Google svojo odprtost podkrepiti predvsem s številkami. Trdi, da Android da­nes uporablja 24.000 razlicnih naprav, 1300 razlicnih izdelo­valcev, z izdelovalci iz EU vred: iz Nizozemske (Fairphone), Fin­ske (HMD Global/Nokia), Fran­cije (Archos), Nemcije (Gigaset), Madžarske (Navon), Italije (Cle­mentoni), Latvije (Just5), Polj­ske (Myphone), Romunije (All­view), Spanije (BQ) in Švedske (Doro). Res pa je, komentiramo mi, da vsi našteti skupaj predsta­vljajo neznaten delež prodanih mobilnih telefonov v Evropi. Nadalje navajajo, da imajo iz­delovalci povsem prosto izbiro, katere aplikacije prilagajo svo­jim izdelkom v prodaji. Ti­picen telefon ima tako vna­prej naloženih okoli 40 pro­gramov razlicnih izdeloval­cev. Prav tako imajo svobo­do pri izbiri sami uporabniki, ki v povprecju sami naložijo še okoli 50 aplikacij. Res pa je, pravimo mi, da bi bili te­lefoni brez že namešcenih Goo­glovih aplikacij Gmail, Youtube, Chrome in predvsem Play, bolj ali manj neuporabni, zato jih, vsaj zunaj Kitajske, bolj ali manj ni v prodaji. Nenazadnje pa apelirajo na to, kar bi lahko tolmacili tudi kot svojevrsten pritisk, morda celo grožnjo: da po njihovih podatkih 1,6 milijona Evropejcev živi od razvoja mobilnih aplikacij. Skrat­ka, Google se prikazuje kot prija­znega do partnerjev in do kup­cev. Pri tem v Googlu ne komen­tirajo same kazni, neposre­dne obrazložitve navedenih ra­zlogov zanjo in zakaj niso in ali sploh bodo odgovorili na zah­teve Evropske komisije. Ravna­nje mocno spominja na podob­ne neprepricljive argumentaci­je, ko so bili na zatožni klopi dru­gi izdelovalci, na primer Micro­soft. Iz zgodovine vemo, da taki pritiski na javnost niso spreme­nili nicesar. Microsoft je moral kljub temu svoje izdelke prilago­diti zahtevam EU (dodati izbiro brskalnika, ponuditi alternativ­ne protivirusnike ...). P Nove funkcionalnosti v Windows Server 2019 Broadcom kupuje CA Technologies Microsoft prihajajocemu stre­žniškemu izdelku Windows Ser­ver 2019 še naprej dodaja funk­cionalnosti in razkriva podrob­nosti v povezavi z izdelkom, še preden bo ta dokoncan. Po tem, ko so javnosti omogocili predo­gled strežnika v okviru progra­ma Windows Insider, so zdaj na­povedali nekaj zanimivih novosti s podrocja virtualizacije in pod­poro pomnilniškim sistemom. Nova predogledna razlicica 17704, denimo, prinaša novo obliko virtualnih kontejnerjev, preprosto imenovano »Windows Container Image«, ki ponuja do­slej najvec zmogljivosti in funk­cionalnosti v tej obliki navide­znih strojev. Windows Contain­er Image se, denimo, pridružuje dosedanjim kontejnerskim obli­kam Server Core in Server Nano, a vsebuje komponente, ki v ome­njenih razlicicah niso na voljo. Zgled take komponente je podpora vmesniku DirectX, pa tudi nekatere druge sestavine okolja Windows, ki so nujne za uporabo poslovnih programov v obliki programskih kontejnerjev na strežniku Windows 2019. Po­membno je tudi to, da prav novo vrsto kontejnerjev namenjajo re­snemu produkcijskemu delu, sedanje oblike pa priporocajo predvsem za transakcijsko manj intenzivne naloge. Windows Server 2019 prina­ša tudi precej razširjeno podporo velikim pomnilniškim sistemom. Podatkovni bazeni Storage Spa­ces Direct bodo lahko zavzema­li kar 4 petabajtov (PB) pomnil­niškega prostora, Windows Ser­ver 2016 pa je tu podpiral le 1 PB. Posamezen strežnik lahko prav tako razpolaga s štirikrat vec prostora (400 TB), podvojili pa bodo tudi najvecje število vo­lumnov in velikost na volumen. Podjetje Broadcom, znano po svojih polprevodniških izdelkih, predvsem s podrocja omrežnih in komunikacijskih tehnologij, je nepricakovano sklenilo do­govor o nakupu družbe CA Te­chnologies, za katero bodo od­šteli 18,9 milijarde dolarjev. Z denarnimi sredstvi, ne z delni­cami! Poteza je že sprožila niz skep­ticnih komentarjev strokovnja­kov s podrocja informatike in borznih hiš, saj je CA Technolo­gies povsem v drugem poslov­nem segmentu. Gre namrec za enega vecjih ponudnikov po­slovnih programskih rešitev, ra­zvojnih orodij, vse bolj pa tudi informacijskih storitev. Na prvi pogled podjetji nima­ta nic skupnega, Broadcom pa meni, da lahko z nakupom pre­cej izboljša svoj položaj na po­drocju racunalniške infrastruk­ture. Po drugi strani želi pope­striti svojo ponudbo, saj je zdaj mocno odvisen od razmer na trgu polprevodnikov in skupin podjetij, ki tam narekujejo pra­vila. Tokratni nakup je zanimiv tudi zato, ker je to že drugi Bro­adcomov poskus nakupa veli­kega ameriškega podjetja. Prvi, nakup podjetja Qualcomm, je bil še odmevnejši, a je mar­ca letos spodletel, ko je ameri­ški predsednik Donald Trump s predsedniškim ukazom prepo­vedal nakup z razlogom, da gre za grožnjo ameriški varnosti. Med drugim so Broadcomu oci­tali, da ima sedež družbe v Sin­gapuru, torej zunaj ZDA. Bro­adcom je medtem spremenil taktiko, sedež premestil v De­laware in takoj poizkusil z dru­gim velikim nakupom. Tokrat mu kaže bolje. Razvoj programske opreme je iz meseca v mesec vecji izziv azvoj programske opre­me ima izjemen tempo. Orodje ali ogrodje, ki ga uporabljamo danes, bo morda že jutri zastarelo. Podjetje Coding Sans je spomladi opravilo zani­miv pregled trga in raziskavo ter izdalo publikacijo State of Soft­ware Development Report 2018 (brezplacno si jo lahko prenese­te s strani www.codingsans.com/sta­te-of-software-development-2018). V njej razkriva, kako tehnološka podjetja – od malih do velikih – išcejo, najemajo in ohranjajo ta­lente, upravljajo razvoj program­ske opreme, eksperimentirajo z zunanjim izvajanjem razvo­ja programske opreme in zago­tavljajo kakovost programske kode. Porocilo razkriva tudi naj­bolj priljubljene tehnologije in orodja za testiranje, nadzor nad razlicicami, vodenje projektov in komunikacijo med razvijalci. Oglejmo si kljucne ugotovitve. Upravljanje razvoja programske opreme in s tem povezani izzivi Najvecji izziv sodobnih teh­noloških podjetij, ki se ukvarja­jo z razvojem programske opre­me, so, verjeli ali ne, zmogljivosti razvojnih ekip. Te so pod priti­skom, da nenehno snujejo nove razlicice in programe, a morajo hkrati tudi krpati starejše izdel­ke. Za vse našteto seveda potre­bujejo programerje, zato je drugi najvecji izziv povezan s pomanj­kanjem tega kadra, oziroma no­vacenjem teh ljudi in preprece­vanjem, da bi (u)šli h konkuren­ci, ki jim (lahko) ponudi vec de­narja. Šele nato pridejo na vrsto izzivi, kot so dolocanje prioritet razvoja, deljenje znanja in naj­boljših praks znotraj ekipe pro­gramerjev in upravljanje casa. Še bolj pomenljivo je sporoci­lo, ki ga prinaša naslednji graf. V Coding Sans so anketo razde­lili na dva dela – loceno so an­ketirali razvijalce (programer­je) in njihove šefe. Odgovori so se na nekaterih podrocjih mocno razlikovali. Razlika je seveda ne­koliko pricakovana, saj progra­mer in direktor razvoja na posa­mezna podrocja pac gledata raz­licno. Programerje skrbi pred­vsem to, kako bodo in ali bodo posamezno programsko kodo koncali pravocasno, direktorji pa se ubadajo z mislijo, kje najti do­datne programerje, da bi bili kos vsem nalogam in pricakovanjem strank. Premalo razvijalcev? V Indiji jih je še nekaj ... S pomanjkanjem programer­jev se tehnološka podjetja uba­dajo že vrsto let, naloga pa po­staja cedalje zahtevnejša, saj se povpraševanje po razvijalcih pro­gramske opreme zelo povecuje – potrebujejo jih malone vsa teh­nološka (in druga) podjetja. An­ketirana ameriška podjetja so se podobno kot tamkajšnja proi­zvodna podjetja že odlocila delo predati zunanjim izvajalcem – za delno ali popolno predajo ra­zvoja programske opreme zuna­njim izvajalcem se je odlocilo že vec kot pol (52,5 %) anketiranih podjetij. JavaScript je mocno premagal vse druge programske jezike Ste se kdaj vprašali, katera orodja in programske jezike ima­jo razvijalci programske opreme najraje? Dalec najbolj razširjen je programski jezik javascript, saj ga uporabljajo kar trije od petih programerjev, vsak tretji upora­blja javo, vsak cetrti pa python in C#. Med bolj priljubljenimi je še PHP z dobrimi 20 odstotki upo­rabnikov, delež preostalih je zna­tno nižji. Seveda je raziskovalce pri Co­ding Sans zanimalo tudi, kate­re nove programske jezike na­meravajo podjetja zaceti upo­rabljati v prihodnjem letu. Tu sta se nekaterim že sicer prilju­bljenim pridružila še jezika go (16,8 %) in typescript (14, 9%), vec kot tretjina anketiranih pa je odgovorila, da nabora pri delu uporabljanih programskih jezi­kov v prihodnjih 12 mesecih ne nameravajo širiti. Arzenal orodij programerjev je podoben mizi v avtomehanicni delavnici Pri Coding Sans so ugotovili, da razvijalci programske opre­me uporabljajo celo vrsto pro­gramskih orodij, posebej na po­drocju preizkušanja programske kode in vodenja projektov. Šte­vilni odgovori so snovalcem an­kete dali kup dela s cišcenjem podatkov, pa še potem se je velik delež odgovorov uvrstil v kate­gorijo »drugo«, saj številna orod­ja niso dosegla praga 1 % za uvr­stitev v graf. Kako podjetja izbirajo programerje? Niste dokoncali študija na ra­cunalniški ali drugi fakulteti s smerjo s podrocja racunalništva? Nic hudega, ustrezno diplomo zahteva od programerjev le vsak 20. delodajalec. Podjetja najbolj zanima to, ali so se njihovi bodo­ci zaposleni pripravljeni uciti in izobraževati (to je kar 8,4-krat pomembneje od diplome!), ka­kšne delovne izkušnje, tehnicna znanja imajo in ali se bodo ustre­zno zlili s kulturo podjetja in ra­zvojno ekipo. Vse drugo skoraj­da ni pomembno. Rezultati so pricakovani, saj nekaj let stara diploma skorajda ni relevantna v svetu, kjer se v tem casu tehno­logija in programski jeziki pov­sem zamenjajo – posebej ce teh­nološko podjetje dela stvari, ki so »na robu« sodobne tehnologije. Takrat rabi ljudi odprte glave, ki so se pripravljeni uciti vedno no­vih stvari. Motivacija je pomembna Ljudi, katerih delo je ustvarja­nje vrstic kode in skrb, da ta cim bolj brezhibno deluje in nima varnostnih pomanjkljivosti, je treba ustrezno motivirati. Pri tem pa denar v oceh programer­jev ni na prvem mestu (izposta­vlja ga le 18 % razvijalcev), pre­cej bolj cenijo raznolikost nalog (28 %), delo na zanimivih pro­jektih (31 %), možnost samo­stojnega dela (36 %) in pred­vsem dobro ekipo sodelavcev in pristne izzive (60 %).. Razvoj programske opreme nikdar ne zastane. Povze­mamo raziskavo podjetja Coding Sans, ki je opravilo po­snetek trenutnega stanja v tej industriji. Miran Varga R Graf 1: Najvecji izzivi tehnoloških podjetij na podrocju razvoja programske opreme Vir: Coding Sans, 2018. Graf 2: Najvecji izzivi programerjev in direktorjev Vir: Coding Sans, 2018. Graf 3: Vprašanje: kateri novi programski jezik nameravate uporabiti v naslednjih 12 mesecih? Vir: Coding Sans, 2018. Graf 4: Vprašanje: katera orodja uporabljate za upravljanje projektov? Graf 5: Vprašanje: katera orodja uporabljate za komunikacijo v ekipi? Graf 6: Vprašanje: katera orodja uporabljate za upravljanje nastavitev programske opreme (SCM)? Trendi, ki ženejo razvoj sistemov in vmesnikov sako leto je panoga in­formacijskih tehnolo­gij deležna novih tren­dov. Slednje ne velja zgolj za posamezne naprave in aplika­cije, temvec tudi za samo infor­macijsko arhitekturo in infra­strukturo, na kateri te napra­ve in aplikacije gradijo. Infra­strukture težnje so že vrsto let jasne – vecino ITja preseliti v oblak in uporabnikom ponudi­ti kot storitev. Kako to uspešno poceti, pa je tudi stvar arhitek­ture. Podjetja zadnja leta vrsto inovacij opravljajo na podrocju razvoja najrazlicnejših vmesni­kov in rabe podatkov. Informa­cijski arhitekti zato snujejo ve­dno nove nacine rabe vsebin, podatkov in informacij – na na­pravah ali spletu. Prepoznava in optimizacija vzorcev rabe Pretekla leta so razvijalce naj­razlicnejših rešitev naucila, da si uporabniki želijo vsebin, aplika­cij in naprav, ki jih je moc eno­stavno razumeti in uporabljati. Želijo si intuitivnosti in (vsaj del­ne) predvidljivosti. Nalogo pre­poznavanja uporabnikov in nji­hovih »vsebinskih« potreb pa je moc zaupati tudi informacijski arhitekturi. Podjetja se je loteva­jo z uporabo razlicnih statistic­nih analiz množicnih podatkov, s katerimi išcejo razlicne vzor­ce rabe – tako tiste, ki so po nji­hovem mnenju pravilni, kot ti­ste, za katere menijo, da so na­pacni. Potrebujejo namrec obo­je oziroma vse – prve zato, da vedo, koliko ljudi je razumelo njihovo namero/funkcijo/vsebi­no in jo uporablja kot nacrtova­no, druge pa zato, da razume­jo, kje imajo ljudje težave in kje delajo napake. Seveda je takšna analitika zelo dobrodošla tudi za odkrivanje novih vzorcev rabe – morda pa kak uporabnik (ali vec njih) odkrije še boljši nacin rabe, ki bi ga veljalo spodbujati. Naci­nov, kako uporabniki najdejo in uporabljajo informacije, je v da­našnjem svetu, preplavljenem z najrazlicnejšimi sistemi in apli­kacijami, resnicno zelo veliko. Prvi korak, ki ga podjetja na­vadno storijo, je, da se lotijo op­timizacije lastne spletne strani ali trgovine in olajšajo navigaci­jo po njej. A podobne ukrepe ve­lja sprejeti na podrocju vseh sis­temov, poslovnih aplikacij in pri­javnih mehanizmov. Z analizo obnašanja uporabnikov lahko podjetja odstranijo balast s sple­tnih strani in aplikacij, spreme­nijo gumbe in funkcije navigi­ranja v prid hitrejšemu dostopu do pogosteje uporabljanih funk­cij, nekatere med njimi dodajo možnost filtriranja vsebin gle­de na zahteve uporabnika ali pa tako razvršcanje opravijo same glede na analizirani profil upo­rabnika. Vse vecja natancnost algoritmov omogoca tudi nasle­dnji korak: predvidevanje akcij – torej lahko aplikacija že ugane, kaj namerava uporabnik storiti naslednje, in pripravi vse potreb­no za kar najhitrejši odziv. Vgrajevanje podpore upravljanja z govorom Cemu bi tipkali, ko pa se lah­ko pogovarjamo? Applova Siri, Amazonova Alexa in Googlov Asistent so svet pripravili na ne­vizualne vmesnike, od informa­cijske arhitekture pa se pricaku­je, da se bo odzvala na želje po integraciji funkcij upravljanja z govorom ali celo pogovarjanja z napravami oziroma aplikaci­jami. Ustvarjanje zvocnih upra­viteljskih funkcij na ravni infor­macijske arhitekture predstavlja velik izziv, a zato obljublja po­tencialno visoke nagrade tistim, ki jim bo ta izziv uspelo rešiti. Prepoznavanje in semantika na­ravnega jezika na ravni algorit­mov že delujeta razmeroma do­bro za vecje svetovne jezike, is­kanje kljucnih besed ali opra­vljanje jasno glasovno izraženih opravil/ukazov je že danes iz­vedljivo. Kdaj se bo zares zace­lo bolj množicno uveljavljati v poslovnih okoljih in spletu, pa je težko napovedati. Bo pa leto­šnje leto vsekakor prelomnica v glasovno upravljano prihodnost, tega se zavedajo tudi infrastruk­turni in programski arhitekti. Ti so se odlocili zadeve najprej iz­piliti v spletu, prica smo vedno bolj številcnim in zanimivim kle­petalnim robotom, ki prek sple­tnih strani opravljajo interakci­jo z uporabniki v razlicne name­ne – lahko delujejo kot oddelki tehnicne ali druge pomoci ozi­roma razlicni svetovalci (financ­ni, davcni, zdravstveni). Piljenje teh sistemov zahteva tudi zave­danje uporabnikov, s kom imajo dejansko opravka, in vsaj zdaj, v zacetni fazi, vecjo previdnost pri izražanju – razlicno brundanje, razmišljanje na glas, pogovor v narecju in podobne »fore«, kaj hitro privedejo do nerazume­vanja digitalne pameti na dru­gi strani. Govorna podpora oziroma po­moc, vgrajena v arhitekturo sis­temov in aplikacij, nam oblju­blja enostavnejše iskanje podat­kov, upravljanje vsebin, govorno usmerjanje (navigacija) in upo­rabo tako na poti (v vozilu) kot v gospodinjstvu (krmiljenje drugih pametnih naprav). Spletne stra­ni in aplikacije seveda ne bodo edine deležne glasovnega vme­snika. Govor bo privzeto pod­piralo vedno vec platform, ozi­roma bodo ponudile eno ali vec vrst njegove integracije – lahko si bomo izbrali digitalnega po­mocnika, ki nam bo najbolj všec oziroma najbliže. Govorno upra­vljanje mocno »zagovarjajo« tudi pametne naprave interne­ta stvari. Tržni analitiki nam na­povedujejo, naj se pripravimo na pogovor s hladilniki, pecicami, alarmi, avtomobili, sesalniki in prakticno vsem drugim, kar pre­more mikrofon in zvocnik. Oblikovanje obogatene resnicnosti Informacije danes niso vec omejene zgolj na prikaz na za­slonu naprave, ki je pred nami (racunalniški monitor, tablica, telefon). Tehnologije obogatene resnicnosti (AR) znajo v naše vi­dno polje vdelati še razlicne dru­ge informacije in podobe. Po mo­žnosti v 2D in 3D podobah. Pro­gramski arhitekti morajo zaceti že danes razmišljati, kako bodo obogateno resnicnost uporabili v svojih rešitvah – pa cetudi gre »le« za spletne strani. Uporabni­kom je obogatena resnicnost pac blizu, saj jim prikaže bistveno vec informacij, in to pogosto zelo uporabno – npr. navigacija zu­naj in znotraj prostorov. Še vec, kombinacija razlicnih tehnolo­gij in AR lahko uporabnikom na njim všecen nacin predstavi vse­bine, ki so jim blizu, oziroma so zanje relevantne – npr. bližnje restavracije z vegansko hrano. Nacrtovanje aplikacij s podpo­ro obogateni resnicnosti zahteva od programskih arhitektov razu­mevanje prostora in prostorsko razmišljanje, prednost pa imajo vecinoma lokacijski oziroma z lokacijami povezani podatki. Oblikovalci rešitev pa tudi pro­gramerji morajo biti pripravlje­ni, da bodo vanje vdelali elemen­te gibanja uporabnika in tako za­gotovili kar najboljšo uporabni­ško izkušnjo. Svojevrsten izziv pri oblikova­nju aplikacij in vsebin za oboga­teno resnicnost je tudi povezo­vanje novih informacij s staro 2D arhitekturo – prekrivanje infor­macij mora biti natancno, druga­ce želeni rezultat ne bo dosežen. Tudi v tem primeru bodo razvi­jalci svoja novo osvojena znanja bržkone najprej pilili na spletnih straneh, ki jih bodo ukrojili v 2D in 3D podobi. In to hkrati. Raz­mišljanje v smeri, da gre za dve razlicni podrocji, ne bo prineslo uspeha. Spomin na to, kako zelo okorne in nic kaj prijazne so bile prve strani za mobilne napra­ve (.mobi), je vendarle še precej svež. Nacini lovljenja uporabnikov Sodoben internet je nadvse konkurencno okolje. Številne spletne strani in storitve živijo od oglasnih prihodkov, ti pa se marsikje zmanjšujejo. Ceprav je v internetu zelo veliko vsebi­ne in ljudi, ki jo išcejo, je vendar­le težko privabiti množico lju­di na svojo stran. Še teže pa jo je dolgorocno obdržati. Zato se razvijalci spletnih aplikacij in strani spoprijemajo tudi s priti­ski po razvoju arhitekturnih reši­tev, ki bodo ujele oziroma zajele uporabnike. Gre za tehnike, ka­terih cilj je držati uporabnike na spletni strani dlje, kot so sprva nameravali. In ceprav taka pra­ksa marsikje ne vpliva pozitiv­no na uporabniško izkušnjo, jo upravitelji spletnih strani upo­rabljajo z namenom ustvarjanja vec prikazov, ki se konec meseca preslikajo v evre. Med metodami lovljenja upo­rabnikov so tudi take, ki bolj za­želeno vsebino delno skrivajo, zato se mora uporabnik do nje preklikati, nekateri celo umetno podaljšujejo pot do nje ali pa obi­skovalcu postavljajo vrsto neli­nearnih ovir (ankete, obvestila itd.). Posebej spretni so upravi­telji spletnih strani, ki uporabni­ku vsebine ponudijo po košckih, torej mora za vsako poglavje kli­kniti gumb, vsako sliko klikniti posebej itd. Lovljenje uporabnikov in nji­hovih klikov ni niti nova niti ide­alna rešitev, a zdi se, da se bo za­radi pritiskov po ustvarjanju vse vecjih prihodkov marsikje obdr­žala. Arhitekti spletnih strani in rešitev pa bodo dobivali vedno vec nalog, naj zgoraj opisane pri­stope vnesejo v stare ali nove re­šitve.. Arhitekti informacijskih rešitev imajo zadnja leta polne roke dela. Zanimivo je opazovati bitko med prizadevanji za boljšo uporabniško izkušnjo in ustvarjanjem doda­tnih prihodkov, saj se ta cilja vse pogosteje znajdeta na nasprotnih bregovih. Vinko Seliškar V t Informacije danes niso vec omejene zgolj na prikaz na zaslonu naprave, ki je pred nami. t Med metodami lovljenja uporabnikov so tudi take, ki bolj zaželeno vsebino delno skrivajo. 96 september 2016 IZKLOP SEPTEMBER 2018 q 25. septembra nadaljujemo E-zdravje Kje smo, kam gremo? Državne strategije, tržne prakse, zagonska podjetja, stanje doma, stanje v Evropi. Bomo kdaj doživeli, da bo zdravstvo zares digitalizirano? Elektricna (r)evolucija Elektricni avtomobili so prihodnost, ponekod tudi že sedanjost. Kako dalec smo na tej poti, kakšno je stanje na tržišcu, kdo ima kaj in koliko to stane. Koliko k hitrosti približevanja cilju prispevajo predpisi, ki vse bolj omejujejo dizelske motorje. MonitorPRO V jesenski prilogi MonitorPro bomo pisali o informacij­ski varnosti oziroma e-varnosti. .w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klancar POMOCNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstneric UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Dora Mali PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAC. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vracamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoce le s pi­snim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odlicnim iz­delkom pri svojih preizkusih podelju­je priznanje »zlati Monitor«. To je pri­znanje za konkretni izdelek na kon­kretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje­tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v ka­teri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavcar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovcic, tel.: (01) 230 65 33 NAROCNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.700 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za narocnike placana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro­daji s priloženim DVDjem je vkljucen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko narocite tako, da pla­cate letno narocnino in jo od naslednje šte­vilke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizicne osebe imajo 25 % popusta na pol­no ceno. • Narocite se lahko z narocilnico, ki je vpe­ta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Placilo je mogoce tudi s placilnimi kar­ticami. • Narocnina se placuje enkrat letno. Ce na­rocnik ne zahteva odpovedi, se narocnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. BANKE PRIHODNOSTI – N26, REVOLUT, CURVE ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RACUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE SEPTEMBER 2018 U LETNIK 28, ŠTEVILKA 9 U WWW.MONITOR.SI CENA: 4,90 EUR IZGUBLJENI V SVETOVNEM OMREŽJU • kako se ubraniti spletnih goljufov • kako se izogniti spletnemu nadzoru • kako prisluškovati – podmorskim kablom POGLOBLJENO: Samsung Galaxy Note9 Oculus Go omrežni diski NAS A1 Smart Home poslovna programska oprema informacijski sistemi