LETO X., štev. 5.
feitstna platana * gotnviai.
V LJUBLJANI, 5. februarja 1927.
Današnja številka 'D!»
lakaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: SfaMjana, Velika Čolnarska ulica št 19,
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168.
ffaslo<v za telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14398. (KDZ)
NAPREJ
a:™';.
Stane mesečno 25 Din začasno • Bi* Za inozemstvo 85 Din, začasno 10 Bi* Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Hali oglat!] beseda 60 par, najmanj 5 Din,
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer n ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list bo poštnine prost*
Glasilo Jugoslovanske* socialno demokratične stranke (J SDS).
letnik VIII., Stev. S.
Četrtkova .Naprefeva" Številka
laskala kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmeisko-delavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 D ta
„Vsa oblast gre iz ljudstva".
Belgrajsko učiteljsko glasilo »Narodna Prosveta« piše 30. januarja o intervenciji predsednika UJU v ministrstvu presvete pri ministrovem pomočniku Obradoviču. Med drugim ga je vprašal tudi:
»Ali se bo popravila krivica storjena učitelju Mbderndorferju?«
Odgovor na to vprašanje popisuje »Narodna Prosveta« takole:
»Za sodruga Moderndorferja se je razgovor vršil dalj časa in bilo je kon-statirano, da njegove krivde niso tako težke narave, da bi moral zanje kaj pretrpeti, tcda položaj storjen z njegovim pisanjem, je tak, da je bilo spoznano za najbolje, če odide sodrug Moderndorfer iz Mežice, kjer je s polnim uspehom vršil prosvetno delo. G. pomočnik je bil tako dober, da je predsedniku razložil ves zapletljaj, intervencije od strani drugih ministrstev, in na kcncu je dodal: da je pripravljen 4ati sodrugu Moderndorferju boljše mesto, katero si želi, samo da ne zahteva vrnitve v Mežico.«
Poprečnemu učitelju iz Šentflorjanske doline, kakršne poznamo iz življenja in iz Cankarjevih »Hlapcev«, bi bilo s tem ne samo popolnoma ustreženo, temveč bi se smatral za najsrečnejšega človeka. Izpolnjeni bi bili »vsi cilji njegovega hrepenenja«.
Študiral bi slov. šolske občine, iskal bi najugodnejše mesto z najmirnejšimi ljudmi in najmanj razposajenimi otroki, z na.ilepšim stanovanjem, z največ-jim vrtom in najdebelejšim krompirjem, potem bi pa vložil ponižno prošnjo za izbrano mesto in selil bi se kakor da gre na ženi tavanje. Tudi žena njegova bi ukala, čeprav ne zna.
Taki so poprečni učitelji v šentflorjanski dolini. Zato pa se narodu v tej dolini tako godi, kakor se mu godi — oziroma ker je naš narod poprečno tak, zato ima take poprečne učitelje.
»Kadar bo boljše, bomo imeli boljše« pravijo mnogi in si pišejo s tem svojo kvalifikacijo. Drugi se zgovarja-jo na predstojnike, češ, ti so pregledovali, pa niso ničesar popravili. Večina meče vso krivdo Bogu na glavo, ki so ga zato postavili za najvišjega predstojnika, da Imajo tarčo.
Narod tako in učitelji tako. Med obema jo vzročna zveza, ki bi s ča-*om še bolj zatemnila šentflorjansko temo — če bi ne bilo Cankarjevih Jermanov in Kalandrov, ki trgajo železne okove te zveze in kujejo nov svet, kakršnega si želijo tudi poprečni ljudje, čeprav iščejo zaradi svoje slabosti le — debelejši krompir.
Moderndorlerjeve krivde.
»Njegove krivde niso tako težke narave.« Kakšne narave pa so? Kakšne so spl oh,, in katere so? Kateri sodnik jih je tehtal in sodil?
Gospodje sodniki sedijo na gorkem v Londonu in strižejo kupone. To je težko delo in zaradi M6demdorfer je-vega dela je tudi ta težki zaslužek ogrožen. Kaj če zadane tudi delničarje mežiškega rudnika brezposelnost? To bi bila socialna krivica! Ogroženi delničarji so se torej vsedli na sodni stol in obsodili Moderndorferja po zakonu njegove domovine 8HS na izgon iz Mežice, ker je zagrešil zločin proti zakonu o- zaščiti kuponov — pardon, države. Takoj so poslali kurirja k an-
gleškemu poslaniku v Beogradu in ta je šel dalje k eksekutorju londonskih sodišč, ki se drugače imenujejo tudi zunanji minister SHS, in ta je takoj naročil notranjemu ministru in ta svojemu oddelku za državno zaščito in ta prosvetnemu ministru in — to si lahk0 mislite, kakšen vozel je bil že spleten, ko so vse te »intervencije raznih ministrstev« prilomastile v prosvetno ministrstvo izvršit eksekucijo nad Mo-demdorferjem.
V Mežico so prišli mariborski odloki: razpust občinskega odbora, razpust krajevnega šolskega sveta in pre-meščenje s. M. Prva dva zaradi zapravljivega gospodarstva, dokazanega po reviziji, revizijskega poročila pa še zdai gospoda ni pokazala, razen bedastih lopovščin, ki jih je dalo na razpolago »Jutro«. Za iv. oderndorfer-jeve premestitve pa niso povedali sploh ničesar, samo namigavali so, da »zaradi komunizma«.
»Naprej« je pisal o vel. županu Pirkmajerju tako, da smo se nehote spomnili na strašne poragrafe zakona o tisku, a ta gospod je spravil vse v žep. Državno pravdništvo je čitalo o protidržavnih uradnikih, češ, vsi so protidržavni, če delajo protizakonitosti — pa ni zagrabilo za vrat ne »Na-preja« ne dotičnih uradnikov. Zadeva visi, v Mežici vlada komisar, Modem-dorfer pa čaka, kdaj bodo našli sodniki korajžo poklicati ga na zagovor. Dokler namreč te korajže ni, ne velja nobena obsodba, tudi londonska ne.
Ko so ek selcu torj i spoznali, da nimajo opravka s poprečnim človekom, ki bi se pred vsako palico odkril, so preklicali svoje zahteve in postavili nove: Moderndorfer ni kazensko premeščen, ampak iz službene potrebe.
Ker eksekutor ni mogel spraviti krave iz kmetovega v oderuhov hlev, je prišel dva meseca pozneje h kmetu razlagat, da krava ni prisiljena seliti se v oderuhov hlev zaradi dolgov, ampak zato, ker bo tam boljše molzla.
Ta eksekutorska milost je prišla tik pred volitvami v okrožne skupščine.
Narod pa ni verjel tej milosti, ni verjel, da bi Modemdorferjeva služba zahtevala izpremembo zraka in je izvolil Moderndorferja za okrožnega poslanca.
Kaj zdaj? To je zelo neroden položaj, kajti zapisano je, da gre vsa oblast iz ljudstva, ne iz Londona. Vel. župan je baje zaprosil za promeščenje, o M8-demdorferju pa pravi g. ministrov pomočnik, da je »vršil prosvetno delo v Mežici s polnim uspehom«.
Višjega prtznaja ministrstvo ne more dati. torej je
krivda izpremenjena v priznanje.
Koza ostane po tem takem lahko cela, samo če najdemo še kakšno jagnje za volka, kajti tudi on mora biti sit. Londonski delničarji ne smejo postati brezposelni, njih eksistenčni minimum jim moramo pustiti, kajti striženje kuponov je težko in potrebno delo .
Sodniki se vselej potijo, kadar mora biti volk sit in koza cela. Pot jim včasih tako curlja, da jim zalije oči, da nič ne vidijo; ko iščejo daritveno jagnje, zagrabijo kozo in mislijo, da so problem rešili. Vsi srečni mašijo jagnje volku v žrelo, od zadovoljstva se nehajo potiti, pri tem pa šele spoznajo, da je jagnje koza.
V našepi slučaju so našli sodniki
jagnje v Moderndorferjevi brošuri. Moderndorfer je vo »pisanje*je stvorilo tak položaj«...
Če bi to pisanje stvorilo drugačen polGŽaj, da bi delavci v londonski stražnici kuponov več zaslužili, potem bi bilo vse drugače.
Torej je vseeno ostalo nekaj krivde? 0 da, da! Pa ne le pri sodnikih, tudi pri eksekutor jih so našli to pisanje za krivo. Zlasti vel. župan se čuti prizadetega, ker ni stopil ponarejevalcem bilanc na prste, kakor bi bila njegova dolžnost. Govori se, da se oblasti izgovarjajo, da krivcev niso mogli prijeti, ker niso naši državljani, mežiške bilance da podpisujejo tujci. Torej tujci smejo krasti v Jugoslaviji?
Ne, gospoda! Mežiški nared in Mo-derndorier ne gre samo za debelejšim krompirjem! Moderndorfer ne bo prosil za »boljše mesto« — če ga dovolj dobro poznamo. Najboljše mesto zanj je tam, kjer ga ljudstvo pozna in razume. Ne bo se vam posrečilo razbiti to organizacijsko enotno fronto med učiteljem in ljudstvom, čeprav dovoljujete, da tuji tatovi odpuščajo po zakonu zaščitene delavske zaupnike. Pravica bo zmagala tako popolnoma, da bosta koza in jagnje cela, volk pa ne sit. Tak položaj pripravlja Modern-dorferjeva brošura in njeno pisanje. Kdor ne veruje, naj si jo naroči in prečita!  ________________________________
V trezno razmišljanje -- za skupni nastop
Dragi sodrugi!
Pri volitvah v oblastne skupščine &e je posrečilo laži - komunističnemu voditelju inž. Gustinčiču in drugim izkušenim razbijačem delavske razredne enotnosti zopet preprečiti skupni nastop proletariata proti korupcioni-stični in reakcionarni buržoaziji v nekaterih okrajih. Volitve pa so pokazale še večjo brezbrižnost širokih bednih slojev prebivalstva napram življensko - važnim, akutnim problemom politike: v industrijskih krajih ponekod na pr. v Laškem okraju, več kakor polovica volilcev ni šla na volišče, se ni poslužila svoje glavne, elementarne ustavno - državljanske pravice; Velik del delavcev, nameščencev in poljedelcev pa je glasoval za najbolj reakcionarne buržoazne stranke.
Ta pasivnost in zaslepljenost volilcev — delavcev, poljedelcev in uradnikov je opogumila reakcionarno, ko-korupcionistično, kapitalistično kliko in njene agente v delavskih vrstah, da zjopet drzno dviga glavo, poskuša /. novo ofenzivo napram delavcem, uradnikom in poljedelcem, katerim hoče naprtiti vsa bremena svojega bankrotnega 8-letnega gospodarstva. Tudi zapostavljenim narodom ta klika vedno drznejše odreka osnovno pravico samoodločbe in samouprave. Celo okrožnim izvoljenim skupščinam
— ki imajo skrajno omejen delokrog
— ta birokratsko - centralistična klika ne bo dopustila delovati niti v okvirju v pogledu samouprave skrajno reakcionarne — vidovdanske ustave, ki jo je ta klika sprejela navzlic odporu celokupnega delavskega razreda in proti volji večine prebivalstva Slovenije, Hrvaške, Dalmacije, Črne gore, Makedonije, že se iz samih vla-
Kupu.te samo testenine
ki so priznano najokusnejše.
dinih krogov slišijo grožnje odkrite vojaške diktature.
Obeta se nam torej nov reakcionarni val brezustavnesti in brezzakonito-sia vladajoče kapitalistične klike. Posamezne delavske frakcije so nesposobne, da bi se same uprle temu valu, tudi vsaka zase ne more podpreti uspešno pokrefe ljudstva v boju za pravice samoodločbe in samouprave, niti boj delavcev za svoje osnovne človeške in socialne pravice. V tej situaciji je tudi vsako mezdno goban je eminentno politično. Same strckovne organizacije, ki so razdvojene in ki obsegajo komaj 5 odstotkov delavstva ne morejo prav ničesar doseči preti pojačani tendenci redukcije plač, dnin, industrije in obrti, redukcije socialnega zavarovanja in zakonodav-stva ter brezposelnosti.
V taki situaciji in po vseh izkušnjah, ki jih je preživel proletariat V teh letih je bolj, ko kdaj očividna potreba po koncentraciji vseh delavsko-poljedelskih frakcij, skupin in organizacij, ki hočejo prekiniti vse vezi s kapitalizmom in z vsemi kapitalističnimi demageškimi metodami političnega, strokovnega in zadružnega boja in ki spoznajo potrebo enotnega, za-vedno-razrednega socialističnega boja proti reakciji.
Tak skupni nastop pa mora temeljiti na načelih proletarske demokracije, ki izključuje vsako diktaturo enega proletarca nad drugim, ali ene proletarske organizacije nad drugo.
V takem skupnem nastopu mora imeti vsaka frakcija pravico in možnost zagovarjati svoje nazore, dajati svoje predloge in nasvete — a nobeden član, nobena frakcija ne sme imeti predpravice, brez protipredloga zavrniti predlog organizacije, kakor je to storil z JSDS inž. Gustinčič pri pogajanjih za skupni nastep pri zadnjih volitvah, Nihče ne sme izključevati javnost.
Proletarska demokracija pa je mogoča samo v organizaciji. Organizacija mora torej imeti svoj natančno dlo-ločen delavni program, svoj pravilnik poslovanja, svoja finančna sredstva in svoje organe — odbore in tajništva. Zato predlagam vsem delavskim frakcijam, ki so za neodvisno razredno politično borbo proletarskega razreda proti kapitalistični reakciji, kakor tudi vsem strokovnim, prosvetnim in zadružnim organizacijam, ki so neodvisne od meščanskih, kapitalističnih strank, da se v svrho trajnega skupnega nastopa proti reakciji In vsem njenim pojavom na političnem, gospodarskem, strokovnem, proevet-nern im samoupravnem polju »družijo v federativno
Stranko Dela.
Da bo omogočena takojšnja uspešna fefkusija o takem združenju, pred-
in pravilnik take stranke. Vse delavske liste in organizacije pa prosim da ponatisnejo to pismo in predlog v »vrbo javne diskusije, ki mora neob-bodno predhoditi vsakemu uspešnemu skupnemu nastopu.
Federativna Stranka Dela jo zveza vseh delavskih, poljedelskih in uradniških strokovnih, prosvetnih, in zadružnih organizacij Slovenije, ki hočejo na podlagi proletarske demokracije, duhovno enotni z internacionalno organiziranimi, razvednimi (ne verskimi, ne nacionalnimi) organizacijami, vodit samostojni boj proti kapitalistični reakciji in vsem njenim pojavom na političnem, gospodarskem, socialnem, zadružnem in samoupravnem polju.
Namen zveze je vzbuditi brezbrižne ali zaslepljene sloje delavnega ljudstva k večji zavednosti in aktivnosti v borbi za njihove razredne interese in za socializem. Ta namen bo zveza dosegla s skupnimi nastopi vseh fede-riranih organizacij v sledečih slučajih:
1. V borbi za osnovne pravice samoodločbe in samouprave zapostavljenih narodov.
2. V borbi za enotno, pravično tarifno kolektivno delavno pogodbo za vse Etroke.
5. V borbi za osemumik in v orga* nizaciji dela za brezposelne.
4. V borbi za spopolnjenje socialne zakonodaje in njenega izvrševanja.
6. V borbi za samoupravo vseh delavskih institucij, občin, okrajev in okrožij.
6. Za svobodo proletarskega tiska, združevanja, zborovanja in štrajka.
7. Pri majskih in drugih manifestacijah delavskega razreda.
8. Pri volitvah v delavsko zbornico, OUZD, v občine, okraje, oblasti in centralni parlament. Vsi izvoljeni pri skupnih nastopih morajo predvsen zastopati interese celokupn-ga delavnega ljudstva po direktivah stranke Dela.
Na vseh drugih poljih zadružnega,, prosvetnega in gospodarskega dela.
10. V zunanji politiki: Za mir, razorožitev ter za prijateljstvo in zvezo z vsemi potlačenimi narodi in izkoriščanimi razredi in njihovimi predata Vniki.
- Sredstva: Federativna Stranka Dela uporablja vsa proletarska sredstva, ki »o uspešna in v skladu z razredno jsavestjo.
Materialna sredstva: Vsaka organizacija in skupina prispeva v skupno blagajno 5 odstotkov celokupnih svo-dohodkov — zadružne organizacije 5 odstotkov od čistega dobička it- ki jih morajo v svrho kontrole vse •priključene organizacije objavljati javno.
Organizacija.
0 vseh predlogih za skupni nastop razpravlja Centralni svet federativno Stranke Dela. Ta svet sestoji iz 21 članov, Predseduje pri vsaki seji po vrsti drug predsednik, ki ga izberejo JSDS, SSJ in neodvisna delavska stranka v vrstnem redu (oz. vse priključene organizacije) Sklepa se, če je navzočih vsaj dve tretjini članov in z dvotretjinsko večino navzočih.
V svet delegirajo:
Neodvisna delavska frakcija	3
Jug. soc. dem. stranka	3
Socialistična partija in zedinjenje 3 Strokovna komisija	2
Kmečko delavska zveza	2
»Svoboda«	1
Zveza železničarjev	1
Klub združenih v Delavski zbornici 2 Klub jug. soc. dem. v Del. zborn. 1 Tipografi	1
Zveza zadrug	1
Zadruge jug. soc. dem.	1
Skupaj članov 21
Seje bo vsake 3 mesece enkrat, po potrebi večkrat.
Tehnične pcsle, ki nastanejo zaradi Sprejetja predlogov sveta opravlja centralno tajništvo, ki se sestoji iz 3 .članov 1 od SP J, 1 od JSDS in 1 neodvisnih. Tajništvo ima seje po potrebi. Sklepa pa samo soglasno.
Federativna stranka Dela objavlja tedan komunikeje, ki jih morajo
Siti vet listi priključenih organi-. Redakcijo komunikejev opravlja tajništvo.
Po vseh večjih krajih se obrazu je j o za izvršitev sklepcv Centralnega sveta krajevni sveti po istem ključu in po istem pravilniku. 0 Delu, programu in ostalem morajo vse tri frakcije razpravljati na svojih kongresih.
Diskusija naj pokaže, kakšen skupni nastop je mogoč v sedanjih razmerah in s katerimi skupinami.
S sodružnim pozdravom
Lovro Klemenčič 1. r.
Pletilni stroji najnovejšega patenta »IDEAL« nemškega izdelka so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila se dobi Fran Kos, Ljubljana, zidovska ulica štev. 5.
Proračun občine Jesenice.
Krajevna organizacija JSDS in SDZ na Jesenicah poživlja vse delavstvo tukajšnje občine, da se začne resno baviti in zanimati za občinsko politiko, kajti Važno je za nas delavce, kako se gospodari z občinskim premoženjem.
Ker so občinske seje javne za vse, je važno in potrebno, da se zlasti vo-lilci udeležujejo občinskih sej. Šele ko borno delavci stvarno in temeljito spoznali način občinske gospodarske politike, bomo tudi na tem šele spoznali, kako potrebno je, da se delavci organiziramo in kot močna politična organizacija vodimo občinsko politiko. Stvarno se moramo udejstvovati in odločevati. Na ta način bodo uspehi vedno večji, meč delavskega razreda bo v razvoju in razmahu vedno vidnejša, proletarci enotni v pozitivnem delu.
Dne 28. novembra preteklega leta je bil sprejet sledeči občinski proračun:
Potrebščine: plača županu in občinskim uslužbencem z zavarovalnino 97.C00 Din; za občinsko pisarno 5.500 Din, za javna nadzorstva ^ in upravo Din 10.500, Šolske potrebšči-le Din 167.297, za snaženjo občinskega predora Din 600, javna električna razsvetljava in popravila Din 10.000. Za občinsko klavnico: plača meso-gledniku, živinozdravniku in drugo Din 18.000, Vzdrževanje in popravila vodovoda Din 10.000. — Za list »Občinska uprava« Din 100, za društvo »Rdeči križ Din 300. Za »Karagjor-gjevičev dom« Din 300, za brezposelno podporo odnosno fond za gradnjo stanovanjskih hiš Din 20.000, podpore prostovoljnim gasilnim društvom Jesenice Din 3000, Hrušica Din 2000, Za pepravo občinskih potov in mostov Din 50.000. Poprava občinskih poslopij in njih vzdrževanje, dimnikov in katehetske nagrade 27.600. Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo se vrne znesek Din 75.000 v letnih obrokih 3750 Din. Za podpore občinskim revežem in tujim se je voti-ralo Din 24.000. Vse potrebščine skupaj 449.947 Din.
Dohodki predvideni za pokritje: Najemnina obč. zemljišča in stanarina Din 3000, Kopanje jam na pokopališču Din 3000. Najemnina občinskega lova Din 6200. Štantnina sejmov Din 2800. Pasii davek Din 4000. Dohodki občinske klavnice Din 30.000 Razne denarne globe Din 7000, Licence Din 1500. Taksa kinopodjetja Din 1000. Skupaj 58.500 Din, primanjkljaja Din 391.447. Ta primanjkljaj se pokrije s 100 odstotno občinsko doklado na neposredne (direktne) davke in z doklado na užitnino, to je: na meso, vino, pivo in žgano pijačo.
Iz tega proračuna razvidimo, da se občinsko gospodarstvo v pretežni večini vzdržuje z dohodki, ki jih do-prinaša predvsem tisti, ki mora vse življenske potrebščine kupovati in to je delavec. Ali nima potem ravno delavec vse pravice in dolžnosti se zanimati za občinsko gospodarstvo? Ali se ne kretajo vsi njegovi interesi v občinski politiki? Zato mora delavstvo samo kontrolirati delovanje občinske ga odbora, ako hoče spoznati razliko v delovanju zastopnikov meščanskih frakcij in raznih delavskih struj, ki so jih prt zadnjih občinskih volitvah postavile stranke, katere so kandidirale v občinski odbor. Ob času vsakih volitev imajo vse stranke polna usta socialnega čuta za delavstvo, ko pa mi-
nejo volitve, ni nobenega denarja za soc. inštitucije. Odborniki, izvoljeni od J SDS so že večkrat obrazložili nujno potrebo občinske ubožnice, toda meščanske in verske sploh vse kapitalistične frakcije pri nas zlasti klerikalna večina v občinskem odboru se prav lepo na umeten način izgovarja, da je sicer občinska ubožnica potrebna, ampak kje naj vzamemo denar, ki vemo, da bodo taki izgovori mogoči la dotlej, ko bo delavstvo potom lastne kontrole spoznalo, kako se hitro dobi denar za katehetske nagrade, dočim imajo za obče socialne naprave klerikalci samo obljube po shodih pred volitvami, v praksi pa ne poznajo scoialnega programa, ali nimajo denarja za izvrševanje obljub. Delavstvo bo resnično združevalo svojo silo, šele, ko bo spoznalo krivice, ki se mu gode in ko bo spoznalo, da je treba, da vzame organizacija — občinsko gospodarstvo v svoje roke. To se pa ne bo zgedilo brez sodelovanja delavstva.
Prihodnja javna občinska seja se bo vršila v nedeljo dne 6. februarja t. 1. ob 3. uri pop. Na tej seji bo tudi poročilo odobritve ministrstva glede kaldrmine za graditev podvoza pod železniško progo. Za predlog, da naj občinski odbor ukrene vse potrebno, da bo debila občina trga Jesenica potrebna sredstva iz kaldrminskega fonda (v ta fond se stekajo sredstva, ki &e pobirajo pri carinarnicah za popravila potov, ki vodijo k carinarnici) so se prvi zavzeli občinski odborniki JSDS. S tem ukrepom bo dosežena važna obča korist za povzdigo občine trga Jesenice. To smo povedali, da bodo občani spoznali, da je klerikalna baharija o njih uspešnem delovanju popolnoma odveč in da si la domišlju-jejo, da je vsak stvamejši sklep občinskega odbora njihovo delo. Tudi zato delavci, občani zanimajte se za delo občinskega odbora, da boste sami lahko sodili, kdo da dela in kdo le govori in obljublja* kadar lovi glasove. Zato sodrugi in somišljeniki! S podvojeno silo razlagajte še nevednemu delavstvu potrebo vedno večje in nikoli zadostne splošne izobrazbe, zlasti pa v najvažnejših osnovnih socialnih problemih, ki so delavstvu podlaga in ga usposablja, da bo s pozitivnim dolom iz.rgal občinsko in državno gospodarstvo kapitalistično pokvarjeni gospodi iz rok in ga potom razredno zavednih organizacij upravljalo samo za boljšo skupno korist. — Organizirani delavci.
Najboljši šivalni stroj in kolo
le edino I«
s ;
a	m
o	a
za dom, ,,brt In 'nduslrtfo v vwh opremah
Istotam pletilni strol OII BI ED
Pouk v vezenju b ezolačer
Vetletna garancija |
Delavnica ca panravtla.
Nicka cana, tudi na obroka.
Josip Peteline
Ljubljana
(Ilci Frt.ataovaga ijomanlka
To in ono.
Enotna fronta. Dne 1. februarja 1922 se je združila Union banka z Slavensko banko. Generalni ravnatelj združenih bank je postal z istim dnem znani Avgust Praprotnik. Pogodba,.s katero je bila sklenjena združitev, ustanavlja med dr. tudi Zvezo večme delničarjev (enotna fronta, bi rekel Sedej). Dotična točka pogodbe se glasi: »Sindikalno vodstvo banke sestoji iz 10 oseb, od katerih da vsaka banka (skupina) po 5 oseb. Predsednikom zveze (sindikata) se določa g. dr. Gregor Žerjav, njegovim namestnikom pa g. Janko' Zimmermann.« Pogodbo so podpisali:	dr.	Branko
Arko, dr. Miiko Brezigar, Anton Kristan, dr. Franc Liporl, dr. Rudolf Ro-danič, Avgust Praprotnik, Janko Zimmermann in dr. Gregor Žerjav. — L. 1925 je pisal Anton Kristan v nekem popravku v ljubljanskem »Narodnem Dnevniku«, da on ni v nobeni zvezi s samostojnimi demokrati. Pa je bil, kakor je videti ž njimi še celo v enotni kapitalistični fronti pri banki, ki je s polno roko sipala ljudski denar v »kulturne« namene samostojnih demokratarjev. Kaj, če bi se pojavilo mnenje, da je bila tudi »Delavska Politika« ustanovljena z demokratarskim denarjem? Javnost o tem še nima čistih računov, razun, da je Kristan »Delavsko Politiko« podaril SP J. Kristan — Žerjav v enotni fronti pri Slavonski banki — dovolj vzroka za razmišljanje o vzrokih žalostne usode zadnje stavke trboveljskih rudarjev, kajti Slavenska banka in TPD sta takore-koč eno. Kdor še verjame v socializem kristanovskih socialpatriotov, je neozdravljivo bolan.
To in ono! Od delavskih žuljev živite! Tako so kričali kristanovski agenti v Celju na volilnih shodih na naše sodruge. Voditelj teh lažnivih kričačev je bil g. Valentin Komavli, uradnik Bcrze dela v Celju, ki prejema Din 2500 mesečne plače od Del. zbornice. Njegovo delo obstoja pa, kakor izgleda, največ v tem, da agitira za sccialpatriote. On je tudi poročevalec za »Delavsko politiko«. Gospod Komavli je imel od 1. do 14. decembra 1126 plačan depust, da je lažje agitiral za socialpatriote. Kdo mu je dal dopust? Mcrda gospod Hrastnik, ki je bil kandidat. Morda bodo kdaj dalav-ci iz tabora SPJ prišli do spoznanja, da živijo od delavskih žuljev pravzaprav le tisti, ki nam to očitajo. — Eden, ki ne živi od delavskih žuljev na račun drugih.
Siavka mlinarskih delavcev v mlinu Hermana Langa v Belem Monasti-ru (Baranja). 27. januarja t. 1. so stopili tukajšnji d lavci v obrambni štrajk zaradi kršenja zakonskih določb zakona o zaščiti delavcev s strani delodajalca. Uzakonjeni 8-urnik se tu izvaja z 12 urnim delavnikom in s plačo cd 600—1000 Din mesečno. Naj pcbe-n mlinarski delavec ne potuje v Beli Mcnastir dokler štrajk ne bo končan.
Indeks lokalov v Celju,
v katerih se nahaja »Naprej«:
Trafika pri Farni cerkvi.
Trafika na Kralja Petra cesti.
Trgovina s papirjem Goričan & Leskovšek.
Kavama Merkur pred kolodvorom.
Kavama Krušič.
Gostilna Central, (Pukl).
Gostilna Žumer, Glavni trg.
Gostilna Skoberne, Ljubljanska c.
Zaslepljenost delavstva. Ko so so-cialpatriotd razpisali volitve v Delavsko zbornico so kričali: Delavsko zbornico delavcem. Sedaj pa ima delavstvo namesto Delavske zbornice cel kup nastavljenih socialpatriot-skih in orjunaških agitatorjev v Ljubljani, Celju in Mariboru.
»Jugometa!ija«. V zadnji številki »Napreja« je stavec namesto »lokalu« postavil »naslovu«, kar je treba popraviti: »Na njenem lokalu se sveti napis tvrdke »Otorepec«. Tudi }3 namesto »doplačevati« postavil »odplačevati«. Svetovalčeva misel je bila ta, da naj se deleži odpišejo in da naj torej zgubijo samo deleže, če pa tega nočejo, bodo deleže itak zgubili, a povrhu bodo morali še doplačati, da bo zguba pokrita.
Prazen stran. Nekdo je razširil glas, da utegne biti definitivnost stalnih nameščencev OUZD za nekaj časa odpravljena, da bo mogoče nekatere neljube nameščence pod pretvezo, da so neubogljivi, postaviti na cesto in tako utrditi disciplino, ki je baje močno zrahljana. To je pa najbrže le pobožna želja kakega nemerodajnega de-mokratarja, ki bi rad napolnil par lastnih partijskih kljunov. Ce j® P® na tem kaj resnice, naj se le poskusi, odpuščeni nameščenci bodo vsaj prosti In bodo lahko svobodno govorili o stvareh, o katerih govoriti se sedaj ne upajo. Disciplina je bila najbolj omajana na Cankarjevem nabrežju, kjer 8e Je takorekoč pred očmi
demokraitarskih gospodov v uradu jedlo, pilo, rajalo, trgalo ženske bluze in pu prekrokanih nočeh spalo v omarah. rlakrat se je »disciplina« posebno poznala na oddc-lkih gg. Andre-sa in Uolobica, ki sta bila nad vse vzorna. Znana je bila tudi bolnikom in delodajalcem, ki so po osle tedne in mesece zaman čakali na podpore in pravilne plačilne naloge. Znabiti ja pa tista »disciplina« imela kak poseben namen? Če ga je imela, ali naj presojamo njene uspehe po sedanjih funkcijah in položajih nekaterih de-mokratarskih gospodov? Kdor takrat ni videl ali znabiti ni hotel videti nereda in odpraviti ga, nima pravica govoriti o nedisciplini danes, ko je bil dosegel svoj namen. Pregovor pravi: Kdor seje veter, žanje vihar.
Male se obeša, velike pa izpušča! Zakaj je bila obtožena in kaznovana samo Ivanka Novak, ki je znabiti najmanj kriva?! Zakaj niso bili stavljeni pod obtožbo tudi višji gospodje?!
Oni, ki so se sami udeleževali »družabnih« sestankov v uradu in so vedeli za hotel v omari brez koncesije. Mislimo, da je z odpravo definitivno-sti nameščence samo prestrašil kak gospod, ki bi se rad postavil. Ako ve kdo kaj pozitivnega, prosimo, da nas obvesti, ker smo pripravljeni napeljati še druge topove, da zrušimo tisto hinavščino, ki bi se še rada šopirila in igrala vlogo pravice. Naj se nihče ne vara, da se »Naprej« šali.
Buržujsko »Jutro« se je zaročilo z »Delavsko politiko«. Kdor ne verjame, naj prečita uvodnik v »Jutru« z dne 27.1.1927, da bo videl kako hvali Bpcialpatriote. Nas pa postavlja h klerikalcem. Prihodnjič o tem kaj več!
Ali ste že poskusili kruh in žemlje iz Delavske pekarne v Celju? Delav, ska pekarna triumfira nad vsemi kapitalističnimi pekarnami na teži in pri kakovosti kruha in peciva. Zahtevajte v gostilnah in kavarnah ter povsod le peoivo iz Delavske pekarne.
Vabilo
na IV. redni občni zbor Unije stavb, delavcev za Slovenijo vCelju, ki ?e bo vršil v nedeljo, dne 10. aprila 1927 ob 9. uri v poslovnih prostorih Ljubljanska cesta štev. 10 v Celju.
Dnevni red:
1. Poročilo predsedstva,
2. poročilo blagajnika in kontrole,
8.	sprememba unijskih pravil,
4.	razno.
Po sklepu 3. redn. občnega zbora imajo pravico udeležbe člani Unije stavb, delavcev in člani Kmetsko delavske zveze.
Za centralni odbor:
Valentin Lebič, t. č. predsednik.
Alojzij Leskošek, t. č. tajnik.
Vabi!o
na občni zbor krajevne organizacije Kmetsko delavske zveze in JSDS v libojali, ki se bo vršil v torek, dne 15. februarja 1927 v dvorani pri Sko-bemetu ob pol 5. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, strokovne sekcije, 2. poročilo občinskih odbornikov politične sekcije, 3. socialno politični položaj v naši državi; 4. volitev novega odbora za strokovno sekcijo, za zdravstveni odsek KDZ, za kulturni odsek itd., 5. razno. Vabijo se tudi somišljeniki. Sprejemali se bodo tudi novi člani. — Odbor KDZ v Libojah.
Vabilo
na občni zbor krajevnih organizacij KDZ in JSDS Celje in Celje okolica, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. februarja 1S27 cib 9. uri dopoldne v prostorih pri Kroni s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora in občinskih odbornikov JSDS, poročila gospodarske, strokovne in kulturne ^ sekcije KDZ, 2. socialno politični položaj v na-li .državi in naše bodoče naloge, 3. Volitev odborov za Celje mesto in Celje okolico, 4. konstituiranje raznih sekcij kakor: dramatično, planinsko, iportno in telovadno; 5. Razno. Vstop na občni zbor je nečlanom zabranjen. — Odbor KDZ v Celju.
Tinče in Tonče dva kvartopirca, prišla do. sladkega sta izvirca, iejer je solistov natečaj,
. in glavni adut »BUDHHA« čaj!
Delavski parlament!
Kakor znano je bilo na prvi plenarni seji Delavske zbornice sklenjeno, da se takoj izdela novi volilni red, po katerem bodo sleparije nemogoče.
V ta namen je bil izvoljen odsek iz vseh v Del. zbornici zastopanih skupin.
Sklenjeno je bilo tudi, da bo D. Z. votirala primemo vsoto za znanstveno delegacijo v Sovjetsko Rusijo. Ta predlog je stavil iv.akuc, podpiral ga je zlasti dr. Bohinjec. Radi tega je nastal spor z ministrstvom in je baje pretil D. Z. razpust. Kakor znano so takrat zlasti klerikalni poslanci izposlovali pri vladi, da je potom sleparskih volitev izvoljena zbornica smela nadaljevati z delom. Iz klerikalnih krogov smo poučeni, da namerava klub krščanskih sccialcev pri prihodnji plenarni seji predlagati takojšnjo sklicanje odseka za izdelavo pravilnika ter razpis tajnih volitev. Socialpa-trioli so jim namreč vračali slabo za dobro, ko so na shodih napadali samo klerikalce. Seja utegne biti interesantna, če se ne bo rešilo vse potom kompromisa, kakor po navadi. Bomo videli.
Iz Mežiške doline smo prejeli popravek, češ, v zadnjem »Napreju« smo delali komunistom krivico, kajti ti da so v Mežiški dolini svojo volilno dolžnost izvršili, pač pa so socialpatrioti v Črni, v Mežici in v Prevaljah estali doma, tako zlasti nadzornik Konsum-n:ga društva za Slovenijo Topolovec v Prevaljah in trije njegovi uslužbenci, v Cmi pa predsednik SPJ. Nasprotno pa da so bili L. Kuhar in Guštanjčani zelo požrtvovalni. — Prav radi to objavljamo, vendar pa vzdržujemo tudi vsebino zadnjič napisanega, da sta »Enotnost« in »Delo-, molče trobentala proti združeni listi. Da se na SPJ takrat nismo ozrli in da nismo povedali, kaj je pnsala »Delavska Politika« — to je bilo zato, ker je nismo čitali. »Jutrova« filialka nas resnično prav malo zanima in Mežiča-ni gotovo ne mislijo, da smo jo hoteli iz očitka izvzeti. Nasprotno veno, da je SPJ stala v pogajanjih z SDS iri de-molcratarji bi niti kandidirali ne bili, če bi imela SPJ svojo samostojno li-
f.to; tako važno se jim zdi socialpatri-otsko »gibanje« v Mežiški dolini.
Le?e pri Prevaljah. Pri nas je mnogo staroupokojencev, bivših rudarjev premogovnika in tudi drugih, katerih usoda je nadvse trda. Do 150 Din dobivajo skupno z ženo, včasih pa za kakega otroka kako paro več. To je podpora pokrajinskega sklada za rudarje v Ljubljani. In s to pedporo naj se preživlja cela družina. Vsako leto po dvakrat dobijo nekateri še kako izredno podporo v znesku enomesečne podpore, pa to so samo redki slučaji. Kako je mogoče s tako malenkostno podporo živeti, premišljuje vsak človek. Za vsakega še tako razsodnega človeka je to dejstvo nerazrešljiva uganka. Samo za gospodo pri pokrajinskem pokojninskem skladu je vse jasno. Oni smatrajo to podporo prezadostno za preživljanje. Zato pa tudi nadleguje orožništvo to nadvse ubogo staroupokojeniško paro in to no samo enkrat v letu temveč stalno. Dozdeva se človeku, kakor bi bili naši upokojenci konfinirani po avstrijskem načinu v vojnem času in to Š3 ob kruhu in vodi. Ako se pa le gane tak ubožec za malim zaslužkom so se takoj »spremenile Življenske prilike« in podpora se mu po poročilu orožni-Stva vzame. Da človek, ki je 40 let garal v premogovniku ni zmožen več za delo, gospodje tega niti ne vedo. Dalje, če staroupckojenec drži kako kozo ali par kur »redi že živino« in so se prav temeljito »spremenile življenske prilike« in tudi tak izgubi podporo. Če bi pa imel kaj prihrankov mu šteje to za največji greh. »Skupno gospodinjstvo s kakim fantom (sinom), ki komaj zmore zase za hrano 'igra tako veliko vlogo, da se za večno odtegne upokojencu miloščina, ki si jo je gotovo pošteno zaslužil. Vsi ljudje smejo imeti svoj želodec, samo upokojencem ga odreka pokojninski sklad Kako to vpliva na moralo lahko spozna vsak človek, kajti kdo bi hotel štediti. Če tisti upokojenec bolje izhaja, ki Je v mladosti vse zapil. Na eni strani »e priznava novoupokojenoem
sicer nizka vendar pa znatno vetja po-k^nina, a ou biai\>u^>uuojcncev so pa zameva, ua iUvijv/ turno oa par cunar-jev. ah je io v smislu zaKouov, aa se ljudstvo ua iak način vz^a^a. i\a to naj cuguvarjajo išiasu, nu vemo, <ia ta način le uemoianzuje.
ija. nop^a^one bmane pa smatra ljuusivo uej&.vu, da stalno po orož-nisivu nauzirano, KaKor ce t>i bilo to uei uprave pokrajinskega pokojninskega shiaua m smer njvga najpotrebnejši aei. im verno, da oivzniaivo tega ni Krivo, a io ajp^veuati priprostemu ljuasivu ne moramo, kaKur tudi ne mulimo zagovarjati tak način postopanja poKt/jUinsKe otiasu. Opozarjamo na ie razmere tudi poliucno oblast v frevaljan, ki je morala dovoliti za tako delo varnusoio oblast. Koliko trpi na ugledu orožništvo in naša uprava sama vemo prav dobro, in znano je tuai, aa ni ta izguba v nobenem razmerju s ustimi par dinarji, ki se jih v vsakem slučaju ie po krivici vzame upokojencu.
Ce m ni*>£uce temeljito spremeniti življenske razmere mod delavstvom, ki ima stalno delo, kako naj se to zgodi pri tisiin delavcih, ki so po starem upokojeni l
Upamo, da za danes to zadostuje, sicer pa se bomo k stvari še povrnili ob prvi priliki. Takrat pa bomo še bolj ^asno govorili. Vsak posainezni slučaj bomo osvetlili, da se otipi avi jo dvakrat škodljive metode zgoraj omenjenega preisaa vanja.
bra^atika.
(Dopis iz Irbovelj.)
Pri delavski mladini se opaža nekako prirojeno zanimanje za dtamati-ko. 'lu v irbove^ski kulturni sekciji KDZ je že deloval dramski odsek, samo aa je vsak začetek težek, posebno pa še v dramatiki, kajti novinci se še ne morejo dovolj zavedati velikega pomena in važnosti dramatike. Posebno velja to za delavsko dramatiko, ki mora pokazati proletariatu proletarsko dramo v nasprotju z meščansko ali malomeščansko. .Novinci, povečini še zelo mlaai, se ne morejo dovolj zavedati velike vzgojne vrednosti proletarske igre za igralce same in za celo publiko. S prereditvijo dobre proletarske igre dosežemo več nego z deset predavanji ali pa dvajset shodi. Kajti predavanja ne more večina dolgo poslušati, besede gredo mimo ušes, proletarska igra pa ostane v spominu, ker vidimo v njej naše tipljenje, naše bitje in naše nehanje, naše stremljenje po končni zmagi izpod jarma kapitala. V igri vidimo vse to živo, tam le v besedah, ki jih često niti ne razumemo. Priredili na nedeljo ali praznik dobro proletarsko igro s petjem in kako drugo zabavno točko — proletarskega značaja
SLS je *'pot srečni prijadrala v vlado. Zarto opo-/.•'.rjp.mo te ctlrcšavalce
• člove&tva, da so tudi nnm železničarjem dolžni popraviti krivico, ki jo je povzročil naš minister g. Pušnik z naredto, da se upokojencem ukine stanarina, ki je znašala sicer malo, vendar pa vsaj 5 do 7 Din dnevno. Zavedajte se gospodje, da smo plačevali prspevke v penzijski sklad tudi od stanarine. Zatp popravite sedaj storjeno krivico, da vsaj malo skrijete dejstvo, da je tudi vr-5e delo samo v frazah kadar potrebujete volilnih krcgljic.
Vso pride na dan Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se bo vršala v kratkem kazenska razprava, ki utegne v isti stvari že izvršeno 2 uradno pre-ir.kavoc postaviti na glavo. Tej razpravi bodo sledile polagoma druge, Se hujše; zato naj sb prizadeti gospodje ne veselijo prezgodaj. Vee pride na dan; (etudi počasi. Cim posneje pride, tem bolj bo bolelo. Bo že 7ačela reagirati kož’-, pa naj je ma-kar krokodilska. Od gospodov inscenirnne »ugotovitve« pa pridejo ve* v kriminalni muzej.
Verd. Prilikom volitev v oblastne skupščino ni trgal naše plakat*-g.?Ig' nac Hren. temvefi njegenf brat Karol Hren. Storjeno krivico ■ tem popravljamo.
je to najhva-
r
ležnejši posel izobraževalne organizacije proletarske mladine. Na predavanje pojde mladi proletarec na nedeljo še manj kakor drugače, ali tako prireditev bo rad obiskal s svojimi mladimi in starejšimi sodrugi.
Po rudarskih revirjih in drugih.industrijskih krajih je proletaiska mladina v prirejanju drama tekih predeta v še zelo zaostala. Le vsake kvatre priredijo kako proletarsko igro, drugače pa nudijo le klerikalni in sokolski šund, dočim pri klerikalcih ali sokolih sicer nikdar nisem videl kake socialistične igre, niti čul proletarske pesmi.
Ali zato ustanavljamo razredno zavedne organizacije, da pod krinko socializma hranimo proletariat s purgarsko hrano: Ne samo ime mora biti naše, nego vse organizacijsko delovanje, vse naše prireditve, vse naše zabave morajo biti proletarske vsebine, proletarskega značaja! Pa mi reče kdo, da še nimamo proletarskih iger* Res je, v slovenskem jeziku jih je pro-kleto malo. Ali v nemškem, ruskem, francoskem jih je mnogo. Treba jih je samo prevesti. Če se bomo vedno zadovoljili z »Mlinar in njegova hči« ali drugim takim podobnim klerikalnim šundom, ki ga prireja trboveljska »Svoboda« — bomo vedno ostali v trboveljski megli.
Naša naloga ni 6amo v tem, da prirejamo proletarske igre, gojimo proletarsko dramatiko, ampak tudi v tem, da proletarske drame tudi ustvarjamo. Dokler se med slovenskim proletariatom ne pojavijo proletarski dramatiki, pa vsaj prevajajmo igre iz drugih jezikov. V ta namen moramo mobilizirati sodruge intelektualce, da nam prevajajo nove drame — in tedaj upam,- da se ne bodo zatekale proletarske organizacije v purgarski šund. Delu čast in oblast! (Napisal delavec po prečitanju knjige Etbina Kristana: »Kato Vrankovič«.)
Blanca .Proti dvojici Bregantovi je mnogo pritožb; Vendar nobena ne zaleže. Še zdaj ne vemo zakaj sta bila odpuščena iz šole 2 šoloobvezna dečka. Ali je tako delo temelj za narodno vzgojo? Ker ni g. dr. R. J. v Sevnici na zahtevo in obljubo od 26. IV. 1S25 vložil tožbe proti šolskemu upravitelju gosp. Bregantu, vprašam gosp. Veiikega župana ter prosvetnega referenta Ljubljanske oblasti, kaj sta, ozir. kaj mislita ukreniti na vlogo z dne 25. X. 1925, dalje na dopise v časopisu in na uradne izpovedbe, ki cbdolžujejo g. Zm. Breganta nepravilnega delovanja. Nekatere osebe prav z lažnivimi zagovori podpirajo g. B. Tukajšnji župan g. Robek me po-popolnoma neupravičeno zakopava, če trdi, da nastopam proti g. Bregantu 17. političnega nasprotstva. To je laž.
Posledice so strašne,
ie 8e zanemari pravilno negovanje celega telesa. 2e noli očetje in dedje »o vedeli, da dnevna uporaba pravega Fellerjevega »Elaalluide« krepi mišice in .kite, daje Sivcem moči m varuje pred boleznijo. Drgnjenje in umivanje z Etealluidom nas obdrži sveže in odporne, umirja živce in ublpžuje bolečine. S avojo mnogostranako uporabo »e pokazu:e ElaaHuid zunaj in znotraj vedno koristnam kot staro dobro domače aredatvo in koametiikum. Močnejše in boljše delovanje kot francosko žganje.
Zahtevajte sa poliku« v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah U-nmio »Kellerjev« pravi Elsatluld v poiikusnih stekleničkah po # Din. v dvnjnatlh steklenicah po S Din ali specialnih steklenicah po 2« Din. Po polti pride tem cenejle. cim vet »e naroCI naenkrat; t savojnino in poltniKO vred stane:	•
8 poiikusnih	ali	•	dvojnatih	ali	2 specialni	rtrklenlci	Din <1.—•
27 poiiknsntb	ali	IS	dvojnatih	ali	e specialnih	steklenic	Din 13».—. .
64 poiikusnih	ali	M	dvojnatih	ali	12 specialnih	steklenic	Din 150.—.
Naročila nasloviti razločno takole:	^
EU G EN V. FELLER, LEKARNAH V STUBICI DONJI. ELSATRG m asa. HRVATSKA.
f.
\
h
V
Jf
Tudi ni prav, da g. župan podaja izjave, oziroma zagovore za g. Breganta brez vednosti občinskih odbornikov. To je pristranost, docim se jaz borim le proti krivicam in napakam v šoli ped vodstvom g. Breganta. Če uradne vloge nič ne pomagajo, naj vas pa javnost sodi Simon Sprager.
Gospod Komavli je v Štorah na volilnem shodu 16. I. 1927 volilcem razlagal, da so Naprejevci dobili 8.500 dinarjev c-d Prometne banke na bian-co menico. Kazal je fotografijo pisma Prometne banke in čital vsebino (le naslov je zamolčal). Isti Komavli ni niti besedice spregovoril o samostojnih demokratih niti ni povedal* da dela cn intimno skupno z demokrati. Tako postopanje je jasen dokaz, da so Eocialpatrioti politični agenti samostojnih demokratov. Gospod Komavli je pa ob vsaki priliki razlagal delavcem, da smo mi dobili denar od Prometne banke za razdiranje delavskih organizacij. Pojasnilo v zadnjem »Na-preju« pa je, upamo, zaleglo Komav-liju in njegovim backom.
Socialpatrioti se jokajo za mandate, ki so jih kapitalistične stranke odnesle. Naribcrska »Volksstimca« je huda na socialdemokrate, ker so v mariborskem okraju desni breg vložili svojo listo in je radi tega propadel železničar na Peteianovi listi. Pred volitva-vemi so socialpatrioti kričali, da jim ne gre za mandate, pri tej priliki so pa rinili v cf.predja razne Korene, Peteiane, Bahime in Hrastnike, za katere bi morali socialdemokrati glasovati. Tako so hoteli. Mi na pisavo »VolkFstimce« ne bi reagirali, če bi gospodje okrog SPJ ne bili tako nesramni, da očitajo nam, da smo mi krivi izgube njih mandatov, dasi so SPJotarski in lažikoinuni&tični voditelji odbili sodelovanje z našo stranko. Sicer pa, oe Vam gre rrs za delavce, železničarie tedaj svetujemo, da g. Petejan odstopi svoj mandat s. železničarju, da bodo d'lavci imeli svojega zastopnika v oblastni skupščini. — Socialdemokrat.
Važen opomin Vam daje mlinček v kuhinji, da kupujte kavo in nadomestke le v zrnih. Potem namreč veste, kaj kuhate. Če kupite pravo Žiko, jo dobite samo v zrnih. Tako se prepričate, da je Žika iz rži, ki vstvarja res zdravje in moč.
Združenje! Združenje!
Tako so upili socialpatrioti pri volitvah. To je bilo edino strelivo za nezavedno ljudstvo. Pravijo, da so za združenje; samo Naprejevci nočejo!
Šepetajo: umazati moramo vse so-claldemokratične kandidate.
Pravijo: mi smo močna stranka, zato moramo imeti nosilce liste mi.
Šepetajo: diploanatično jih moramo ujeti, saj so pri socialdemokratih predvsem sami delavci, ki ne vedo kaj je tajna diplomacija.
Pravijo: mi smo intemacionalci; >Naprejevci« pa ne.
Šepetajo: imamo močen aparat, nič bati, dokler imamo bolniške blagajne, Del. zbornice, konzume itd., žetev je naša.
Tako so govorili in šepetali SPJo-terji po vseh krajih, kjer ni prišlo do skupne liste. Najhujše in najbolj nesramno so ravnali v Celju in okolici, ker jih jezi, da jim tudi tu ne gre žito v klasje. Zato je treba, da javneeld popišemo te lažnivce, ki hočejo biti zastopniki — delavstva.
Kjer so sklicale naše organizacije 6hod, so prišli povsod škandale delat. Dasi smo mi njih pustili v miru ter šli rajši na buržujske shode in tam povedali kaj hočemo mi socialdemokrati. Socialpatrioti si tega niso upali, ampak so hodili nam razlagati — naš program, ki ga že mi zdavnaj izvršujemo! Smešno je, da so hoteli učiti, nas taki, ki nimajo pojma ali sploh nočejo vedeti, kako se socializem izvršuje.
'lako smo imeli na Teharjih 9. I. 1927 shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi pristaši drugih strank so bili navzoči, pripihal je tudi Martin Krpan (to je Ciro Bohm, ki upa postati Lenin) za njim njegov ministrant star klerikalec, čevljar Šmerc in tretji je bil obžalovanja vredni Poteš. Poročal je s. Oset o pomenu volitev, dalje s. Stojan in preds. Lebič. Nato se je oglasil g. Bohm, ki je prav lepo razložil naš program in našo taktiko prav krepko je povdarjal pregrešijo (ki je največji vzrok, da so generali bežali iz JSDS. Ker pa so se zavedni socialdemokrati naveličali demagogije so Bohmu pokazali vrata; s. Stropnik mu je celo rekel: če bi jaz imel tako namazano govoranco, kakor ti, Bohm, tedaj imam cele Teharje za seboj, ker sem pošten, tebi pa delavci ne zaupajo ker skačeš sem in tja.
S.	Varmočnik se je odrezal »kaj boš Ti nas farbal, ko zdaj hvališ, kar si poprej grajal.« Žalostno so odšli ti trije kralje od SPJ poslani.
(Konec prih.)
Celje. Se že Cisti! Na predvečer volitev v oblastno skupščino so celjski kristanovci, zlasti neki Jaka Vodopivec, Janežič, Plankar et komp. raznesli vest, da so napravili Naprejevci in Leskošek na čelu kompromis s kle-’ rikalci. Bili so tako demagoški in previdni v svojem zavijanju, da so take vesti raznašali le med svojimi backi in nezavednim ženskim svetem. Govorili so celo o denarju, toda vedno tako, da niso trpeli kake objektivne priče v bližini. Ta njihova laž jim je prinesla zopet nekaj glasov, vendar ne toliko kakor ob volitvah v Delavsko zbornico, ker se je tedaj glasove lahko kradlo, kroglice pa ne. Laži kristanovcev je širila tudi Kati Do-klerjeva, ki je med pričami izjavila, da je dobil Leskošek Din 10.000 od klerikalcev. Sodrug Leskošek, ko je
za to stvar zvedel, ji je naznanil, da bo vložil tožbo proti njej, ako zadevo javno ne prekliče ali dokaže resnico. Omenjena je dne 1. februarja 1927 prinesla v socialdemokratično tajništvo sledečo izjavo:
Izjava.
Podpisana Kati Doklerjeva, delavčeva soproga na Spodnji Hudinji št. 11 pri Celju izjavljam, da ne vem ničesar slabega o g. Ailojziju Leskošku, strok, tajniku v Celju.
Obžalujem, da sem govrila, da je delal volilni kompromis s klerikalno stranko in da je dobil za kompromis od klerikalne stranke Din 10.000.
Zahvaljujem se mu, da je odstopil od sodnijskega preganjanja, ker so bile moje trditve neosnovane in neresnične.
Spodnja Hudinja, dne 31. I. 1927.
Kati Dokler.
Gospa Doklerjeva je poleg izjave še osebno povedala, da je več korenov-cev, ki lažejo o Leskošku, njih imena pa ne more izročiti, ker je njen mož tudi pri kristanovcih organiziran. Povedala pa bo, kadar se bo mož spametoval, kajti ona že ve, da je »Naprej« glasilo prave soc. dem. stranke.
Z ozirom na javni preklic ge. Do-" klerjeve se je s. Leskošek zadovoljil, in ni vložil tožbe proti njej, ker je uvidel, da je bila Doklerjeva samo orodje zlikovcev, kapitalističnih agentov. Kakor hitro bo pa zvedel za prave krivce - obrekovalce, bo poiskal zadoščenje pred sodiščem, javnosti naj zadostuje gorenja izjava ge. D okle rje ve, do tedaj, da se bo njen mož rešil duševnega robstva kapitalističnih agent-provokaterjev in političnih denunci-antov.
Črna. Da delavstvo tudi pri nas spregleduje sta prav lepo pokazala zadnja dva shoda. Prvi je bil sklican dn e26. XII. 1926 po ZKJ kot protestni shod zaradi odpuščenih rudarjev v Mežici. Na ta shod je prišlo poslušat
g.	Arha ca 50 oseb, od teh je bila dobra polovica naših. Ta shod je končal z blamažo sklicateljev. Drugi shod (volilni) se je vršil dne 6. januarja ob obilni udeležbi. Pogrešali pa smo na njem nekaj tistih, ki so doslsj vedno radi govorili v združitvi — in ki tudi niso smatrali za potrebno na dan volitve storiti svojo dolžnost, ter so čeprav funkcijonarji SPJ raje ostali — doma. Da takim funkcionarjem delavstvo vedno bolj obrača hrbet, ni nič čudnega, kajti delavstvo ve, da je poleg Sokolskega doma v Žerjavu, ki ga je menda podaril rudnik tudi tako obnašanje le voda na mlin SDS. O resničnosti nesramnega blatenja naše stranke ter s. Modemdorferja na plakatih SDS ne bomo izgubljali besedi ker je dovolj jasno govorilo neznatno število demokratskih kroglic v Mežici, kjer je občinstvo videlo naše delo na lastne oči. Kakor je znano se je gradil lansko leto v Mežici modern vodovod v občinski režiji. Delavstvo je bilo res pošteno
plačano, medtem ko so bile plače pod vuusivom podjetnika pri prizidavi šole v Črni skrajno nizke. Delalo so je nepretrgoma, plačevalo delavce skrajno slabo, dasi je podjetnik pri svojih sprehodih okrog delavcev gotovo prišel na neprikrajšan račun. Tu in tam si marsikomu lahko dopovedal, da ne delaš pri culukafrih ampak v socialistični občini, čudno se posriopa tudi pri SPJotski Lesnoind. zadrugi. Namesto, da bi gg, predstavniki te zadruge pogojeno delo premerili in plačali, kakor je to navada pri vsakem trgovcu, nasprotno, dali so les kar odvažati, na pravili račun po svoji volji ter pred članstvom, ki je radi tega začelo odstopati obetali, da bodo omenjenega tožili, kar se pa ni zgodilo. Takih in podobnih levitev imamo še nekaj v rezervi. Zbadač!
Jakob Uran jek iz Zabukovce nam
piše z ozirom na dopis s. M. Pevca v »jNapreju« št. 2, da ni očital s. Pevcu koritarstva on, temveč Judec (SPJ). Drugih Pevčevih očitkov Uranjek ne poskuša ovreči, ampak pravi samo to, da ni prav, če se zaupniki med seboj napadajo. To je zelo kdmodno stališče! H kancu pa piše, da naj celokupna javnost odloča, kdo ima prav, ali tisti, ki vedno napada, ali tisti, ki miruje. — Uranjek je bil nekdaj socialni demokrat, zdaj je pa izvoljen za okrožnega poslanca na klerikalni listi. Torej ni »miroval« ne prej ne zdaj, in gotovo niti sam ne veruje, da bi bilo mirovanje najboij&e. Mir je treba priporočati tam, kjer se ljudje pretepajo ali pa na vojno pripravljajo, tak mir naj pa Uranjek le klerikalnem priporoča, ki so topove blagoslavljalit Tudi orjunašem in udarnikom naj ga pridiga, če bo kaj izdalo. Pošteno kritiko si bomo pa mi in naši dopisniki vselej dovolili, pa čeprav jo proglašate vsi za napadanje. Všeč nam je, da se obrača Uranjek na javnost. Mi priznavamo javnost za najvišie sodišče, zato bomo kritizirali pred javnostjo v tisku, zahrbtnežem pa prepuščamo kritiko za hrbtom. Uranjek nam bo priznal, da je ljudstvo še vedno precej nezavedno, tako, da rajše posluša in govori na samem, nego pa čita in piše v javnosti. Zlasti ž^ne so take, ali ne? Kdor se pa briga za resne zadeve, za napredek delavstva, za pravične mezde itd., ta se ne sme raz-govarjati 6amo s sosedami pri vodnjaku, ampak mora v javnosti povedati, kako misli položaj izboljšati. Od Ura-njeka bi zlasti radi vedeli, zakaj se mu je socialna demokracija pod Kristanovim vodstvom zdela dobra, brez tega vodstva pa se mu zdi slaba tako, da jo je zapustil in šel h klerikalcem. To je veliko in važno vprašanje za vse delavce, naš list je pripravljen Ura n jekov odgovor objaviti, pa čeprav bodo »napadi« v njem.
Uredništvo >Napreja«.
4. II. 1927. — 2400.
Kdoi mserira v drugih listih, v »Nopreju* pa ne, ta sam dovolj lasu«, pove. dn ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšne
inseratno politiko
delaj«* trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje
Vljudno narn tajam, da »a pri v Narodnem domu v Celju
novo manufakturno trjjovlno
PRI GOLOBU.
Priporočam Vam veliko Izbiro hi- in inozemskega Mag« p« isvanredno niških cenah:
FabriSko platno od 6.50 Dda naprej, belo platno od 8 Din naprej, oksfort za srajce od 10 Din naprej, flanela za srajce od 10 dinarjev naprej, Druk od 10 Din naprej, močna hlačovfcaa, dvojna Urina od 30 Din naprej, ServijoH, dvojna Širina, v raeličnlh barvali od 86 Din napr«J, volneno bta-go ta obleke, v vaeh barvah, dvojna Urina od 48 Din naprej, belo platno ca rjuhe od 10 Din naprej. Velika taUra svilenih robcev, nogavic, rokavic, namiznih prtov, briaač, odej, potreb-Min sa šivilje in krogle. -Laatna izdelava delavskega perila. Zunanji« strankam vsorai na razpolago.
Triito perilo
sa motke, žene In olro-ke, volna v raznih barvah, rokavice, nogov ce. dokole-nice, nahrbtniki za šolar)* n lovce, d žnikl, kloti, sifoni, epni robci, palice, vilce, noži, škarte potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje, brivce edino le pri tvrdki
losip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
Majama canat
Na vt ltfca ln malu
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
r«gistrovana eadruga ■ omejeno
Tiskovine za Sole, županstva in urade, najmodernejše pl* kate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, broSnr itd.
•t«r«otlpya.
Širite ..NAPREJ
Utogratg«.
Tvomica^Vležnikov^in^soInčnikov
L. MIKUS, LJUBLJANA
Mestni trn H®v* ^
wteorn?« avolo bogato nNo dežnikov v kakršnikoli i > — veliko«« ealf*«tt ceni —-Ustanovljeno lete 1839.
MODROCE
i* najboljšega domačega in češkega platna
posteljne mre*«
otomane in tapetniške iadelke nudi najceneje RUDOLF RA DO VAJI tapetni** LJUBLJANA. KREKOV TRQ>
htofeteUlM *■	uedalee:	ISA	PMJATILJSVA	(v	taeaa	Im.	eAera	JSDS	la	KDZV-	Ea	tiskane	>Me*ar<	v	LfcMdal:	A.	SSTB.