i-: A Hromi Jurij. 4^1 *ilo jc Deeega polotnega dne po piHudni* po soli. Otroiti so dobili d^^H vsak svoj koSoek kruha za jnžino ter 90 potem poinng&H starišeni^^H dflu. ali pa so piiiili živino na paso. ^^| (jfej, kdn pa dirja ondu po cesti? To so trije deiki, vsak kadH dTanajst let star. Zdaj se prikaže šf jeden iued hišninii vrati! Prqj$Mfl »„.- , Irijo se ustavijo všlric njega in rau rcko: rXii. Tfflirak! pojdi z namM v gold; iskali bomo ptifsjih gnozd. Daj, naprari sp in idi! ^J Tunrek drugate priden in pošten detek, odgovori: BNc vcm, uli bi Sgtl z vuni ali ni>, ker vi ptiekom jajitke pobijatc in jim razdirate gneula. M^jJ so rai nnlnjič rekli, da je to groh." |fl ,Bt'« jo tako. Tončpk ! 1'tičkom jajra pobijali in jim razdiraH gnezda, to je velik preb! (iorje otrokit, ki kaj tai^cjra rlcln/ siisai m jol moAki glas, in Izza ogla biše s^ prikuže nio^ ob Jesenej nogi. Ta rm>% je bttfl hrrtuii -lurij. Po vsoj vasi so ga tako imennvali. Tožko jb hodil in jako počaf^f nTn 7.11 uglom scm m;i!ii pofival in slišal vsp. kar »te sc pognvaijdifl rnup ,lurij. ^liranita ram sictr nc raoroni. da bi ne šli v gozd. ali poptM vam liočem porcdati povosl o samnni srlii. Tcžko uže stojini ; iilimo rajjB ua vaJa klop, Tonfp, da si-dem." ~fl I>p&ki grodo ž njim tet sodcjn na klop. Ilrflini Jnrij jc liil v arcffl mcd njiini. V Zai-cl jc pripovudovtiti: ¦ ^Tudi jaz sein bil mlad in evrat kakcir sli' vi z.riaj. Ali od unega iastn je miuulo uže dokaj let; glojte. moji iasji^ so uže <'isto osiveli ia tudi mojel oci so oslabele. V niladnsti st?m bil tndi jaz vesel in dnbre ri>]je. Imol semJ že sarnu mater: ot-u so tui umrli, ko sejn hil še tmitozmožen otrok. In kald^affl lnater sem ime], lj«J.'i otroci!" vzkliknil jt1 .lnrij in debela aolza ae mu je |>0->1 c^dila po zgrbaDccncui licu. M ,0j kako mater!" ponavljal je z zamoUrlim glam>m hr6mi siromaitj ^Kato rao so Ijubili in zami1 skrboli doč m dan ! In kakSpn sem bil jag ? -^ij 0 otroci! jaz ujseui vničal ijnbpzni y. Ijiibpziiijo, raarvoc snui dolii! maw9 skrbi in liriilkoati tcr »eni bil ncbcalezou ntrok. 0 kako žal mi jc> /.daj TB^M tega," vzdiknil jfl Unani Jurij. -'4H .Ijopo mato-inc hfttftdo so nnžle malokrlaj pot t iBoje trduvrat.no M Knkor vi zdaj, iinul aein tiuli jaz to slabost, cla snni rad lazil za ptiS tn iskal in jim razdiral gnezdii-a. Kolikokrat »i mr svarili mali. iii im- c<*!6 p^B »ili, naj opuatim to progrcšno ilelo, iili bilo jv vsc zamiil. 'l^l Bilu jc ncccga polettu-ga dne ravno kakor danes. Priiiirjal sein \l S^M domov. Materc ni bilu douia; l>iJi so na pulji. Vrcžetu ai kos kruha. \*takara| ga v žep iii liajdi v gozd. Skozi vas dirjajoc. sro(*al spm matei*. ki ao nraH z poija težku brpin^ travf na glavi. Znnj jini jo kapal r.tz fela. V r.Jnrij. -lurij!" r^kli mi so, Pn(l hodi danes r gozd; biida ura se bliil^H Ali jaz se niti zmčnil nisem za malcrinc. besede, ni>go dirjal scm kakor n|B v bližnji gozd. Jrienkrat sem sn bil nzrl nazaj tcr aeni vidcl na nebu SdH hudourne obkkc, ki so se vedno bližp podili. Ali kiij ji> bilo menf ^« oblakov niiri?! "J 119 V gozd dospevši. hitfl scm ml drovesa do ilrt-vesa. na vse strani gte-iliijui-. nc bi li ugledal kje kacega ptiejnga gnraia. Po gozdu sc je vlpgla ili'Ma toiua, ker oblaki so bili zakrili sulncc. Noln?nega gnfzda nisein inogčl uajti. Tu w jts zelo jezilo in neinirnn je postalo moju sire. Zdajci iigledam na gostcru gruiiiH gnezdo ilivjoga goloba. 1'rno »ptpzam na grm ue brigajoč se zsi ostro trujc. ki mi jd trgalo obloko in kozo iia telesu. Ilivji golob je vzletd z golobieo iz gnpzda : a v gnezdu ni bilo uobeuega jajca. Kcusmiljeno zgratiiiu prazno gnczili) ter je požiMicm na tla. Romaj sem bil to storil. riUšio) zitinolkel grom nad seboj. Ali Ut mc ui oplasilo. Hitro zlezein na tta tvr u-iV-ui ilaljo pu gozdu. Zrlaj pi*idoin di> topole, kaUra še zdaj stttji ne daleč od brvi vodetc pivko potuka. K viškn se oSsrem ter iigledam na njej gnezdo. Kake Stiri kornke od topolc je stal vclikansk hrast. ,.Aba!" izprogovorim, ,tukaj bo grlice: morda ji> uže kaj v gnezdu. zadDJii' ni bilo k< nič." Začelo je votlo grometi, ila sc je tri^la zemlja pod menoj. A jtiz sero veHdfr še plezal na fopolo. Nisem še priseJ do gnezda. ko vzje^ita shtra dva iz njoga. V gnczdii sta ložala 6ina mt> ,jc izprpletela po vneli udih. ko som padpl na /.'¦mljo. in bil sem v pnpnlncj Mzavpdnosti. Kakci dol";n scmii Inžal v tem ialoshicm stnnji. tega ne vpm potedati; » l«Ukii «m. dd j« mi-.pla defev&ti ia tiladae taptjt«. ki sn pnda!« usi mea«, vzdramile ho ine. Plašno sc ozr™ okolo sebf tpr hiif^m vstati. mislei, dft si> rai jf vse tu sanjalo. A!i nc daleu od sobe zagledam hrast. kalerega j« nizrepila strelu od vrha du tal. Komaj se oprem na nogi. uže omahnem oil prPTelikc bolefine. ter se zopct zgruzim na Zfimljo. (ilasno sem zafel zdi-hovati. a itož je lil, da aom hil moker do kožp. JMaj zaslišim znani glas svoje, Ijobe maUrc. ki se ini je zdol v tem tre-nntku kaknr glas iz hpIips. ..lurij! Jurij ! kd6 si ?" Ilotfl som jim odgororiti, aK nisem inogel; |p žalostno spm jefal. Mati so se rni prihliisali. Kako so se iistrašili, ko so iiio nglodali, tega varn povcdati ne morem. nJnrij! .Inrij!" zavpiti so, rkaj ti je ?" in skofiH so k moni. Jaz simi CatU siihi\ ki so padaln iz materinih oč-i na moje lice. Oh te sulzij! bilp so vroče kakor žavpS ogcnj: Be denes me skl6. Mati me naglo dvignejo na avoji roki ter hite z laenoj dom6T. Takoj so poslali po zdraniika. Ko jo zHravnik prišei in rae ogledal, rekel je: ^Besna roka in aoga sli zlnmljeni!" Pri teli besndah ni bilo videti solzo v materioem ofesn, ali njen obraz je bil Wed. dn ga nikoli pozabil ne bodam. Kii je zilravnik zopel; drugiS prišel in mc pogledal. zclo sc me jo Tintrašil. ^Mati!" dejal ji% nhml6 j<% hudo. Dosno nogo bodem moral odrezati, ila ohraniin dci-ku žirljenje." — Tako sp je tudi zgodilo. (irozno boleiine 120 sem trpel, kadar mi je zdravnik rezal nogo. Mati so sedeli pri mojem vzglavji in mi božali bledo lice. Njihove tolažilne besede so bile vzrok, da nisem glasno kričal od nepopisljivih bolečin. Oh! in ravno v teh strašnih trenotkih. sem se spomnil ubozih ptičkov, katere sem tako neusmiljeno preganjal in niučil. Svojo vročo glavo sem položil v materino krilo, ter sem iz globočine svojega srca vzdihoval: ,,Vsemogočni oče! spozna.m, da me je doletela tvoja pravična kazen. Odpusti mi mojo pregreho, ne zavrzi me! Imej usiniljenje z menoj, moj stvarnik !" Te besede so mi prinesle olajšavo. — Bil sem zelo slab ; a božja pomoč in inaterina skrb ste mi bili krepilo. Okreval sem zopet; ali kakor vidite, delati ne moran ; vse svoje življenje sem siromak ter nadležen Ijudem. To je kazen božja! Povedal seru vani svojo povest, a zdaj storite, kar vam je drago." — ,,Bog ne daj, da bi šli ptičjih gnezd iskat!" reče Tonoek. ,,Jaz ptižkov nikoli ne bom več preganjal." ,,Jaz tudi ne! Jaz tudi ne!" režejo otroci drug za drugim. Tako se razido vsak na svoj dom. Miljenko Devojan