38   
      Črevljarjeva vila
Spisal L. Černej.
^van je obiskal v počitnicah svojega strica. Da bi uslregel rado-vednosti in vedoželjnosti dečkovi, ga je vodil stric po okolici tur mu marsikaj pokazal in razloiil.
Prišla sta tudi v bližnji trg. Blizu trga stoji lcpa nova vila. Ali veste, kaj je vila? To je hiša, navadno ne ravno velika, ki pa se razločuje od drugih po svoji ]epi zunanji podobi. lma namreč razne okraske in pristavke, n. pr. stolpiče, balkone in verande, ter je obdana z lepimi vrti. — Vile si stavijo navadno imoviti Ijudje, da stanujejo v njih sami zase.
Človek pri taki vili nehote obstoji in si jo ogleduje. Tudi Ivan je obstal prcd omenjeno vilo ter si jo ogledoval z vidnim veseljem. Kmalu pa je obtičal njegov pogled na lični tabli, obešeni nad vhodom. Na tej tabli jc narisan lep čreveljček, spodaj pa stoji črevljarjcvo ime. No, saj ste že videli taka viseča kazala, ki nas opominjajo, da stanuje v dotični hiši ta in ta rokodelec.
lvan je nekako začuden gledal omenjeno tablo, končno pa jo zmajal z gtavo ter vprašal: nStric, ali res stanuje v tej hiši — črevljar?"
nDa, da", mu je odgovoril stric, nin ta hiša je njegova." Ivan se jc še bolj čudil.
Ko sta šla s stricem dalje, je nekoliko časa molča!, potem pa je rekel: ,,A veste kaj, stric, tiste table bi pa jaz vendar ne hotel imeti nad vratmi. Nič ne pristoja taki liiši — kazi jo!"
Stric je resno zmajal z glavo in govoril: ,,Tukaj pa ne govoriš prav, Ivan! Glej, jaz poznam tega črevljarja. Ubožnih staršev sin se je izučil črevljarstva ravno v tem trgu. Bil je jako priden učenec. lzučivši se, je delal kot pomočnik v raznih krajih na tujem ter se tako izuril v svojem roko-delstvu, da ni blizu boljšega črevljarja. Končno pa se je naselil tukaj in začel samostojno izvrševati svojo obrt. Imel je kmalu mnogo dela in ker je priden in varčen, si je prihranil lepo imetje ter si pred nekoliko leti postavil to vilo. — Mož je nekako ponosen na svoj stan, in —- prav ravna! Vsak rokodelec je vreden vsega spoštovanja, ako svoje rokodelstvo dobro ume in izvršuje. Tabla pa, ki res ni ravno navadna pri vilah, nam kaže, da trdi še vedno prav star pregovor, ki pravi, da ima rokodelstvo — zlato dno. A umeti se mora! — Kaj rečeš na to, lvan?"
^Prav pravite, stric," je odgovoril Ivan, ntak črevljar bi bil tudi jaz rad!"