1.	Poslovni rezultati in zaloge
2.	Priloga
3.	Razprava o samoupravnih
aktih	*
ŠSćAskL
#T0ÜS
ŽELEZAR
ŠT. 12 —" LETO VI. — 19. XII. 1966
STURSKI ZELEZAR, Gladio de-lovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Barborič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tiske Celje.
MNOGO USPEHOV PRI DELU IN OBILO SREČE V NOVEM LETU 1967
ŽELIJO:
DELAVSKI SVETI IN UPRAVNI ODBOR TOVARNIŠKI KOMITE IN OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK
IZVRŠNI ODBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE
TOVARNIŠKI KOMITE ZVEZE MLADINE
UPRAVA PODJETJA
Leto se je nagnilo h kraju. Neopazno, kakor večerni mrak se je priplazil mesec december, ves zavit v oblake in mraz, da bi nam podaljšal noči in. skrajšal dneve. Sprva se ga nihče ni zavedel, nihče mu ni posvečal posebne pozornosti, saj je mesec podoben mesecu, kakor krajcar krajcarju. Tudi razveselil se ga sprva ni nihče.
Potem pa smo se onega jutra prebudili in svet okoli nas je bil zavit v belo odejo. Hiše so se praznično svetlikale v svoji novi obleki in drevje je bilo ponosno na svoje belo, zimsko listje.
Otroci so prvi pokazali, kako težko so že premagovali pričakovanje. Pograbili so sanke in smuči in dali duška svojemu veselju.
Toda, sneg ni razveselil le srca naših mladih. Le veselje se jim hitreje, bolj spontano in nezadržano prikrade na obraz in jih izda. Mi smo veselje prikrili, potisnili smo ga v globine naših src kot, da bi se ga sramovali. Vendar pa naše veselje ni bilo nič manjše od veselja otrok. Sneg s svojo belo odejo ne spremeni le okolja, tudi nas same spremeni. Ali ne čutimo olajšanja in ne-kašne posebne radosti, ko se zjutraj prebudimo in nam pogled poleti preko belih, snežnih poljan? Ali niso drevesa, hiše in hribi dočela drugačni, , lepši, čudovitejši? In, končno, ali ni lepa misel, da se bliža Novo leto in z njim veselje in radost.
Novoletni sneg ne bo prekril samo polj in gora, drevja in streh. Ob Novem letu bo za hip prekril tudi vse naše skrbi in tegobe. Veselili se bomo. Ne bomo dopustili, da bi šlo novo-letno veselje mimo nas, kajti le enkrat v letu nas obišče. Visoko bomo dvignili čaše in nazdravili Novemu letu.
Potem pa še bomo najprej ozrli nazaj. Pregledali bomo rezultate našega dela v pretek-letm letu, ocenili bomo, kaj je bilo dobrega v tem našem delu in kaj bo potrebno v prihodnje popraviti. Novi gospodar-
ski pogoji, ki so nastopili z gospodarsko reformo, so povzročili, da ob pregledovanju rezultatov preteklega leta ne bo vse tako, kot smo si v začetku leta zamislili. Ugotovili bomo, da: se naše zamisli, naši plani, tu in tam niso uresničili. Videli bomo, da je gospodarska reforma tudi z nami spregovorila resno besedo in, da bo potrebno krepko pljuniti v roke, če bomo hoteli, da bo naše poslovanje v prihodnjem letu rodilo sadove.
Naši pogledi se bodo zatem uprli v bele, neizhojene, snežne poljane prihodnjega leta, v katere bo ponovno treba napraviti steze in gazi, ki nam bodo v prihodnjem letu trdna opora pri našem delu in napredku. Kajti, novoletni sneg pomeni konec nečesa starega in začetek nečesa novega. Biti bomo morali še posebno pazljivi, ko si bomo začrtovali poti našega poslovanja za prihodnje leto. Pogoji, v katerih živimo, nam obetajo mnogo dela in truda ter obilico volje in požrtvovalnosti.
Naša naloga je, da s trdnim in odločnim korakom zakoračimo v novoletni sneg, kajti prvi korak je najvažnejši, najod-ločilnejši. Biti mora dobro premišljen, tako, da se bo naša prva stopinja videla še dolgo potem, ko snega ne bo več. Le tako bo naše poslovanje v prihodnjem letu pravilno in uspešno. Le tako bomo premagali vse težave, ki jih je in jih še bo rodila nova gospodarska situacija. In če bomo ob koncu prihodnjega leta ugotovili, da je naša stopinja, ki smo jo napravili iv novoletni sneg, rodita uspeh, bomo s ponosom dejali, da je tudi naša 'Železarna prispevala k stabilizaciji našega gospodarstva, kar je želja vseh nas, saj je to pogoj, da bomo vsako bodoče Novo leto pozdravil z veseljem v srcih, pogoj, da bo Dedek Mraz vsako Novo leto bogato obdaril naše mlajše, skratka pogoj, da gotovimo trajno boljše življenje.
P. L.
SREČNO NOVO LETO
NOVOLETHI SNEG
Še nekaj dni nas loči od zaključka leta, zato je prav, da pregledamo, kakšni so naši poslovni rezultati, oziroma kakšne rezulate pričakujemo do 'konca leta. Desetinesečno poslovanje je doba, ki nam že pokaže, kakšni poslovni uspehi so doseženi v ’primerjavi s polarnom. Zagotovo lahko računamo, - da letnega plana fakturirane realizacije ne bomo dosegli predvsem zaradi izpada proizvodnje eie k trop kuža in nedoseganja fizičnega plana realizacije obdelanih valjev.
Plan fakturirane realizacije je v desetih mesecih dosežen le s 95,4" „ oziroma, j ef7.a 530 milijonov S-din pod pianom. Ob kcn-' Gu leta lahko računamo, da letni plan 13.802 milij. S-din fakturirane realizacije ne bo izpolnjen in bo manjkalo do plana ca. 600' milij. S-diin. Analogno lak tu ri rani realizaciji tudi plan celotnega dohodka ne bo dosežen. Drugačna slika se nam kaže pri poslovnih stroških. Zaradi nižjega obsega proizvodnje so tudi proizvodni stroški nižji v primerjavi s planom. Realiziram obseg proizvodnje, tki je bil v desetmesečnem poslovanju plasiran na tržišču in plačan s strani kupcev,, izkazuje, da je za to proizvodnjo bilo doseženo znižanje poslovni h stroškov, kar pa seveda lahko v večji meri pripisujemo le rezultatom I, polletja, «Ločim III. tromesečje kaže tendenco povečanja stroškov.
Ker so poslovni stroški najvažnejši regulator doseženega dohodka, je v desetmesečnem razdobju dohodek v primerjavi s planom dosežen s 105,4 %. Preseženi dohodek, ki služi za kritje izplačanih osebnih dohodkov in ustvarjenih skladov je omogočil, da lahko izplačane osebne dohodke v desetih mesecih pokrijemo z delitvenim razmerjem 67,811 o in ustvarimo planirane sklade. Izplačani osebni dohodki so v primerjavi s planom z enakim odstotkom preseženi kot dohodek.
Za analizo poslovanja je pomembno vprašanje, kakšni so poslovni rezultati desetmesečnega poslovanja letos v primerjavi z obdobjem preteklega leta, oziroma ali smo v 12-meseč-nem obdobju po reformi dosegla enake ali boljše poslovne rezultate. Dohodek 'kot najvažnejše merilo rezultata nam izkazuje, da je bil v razdobju I—IX dosežen na delavca v višini 16.585 N-din oziroma za 43,8 % več 'kot v enakem razdobju preteklega leta. Neto produkt na delavca, kot zelo pomembno družbeno merilo, izkazuje 38,2 odstotno povečanje. Prerazdelitev dohodka, ugodnejši instrumenti delitve, ukinitve nekaterih dajatev in samo ekonomič-
1 REZULTATI JN
nejše poslovanje so nam omogočili, da smo v letošnjem-Jetu povečali odstotek iz delitve dohodka za bruto osebne dohodke v višini 7,7%. Tako smo la-\ ni izločili iz dohodka 58,7 % za bruito OD letos pa 62,8 %:. --Lansko leto simo v devetih mesecih izplačevaili povprečno neto OD na delavca 61.531 Sdin a letos dosegamo v istem razdobju 86.446 S-din ali 4Q,5 uvdč. Tudi skladi na delavca so povečani za 37,6 % in znašajo v letošnjih devetih mesecih 6174 N-din. Ugoden rezultat doseganja dohodka v tem razdobju pa je v veliki meri rezultat dobrih poslovnih uspehov iz I. polletja, kar pa- za III. tromesečje ne moremo trditi. Dohodek lil! tromesečja ni bil po planu dosežen za 8 H D. Osebni dohodki pa so bili v primerjavi s planom v tem razdobju povečani za 13 %. Prognoza za IV. tromesečje kaže, da bo verjetno zaradi neobratovanja elekitroplavža v oktobru mesecu, visokih izmečkov’ — ugotovljenih pri inventuri, in zvišanje lastne cene pri nekaterih proizvodnihobra.tih, dohodek v zadnjem tromesečju izpod plana. .Lahko torej pričakujemo poslabšanje že doseženih poslovnih rezultatov, ki bodo vplivali v takšni meri, aa bo letni plan dohodka komaj dosežen.
Poseben problem, ki prihaja zlasti v zadnjem času na povr-i šje, ko so uvedene nove restrik-cijske mere glede dodeljevanja občasnih obratnih sredstev, so naše zaloge. Zaloge surovin in reprodukcijskega materiala znašajo 31. 10. 2.285 milij. S-din in so v odnosu na zaloge 1. L povečane za 13,7 %. Samo enomesečno povečanje zalog iz septembra v oktober izkazuje 5,2 °, o- Največ preglavic povzroča povečanje zalog polizdelkov ■in nedovršene .proizvodnje tako lastnih zalog obratov, kakor tudi 'komercialnih zalog. Vse zaloge polizdelkov in nedovršene proizvodnje znašajo konec oktobra 2,020 milij. S-din in izkazujejo 21,3 % povečanje napram začetku leta. Zaloge surovega železa v obratu elektraplavž so v vrednosti porastle za 88,6 komercialne zaloge pa za 92,5 odstotka. Tudi -zaloge jekla so za 18 % povečane in znašajo po stanju 31. 10. 749 milij. S-din. Posebno problematične pa so zaloge surovih in nedovršenih valjev ter pretaljene z i opini ne ki znašajo po stanju 31. 10. 1966 1.029 ton ali 235 milij. Sdin.
Nevarnost, ki se lahko krije v visokih zalogah surovin in neobdelanih valjev, je visok izmeček, ki se lahko izkaže, čim bo ta visoka zaloga surovih in neobdelanih valjev dokončno ob-
MED
V prejšnji številki smo v članku »Kako smo dosegli plan« primerjali proizvodnjo, produktivnost, realizacijo in finančni rezultat posameznih obratov med seboj, pri čemer smo vzeli za osnovo razdobje treh kvartalov. Da bi nam bilo primerjanje laže in bolj pregledno, smo se poslužili točkovnega sistema.
Podobno smo skušali napraviti tudi za obdobje 10 mesecev, to je od januarja do vključno oktobra, pri čemer smo vzeli za osnovo 10 mesecev — 10 točk, v primeru, če je obrat izpolnil desetmesečne planske zadolžitve.
TOČKE ZA JANUAR — OKTOBER *	10 mesecev = 10 točk (4 X 2,5)
	li tX >	Produk- tivnost	I 's a oi o	te 'e-m ®fl m! § m	Skupaj
Plavž	2.0	2.3	1.9	1.8	8.0
Jeklarna	2.6	2.5	2.6	3.5	11.2
Valjarna	2.6	2.6	2.6	3.5	11.3
Livarna sive ‘litine	2.6	2.5	2.3	3.1	10.5
Livarna valjev	1.9	1.6	2.0	1.3	6.8
Obdelovalnica valjev	2.1	2.5	2.8	1.3	8.7
Samotama	2.5	2.8	2.2	3.6	!U
Podjetje	2.4	2.4	2.4	3.0	10.2
Če primerjamo razdobje treh samotna v skupnem plasmanu kvartalov z desetmesečnim raz- še vedno na prvem mestu, če-dobjem tega leta, vidimo, da je prav je rezultat obrata nekoli-
ZALOGE
'delana. Takrat pa moramo računati na nadaljnje znižanje dohodka, ker smo za vso to zalogo v prejšnjih razdobjih Je obračunali dohodek in ga praktično že delili na del za osebne dohodke. ...
Visoke zaloge skupno z neporavnanimi terjatvami do kupcev, nam povzroča jo silno nelikvidnost i?i podaljšujejo blokirane dneve žiro računa. Celotne zaloge se nam obrnejo komaj v 181 dneh.-Če bi nam uspelo znižati zaloge za 511 milijonov, bi se nam obračanje izboljšalo za 14 dni, dosegli bi faktor obračanja 1.80. Zapadne države poslujejo s faktorjem 3 in še. celo več, kar pomeni, da je vezava zalog in terjatev od 109 do 120 dni. S podrobnejšo analizo potrebnih in nepotrebnih zalog, komercialnih in dvomljivih nekomercialnih zalog glede na plasman, bi lahko znižali naše zaloge za preko
1.000	milij. S-din.
Glede na vse zahtevnejše pogoje gospodarjenja in možnosti plasmana izdelkov v naslednjem 'letu boimo prisiljeni prav rigorozno obravnavati tudi to problematiko, kajti s strani banke smo spričo takega s tanja obravnavani pri vsakem zahtevku za dodelitev obratnih sredstev kot nelikvidno podjetje, ki mi oskrbelo potrebnih pogojev.
SEBOJ
ko slabši. Jeklarna, valjarna in livarna sive litine kažejo v skupnem plasmanu stabilnost, oziroma, v primeru livarne sive litine, celo porast. V navedenih treh obratih je tudi finančni rezultat nad planom. Obdelovalni-ca valjev je v primerjavi z razdobjem treh kvartalov zabeležila rahel padec, podobno kakor elektraplavž, ki je iz skupnega plasmana 8,7 točk v razdobju treh kvartalov padel na 8 točk. Občuten padec je opaziti v Obratu livarne valjev, saj je razdobje treh kvartalov ocenjeno iz 8,6 točke, Razdobje desetih mesecev pa le s 6,8 v skupnem plasmanu.
Kot vidimo iz tabele, je na osnovi takšnih rezultatov podjetje v skupnem plasmanu preseglo plan za 0,2 točke. Kot bomo videli v podobnih primerjavah za enajst- oziroma dvanajstmesečno obdobje, podjetje v skupnem plasmanu za letošnje ieto predvidoma ne bo doseglo plana v celoti, kar bo, kot se predvideva, posledica izpada proizvodnje na plavžu ter pomanjkanje ustreznih naročil.
P. L.
Predvidena realizacija plana za 1966
KUMULATIVNI PLAN PODJETJA BREZ AGLOMERACIJE BO DOSEŽEN Z INDEKSOM 95,6. GLAVNI VZROKI ZA NEDOSE GANJE PLANA: MIROVANJE ELEKTROPLAVŽA, PREKOME REN IZMEČEK PRI TRDIH VALJIH IN PLOČEVINCIH, OBČU TEN PADEC KOSOVE TEŽE IN S TEM PREVZEM NEAKUMU LATIVNEGA ASORTIMANA, POMANJKANJE NAROČIL V ŠA MOTARNI.
Iz spodnje tabele je razvidno, da naše podjetje v. letu 1966 ne bo zadostilo obveznostim, ki smo si jih bili s planom postavili v začetku letošnjega deta; saj bo kumulativni plan podjetja brez aglomeracije dosežen z indeksom 95,6. Nadalje nam tabela pove, da bodo obrati jeklarna, valjarna in livarna sive litine prekoračili plan. Najbolj občutno bo prekoračila plan livarna sive litine, predvidoma za 6,4 %,- Vsi • ostali obrati pa bodo predvidoma (»stali - pod p 1 a nskirni za dolžit va m i.
Če pogledamo posamezne obrate, ki niso izpolnili plana ter Skušamo poiskati vzroke, ki so vodili k temu, vidimo, da so vzroki tako objektivnega kakor tudi subjektivnega- značaja.
Tabela predvidene realizacije v letu 1966
Proizvodni
obrat
Index
Elektroplavž	87.3
Jeklarna	1013
Valjarna	100.63
Livarna sive litine	106.4
Livarna valjev	82.9
Obdelovalnica valjev	80.8
Samotama	97.4
Skupaj	95.6
Pri elektroplavžu bo glavni vznök neizpolnitve planskih nalog mirovanje v mesecu septembru in oktobru. Mirovanje je bilo pogojeno z izpadom električne energije. Izračuni so pokazali, da bi bil plavž izpolnil plan, ko omenjenega mirovanja v mesecih septembru in oktobru ne bi bilo. Razen težav, ki nastopajo v zvezi z električno enegtjo pa se pri plavžu vedno bolj kaže problem plasmana tako belega kakor tadi sivega železa.. Vzroke za to je treba iskati v novih gospodarskih razmerah; ki so z Liberalizacijo uvoza ustvarili na tržišču izredno ostre odnose, saj zunanji proizvajalci sivega in belega železa prihajajo k nam z izredno konkurenčnimi cenami. V
V pogledu obratovanja plavža in doseženih tehničnih pokazateljev pa smo lahko zadovoljni, saj znaša povprečna poraba energije pri belem železu v prvih 9 mesecih 2.070 kW, za sivo pa 2.197 kW, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti lep napredek. V prihodnje bo torej za dobro obratovanje plavža predvsem važno, da poiščemo načine in poti za znižanje stroškov pro-
izvodnje, kakor tudi, da se zagotovi potrebna električna energija. Za prihodnje leto je problem energije potrebne za obratovanje elekfcroplavža ugodno rešen. Elektroplavž bo v letu 1967 dobival po pogodbi električno energijo za deset mesecev, s tem, da bodo v preostalih dveh mesecih odšli člani delovne enote na kolektivni dopust.
Iz tabele je nadalje razvidno, da bosta obrata jeklarna in valjarna presegli planske naloge,
kljub itemu, da se je med letom program proizvodnje večkrat menjal in to v kvalitetnejšo smer ter kljub mirovanju elek-troplavža.
Pri obratu samotne bo indeks proizvodnje dosežen predvidoma s 97,4 %, Glavni vzrok neizpolnitve plana v tem obratu je pomanjkanje naročil, M .se je posebno v zadnjih mesečih tega leta močno občutilo. Opeka bo sicer presegla planske zadolžitve, pri malti pa predvidoma plan ne bo izpolnjen za približno 500 ton. Zaradi visoke akumulativnosti opeke, se neizpolnitev plana pri finančnem rezultatu ne bo odražala, saj je znano, da je proizvodnja samotne malte vseskozi deficitna.
Pri Jjvarni valjev in obdelo-valnici valjev vidimo, da je indeks daleč pod številko 100, saj bo plan -v teh dveh obratih predvidoma dosežen le s 80,8 %. Vzroki za to so tako objektivnega kakor tudi subjektivnega značaja. Na eni strani je sprememba strukture tržišča zahtevala preorientacijo iz visoko akumulativnih valjev na droban asortiman, ki terja veliko dela in obdelave, prinaša pa razmeroma malo zaslužka, na drugi strani pa je izmeček, posebno pri trdih valjih in pri pločevinoih, še vedno žeto visok.
Iz vsega tega smemo povzeti, da bi bil letni plan Železarne dosežen, v kolikor ne 'bi bito izpada proizvodnje na elettro-plavžu, v kolikor ne bi bito pomanjkanja naročil v samotni in pomanjkanja naročil težkih valjev v livarni valjev.
P. L.
zprava o
Urejanje samoupravnih aktov, statuta, Pravilnika o delovnih razmerjih in Pravilnika o varstvu pri delu gre v končno fazo, to je v razpravo pred kolektivi delovnih enot in sprejem po delav-slkeih svetu podjetja.
Opravljeno 'bo odgovorno delo na področju samoupravnih aktov. Samoupravljalci bodo s tem neposredno obravnavali in posredno po svojih organih, sprejeli lastne predpise o mnogih vprašanjih svoiega položaja, svojega dela, medsebojnih razmerjih, odgovornosti, pravic in dolžnosti v podjetju.
Priprave za ureditev samoupravnih aktov so bile precej dolgotrajne, kar je treba pripisati zahtevnosti dela in poznejšim dopolnilnim predpisom, zlasti s področja delovnih razmerij in varstva pri delu; zagotovo pa smo se s tem izognili pomanjkljivostim v teh aktih v največ ji meri.
Pri’ pripravah za izdelavo osnutkov navedenih aktov je prišlo študl do sodelovanja z železarnama Jesenice in Ravne, Sodelovanje je temeljito na ideji o integraciji najvažnejših samoupravnih aktov treh železarn, ki naj bi bilo uresničeno tako, da vsaka izmed železarn izdela osnutek enega _ samoupravnega akta, ki naj bi veljal kot osnovni koncept za vse tri železarne. Tako je Železarna Ravne izdelala osnutek Statuta, železarna Jesenice osnutek Pravilnika o delovnih razmerjih, naša železarna pa Pravilnik o varstvu pri delu. Vsa tri podjetja naj bi vskladila svoje samoupravne akte tako, da bi bito čim manj odstopanj od navedenih osnutkov. Vendar so pri tem nastale težave, ki so vplivale na vskladiitev navedenih aktov. Slovenske železarne imajo različno organizacijo de-
la, .kar se zlasti nanaša trn delovne enote. Iz tagà pa izhajajo različne pristojnosti samoupravnih organov v delovnih enotah. Različna organizacija samoupravnih organov in njihove pristojnosti pa narekujejo tudi različen način Urejanja da lovnih razmerij m drugih zadev.
V	našem podjetju je bil v letošnjem letu pripravljen Osnutek statuta. Zaradi tèga nismo osvojili statuta Železarne Ravne, marveč smo le dopolnili obstoječi, kakor velevajo predpisi temeljnega zakona o podjetjih in temeljnega zakona o delovnih razmerjih.
V	razpravi o statutu pred kolektivi delovnih enot bodo obravnavane le te spremembe in dopolnitve in pa tista poglavja, pri katerih je v osnutku mogočih več rešitev.
Osnutek Pravilnika o delovnih razmerjih je izdelan po konceptu Železarne Jesenice. To je obsežen akt, ki zajema celotna delovna razmerja, kakor jih urejajo predpisi o delovnih razmerjih in kakor naj bi bila urejena posamezna razmerja, ki jih podjetje ureja samo.
Osnutek Pravilnika o varstvu pri delu je izdelan po konceptu naše železarne. Ta koncept sta
sprejeli tudi Železarna Jesenice in Železarna Ravne, vendar je to le splošni del pravilnika, posebni del bo izdelan naknadno tako, da bo 1/. vidika 'varnosti vsako delovno mesto v podjetju imelo svoja pravila.
Samoupravni akti, ki «mojih našteli, bodo važni notranji predpisi v podjetju. V razpravo bodo dani še ta mesec ki naj bi veljali * II januarjem 1967. Osnutki navedenih aktov bodo dani v razpravokolektivom detov-nib enot z obrazložitvijo zlasti tistih določb, za katere je nujno, da o njih razpravlja čim večji-krog članov delovne skupnosti.
Pravilnike, ;s katerimi urejamo svoj položaj, (svoje delo, naša medsebojna razmerja V podjetju, naše pravice in dolžnosti, našo odgovorne«*, bomo sprejeli sami; to bodo naši. predpis«, po katerih se bomo dolžni ravnati. Zaradi tega je prav, če razpravam o trii aktih v delovnih enotah in pred samoupravnimi organi posvetimo vso pozornost, kajti ile demokratično obravnavanje bo zagotovilo, da bodo samoupravni akti odražali naše skupne težnje.
V. J.
DOPISUJTE
v svoje

4
Strojna obdelava podatkov
Z JANUARJEM PRIHODNJEGA LETA PRICNENJAMO S POSKUSNIM OBRAČUNOM MATERIALA R-3 PO SISTEMU LUKNJANIH KARTIC. ZA SAMO STROJNO OBDELAVO PODATKOV PA JE POTREBNA TEMELJITA PRIPRAVA DOKUMENTACIJE, KI JE PREDMET NASLEDNJEGA ČLANKA.
ko menja pridobljene navade
t.	j. svoj stU in način dela po stari organizaciji. Zaradi tega je on sam lahko nasprotnik raznih novitet. Zaradi tega se mora že pred samo uvedbo nove doku-
mentacije pripraviti nova klli-ma. Če -se tem subjektivnim momentom ne posveti dovolj pozornosti, lahko najboljša organizacija doživi popoten zlom.
Kurt Kindlhofer
Iz originalnih dokumentov prenašamo podatke v kartico z luknjanjem. S lem dobi luknjana kartica svojo specifično vsebino in obliko. Za sam prevod podatkov iz originalnega dokumenta v luknjano kartico pa morajo biti podatki v osnovnem dokumentu razporejeni na način, kji ga aiahiteva metoda prenašanja podatkov v kartice. Osnovna načela za prenašanje podatkov v luknjano kartico so:
a)	Polja v osnovnem dokumentu morajo biti razporejena po vrstnem redu (na dokumentu VK 342 so polja označena s številkami 4, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 16). Ti prostori so obkroženi z debelo črto, da operater takoj že na prvi pogled ve, da so to podatki, ki se prenašajo — luknjajo na kartico. Vmesne manj poudarjene črte pa ločijo posamezne šifrante in podatke.
b)	podatki v teh poljih se morajo vpisati točno v določene kolone tako, da čitanje teh podatkov ne povzroča dvomljivih pokazateljev, če te stvari v os-novi ne odpravimo jih operater avtomatsko prenese na kartico in napake so neizbežne. Prilagajanje podatkov zahtevam strojne obdelave ne sme vplivati na obliko in na vsebino osnovnega dokumenta. Dokument mora postati uporaben za vse ostale osebe, ki ga uporabljajo pri svojem delu. Napačno bi bilo, če bi opustili vse tiste podatke, ki ne pridejo v poštev za samo strojno obdélavo. Osnovni dokument, ki služi samo strojni obdelavi podatkov naj vsebuje samo podatke, ki jih nato strojno obdelujemo. Osnovni dokument mora imeti oz. izpolnjevati naslednje pogoje: Imeti mora naziv — oznako podjetja, bistvene podatke mora imeti v vzglavju dokumenta, prostor za vpisovanje podatkov mora biti dovolj velik, da lahko z normalno pisavo vpišemo podatek, da vsebuje kontrolne podatke, pisanje konstantnih podatkov naj se odpravi na minimum, podatki, ki se pojavljajo na raznih dokumentih se naj vpisujejo vedno na istem mestu. Prepisovanja ise naj v celoti odpravijo, barva papirja naj bo prilagojena in primerna namenu uporabe (original naj bo temnejše barve od kopije), ravno tako barva tiska ipd., razpored važnejših podatkov naj bo tak,
da jih ne moremo prekriti s podpisi in žigi. Posebno pa je važno, da ena vrsta dokumenta zajame čim več operacij na različnih mestih. Krogotok naj bo enostaven in kratek, točno morajo biti določene pristojnosti glede izpolnjevanja, podpisovanja in arhiviranja. Posebno vprašanje je podpisovanje odgovornih oseb. Oseba, ki podpiše dokument odgovarja za vsebino tega dokumenta. Dokumentacijo ne podpisujemo zgolj zaradi pooblastila, ampak s podpisom potrjujemo dejansko obremenitev ali razbremenitev določenega obrata ipd. (izdajnice materiala in povratnice).
Oseba, ki je pooblaščena za podpisovanje dokumentov odgovarja za točnost podatkov in za pravilno izpolnitev dokumentov.
Z kreiranjem nove dokumentacije je končan samo prvi del nalog na organizaciji uvajanja mehanografskih sredstev v podjetju. Pri samem uvajanju je treba točno napisati navodila za izpolnjevanje nove dokumenta-cije, tako, da bo oseba, ki izpolnjuje to dokumentacijo- takoj vedela, ikako se posamezni dokumenti izpolnjujejo itn kdaj se izpolnjujejo. Teh navodil se morajo vsi striktno držati, ki imajo posel z dokumentacijo posebno pa osebje, ki pripravlja dokumentacijo neposredno za luknanje. Dokumente, ki niso pravilno izpolnjeni mora vrniti nazaj na mesto izvora napake. Pri samem izpolnjevanju dokumenta — obrazca morajo biti le-ti pravilno -izpolnjeni. Splošno načelo uvajanja je, da je ta enostavna, pregledna in da nam posreduje potrebne podatke za strojno obdelavo. Stremimo za tem, da bi bilo čim manj izpolnjevanja in da bi ljudem iz proizvodnega procesa čim bolj odtujevali izpolnjevanje dokumentacije za pripravo in porabo materiala in jo prenesli na pripravljalne službe proizvodnega in tehnološkega procesa t. j. v pripravo proizvodnje in v pripravo vzdrževanja, kjer hi- že skupno z delovnimi nalogi istočasno lansirali vso potrebno dokumentacijo. Tak način dela zahteva posebne pogoje t.j. posebno organizacijo, M pa bi bila pri nas povsem uresničljiva.
Pri uvajanju nove dokumentacije obstaja vrsta subjektivnih faktorjev; ki vplivajta na sam uspeh. Eden od glavnih subjektivnih ' faktorjev je človek sam, ki pta svoji'Paravi 1ež-
Tabelirka IBM 421

Že v tretje -
šola za samoupravljavce
Na irazpis družbeno političnih organizacij, da bo pričel
13.	decembra tega leta tečaj za samoupravljalce, je bilo prijavljenih iz vseh obratov in oddelkov 89 kandidatov, ki so razdeljeni v dve skupini, s čimer bo zagotovljen uspešnejši potek tečaja in sodelovanje predavateljev s skupinami ter obratno.
Takoj v začetku želimo po-vdariti, da je prav v rednem obiskovanju predavanj in v tesnem -sodelovanje tečajnikov s predavatelji ter obratno poroštvo za dober uspeh tečaja. Pismena obveza, da se bodo predavanj redno udeleževali, je premalo, je lahko samo formalnost. Potrebna je zavest, da so taka predavanja vsakemu samoupravljala! dobrodošla in potrebna za uspešno sodelovanje v organih samoupravljanja, kakor tudi v družbeno-politič-nih organizacijah. Program je skrbno izbran, vsa poglavja predavanj bodo tesno povezana s problemi iz življenja in dela v delovni skupnosti, zaželjeno je le, da bi tečajniki iskali čim več tolmačenj za konkretne prir mere, -s katerimi imamo opravka v naši: delovni skupnosti.
Spomnimo Se, d% smo pri zadnjem -tečaju ugotavljali, da -izbira tečajnikov ni bila najbolj posrečena, ker je bilo dosti izostankov. Y eni izmed skupin je kmalu odpadlo 25% tečajnikov, v -drugi 12%.
Vzroki so bili neodložljiva dela v obratih, dopusti, bolezni in podobno. Zlasti prvi vzrok izostajanja od predavanj, naj bi se sedaj, ne pojavil več.
Pred člani organov delavskega samoupravljanja in funkcionarji družbeno^talitličmh organizacij stoje vsak dan zahtevnejše naloge, - večja odgovornost, težje delo. Zato je želeti, da bi vsi prijavljeni, predavanja redno obiskovali in z zanimanjem sledili predavateljem ter čim -več posegali v razpravo po posameznih problemih in vprašanjih, s katerimi -se -srečujejo na vsakem koraku. Sedaj se jim nudi lepa prilika za obogatitev svojega znanja, da M odgovorne naloge čim lažje reševali.
Izvedba organizacije tečaja je tudi tokrat ,v rokah Izobraževalnega centra pri kadrovskem sektorju železarne.
R. U.
»ŠTORSKI 2ELEZAR«
Zakon o deviznem poslovanju in kreditnih poslih s tujino
Dosedanja zakona o deviznem poslovanju in o kreditnih poslih s tujino sta destimulativno vplivala na našo plačilno bilanco. Posebno je prišlo to do izraza pri uresničevanju načel gospodarske reforme. Z novima zakonoma o deviznem in kreditnem poslovanju, ki stopita v veljavo s 1. 1. 1967, so v veliki meri odpravljene dosedanje nepravilnosti.
Z ukrepi gospodarske reforme je bilo potrebno uskladiti oziroma prilagoditi celotno našo družbeno-ekonom sko politiko novim ciljem. Poleg znanih sprememb od julija lanskega leta pa do danes je izšel v Ur.
1.	SFRJ št. 29/66 zakon o deviznem poslovanju in kreditnih poslih s tujino. Oba zakona bomo začeli uporabljati 1. 1. 1967.
Iz viseh sredstev za javno obveščanje nam je znana kritika na račun preživelega in za današnjo stopnjo družbeno-ako-nomskega razvoja naše skupnosti neodgovarjajočega deviznega in kreditnega zakona, ki je sedaj v veljavi. Delovne organizacije so imele idoslej velike težave pri nakupu deviz za surovine, reprodukcijski material in investicijsko opremo. Celotna procedura od vloge pa do odobritve je trajala celo večnost. Jugoslovanska industrija
Usposobiti čim več mladih ljudi za nudenje prve pomoči v primeru elementarnih nezgod, ali v primeru vojne, to je skrb vsakega kolektiva, ki ima za to smisel in posluh. S tem vprašanjem so se vedno skrbneje ukvarjali tudi v našem kolektivu in se v tej zadevi povezali z odelkom za narodno obrambo prti občinski Skupščini v Celju. Referent za civilno zaščito pri naši delovni skupnosti je izdelal listo kandidatov, oddelek za narodno obrambo pri občinsiki skupščini P® je dal predavatelja, ki je že 'lani predaval tečajnikom v železarni o strupenih plinih, o prvi pomoči pri zastrupitvah s takimi plini,
od uvoza reprodukcijskega materiala in investicijske opreme. Zato je tudi razumljivo, zakaj so morali naši proizvajalci prenehati -s 3. ali celo 2. izmeno, kapacitete so bile neizkoriščene, produktivnost dela je bila nizka. Vsb to je imelo za naše gospodarstvo negativne posledice.
Zaradi pasivnosti naše plačilne bilance s tujino, smo in še forsiramo kljub veliki konkurenci na svetovnem tržišču, izvoz za vsako ceno. Ni redek primer, če hočemo naše proizvode prodati, ida jih moramo dati pod lastno ceno proizvodnje. Razliko med doseženo prdajno ceno na svetovnem tržišču in ceno doma, je dobil izvoznik povrnjeno v obliki koeficientov, premij itd. Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev so morali izvozniki odstopiti vsa devizna sredstva Narodni banki, ostala jim je le retencijiska kvota, ki pa je zelo nizka. Čeprav je nekdo ustvaril z izvozom velik priliv deviz, je imel kljub temu pri /vsakoletnem odobravanju deviz za uvoz velike težave.
Vse te nepravilnosti oziroma togosti predpisov in destimulacij izvoznikov, so imele negativne posledice. Namesto, da bi naša plačilna bilanca postala pozitivna, je bila iz leta v leto bolj negativna. S tem je padala stabilnost našega gospodarstva v odnosih do svetovne delitve in menjave.
o	bojnih plinih in drugih nevarnostih, ki groze v času vojne ter o nalogah ekip za nudenje prve pomoči. Letos pa je s predavanji nadaljeval šef Zdravstvene postaje - v Štorah dr. Aleksander Doplihar, ki je s kvalitetnimi izvajanji in prikazi, kako nudimo prvo pomoč v primerih zastrupitev s plini, v primerih zadušitev in v vseh drugih različnih primerih, takoj pritegnil poslušalce, da so zelo redno prihajali k predavanjem in resno sledili predavatelju. Referent za civilno zaščito tov. Gobov Ante, ki je bil odgovoren za organizacijo in dober potek tečaja, je z zadovoljstvom (Nadaljevanje na 6. strani)
Ves izvoz in uvoz sta bila strogo kontrolirana. Delovne organizacije so imele malo besede pri odločanju z devizami in z zunanjetrgovinsko politila). Delovne organizacije niso smele sklepati s tujimi partnerji samostojnih pogodb za investicijsko opremo, medsebojno sodelovanje in kreditne aranžmane. S tam, ko so gospodarske organizacije s predpisi po gospodarski reformi dobile večji del fi-nančnh sredstev, se je celotna skrb za enostavno in razširjeno reprodukcijo prenesla, na njih same. Razumljivo je, da z ome-
poslanih več pritožb v zvezd z razdelitvijo stanovanj. Zaradi: tega je bila zadnja seja Izvršnega odbora posvečena predvsem tej problematiki.
Na seji je bilo obravnavanih sedem pritožb. Večina navaja, da so manj potrebni dobili stanovanja, da je komisija delila stanovanja samcem, da so se stanovanja delila pod vplivom in podobno. Pri podrobnem pregledu pritožb je bilo ugotovljeno, da je pet od teh res opravičeno pozornosti. Stanovanja se delijo po obstoječem starem pravinliku, ki je komaj še uporaben za sedanje prilike, vendar se komisija niti po njem ni ravnala pri zadnji razdelitvi, ker ga člani te komisije ne poznajo. To je obsojal tudi DSP. Nadalje je Mo ugotovljeno, da se ob nastopu nove komisije za razdeljevanje stanovanj posli niso predali. Prioritetna lista se iz leta v leto spreminja kar pa ne hi smelo biti in tako sedanja komisija problemov prosilcev ne pozna. Zaradi tega je le na osnovi pc> datkov navedenih v prošnji presodila kakšno stanovanje bi naj posamezniku pripadala* Po takem več ali manj pravilnem presojanju nastajajo nepravilne delitve in seveda tudi negodovanja prosilcev. Nesprejemljivo je za bodoče, da bi samo kosimija odločala o upravičenosti prošenj. Nastaja tudi vprašanje, kako ukrepiti v primeru, če je biilo stanovanje dodeljeno na podlagi napačnih podatkov in kako odvzeti pravico do stanovanja najemniku, če ne izpolnjuje podpisanih pogojev navedenih v prošnji. Pravilnik o razdeljevanje stanovanj bi moral vse to konkret-
njeno decentralizacijo sredstev in ekonomske politike na nivoju podjetja, dosedanji devizni in kreditni zakon nista več v skladu z našo stvarnostjo.
Novi ?akon o deviznem poslovanju in zakon o kreditnih poslih s tujino pa postavljata popolnoma nova načela: uvoz je vezan z izvozom; z deviznimi sredstvi razpolaga tisti, ki jih je z izvozom ustvaril; možnost najemanja tujih kreditov tee poslovnega sodelovanja, itd.
Dipl. oec. Ivan Ferine Prihodnjič: Pogoji uvoza
no zajeti. 10 je mneja, da sa pri bodočem razdeljevanju stanovanj mora upoštevati načrtno dello in to:
—	prosilec mora vedeti vsaj približno v kakem času bi rešena njegova pronšja oziroma kdaj bo dobil stanovanje,
—	posebej se morajo obravnavati socialni ali sicer ogroženi primeri,
—	za posebne primere — stanovanja strokovnjakov, naj o delitvi stanovanja razpravlja! UO podjetja,
—	prioritetna lista razdeljenih stanovanj mora biti vedno javno objavljena.
Nujno je rešiti vprašanje lastništva stanovanj oziroma hišic. Podjetje starih stanovanj ne more vzdrževati in bi zato mogoče bilo prav, da se taka stanovanja prodajo članom kolektiva, podjetje pa jim omogoči kredite za sodobno ureditev. Nekatera podjetja so tako že napravila.
10	je tudi mnenja da bi se bilo treba pri bodoči stanovanjski gradnji odločiti, ali bo železarna investitor ali samo kre-ditor pri gradnji individualnih hiš in 'stanovanj na Lipi in drugod. Prosilci stanovanj morajo namreč sami finančno sodelovati — omogočena jim je ie primerna soudeležba železarne. Morda bi si zaradi širše informiranosti glede gradenj lastnih stanovanj ogledali zadevne pravilnike pri drugih podjetjih. Tako ima npr. MTT v Mariboru poseben način financiranja gradnje lastnih stanovanj z notranjim posojilom, ki se jim dobro obnese.
S.	V.
pa je v precejšnji meri odvisna
Uspešno zaključen tečaj
ODDELEK ZA CIVILNO ZAŠČITO ŽELEZARNE ŠTORE JE V ČASU OD 17. 10. DO 21. 11.1966 V SODELOVANJU Z ODDELKOM ZA NARODNO OBRAMBO SKUPŠČINE OBČINE CELJE IN OBČINSKIM ODBOROM RK CELJE ORGANIZIRAL TEČAJ CIVILNE ZAŠČITE. PREDAVANJA, KI SO BILA V PROSTORIH GASILSKEGA DOMA, SO OBSEGALA 80 UR. TEČAJ JE BIL ZELO USPEŠEN, ZA KAR GRE ZAHVALA PREDVSEM ODLIČNO PRIPRAVLJENIM PREDAVANJEM DR. ALEKSANDRA DOPLIHARJA IN DOBRI ORGANIZACIJI.
SEJA SINDIKALNE PODRUŽNICE
Sindikalni podružnici je bilo
Številni požari in ogromna škoda, ki jo povzročajo požari, nas opozarja, da moramo tej problermttjki, [posvetiti mnogo večjo pozornost. Predvsem gre tu za vlogo in osebno odgovornost vseh zaposlenih v industriji in ostalih panogah našega gospodarstva, številni predpisi, uredbe, navodila in interni pravilniki izdapi na osnovi Temeljnega zakona o varstvu pred požari sicer točno povedo, kdo je odgovoren za požarno varnost v obratu, na .delovnem mestu in drugod, kakšni preventivni ukrepi se morajo izvajati, da se preprečijo nevarnosti za nastanek požarov. Dogaja pa se, da posamezniki teh stvari ne j mljejo resno, kar ima za posledico, da pride do manjših in ti di katastrofalnih požarov. V le u 1965 je bilo v Sloveniji registriranih L139 požarov (v Železarni Štore 21 začetih). Največ požarov je nastalo vsled nepazljivosti (27,4%),- samovžiga ( 15.%,), gradbene napake itd. Škode |zaratti požarov je bilo preko 1 milijardie dinarjev (v železarni Štore ca. 900.000 S-din j. Ta znesek pomeni čisto škod j. če pa upoštevamo še škodo zaradi zastoja pri delu, izpad proizvodnje itd,, se škoda še najmanj potroji.
Vaš ti negativni pojavi narekujejo gasilskim organizacijam m drugim odgovornim organom, da organizirajo razne vzgojno propagandne akcije, med katere sodi tudi »TEDEN POŽARNE VARNOSTI«. Ker hočemo s to problematiko in s , potrebnimi ukrepi seznaniti čimveč ljudi, bomo v Železarni štore razširiti akcijo protipožarne varnosti na ves mesec november in december. V tem času bomo izvedli sestanke, razgovore, predavanja, demonstracije z gasilskim orodjem, zbiranje predlogov članov kolektiva 3ja izboljšanje varstva pred požari itd. Skratka doseči hočemo to, da ne bo niti enega čisna kolektiva, ki ne bo po-zn al osnovnih nalog iz področja požarnega varstva. Za to smo se odločili tudi iz razloga, ker smo v našem podjetju že v tem letu imeli 27 začetnih požarov, od tega 2 večja, in da je večina teh požarov nastala po krivdi ljudi (neupoštevanje navodil pri varenju, neurejeno delovno okolje, nepravilno ravnmi je s plini ’tirni napravami itd). ,Da bi bili približno sliko c tem kaj vedo člani kolektiva o nalogah it- področja požarne preventive in za slučaj požara, bomo ch zaključku akcije izvedli posk sno testiranje. Prepričani sirno, da se bo navedena akcija s pomočjo celotnega koletiva, predvsem pa ob tesnem sodelovanju uprave podjetja, organov
upravljanja sindikalne podružnice in vseh strokovnih služb u-spešno zaključila, s čimer bomo pripomogli, da bodo naši obrati in delovna mesta varna pred,požari. V zvezi s testiranjem navajamo nekaj glavnih vprašanj, ki bodo napisana na testnih polah:
—	kdo je odgovoren za požarno vàmost na delovnem mestu?
—	kdo je dolžan pogastiti začetni požar?
—	s čim gasimo začetne požare?
—	s kakšnim gasilnim sredstvom smetno gasiti požare na električnih napravah?
—	s kakšnimi gasilnimi sredstvi gasimo lahko vnetljive tekočine?
—	kam smem odlagati mastne krpe in odpadno olje?
—	kakšne so naloge varilcev pred delom?
—	kaj storiti v primeru začetnega požara?
—	katero telefonsko številko imajo gasilci in reševalci?
—	kako prijaviti požar — ne-
,srečo?
Poleg, tega vabimo vse člane kolektiva, da nam pošljejo pis-mene predloge in mišljenja:
—	kako izboljšati Službo požarne varnosti;
—kaj storiti, da bodo naši obrati in postrojenja čimbolj vama pred požari;
—	ali je potrebno več teoretične vzgoje ali praktičnih vaj z gasilskim orodjem.
Predloge oddajte v nabiralnik »ŠTORSKEGA ŽELEZARJA«.
GASILSKA SLUŽBA
USPEŠNO ZAKLJUČEN TEČAJ
(Nadaljevanje s 5. strani) (Ugotavljal, da je obisk preda--vanj od ure do ure skoraj stoodstoten in da so vse tečajnice in tečajniki v zeli .tečaj zelo resno. S podajanjem snovi so bili
vsi zelo zadovoljni, prav tako tudi predavatelj in inštruktor dr. Doplihar. Pravi, da takšne vneme poslušalcev v svoji praksi (še ne pomni. Uspeh seveda ni izostal. Od 25 izbranih tečajni-
VELIKO SILVESTROVANJE
Vsako leto prireja društvo DPD Svoboda Štore veliko Silvestrovanje za prebivalce štor in okoličane. Letos bo Silvestrovanje v prostorih Mlinarjevega Janeza, s pričetkom ob 8. uri zvečer.
IGRAJO PRIZNANI »FANTJE TREH DOLIN«
Rezervacije sprejema tov. Tone Kajba v pisarni referenta za rekreacijo Železarne Štore, ali pà na tel. št, 313.
VABLJENI!
NOV BIFE ODPRT
r, * :
Pred kratkim smo v Železarni dobili nov bife, je sodobno opremljen in dobro- založen (na sliki)
kov, jih je redno poslušalo predavanja 22, izpit jih je opravilo 18, ker so 3 že bolničarji z izpitom. Letos se je za tečaj pozanimal še občinski odbor Rde-čega križa in se sporazumel z Oddelkom za NO pni OBSK Celje ter našimi zastopniki, da j« .(bila snov še razširjena in so tako tečajniki opravili 80-unni tečaj, s čimer so zadostili pogojem, da so lahko prejeli od R.K knjižnico, kot potrdilo usposobljenosti za nudenje prve poma : či v vseh primerih. Predsednik izpitne komisije in izpraševalec dr. Stropnik iz Celja je bil pre-isenečen nad preciznimi odgovori, kakršnih še ni slišal, odkar -izprašuje na takih izpitih. Tudi vsi ostali prisotni so bili presenečeni nad tako dobrim znanjem tečajnic in tečajnikov. Svoje zadovoljstvo so ob zaključku tečaja izrazili tudi načeil-, nik oddelka za narodno obrambo pri občinski skupščini v Celju tov. Ernešt Piki, referent za civilno- zaščito pri občinski skupščini Celje, tov. Pav-, - šer in kadrovski, direktor v naši delovni, skupnosti tov. Rajko Markovič. Slednji je omenil, da si nihče od naš ne želi potrebe po čestih intervencijah ekip za prvo pomoč, saj vsi želimo, da bi bilo čim manj nesreč, zlasti elementarnih, še manj pa si želimo vojne, toda pripravljeni moramo biti za vsak primer in zato je res razveseljivo, ■v da so- naši tečajniki dosegli tako 'lep uspeh pri izpitu in s tem dokazali, da se svpje vloge in odgovornosti zavedajo. K takemu uspehu je tov. Markovič vsem z zadovoljstvom čestital.
Prihodnje leto bodo organizirali vsaj eno vajo, pri kateri 'bodo kandidati, ki so- z uspehom dokončali tečaj, pokazali, kako se znajdejo v praksi. Verjetno ne bo hujših spodrsljajev, saj so tečajniki sami s -svojim uspehom zelo zadovoljni. Prepričani smo, da v primeru potrebe ne bodo odpovedali.
V. R.
V vrtcu je premalo otrok
V Štorah že nekaj let deluje otroški vrtec, ki služi varstvu in vzgoji predšolskih otrok. Res je, da je ta zelo pomembna vzgojno-varstvena uisitanova preživljala v preteklosti določene
mi sredstvi in prizadevnostjo vzgojiteljev napraviti.
Nastaja pa pri vsem tem drug osnovni problem. V vrtcu je namreč premallo otrok. Dosedanje število varovancev je
Ko so mamice v službi, se njihovi malčki brezskrbno igrajo
motnje in težave, vendar pa se je v tem letu organizacijsko in vsebinsko kvalitetno uredila, tako da danes v celoti koristno služi svojemu namenu.
Ustanova imà 2 vzgojiteljici, ki delata po skrbno pripravljenem programu. Otroci so razdeljeni po starostni stopnji v
premajhno in obstaja resna nevarnost, da se ta tako pomembna ustanova ukine.
Vodstvo šole apelira na vse železarje, posebno pa na zaposlene matere, ki imajo predšolske otroke, da store vse, kar je največ mogoče, da ibi se s povečanjem števila varovancev
Zbrani pred lutkovnim odrom radovedno
zajčka
poslušajo zgodbo
dva oddelka. Prehrana sc skrb-, no pripravlja in je kvalitetna. Zadnje čase je .bilo nabavljenih mnogo novih igrač, in notranje opreme v skupni vrednosti pol milijona starih dinarjev. Tako je bilo s strani vodstva ustanove vse urejeno, kar se je pač dalo z razpoložljivimi denami-
oh rani la ta' navse pomembna ustanova. Vsem nam mora biti jasno, da je otrok, ki, obiskuje otroški vrtec, duševno mnogo bolj razvit in tako uspešneje napreduje v šoli, kot pa oni otrok, ki nii imel te koristne možnosti. Cena za enega varovanca znaša .6.500 S-din mesečno.	Ratvar Janez
ravnatelj Os. šolle Štore
Strokovno- tehnična križnica Železarne Štore
Nastanek, razvoj in stanje
Začetek naše strokovne tehnične knjižnice sega v leto: 1945, ko je ob osvoboditvi skupno s tovarno bil prevzet tudi sklad knjig strokovno-tehničnega značaja.
Sklad je bil dokaj skromen, bilo pa je med knjigami že močno zastarelega izvora tudi še nekaj praktično uporabljive literature.
Prva leta po osvoboditvi je knjižnični sklad razmeroma le počasi naraščal, tako da po svojem obsegu ni narekoval izrecne zahteve po tem, da bi ga bil kd ovodil kot samostojno dejavnost; obstajal je seznam knjig, polagoma so bili postavljeni tudi intenzivnejši odnosi s knjižnimi založbami in naročeni so bili tudi tehnični časopisi in revije.
Od leta 1953 dalje lahko govorimo o organizacijskem izpopolnjevanju knjižnice kot enote in vsklajevanju z bibliografsiki-mi določili. Medtem ko je štel knjižnični sklad leta 1945 okrog 15Ó knjižnih enot, je medtem narastel že na 700 knjig in 80 časopisov, obenem pa so knjige prejemali tudi obrati in oddelki v stalno uporabo. Leta 1962, 28. julija je bil na 8. seji upravnega odbora sprejet sklep o imenovanju kolektivnega vodstvenega organa knjižice, na 7. zasedanju delavskega sveta podjetja, 30; julija 1962 ipa je bila strokovna tehnična knjižnica tudi formalno l ustanovljena. Sprejet je bil poseben pravilnik strokovne 'tehnične 'knjižnice o upravljanju in vodenje lete, s tem, da so bili razmejeni posli med kolektivnim vodstvenim organom- predsednikom in člani knjižničnega odbora kot . upravljavcem ter vodjem knjižnice z dolžnostmi administrativnega vodenja.
Knjižnični red, kot sestavni dal pravil določa predvsem, da smejo bibliotečni material knjižnice uporabljati:
—	člani kolektiva Železarne Štore,
—	štipendisti Železarne Štore za diplomska dela in, študenti zadnjega letnika,
—	drugi, če, to odobri knjižnični odbor, vendar mora za ta posojila biti podana garancija podjetja ali ustanove, kjer je interesent zaposlen.
Bibliotečni, material se daje na uporabo v knjižnici ali izven nje. Izven knjižnice sé ne dajejo v uporabo: enciklopedije, leksikoni, slovarji, blibliografije in nesamostojna dela (priloge, dodatki, tabele in podobno). Iz-■ posojevalec je odgovoren za prevzeti bibliotečni material, da ga nepoškodovanega vrne v roku enega meseca; če ga poškoduje, mora, nastalo škodo poravnati.
V primeru, da izposojevalec izgubi bibliotečni material, plora to izgubo nadomestiti z novim, če pa tega ni v stanju storiti, predpiše knjižnični od-
bor plačilo po svoji oceni.
V smislu zakonitih določil je bil izveden tudi postopek za registracijo naše stroikovrie' tehnične kjižnice in je le-ta s posebnim aktom vpisana v register knjižnic občine Celje.
Sredstva za nabavo strokovne tehnične'literature določa; družbeni plan podjetja, potem, ko predlaga višino knjižnični odbor upravnemu odboru podjetja; knjižnica nabavlja predvsem tehnično literaturo — knjige, časopise in revijé, standarde, mikrofilmske posnetke važnih in interesantnih člankov iz domače in tuje literature ter drugi dokumentacij stki material.
Knjižnica nabavlja bibliotečni material potem, ko interesenti pošiljajo pismene predloge o naročanju literature knjižničnemu odboru in le-ta naročila obravnava in odloči o odobritvi. Glede na razpoložljiva Sredstva si knjižnični odbor prizadeva v prvi vrsti obdržati pravilno sorazmerje med zahtevami po novi tehnični literaturi posameznih obratov n oddelkov in pa, da bi člani našega kolektiva, predvsem strokovni kadri, imeli na razpolago potrebno literaturo. Če se to vselej ne posreči, so razlogi zlasti na knjižnem trgu pa tudi zaradi pomanjkanja deviznih sredstev tam, kjer je nabava pogojena s plačilom v konvertibilni valuti.
Imamo dokaj bogat in enostaven način dobavljanja tehničnih strokovnih knjig iz. SSSR; te knjige so sorazmerno zelo poceni in obravnavajo določena področja ozko, specializirano; dobivamo jih za dinarska sredstva., Šibka stran pa je ,v tem, ker je -bolj malo število tistih, ki ruski jezik obvladajo.
Stanje knjižničnega sklada
Inventariziranih knjižnih enot imamo skupno 2128; od tega števila je treba odšteti 23 knjižnih enot, ki smo jih odpisali iz inventarja, ker so po ocenitvi knjižničnega odbora določene knjige postale zastarele in neuporabne. Tako šteje torej ce-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Program športna rekreacije
Zaradi vse večjega interesa do organiziranega smučanja W v letošnji zimski sezoni v ta namen organiziranih več smučarskih tečajev za vse starostne skupine.
Prvi tečaj bo v začetku januarja 1967 v Štorah za predšolske otroke od 4. leta starosti naprej. V ta tečaj se bodo lahko vključili tudi učenci l.ìh 2. razreda osnovnih šol, ki so popolni začetniki smučanja.
Drugi tečaj bo v času zimskih počitnic za šoloobvezne otroke prav tako v Štorah in bližnji okolici.
V	času zimskih počitnic bosta organizirana tudi dva tečaja ma Svetimi in sicer za otroke, ki so obiskovali že tečaje in za mlade tékmovalce.
V	primeru neugodnih snežnih razmer v Štorah v času zimskih počitnic bo v (istem času organiziranih več tečajev na Svetini.
Poleg omenjenih tečajev imamo namen organizirati še dvodnevne seminarje smučanja za odrasle^' (nedeljske smučarje) in sicer ob sobotah in nedeljah na Svetilni pri vlečnici. Da bo pa možno izvesti seminarje za starejše smučarje je odvisno le od interesa posameznikov, da si formirajo grupe (najmanj 7 ljudi), naša dolžnost pa je organizacija strokovnega vodstva.
Prijave za vse, navedene tečaje im seminarje sprejema tov. ßramka Ramšak v pisarni referenta za rekreacijo. Na osnovi sprejetih prijav bodo vsi posamezniki o vsem pravočasno obveščeni.
Kakor že nekaj let nazaj, bo tudi v letošnji zimi drsalna revija v organizaciji Dunajske drsalne revije v Celovcu. Spektakel na ledu bo od 9. do 20. februarja 1967, predstave pa bo- -do ob 14.30 in 19.30. Predstava revije bo trajala skoraj tri ure pod imenom MAŠKARADA.
Kot zanimivost lahko napišemo, da bodo na letošnjo drsalno revijo vozili IZLETNIKOVI avtobusi trikrat dnevno po naročilu in sicer ob 6. uri, 10.30 in ob 15. uri. Prva dva odhoda prideta v poštev za popoldansko predstavo, popoldanski pa za večerno, tako, da lahko izkoristimo pol dneva ali cel delovni dan. Povratek iz popoldanske predstave je okrog
22.	ure, iz večerne pa okrog ene ali dveh ponoči.
Razpored IZLETNIKOVIH
voženj je zelo ugoder\in prepričani smo, da se jih bomo (lahko tudi mi udeležili, saj znaša cena le 88,00 N-din. V ceni pa je
Šoloobvezni otroci se lahko za tečaje prijavijo svojim predavateljem telesne vzgoje.
Obveščamo vse ljubitelje smučanja, da vlečnica na Svetini vsak dan obratuje od 13. ure dalje, ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih pa od 9. do 12. ure ih od 13. do 17. ure.
Cena vozovnicam:
Mladina do 14. leta 0,05 N-din za eno vožnjo. Za člahe kolektiva Železarne Štore in člane društva Partizan — Kovinar Štore 0,10 N-din za eno vožnjo.
Te vozovnice lahko nabavite samo v pisjarnji' referenta za rekreacijo pri tov. Branki Ram-šalkovi.
Za ostale smučarje znaša cena 0,20 N-din za eno vožnjo.
Vozovnice se prodajajo v počitniškem domu na Svetini.
V kolikor bo cesta na Svetino dobro oskrbovana, bodo organizirani db sobotah in nedeljah avtobusni prevozi.
izkoristite vsako priliko za smučanje in ne bo vam žal.
^ '	Tine Veber
vračunan prevoz, nabava kolektivnega potnega lista, vstopnina ter prevoz v bližnjo okolico.
Objava
Predavanja bodo v šoli za samoupravi j alce is pričetkom v torek, 13. decembra t. 1. ob 15. uri v učilnici gasilskega doma v ctorah, za I. skupino, za drugo skupino pa v peték, 16. t. m. ob istem času v isti dvorani. V nadaljevanju (bodo predavanja ob sredah in petkih ob navedenem času. Zaenkrat je pripravljenih 89 tečajnikov.
Šola bo trajala predvidoma 11 tednov.
Vodenik Andrej iz Poljčan želi celotnemu kolektivu srečno Novo leto, posebno še sodelavcem iz Elektroplavža.
PISMA BRALCEV
Iz daljne Indije se nam je oglasil tov. Dušan ing. Burnik z naseldnjim sestavkom:
»Podpisani se zahvaljujem za redno pošiljanje »Štorskega že-lezarja«, ki mi kljub veliki razdalji do domovine pomeni dober kontakt s kolektivom Železarne štore. Z velikim zanimanjem prebiram novice iz kolektiva ter ekonomskih enot.
Ob tej priliki želim vsem članom delovne skupnosti železarne štore srečno in zadovoljno Novo leto 1967 ter čimveč uspehov v novih gospodarskih pogojih. Ing. Dušan Burnik, New Delhi, Indija.«
Dragi tov. ing. Burnik! V imenu članov naše delovne skupnosti se Ti prav prisrčno zahvaljujemo za poslane čestitke in želje. Tudi mi Ti želimo, da bi Ti novo leto prineslo obilo sreče in zadovoljstva. Poleg novoletnih- čestitk pa Te vabitao, da nam o svojem tamkajšnjem bivanju tu in tam pošlješ prispevek, ki bi bil našim bralcem
(Nadaljevanje s 7. strani) lotni knjižični' fond 2105 (knjižnih enot, od katerih jih je v sami knjižnici skupno 1746, za stalno uporabo v ohratih in oddelkih pa 359.
Razdelitev knjižničnega skla-
da po jezikovnih področjih je naslednja: v sami knjižici v obratih skupno jugoslovanskih			
knjig nemških	827	165	992
knjig	310	140	450
ruskih knjig angleških (ameriških)	513	33	546
knjig francoskih	85	19	104
knjig poljskih in	8	—	8
čeških knjig	3	2	5
Skupno	1746	359	2105
vsakakor zanimivo branje. Pričakujemo, da se boš oglasil in Te prisrčno pozdravljamo.
Uredništva Oglaša se nam tudi Jože Gradišnik, V. P. 5170-8, Petrinja. Napisal nam je kar celo pesem, ki pa jo zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti, Gradišnik Jože želi celotnemu kolektivu obilo sreče v Novem letu. Za sodelavce iz Plavža pa ima še posebno že-ljo: »... da bi petnajstega v mesecu imeli velike kuverte«.
V imenu nas vseh želimo tov. Gradišnik Jožetu vse najboljšo k Novemu letu ter se mu zahvaljujemo za čestitke.
Uredništvu Tudi Ferlež Milan, V. P. 1232-5, Banja Luka, Bosna, ždi delovnemu kolektivu železarne štore, ikot pravi v pismu »... čim več delovnih uspehov v letu 1967, posebno še zidar-sko-pečarslki skupini.«
Tudi tov. Ferležu se v imenu vseh najlepše zahvaljujemo za poslane želje.
Uredništvo
Knjižnica ima sedaj 370 vezanih letnikov različnih tehničnih in drugih strokovnih časopisov in revij ter 163 nevezanih letnikov, 200 različnih biltenov in več vrst prospektov.
Vrednost knjižničnega sklada:
Vrednost knjižničnega sklada se nanaša na 'knjige, 'ki so stalno v knjižnici, knjige, ki so dane v uporabo obratom in oddelkom, časopise in revije ter ostalo strokovno tehnično literaturo.
a)	Vrednost knjig v sami knjižnici 61.548 N-din,
b)	vrednost knjig v obratih in oddelkih 29.392 N-din,
c)	vrednost časopisov in revij 34.961 N-din,
č) vrednost ostale literature 1.099 N-din.
Skupna vrednost 127.000 N-din.
Z Izletnikom na drsalno revijo v Celovec
Strokovna knjižnica
IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH DELAVCEV
Nagel družbeno-ekonomski in politični razvoj zahteva od družbenopolitičnih organizacij če dal je večje vključevane v reševanje nastajajočih protislovij in aktivno delovanje pri utrjevanju in razvijanju gospodarskega in samoupravnega sistema. Vloga, mesto in odgovornost, ki jo ima sindikat v naši družbi, zahteva od članov sindikata in sindikalnih delavcev bolj kvalitetno vključevanje v skupna prizadev anja.
Že sam statut in program Zveze sindikatov Jugoslavije obvezuje sindikalne organizacije, da utrjujejo in nadalje razvijajo samoupravni sistem. Da bomo lahko to dosegli, je vsekakor potrebno usposobiti proizvajalce v upravljalce, ki bi s svojim znanjem in razgledanostjo spremljali kvalitetne odločitve tako v interesu kolektiva, kot širše družbene skupnosti. Za takšno odgovorno nalogo pa je potrebno, da so tudi sindikalni delavci usposobljeni delo v sindikatu.
Ker se nahajamo na začetku nove izobraževalne sezone je
prav, da seznanimo člane naše sindikalne podružnice, kako bo potekalo izobraževanje članov sindikata in sindikalnih podružnic na območju občinskega sindikalnega sveta Celje, kamor pripada tudi sindikalna organizacija Železarne Štore.
O	vsem tem je že razpravljal naš občinski sindikalni svet. Ugotovil je, da doslej niso posvetili dovolj pozornosti tovrstnemu izobraževanju, da je bilo to izobraževanje nesistematično, neorganizirano in stihijsko, kair se je odražalo tudi pri delu sindikalnih organizacij. Zato so pristopili v letošnji izobra-
IZ ŠENTJURJA
PRECEJŠNJE ŠTEVILO JE TISTIH ČLANOV NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI, KI SE VOZIJO NA DELO S PODROČJA OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU. NAŠE UREDNIŠTVO JE V TA NAMEN: ZAPROSILO PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR TOVARIŠA VINKA JAGODICA ZA KRATEK RAZGOVOR, KI GA V NADALJNJEM POSREDUJEMO.
Na vprašanje, kateri so najbolj pereči problemi, s katerimi se bo občinska skupščina srečevala prihodnje leto, je predsednik dejal, da je to predvsem vprašanje komunalne ureditve in pa vprašanje občinskih cest. Za ureditev tega področja bodo potrebna znatna materialna sredstva, zaradi česar bo nujno potreben samoprispevek v okviru krajevnih skupnosti, ki je mišljen predvsem v obliki dela. Predsednik je poudaril, da
nove gozdne ceste 12 milijonov S-din«, je poudaril tov. predsednik. Občinska skupščina ima za vzdrževanje občinskih cest letno na razpolago le 8 milijonov S-din, pri tem pa je dolžna oskrbovati 300 km cest.
Predsednik je nadalje poudaril, da dobijo Šentjurčani v prihodnjem letu novo benzinsko črpalko, novo prodajalno kruha in mesnico. Razen tega se razširi trgovsko podjetje »Resev-na«, ki bo dobilo nov lokal za tehnične predmete in pohištvo v prostorih dosedanje »Mode«, ki se preseli v novo poslopje.
V pogledu zazidalnih okolišev za družbeno in individualno gradnjo je tov. predsednik dejal, da bo v letu 1967 izdelan celotni urbanistični program. Prihodnje leto bo odprt zazidalni okoliš v smeri Kmetijske šole, Obstoja pa verjetnost, da se za individualne in družbene gradnje odpro razvijajoči centri. Urbanistične programe bodo dobili tudi na Planini, Ponikvi, v Slivnici, Dramljah ter urbanistični red v Dobju pri Loki in Grobelnem.
P. L.'
UREDNIŠTVO »ŠTORSKEGA
Predsednik Vinko Jazodič ŽELEZARJA« ŽELLVSEM SVO-rredsedmk Vinko Jagodic JIM BRALCEM MNOGO DE-
bo to vprašanje predmet pred- LOVNIH USPEHOV IN SREČE stoječih zborov volilcev.	V NOVEM LETU.
»Vprašanje cest je zelo pereče, saj stane danes kilometer
ževalni sezoni k sistematičnemu izobraževanju. Organizacij sko-kadrovska komisija Občinskega sindikalnega sveta Celje je izdelala program izobraževanja, o katerem je razpravljalo predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta, in ki je sedaj predmet razprav sindikalnih podružnic.
Iz programa izobraževanja članov sindikata in sindikalnih delavcev, ki ga je pripravil Občinski sindikalni svet je razvidno, da bodo izvajalci izobraževalnih oblik sindikalne organizacije in občinski odbori s pomočjo Delavske univerze v Celju. Cilj, ki se želi doseči, je ta, da preko raznih oblik izobraževanja usposobijo proizvajalce— člane (sindikata v upravi jedce za kvalitetnejše sodelovanje v upravljanju. Mlajše kadre, ki bodo perspektivno delali v sindikatu je treba usposobiti za njihovo delo v sindikalni organizaciji, obstoječe sindikalne delavce pa za kvalitetnejše delo v sindikalnih organizacijah.
Ena izmed njihovih osnovnih nalog bo izobraževanje članov sindakata z namenom, da se ti čim bolje seznanijo s problematiko gospodarjenja in samoupravljanja. Predavanja bodo vsebovala naslednje teme: gospodarska reforma in njen odraz v gospodarstvu celjske občine aktualni dogodki v med--narodni, skupnosti, IV. in V. plenum Zveze komunistov Jugosla. vije ter naša družbena praksa, nov bančni, kreditni in devizni sistem, Jugoslavija in pogoji vključevanja v mednarodno delitev dela, problemi gospodarskega razvoja in vključevanje dežel v razvoj, Jugoslavija in GATT tSr ostala ekonomska združenja v svetu, problemi kulturne politike in kulturnega življenja v Celju, dedovanje družbenopolitičnih organizacij v podjetju, mednarodno delavsko gibanje, urejanje medsebojnih delovnih razmerij in nagrajevanje strokovnjakov. Poleg teh predavanj bodo na programu tudi specifična predavanja, ki jih predlagajo delovne organizacije same. Predavanja, za katera se bi odločili, naj bi bila enkrat mesečno. Organizatorji predavanj so sindikalne organizacije, izvajalec pa Delavska univerza v Celju.
Izobraževanje perspektivnega kadra je namenjeno predvsem mlajšim, ki bodo delali aktivno v sindikalnih organizacijah. Namen tega izobraževanja je spoznavanje sindikalnega 'dela id nalog, katere ima sindikat v naši družbi. Izobraževanje bo v obliki predavanj z naslednjo tematiko: aktualni problemi samoupravljanja, delovanje samoupravnih organov, problemi delitve dohodka, organiazcija Zveze sindikatov Jugoslavije, podružnica kot osnovni nosilec
dejavnosti v delovni organizaciji, oblike in metode dela sindikalne organizacije. Predavanja bi bila za večje sindikalne podružnice samostojno, za manjše združeno. To obliko izobraževanja bo organizirala sindikalna podružnica v sodelovanju z Delavsko univerzo v Celju.
Pri izobraževanju sindikalnega aktiva v delovni organizaciji naj bi bili zajeti vsi sindikalni delavci. Namen tega izobraževanja bo v konkretnejšem spoznavanju sindikalnega dela v smislu konkretnih nalog, ki stoje pred sindikalnim aktivom in dogovoru, kako te naloge realizirati, v delovni organizaciji. To izobraževanje bo v obliki konkretnih razgovorov po naslednjih vprašanjih: vsebina, oblike in metode sindikalnega dela, naloge sindikata pri razvijanju in utrjevanju samoupravljanja (decentralizacija upravljanja in -dohodka), -naloge sindikata na področju rekreacije, kulture in izobraževanja in izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu. Te razgovore bodo imeli člani občinskega odbora i-n občinskega sindikalnega s-veta.
Izobraževanje vodstvenega kadra izvršnih odborov sindikalnih podružnic je zamišljeno z občasnimi konkretnimi razgovori po najaktualnejših vprašanjih -sindikalnega dela. Konkretni program tovrstnih razgovorov bodo pripravili posamezni občinski odbori sindikatov.
Občinski sindikalni svet bo za člane občinskih odborov ia predsednike sindikalnih podružnic organiziral intenzivne dvo-ali tridnevne seminarje, na katerih bi obravnavali vprašanja iz dela posameznih občinskih odborov ter naloge, ki jih imajo člani občinskih odborov in predsedniki sindikalnih organizacij — podružnic.
Za tiste sindikalne organizacije — predvsem iz družbenih dejavnosti, ki zaradi pomanjkanja sredstev ne bi mogle organizirati predavanj za dane sindikata in perspektivni kader, bo financiranje' prevzel Občinski sindikalni svet.	J. M.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi svojega moža
MILER FRANCA,
upokojenca železarne štore, se najtopleje zahvaljujem sindikalni podružnici za prejeto pomoč, venec in tolažilne besede ob grobu. Prav tako hvala hišnemu svetu in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.	-,
Žalujoča žena Jožef a Miler
—a.-------------------
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimumiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiii
Možnosti individualne
Oprtipni krst I *z8radnje stanovanjskih hiš
A	I Izgradnja individualnih hiš Pri gradnji stanovanjske hiš<
5! io rr ^	vin ntmTi.l fi/vvnln XT I OIO(+m 1-1	1.0 n u h n
Starejši člani kolektiva v livarni pa tudi mnogi ostali se še gotovo dobro spominjajo ogromnega kupa domžalskega peska, ki je ležal'na mestu, kjer stojijo kaluparski stroji. Ne vedo pa, da smo ga mi, takrat novopečeni pomočniki, zavzemali na podoben način, kot naši prapradedje zemljo. Krčili smo si vsak kvadratni meter prostora in ga bili v primeru potrebe pripravljeni tudi braniti.
V kotu prav ob zunanji steni stranske hale je stala vegasta in vsa razpokajta omara, ki jo je samo še čudež držal skupaj. V njej smo imeli spravljeno vrečo grafita in razno orodje, vrhu nje pa je med razno šaro bilo vsaj za prst prahu, pomešanega s sajami in grafitom.
* Dan, ki ga opisujem je > bil kot vsak drug poletni : dan. Vroče je bilo, v zraku pa je bilo čutiti plin in soparo. Pri kupolki se je ne-.k&j zataknilo in sporočena ..je bilo, da bomo ulivali še-le ob štirih popoldne. V laikih -primerih sta na železo čakala navadno samo livarja in tako sva tisti dan ostala s. tovarišem sama.
“ Njega je ' kmalu prešinita izvirna ideja. Zaprl se je v omam Z-namenom, da rita. i
lo podrema, meni je pa na- § ročil, da ga v primeru po- I trebe zbudim.
Po približno polurnem § pohajkovanju po livarni | sem se vrnil v naš oddelek. | Naenkrat me je zagrizla 1 hudobna misel. Tovarišu, | ki je spal v omari sem jo | sklenil zagosti. Za izvedbo S svojega namena nisem iz- I bral najboljšega načina to- | da to sem spoznal prepoz- = no. Pobral sem torej dvo-	|
kilogramsko kladivo in ga	|
zalučal v steno omare. Uda- § ree kladiva je povzročil, da § je iz vseh razpok in razpo- § kič buhnil v notranjost = omare oblak prahu. Iz	=
omare se je kadilo kot iz § delujočega vulkana.
Tovariš v omari je bil § verjetno najprej presene- § čen, nato ga je popadel	=
slepi bes. Ves črn in sajast	I
je planil iz omare, popadel i kladivo in ga treščil vame. §
Na srečo sem podzavest- § no spremljal dogodke. V	I
trenutku, ko je kladivo	|
žvižgalo proti meni sem se	š
ploskoma vrgel na tla in S tako ušel katastrof i. Kladi- i vo je zlovešče preletelo pre- I ko mene in pristalo v jami I za ulivanje-valjev.
Čim je prva nevarnost = minila sem se dvignil. Ko- S lena so mi pa še precej ča- i sa klecala.
šume/ Jure	f

Izgradnja individualnih hiš je z ozirom na število zgrajenih stanovanj v stanovanjskih blokih iz leta v leto večja. To razmerje se že približuje v naši republiki vrednosti 50 %
: 50 %. V takšnih razmerah stanovanjske izgradnje je prisluhnilo tržišču tudi podjetje Ingrad, Celje, ki si prizadeva pridobiti tudi ite individualne investitorje.
Pri indi vidualni izgradnji stanovanjskih hiš pride v poštev za podjetje gradnja objektov do III. faze, to je, groba izgradnja objekta z vključno prekritjem strehe. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da mora biti taika gradnja kompleksna, več stanovanjskih enot na eni lokaciji, ker le na ta način je možno znižati režijske stroške podjetja.
Izgradnja objekta samo do
III.	faze je pa zanimiva tudi za investitorje same. Saj jevobjekt do ite faze vgrajena večina materiala, in to distikrat kritičnega materiala, ki ga je prih vatnikom težko dobiti na tržišču. Ta material je pa za in-dividualce, ki so se odločili graditi v lastni režiji, dražji samo zaradi prometnega davka 20—28 % in še nekaj odstotkov zaradi marže trgovine. Zvišanje materialnih stroškov žarami prometnega davka in marže trgovine predstavlja podražitev na prodajno ceno objekta 15—20%, če vzamemo, da je vrednost materiala do te faze ca. ■ del.
55 % od celotne vrednosti
PLAKAT PA TAK
Po Osvoboditvi so imeli sindikati kup nalog. Razen prehrambenih skrbi, so imeli tudi važno nalogo skrbeti za kulturo in prosveto.
V Štorah je tedaj delovalo Kulturno umetniško društvo, ali na kratko SKUB Jožeta Poteza. Posrečilo se nam Je zvabiti v goste mariborsko gledališče z opero češkega Skladatelja Bedrieha Smetane »Ruisal-ka«. Obetal se nam je torej vesel in zanimiv večer. Seveda je hi! «potrebno poskrbeti tudi za plakate. In referentka za kulturo in prosveto pri sindikalni podružnici jih je sestavila v naslednji vsebini:
»V Štorah bo gostovalo mariborsko gledališče z opero »Rusalka v smetani«.
Malenkost
Pri gradnji stanovanjske hiše v lastni režiji predstavlja nekoliko nižjo postavko plačilo »fu-šarjem«, kot pa je ta postavka predvidena pri prevzemu del s strani podjetja. To je pa popolnoma razumljivo, saj je izplačilo osebnega dohodka pri delavcih obremenjeno z raznimi dajatvami in pa režijo .podjetja. Ta višja postavka izdelave pa je v tem primeru kriti z nižjimi cenami materiala, ki ga dobavlja podjetje.
Samoupravni organi podjetja Ingrad so za graditev individualnih hiš odobrili tudi nižji pribitek na izdelani osebni doho-hodak, s tem, da se v tem primeru zniža režija uprave in skladi podjetja za 50 %. To znižanje predstavlja ca. 15 % znižanja prodajne cene. Lahko se pa to znižanje upošteva samo pod gotovimi pogoji in sicer:
1.	da se ti objekti izvajajo kot šolski objekt, z vajenci m inštruktorji. Razumljivo je, da mora tudi v tem primeru kvaliteta del odgovarjati predpisanim standardom.
S,	D* se lahko objekti izvajajo tudi z redno delovno silo v primeru pomanjkanja ostalih del, oziroma v zimskem času.
Interesentom za to vrsto gradnje izdela podjetje Ingrad ponudbo po izbranem lastnem projektu oziroma projektu podjetja. Pri sklepanju pogodbe z WUridualnirni graditelji se določi rok izgradnje objekta in pa plačilni pogoji. Po dokončanih delih marajo biti izvršena dela v celoti plačana. Možno pa je, da dobijo individualni investitorji kredite banke z vlaganjem lastnih sredstev in vročanjem sredstev podjetij kreditnim bankam.
Cijan Ivan, dipl. gr. ing.
GIP »Ingrad« Celje
FILMI V ŠTORAH
7. do 8. I. 1967
»ROBIN HOOD« ameriški barvni, pustolovski film 14. do 15. 1. 1967
»PROMETEJ Z OTOKA VIŠEVICE« — jugoslovanski film — drama
21.	do 22.1. 1967
»ELEKTRA« — grški CS film
28.	do 29. 1. 1967
»PONARJENI ZLATNIK« — grški film — komedija
Drugače je v rèdu, le načrt bi lahko bili držali pravilno
EPl&'VAUU
BoOcr v ITALIJI
SADU34
KIČMA St HA
MIO Ro-ChLTUU
"« soil
Tilk. SLU
vozieet
ALL Avute A uneruKA
DE L
OPLLIČE
rovARuA
li HOOKAH
«M4M
Si.iU.ftR.
(pflUl. )
JtOUMiK
HOB ALU!
OTOK
Attesto
fòlio v
Avron
02:MAIL A CfL]A
&TA.MK.O
HttTo V 4'EV __
TC (TATÙ
rtlMlil
HStlTlVlIJ.
Ci LtreoCA
/TALIIC
fOKH/kHJi
V
PALS -
0ZOI1LU
$2e6ev
Tpamc. .
rezon.
°Kct\mx-
Munto
ocujisù
jàuss
Bissare v
tino
opon
Po SODA StA VODÒ
T.a.Per a
IWISM
o&tio/uA
loisSZ/
os Pen
Vfornoii
+AO/CA
it MO 4
avbo sr
iPoùt/J/
Pel
PoSoùe
bAßVA
uAflr
fr v£ silo)
Dota a
M<»rd
ZAH£l
SC ß Sil Ul Aazh
SiOUHTE
ZA ITALIJ. Ut ILO
itlltvlt ato Sočo IM letico
Pobočje.
rZoJAHS-
BohiJEt/
ANtZilzo
XCHfLSAU
Pl/iu
Ki ja reij
ito/R i
ročite*
iAtriiM
SrevA,,*
Taljene
Pf DMA
ZZiMOKA
yto/\ o
VZtOKiH
bOLCLKIl
VI evo 04
5-4&«G*vSE€
'JSPoJi/ve
Tjl-NHi)
MEI MOSTI
1~A mìimaÌ
6
KADROVSKE VESTÌ
NOVI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI:
PEČNIK Jože iz Mozirja, strugar, obdelovalnica valjev; ŠNUR Mihael iz Laškega, strugar, ob-delovalnica valjev; MAČEK Franc (iz Rečice pri Laškem, elektrikar, alekroobrat; ANZELJC Bogdan iz Gorice pri Slivnici, elektrikar, elcktroob-ra/t; JAVORIČ Dušan iz Nove vasi pri Šmarju, ključavničar, valjarna; KRAJNC Miroslav iz Ritnika pri Šentjurju, delavec, elektoplavž; DOBERŠEK Ivan iz Gorice, delavec, elektroplavž; LONČAR A n tem iz Bukovja, delavec, elektroplavž; BELINA Anton iz Kalobja, delavec, jeklarna; ŠUMELJ Anton iz Nove vasi pri Šentjurju, elektrikar, oldktroobrat; RAZBORŠEK Vincane iz Laškega, delavec, gradbeni oddelek; GLAVO.ČEVIČ Anton iz Vrbnega, delavec, jeklarna; KOSEC Alojz iz Lešč pri Laškem, delavec, jeklarna; PEČNIK Janez iz Štor, strojni ključavničar, mehanična delavnica; LIPOVŠEK Jože iz štor, «Hvar, livarna sive litine; KOVAČIČ Edvard iz Repuža pri Dobju, delavec, jeklarna; ČERE-NAK Jožica iz Vojnika, ekonomski tehnik, energetski obrat ;P£VEC Frjc iz Roginske igorce, 'delavec, efcspedit; KOPRIVC Ludvik iz Šentvida pri Pianini, delavec, livarna sive litine; TOVORNIK Friderik iz Rimskih Toplic, delavec, livarna sive litine; FLORIJAN Stanislav i' Zabukovce, delavec, eikspedit; JURKOŠEK Martin iz Kanjuc, delavec, samotama, v desetih mesecih. Občuten pa-
DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO V NAŠI DELOVNI SKUPNOSTI ZARADI INVALIDSKE UPOKOJITVE:
OGRINC. FRANC, star 53 let, v podjetju je bil zaposlen preko 24 let, nazadnje v livarni sive litine kot livarski delavec; 'ŠUHEL ANTON, star 51 let, v podjetju je bil zaposlen preko 19 let, nazadnje v jeklarni kot jeklarski delavec; JURKOVIČ ELIZABETA, stara 50 let, v podjetju je bila zaposlena 17 let test pomožna delavka v modelni mizami; VRHOVNIK KARL, star 56 let, v podjetju je bil zaposlen 33 let, nazadnje v ÖTK lfc>t kontrolor za fizikalne preiskave.
KRAMPERŠEK DANIEL, delavec v valjaimi, je prekinil delovno razmerje po lastni želji v času preizkusne dobe; PARADIŽNIK JOŽEF, istroj. ključ, v mehanični delavnici, odšel v JLA; GROZNIK FRANC, strugar v mehanični (delavnici, od-
šel v JLA; PAŠČINSKI BOŽIDAR, pomožni delavec v mehanični delavnici, odšel v JLA; ŠUSTER IVAN, strugar v obdelovalnim valjev, odšel v JLA; ŽNIDARIČ ANA, čistilka v iko-munal. oddelku, je bila redno upokojena, v podjetju je bila zaposlena 20 let; KNEŽEVIĆ UROŠ, transportni delavec v ekspeditu, odšel pò sporazumu; LIPOVŠEK MARIJA, čistilka v komunal, oddelku, odšla po izteku delovne pogodbe.
NA NOVI ŽIVLJENJSKI POTI ŽELIMO OBILO SREČE:
JANEŽIČ ERVINU iz prometa, KOPRIVC MARTINU iz mehanične delavnice, SENICA IVANU iz prometa, KOREN FRANCU iz livarne sive litine, PRISTOVNIK OLGI iz razvoj-neaa oddelka, KOPRIVC PRIMOŽU iz valjarne PIRŠ VILJEMU iz valjarne, PESTIVŠEK JOŽETU iz aglomeracije, MAŽ-GON ERNESTU iz mehanične delavnice in LANGERŠEK FRANCU iz livarne sive litine. ČESTITAMO!
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
OZIS RAFAEL iz valjarne, PAJK ANTON iz š annotarne, SPOLENAK JOŽE iz razvojnega oddelka, GUNZEK JOŽE iz jeklarne, KAMENIK VERA iz tehničnega sektorja in KAMENIK SLAVKO iz OTK, TURNŠEK ALOJZ iz OTK, JANEŽIČ ERVIN iz prometa, ŽMAHAR JOŽE iz valjarne, PLAHUTA JOŽE iz jeklarne, HRIBERNIK JOŽE iz valjarne, KAČIČNIK JURIJ iz mehanične delavnice in SKOK ANTON iz ekspedita. ČESTITAMO!
IZOSTANKI V MESECU OKTOBRU 1966:
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 1.809 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 3.744, zaradi izredno plačanega dopusta 119, zaradi opravičenih izostankov 58, zaradi neopravičenih izostankov 36 in zaradi ostalih izostankov 450 delovnih dni, torej skupaj 6.126 delovnih dni.
Kršitve
delovnih dolžnosti
V mesecu novembru J966 so imele komisije za obravnavanje kršitev delovne dolžnosti štiri zasedanja, na katerih so izrekle skupno 23 ukrepov, od tega 12 opominov, 8 javnih opominov in 2 zadnja javna opomina.
Delovno dolžnost so prekršili:
1.	FIDLER Ludvik, iz valjarne, je dne 30. 8. 1966 neopravičeno izostal — javni opomin
2.	BLATNIK Leopold, iz valjarne, je dne 10. 10. 1966 neopravičeno izostal — javni opomin.
3.	KNEZ Mirko, iz jeklarne, je dne 9. 10. 1966 neopravičeno izostal — javni opomin.
4.	RITOVŠEK' Miha, iz jek-alme, je dne 6. 11. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	KOCJAN Ivan, iz jeklarne, je v dneh 11., 12., 13. in 14. 11. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
6.	BRGLEZ Franc, iz jeklarne, je dne 4. 10. 1966 kot skupino vodfa priprave vložka ob dospetju vagona starega železa od »Surovine« Zagreb klasificiral prispelo blago za prvo vrsto brez posebnih pripomb, ko se je pri pripravi vložka za peč med nakladanjem v SM peč ugotovilo, da se je v t§j po-
šiljki nahajal eksplozivni material. — javni opomin.
7.	KOREN Karl ml., iz meha-
nične delavnice, se je dne 17. in 19.	10. 1966 is sodelavcem
med delovnim časom prerival, suval in obmetaval s kepami čistilne volne — javni opomin.
8.	'ROMIH Ivan, iz livarne sivi litine, je dne 28. 10. 1966 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. '
9.	STRAH Avgust, iz mehanične delavnice, je dne 9. 11. 1966 ,ob 14. uri brez dovoljenja odnesel iz podjetja 4 komade 4 mm pločevine v teži 18 kg — javni opomin.
10.	OCVIRK Marjan, iz jeklarne, je dne 14. 11. 1966 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
iiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiii?
Rezultati žrebanja nagradne križanke
Pri žrebanju rešitev prejšnje križanke so imeli srečo:
1.	KRIŽAN Anči, štore 74
5.000	S-din.
2.	ČUVAN Olga, knjigovodstvo 3.000 S-din.
3.	JERMOL Vilma, splošni sektor 1.000 S-din.
NEZGODE
ELEKTROPLAVŽ:
MLAKAR Ivan. Po popravilu eksplozijske zaklopke na plinovodu niso takoj odstranili lesenega odra. Žerjav je med obratovanjem « verigo obešeno na kavlju malega dvigala sprožil deske z odra. Deske so padle v livno halo, ker se je ena na tleh odbila vstran ih udarila imenovanega v levi bok.
VALJARNA:
TRUPEJ Jože je vlekel izvali ani ingot v valjčrnico, pri tem je nerodno stopil in padel. Poškodoval si je levo ramo.
LIVARNA SIVE LITINE:
ČATER Franc. Pri brušenju odlitkov z rafamo mu je zaradi slabo nameščenih očal padel drobec v levo oko.
LENART Franc je vzel železni drog, ki je bil prislonjen k lesenemu jedrovniku za kokile in se obrnil. Jedrovnik je padel za njim in ga udaril po mečj leve noge.
ROMIH Ivan je v razbijalM-ci s kleščami zapenjal kos litine. Klešče so zdrsnile in mu je kos litine padel na levo nogo ter mu poškodoval sklep palca.
MEHANIČNA DELAVNICA:
FERLEŽ Milan je na poti skozi valjarno šel med škarjami grobe proge in vozičkom za odrezke ingotov, čeprav tam ni dovoljen prehod. Ko je šel mimo Škarij je delavec pni Škarjah ravno vrgel odrezek ingota v voziček. Leteči odrezek je zadel imenovanega v levo lice in ga poškodoval.
ELEKTROOBRAT:
GOZDNIKAR Mirko se je pri odstranjevanju izolacije s konca kabla urezal z nožem v zapestje leve roke.
PROMET:
LABOHAR Alojz. Med premikom je padel kos žlindre z vo-vička. Zaradi slabe razsvetljave premikač tega ni opazil in se je na kosu žlindre spotaknil ter padel. Poškodoval si je koleno desne in piščal leve noge,
EKSPEDIT;
KNEŽEVIĆ Uroš je pri nakladanju surovega železa udaril ob drug kos in si poškodoval prstanec leve roke.
Na poti na delo sta se poškodovala:
FAJDIGA Ivan iz livarne valjev je na poti padel, pri tem pa je z desno roko zamahnil po ostrem kamenju in si poškodoval dlan.
ZAVŠEK Jože s prometa je m zasneženi poti padel in se udaril na levi bok.
priloga - priloga - priloga - priloga - priloga - priloga - priloga - priloga
LETNA KONFERENCA
KOMUNISTOV ŽELEZARNE STORE
DNE 24. XII. 1966 BO V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA ŽELEZARNE ŠTORE LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV ŽELEZARNE. V TA NAMEN OBJAVLJAMO V POSEBNI PRILOGI NAŠEGA GLASILA POROČILO O DELU KOMUNISTOV V NAŠI ŽELEZARNI V ŽELJI, DA BI SE TAKO ČLANI KAKOR TUDI NEČLANI ŽE PRED KONFERENCO SEZNANILI Z NJEGOVO VSEBINO. NA TA NAČIN BO PODANA MOŽNOST, DA BO UVODNI REFERAT NA KONFERENCI KRATEK, TAKO DA BO ČIMVEČ ČASA IN POUDARKA POSVEČENO RAZPRAVI SAMI.
Gradivo o dejavnosti komuni- -stav naše organiazcije, ki ga je tovarniški komite ZK Železarne map-rej .pripravil, naj služi kot, osnova za predkopferenčno dejavnost komunistov in članov kolektiva.
Od zadnje'letne konference komunistov naše organizacije • nas loči obdobje, polno zelo pomembnih družbenih in političnih dogajanj v naši državi. To je ■ obdobje dinamičnega razvoja v našem notranjem življenju, obdobje napornega dela pri uve-. Ijavljanju sklepov VIII. kongresa,, gospodarske reforme in IV. plenuma. Dosagli smo nekaj uspehov, kar nairn sedaj oimÄ ča izp op oilnj errati je našega notranjega življenja v gospodarskem in idejnopolitičnem pogledu. Vendar ne bi bili dosledni komunisti, če se ne bi kritično dotaknili raznih negativnih pojavov, ki so nas spremlja-
li.	Naloga konference je, da na njej temeljito analiziramo tiste demente, ki 'so nam omogočili doseči uspehe, poleg tega pa tudi, da spoznamo vse tisto negativno, kar se uveljavlja in kaže v naši praksi. Potrebno je namreč bolj pogumno odpravljati negativne pojave, ki nas dnevno spremljajo. Brez kompromisov in brez kakršnegakoli omahovanja moramo odločno in do kraja obračunati z nosilci nazadnjaških teženj, ki nam zavestno ali podzavestno postavljajo prepreke. Letošnja konferenca mora biti konferenca pogumnega, doslednega čiščenja naše poti, vsega tistega, kar nas vleče nazaj, vsega tistega, kar se boji nadaljnje krepitve vloge proizvajalca na vseh področjih odločanja.
Svoje dolžnosti ne bomo izpolnili, če bomo kompromitirali svoje dosedanje dosežke, če ne bomo v kolektivu odpravljali tisto, kar zaposlenemu preprečuje uresničiti svojo funkcijo, ki mu je po ustavi1 zajamčena, to je uveljavljanje neposrednega samoupravljanja in delitve po delu. Največja nevarnost za komuniste je, samozadovoljstvo
s tistim, kar srrm dosegli. Daleč je od tega, da bi lahko bili zadovoljni z vsem, kar je bilo v kolektivu doseženega,. oziroma nakazanega, daleč tudi od tega, da bj bili lahko zadovoljni s samim seboj! Značilno za nas je da na konferencah .analiziramo, postavljamo, razpravljamo in sprejemamo široke in zveneče sklepe za Odpiranje nadaljnjih perspektiv. Prav. iz tega stališča moramo obravnavati tudi rezultate našega idejnega boja in delovanja. Razumljivo je, da bi komunisti v [železarni dosegli boljše rezultate in imeli manj napak pri svojem delu, če bi se ravnali po načelih našega programa ZK in drugih dokumentov Zveze, vključno tudi siklepe naše redne letne, delovne in izredne delovne konference.
Komunisti delujemo povsod in morali bi ise tudi pripravljati na svoje delo tako, da ne bomo nikjer doživeli spodrsljajev, da bomo vedno dobro obvladali pogoje in zahteve 'svojega dela. Spoznati moramo gospodarsko reformo, gospodarsko problematiko, vsklajevali odnose, ki jih spremenjeni ekonomski sistem narekuje med družbo in kolektivom, zavzemati stališča o razširjeni reprodukciji, preusmerjati miselnos t posameznikov, ki še ni prilago jena novim ekonomskim pogojem. Zaradi vsega tega ne moremo mimo posledic, ki še nastajajo povsod tam, kjer so se člani ZK s tovrstnimi zaključki seznanili le bolj mimogrede in dovolili, da so določeni posamezniki krojili usodo delovnega človeka po svoji zami-sli.
Navajamo odstavek Iz »Resolucije« VIII. kongresa, ki se glasi: »Z idejnim bojem in neposredno politično akcijo morajo organizacije ZK krepiti spoznanja, da v njihovih vrstah ni prostora za tiste, ki imajo birokra-tičoa in nacionalistična pojmovanja, ki {preprečujejo samoupravljanje, ne spoštujejo demokratičnih pravic človeka, odstopajo od programa in statuta
ZKJ in ne izpolnjujejo sklepov in stališč organizacij in vodstev.« Ta odstavek naj bo tudi vsebina naše konfemece in novega bodočega delovanja, da bomo povsod v našem neposrednem okolju lahko oblikovali bolj nebpsredne in sproščene odnose
Ce je IV. plenum začrtal smer, očistil našo- pot, nakazal' Idejne nailoge ZK, mora biti današnja konferenca kvalitetno nadaljevanje začetega dela ha 'š terskih tleh.
Naše ocene izhajajo iz sklepov le! ne konference decembra 1964, delovne konference februarja letos in izredne konference letošnjega junija. Iz realizacije. sprejetih sklepov, idejnih izhodišč jn raznflh ideoloških nasprotij, želimo dati poudarek manifestacijam in težnjam, ki jih zapažamo.
Aktivnost ZK in ostalih druž-beno-politiičnih . organizacij je bila v tem obdobju žteahna in široka. Vendar pa podrobnejša zapažanja kažejo, da se zelo težko odpravljajo iz prakse in metod družbenopolitičnega dela ostanki starih pojmovanj (razne teorije o komandiranju,
želja po trdi roki, po oblasti). Med komunisti jie zelo malo polemičnih razprav in ocenjevanj lastnega dela, ter iskanje poti, da bi se s spremenjenimi metodami dela člani ZK čimbolj vključili v samoupravljanje, Nii ise možno ogniti dc.rnne-.vi, da del naših članov še s edno zagovarja lastna stališča v svojem okolju, ki niso v skladu.s sprejetim programom ZK.
V celotni aktivnosti č'anov ZK je prišlo do izraza, da je bi- -lo premalo koordiniranega dela. Ni nam ušpelo združiti vseh družbencpcltičnih organ zaci j in še dogovoriti za notranji program aktivnosti, ampak p mo dopuščali dokajšnjo neenotnost akcij. Iz tega zaključujemo, da članstvo ZK še ni pestate“ činitelj množičnega dela, ni ši pravilno dojelo bistvo demokracije ZK. Ce bi komunisti, ; ki so vključeni v posamezne c gani-pe konferenc uveljavljali v svojih organizacijah in delovnih' mestih, bi enotnost dela bila zajamčena; Konference so nudile članom jasna idejna izhodišča za nastopanje v javnosti, vendar pa v praksi to hi bilo dosledno sprovajano.
NOTRANJI PROCESI ZAHTEVAJO UČINKOVITO AKCIJO ČLANOV ZK
Politično razpoloženje članov Zveze komunistom in članov kolektiva je izredno- razgibano, ■mogoče mnogo bolj razgibano, kot kdajkoli poprej v bližnji preteklosti. Osnovna značilnost današnjega političnega gibanja v kolektivni je predvsem izredna kritičnost do mnogih, sedaj veljavnih, lahko rečemov praksi uvel javljenih stališč v samoupravljanju im gospodarjenju. Razmišljanja o razlikah, ki so bile do isedaj med formalnim in stvarnim v kolektivu so po
IV.	plenumu dala mnoge napotke, politične programe in načelne rešitve; stvarnost v kolektivu pa še vedno zaostaja za temi programi in nakazanimi rešitvami. To daje našim članom široke teze za razpravljanje. Prihajamo na idejni boj na novih pozicijah, do novega spopada na relaciji samoupravljanje - odgovornost M strokovnost, tako v organizacijskem kot političnem pogledu. Smo v etapi, ko mo ramo hitro, na podlagi strokovnih analiz, ne na pamet, ne v megli, spreminjati mnoge odnose, cilje in naše široke želje. Važna je ugotovitev, da so pri
tem različne težnje strokovnih služb, organizatorjev proizvodnje in želje neposrednih proizvajalcev. Pri tem naletimo na omahovanja, včasih zme lo in nezadovoljstvo. Pred nami je široka fronta- nerešenih vprašanj, to pa zahteva elastično, precizno, ekonomsko spremljanje tega dogajanja. Potreben nam je skupni samoupravni imenovalec, trdnejša orgeniza»-cija dela, manj sklepov t«da ti precizni in dosledno izvedeni.
Komunisti, skupno z ostalimi člani kolektiva, moramo vedeti, da če želimo razpolagati z več sredstvi in z večjimi materialnimi možnostmi, potem je potrebno na področju proizvodnje in produktivnosti vie narediti in se bolj angažirati. Politična in samoupravna naloga je, da dobijo člani kolekt'' a za vsak vloženi dinar iz amortizacije, investicijskega vzdrževanja, poslovnih stroškov, vzdrževanja, naložb v investicije, v nove objekte, izobraževanje kadrov natančna pojasnila in obrazložitev, z ekonomskega stališča in kako se nam te naložbe vračajo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naša produktivnost ni na takšni stopnji, da bi lahko živeli na sedanji ravni (sedanji osebni dohodki), če ne bomo pobudniki boljšega gospodarjenja. Treba je biti bitko, ne besedno po sedanji praksi, na sestankih, temveč v proizvodnji, tam kjer se ustvarjajo sredstva za naš istandard. Ekonomika, tržišče, delitev po delu» strokovnost, morajo dobiti svojo trdno pod-la-go. Smer je nakazana, vemo kakšni so novi skupni cilji, zate moramo biti komunisti sposobni mobilizirati vse zaposlene 1k popolni progresivni politiki v podjetju.
Zanimivo bi bilo pobrskati in pogledati po zgoraj omenjenih Isitvareh. Zaradi neinformiranosti članov kolektiva in tudi komunistov, kako se ta sredstva trošijo, se ustvarja dvojnost v naših pogledih v naslednjem: kar je v podjetju pozitivnega, lahkega in koristnega, to je stvar poedinca. Vse kar je težkega, to gre v kompetenco samoupravljanja enot in podjetja. To je posledica pomanjkanja stvarnega razumevanja neposrednega samoupravljanja, to je nerazumevanje IV. plenuma, to je proces, katerega moramo člani Zveze -kotauhistov idosledno politično razčistiti. O sredstvih naj odloča tisti, ki jih ustvarja in v trošenju skladov formiranih na nivoju podjetja naj bo res kritičen odnos, mogoče mnogo bolj kritičen, kot do lastnega dinarja, ker obstaja tu dvojna odgovornost, to je pred kolektivom in pred družbo.
Do sedaj so navedena splošna stališča, ki več ali manj odločajo odnos komunistov do teli problemov. Preostane nam analizirati, kako se ta odnos odraža v konkretnih mnenjih in stališčih pri neposrednih proizvajalcih. Enoglasna ugotovitev članov Zveze komunistov in proizvajalcev je, da so bili politični in gospodarski ukrepi potrebni, vendar v tem pogledu v kolektivu kasnimo. Od tod tudi upravičene pripombe, da moramo v kolektivu postaviti iholj odločno delitev dela in razčleniti, kdo za kaj odgovarja. Saj se jasno postavlja, da primanjkuje moralnopolitične odgovornosti. Od tod tudi skrb fot dvomi članov kolektiva, ali bom uspeti uresničiti zastavljene naloge, ki so bile sprejete v kollčktivu (resnično izvajanje Vseh planov, od produktivnosti do uvajanja sodobne in organizirane proizvodnje, pa vse tja do rekonstrukcije). Zato razne deklaracije po doslednosti nekaterih še ne dajejo garancije za uspeh, kolektiv bo ostal za tem te, če bo imel jasno perspektivo.
Zato ni dovolj samo proklamirati doslednost, saj je to načelo možno uresničiti le z ustreznim notranjim sistemom
in z večjim uveljavljanjem moralno politične odgovornosti. Iz tega izhaja zahteva po odgovornosti na normalnem nivoju in to ne samo zahteva članov Zveze komunistov, ampak vseh članov kolektiva.
Nahajamo se v obdobju, ko člani Zveze komunistov, Skupno z ostalimi člani kolektiva, želijo zelo konkretno razmejiti, kaj je kolektivna in kaj osebna odgovornost. Doslej smo prav malo govorili o osebni odgovornosti, jsaj smo razne napake prikrivali z ne dovolj opredeljeno kolektivno odgovornostjo. Tu je skrinjica za razne neuspehe mrtvega kapitala, kateri nam lahko povečuje, če ne bo neposredno samoupravljanje dobilo veljavne pravice. V takih razmerah, kjjer plašč kolektivno odgovornosti prekriva delo posameznikov, je jasno, da se ne st il muli ra	prizadevanje za
strokovno, družbeno, poMtično pretehtane predloge in odločitve. Predlogov za razne rešitve je nešteto, samo efekt teh je zelo nizek. To pa je ena osnovnih notranjih rezerv, ki jih zaradi toga ne smemo puščati v meglepi atmosferi, ki jo ustvarja vse obsegajoča, a neopren deljena kolektivna odgovornost. Tako se ustvarjajo pogoji, da ni mogoče uresničiti sprememb na osnovi nekaj napovedi, ampak s kvalitetno preobrazbo in z jasnimi načrti, na vseh področjih notranjega življenja v kolektivu.
Občutek zapostavljenosti je pri proizvajalcih še vedno živ. To se izraža in manifestira vsak dan v kolektivu. To je politična klica, ki jo moramo vzeti v obzir in stremeti za tem, da bomo delali tako, da ne bo več vzrokov za ta inaziranja. Enakopravna merila v naši notranji delitvi dela morajo biti uveljavljena in javna, treba je točnih ocen, kdo je zakaj kriv in kdo za kaj odgovarja in nosi posledice. Vse breme uspešne ali predvsem neuspešne proizvodnje rezultate ne moremo naprtiti te osnovnemu proizvajalcu. Od tod izhaja, da se širijo razni dvomi v zelo razširjene strokovne službe v podjetju, ker neposredni proizvajalci v enoti strokovne pomoči ne čutijo in jo ocenjujejo le kot administracijo v lastno breme. Ocene so sicer, površne, močno pa opozarjajo, da je prišel čas, da se iz ekonomskega stališča razčisti prispevek in vpliv vsake službe za povečanje proizvodnje, oziroma dohodka.
V zadnjem času je pri nas mnogo diskusij o občutljivosti, češ, da se ne izplača ničesar nakazovati, opozarjati, da so bili problemi neštetokrat nakazani, pa so nerešeni, ali pa sploh na njih ni odgovora, ali pa lahko izzovejo celo sankcije. To so problemi, ki hromijo našo idejno moč in enotnost. Takšne stvari zahtevajo pozornost ko-
munistov, ljudi je treba pozorno poslušati in upoštevati. Neupoštevanje predlogov in zahtev samoupravnih organov in neupoštevanje posameznika vo. idi v oblastništ-vo. Prepočasi se spreminja delitev in organizacija dela. Zanašamo se preveč na avtomatizem, Žal pričakujemo, da bo nova shema Institutu za sociologijo v katero smo vložili velika sredstva, prinesla določene, rezultate v kolektiv, brez potrebne odločnosti. Uvajanje novega pri stari miselnosti, ne rodi uspehov, to nam potrjuje praksa. Tu se bo zahtevala večja doslednost pri novih proučenih metodah, -tu je treba pozabiti na včerajšnji dan.
Sicer se veliko diskutira o posameznih vprašanjih tudi itakrat, ko je potrebna takojšnja tehnološka usmeritev. Največkrat pa ostane pri ocenah in ugotovitvah, primanjkuje pa ustreznih metod in smisla za organizacijo in odločnost. Vsaka pot do izvršitve je tako dolga, da stvar zvodeni, preden je sploh zaživela. V vseh službah imamo komuniste, vendar je premalo čutiti njihovo odločnost in programsko delo. Neizkoriščene kapacitete imamo v strokovnih kadrih, katerih število se je v zadnjih letih podvojilo ter je zaradi tega upravičeno pričakovanje kolčk-tiva, da se sredstva, vložena v te kadre, v obliki dohodka začnejo vračati.
Delovni človek bo nosilec smotrnega gospodarjenja in aktivnega udejstvovanja le, če bo v podjetju uveljavljeno načelo »pravi človek na pravo mesto«. Ne moremo trditi, da je to vedno upoštevano, kadar ukrepamo o določevanju ljudi na delovna mesta in premestitvah.
dohodka še ne pomeni kompleksno nagrajevanje po delu in samoupravljanja po enotah. Potrebno je analizirati sedanji sistem notranje delitve, ki ne .postavlja vseli zaposlenih v enakopraven položaj. Notranja delitev v EE in na nivoju podjetja je najbolj pomanjkljiva v tem, da skoraj v celoti plačujemo po točkah strokovnjake, organizatorje dela ter zaposlene v strokovno-administrativ-nih službah. To povzroča tudi politične probleme, predvsem pa destimulativno vpliva na tiste organizatorje dela, od katerih je -močno odvisno -reševanje notranjih problemov v proizvodnji. Tak način nagrajevanja in nedoslednost je resna ovira za iniciativo -in pobude
Čeprav i-mamo v podjetju široko mrežo samoupravnih -organov (raznih komisij), ki odio, čajo o kadrovskih vprašanjh, je še vedno čutiti vpliv individualnega subjektivnega faktorja pri urejanju raznih kadrovskih vprašanj v okviru podjetja, ker še nimamo dovolj izdelan kriterij pri urejanju kadrovskih zadev oz. nismo -dovolj izdelali načela, katere bi bil dolžan upoštevati vsak, naj bo to pooblaščeni posameznik a-l-i kolektivni organ pri odločanju o kadrovskih zadevah.
To naj bi bila ena od bodočih nalog v naši delovni skupnosti, da bomo tudi na tem področju napravili korak naprej. Upoštevati moramo, da mjora biti -kadrovska politika važni del poslovne -politike podjetja. Mi pa kadrovska vprašanja ne rešujemo vzporedno z drugimi proizvodnimi in sploh -poslovnimi vprašanji, kar nam povzroča nesistematičnost lin, kampanjsko urejanje posameznih pojavov na tem področju in nemalokrat prihajamo do anomalij. Zavedamo se, da je prihajalo v preteklosti -do posameznih anomalij, ki niso plod naše slabosti v podjetju, kot je npr. na eni strani skrb za šolanje kadra, na drugi strani problem zaposlitve tega kadra. Takšne primere imamo že dve leti zaporedoma in pri tem so odigrali precejšnjo Vlogo zunanji faktorji. Morali bomo gledati na odpravo takih in podobnih primerov v podjetju samem, predvsem z rednim planiranjem tako proizvodnje, kakor kadrovskih ukrepov. Obe- v nem pa se je potrebno izogibati primerov, da rešujemo kakršnakoli vprašanja in -tudi kadrovska le »o-d dane-s do jutri«.
-strokovnega kadra za povečanje proizvodnje in za skladno rast OD po zaslugah. Platforma v tej smeri je bi-la nakazana in ostala na mrtvi -točki — enote prepočasi izdelujejo svoje lastne pravilnike, vendar je v zadnjem času opaziti majhen premik v tej smeri. Seveda te naloge, ker je tako kompleksna, ni mogoče reševati občasno komisijsko s kakšnimi širokimi diskusijami ali na sestankih. Glavna ovira je v tem, ker ne spremi j amo	strokovno-š-tudij-
-sko in sproti ne povezujemo učinkovitost sistema nagrajevanja s produktivnostjo in gospodarsko poslovnmi rezultati vsakega posameznika.
Kaj je vzrok, da se spremem-
Notranja delitev in samoupravljanje
Sedanji pravilnik o delitvi
(Nadaljevanje z 2. strani)
ba tega stanja kljub težnjam političnih organizacij ZK in sindikata zelo počasi širi v kolektivu. Verjetno zato, ker je lažje kritizirati kot pa aktivno sodelovati v predpripravah in dopolnjevanju notranjega sistema delitve. Odgovor je jasen, tisti, ki so na položaju strokovno in politično odgovorni za izdelavo notranjega sistema delitve po enotah in službah so proti tem težnjam ali v senci pričaujejo, da bi lahko v trgovini kupili izdelan sistem delitve. In končno naj opozorimo še to, da je pomen delitve po ekonomskem rezultatu poudarjen v vseh dokumentih ZK zadnjega časa. Razen za strokovno gre torej še za politično odgovornost. Kaj je torej posredi? Ali neodgovornost, ali nevednost, ali delujejo posebni faktorji, ki ovirajo realizacijo sklepov IV. plenuma in sklepov političnih organizacij v kolektivu.
Če ugotavljamo, kaj moramo po sklepu VIII. kongresa storiti, da bomo dosegli najboljše rezultate skozi sistem delitve in samoupravljanja, fci razvija iniciativo proizvajalca in njegovo ustvarjalnost, je jasno, da je v sedanji situaciji bolj kot do-sedaj postavljeno vprašanje odnos enota-podjetje. Razvijati moramo neposredno demokracijo in odločanje proizvajalcev v enoti. V njegovem DS in njenih zborih proizvajalcev. Brez materialne osnove seveda ni niti odločanja, niti samouprave in je govoriti o demokraciji in naši samoupravi, o kakšnih kompetencah EE, samo fraza. Slej ko prej je torej edina rešitev v krepitvi materialne baze gospodarjenja v obratu. Praksa nam kaže, da posvetovalni ali priporočilni glas nima veljave, zato ga tudi z nobeno politično parolo ne moremo forsirati za dvig zavesti samoupravljanja.
Gledanje članov kolektiva kakor tudi članov ZK je pozitivno in je prav, da se te stvari v kolektivu začnejo razčiščevati. V tem pogledu nas torej čaka še veliko naporov, seveda tu se zahteva natančnost in preciznost naših strokovnih služb. Treba bo na široko odpreti knjigo naše ekonomike in to je listi pozitivni proces, ki lahko naše gospodarjenje pripelje na rentabilnejši račun. Za doseganje teh ciljev je potrebna maksimalna, idejna in akcijska enotnost komunistov, večja doslednost pri uveljavljanju demokratičnega samoupravljanja v enotah.
Bolj kot kdaj koli poprej je potrebno, da se seznanijo z ekonomsko situacijo vsi zaposleni, kar nam lako omogoči ravno sistem decentralizacije sredstev po enotah ter obenem posreduje točen vpogled v vsa ekonomska dogajanja v kolektivu. Opažamo, da razgovori in ■rešitve ostajajo samo pri vodil-
nih, kar povzroča razne nejasnosti in. konflikte. Zaposleni morajo sproti vedeti, v kaikj-šnem položaju se podjetje nahaja in kakšne rešitve se nakazujejo. Le tako lahko računamo na razumevanje in podporo članov 'kolektiva. Razmere namreč kažejo, da je v mnogih enotah vse premalo, ponekod pa sploh nobenih odprtih, širših in z določenim ciljem organiziranih razgovorov z delavci.
V kolektivu je dosti govora, da probleme, ki jih je odprla reforma ni možno reševati na samoupravnih organih. Ravno nasprotno. Samoupravljanje se mora s svojimi odločtvami še bolj uveljaviti, čeprav je pritisk iin zahteva za večjo in odgovornejšo vlogo strokovnjakov zelo odločna. To nas ne sme zavajati na napačna izhodišča, da bi si posamezniki jemali vso oblast tudi tistih področij, ki ne spadajo v njihovo strokovnost. Res je, da moramo vedeti, kdo za kaj odgovarja. Jasno pa je, da se samoupravni organi ne bodo spuščali v tehnologijo metalurgije, mehanike, elektrotehnike itd., ampak rezultate pravilnih strokovnih odločitev je potrebno v bodoče prepustiti javni kritiki ali kontroli kolektiva.
Samoupravljanje se ne izčrpa v problemih delitve, niti ni to samo oblika političnega dela, miti ni prav, če trdimo, da je
Predlog
dnevnega
reda
za redno konferenco Zveze komunistov Železarne, ki * bo dne 24. decembra 1966 ,i (• ob 7.30 v veliki dvorani d (( Kulturnega doma v Štorah. \
I	Dnevni red:	4
i.	Izvolitev organov kon- \ ^ ference	\
(i 2. Referat sekretarja TK 4 ZK o aktualnih nalogah 4 ZK	4
d 3. Razprava po poročilih d d in referata ter razprava o < d reorganizaciji I 4. Razrešitev članov TK
J ZK	4
|!	5. Volitve novega vod- d
I* stva OO ZK Železarne è
Ji 6. Zaključki in program 4 ,1 dela vodstva OO.	4
Tovarniški komite in osn. organizacija Železarno Štore
ekonomika v kolektivu eno, samoupravljanje pa drugo. Samoupravljanje je kompleks samoupravnih odnosov in predstavlja gospodarjenje in seveda tudi delitev tistega kar se prigospodari (od OD pa do naložb za razširjeno reprodukcijo). To je odgovor tistim, ki menijo, da se samoupravljanje bori samo za delitev, ne pa tudi za to, kako se naj do teh sredstev pride.' Prilagajati se moramo hitreje novim pogojem, ki jih zahteva reforma, ker je od tega odvisna naša bodočnost. Veljati mora pravilo, da smò tržni proizvajalci, ki nosijo posledice dobrega in slabega poslovanja.
V sedanjem obdobju je potrebno usmeriti politično aktivnost v izpopolnitev Statuta in ostalih aktov naše delovne organizacije. Zavedati se moramo, da je treba čvrsto postaviti odnos znotraj delovne organizacije. Če bodo ti čvrsto postavljeni in enaki za vse člane kolektiva se bodo člani kolektiva zavestno ravnali po njih, ne bo problemov7 v odnosih, ki jih sedaj zasledimo predvsem v disciplini, tehnološki disciplini, v odnosih med službami in obrati, kompentencami samoupravnih organov zaradi nerazčiščenih osnov. Vsak kritizira drugega in išče napake povsod, da bi zameglil svojo nedejavnost. Tistim, ki so zadolženi pomagati formirati in forsirati nove odnose, v bodoče ne sme več biti dana možnost, da se izgovarjajo drug na drugega. Končno, če ni discipline in reda je to posledica slabe organizacije dela in neustreznega načina nagrajevanja. To sta dva osnovna pogoja, ki vzbujata interes zaposlenih. Za to niso krivi delavci za to so odgovorni organizatorji dela. Nujno je, da se pred njih postavi odgovornost za red in disciplino v tem smislu, ne v starem klasičnem, ko so bili organizatorj dela, razen organizacijskih in tehnoloških nalog, zadolženi tudi za preganjaštvo'. V sistemu samoupravljanja naj bodo oni tisti, ki bodo organizirali moderno proizvodnjo, ki bodo pomagali izpopolnjevati EE, ki se bodo borili za pravilne ekonomske odnose na podlagi računic. Tako bomo lahko precej zmanjšali deformacije, ki nastajajo, ko primerjamo enoto z enoto ne na podlagi dela, ampak »zakaj je on več dobil, zakaj je njihova vrednost točke višja«. Tu nastaja tudi politični problem, ker na podlagi primitivnega gledanja hočejo razveljaviti osnove vrednote dela.
Še dolgo bomo imeli protislovja znotraj delovne organizacije, ki jih bo treba reševati. Obenem se postavlja pred komuniste odgovornost, da razre-
šujemo in nakazujemo probleme, ki nastopajo. Tu ne gre samo za vprašanje neiformira-nosti članov kolektiva, ki povzroča godrnjanja, vprašanje informiranosti je stvar o kateri že dalj časa govorimo, vendar še ni nakazane idejne rešitve. Ker pa so naše informacije večkrat same sebi namen, več ali manj obdelujejo le ocene uprave podjetja, ne upoštevajo pa želje kolektiva. Ker večkrat naše informacije ne ocenijo dovolj idejni pomen posameznih dejstev in premalo opozarjajo na ključna vprašanja našega družbenega razvoja, je razumljivo, da se kritika posameznih pojavov izrodi v kritiko na sploh, brez prave mere, kaj je v dani situaciji za kolektiv pomembno. Glede pomembnosti informiranja je treba poudariti, da je to naše izredno važno in včasih občutljivo področje, ki ga moramo razvijati. Informacijo lahko vsak posameznik postavi tako, da se bo njegova volja in zamisel realizirala, ali pa tako, da bo sam kolektiv prišel do zaključkov. V naših informacijah se mora ustvarjati zdrava ideološka polemika na zdravih demokratičnih osno-vah, da bo tudi volja kolektiva izražena na najbolj demokratični osnovi, preko sistema za informacije.
Potegovati se moramo za to, da bodo ljudje objektivno informirani, moramo pa hkrati tudi postaviti pred člane kolektiva zahtevo, da bodo' sami zahtevali informacije. Ne smemo več prihajati z izgovori na dan, da je bilo poročilo pre-komplicirano, nerazumljivo itd. Temu je treba napraviti konec. Ciani kolektiva se morajo zavedati, da so sami odgovorni za to, da bodo informirani, oni naj potem postavljajo pred člane DS, člane UO, člane DSE, pred center za informacije, strokovne službe, zahteve po informacijah. Nesmiselno je, da mi vršimo stalno neko diskusijo v imenu tistih, ki nočejo razumeti stvari in se za to usposobiti. Tu je treba pravice in dolžnosti povezati, da bo vsak član kolektiva postal samostojen, če ne, bo vedno v podrejeni vlogi. Če tega ne bo, ne bo delavskega samoupravljanja, ampak stari odnos organizatorjev proizvodnje — delavci. Eni, ki imajo informacije in podatke v rokah in predalih ter ukazujejo in drugi, kj morajo stvari izvrševati. Tudi temu, da imamo slabo kvalifikacijsko strukturo, da je v podjetju dosti ljudi z nedokončano osnovno šolo, moramo napovedati boj, saj brez znanja ni samo-
(Nadaljevanje s 3. strani) . upravljanja, brez znanja se ne mere nihče aktivno vključiti v saniòùpràvljàrije, še manj pa odločati o ekonomiki podjetja. Poitikd, o kateri govorimo ob tem, morajo prevzeti tisti, ki so dolžni 'te stvari reševati po svoji položajni funkciji.
Med ' aktualne probleme spada vsekakor' vprašanje ' samostojnosti in samoupravnosti EE. Ekonomske enote imajo le formalno priznano samoupravljanje, zlasti v zvezi z. delitvijo dohodka, ki je pri 'nas' praviloma še vedno v pristojnosti centralnih organov. Komunistom pri tèm ni jasno, kako in kdaj se naj 'angažirajo za sistem samoupravljanja. Nismo še dosegli, da bi v samoupravnih odločitvah 'centralnih organov upravljanja upoštevali predlo: ge in mnenja delovnih eno-t, da
bi se samoupravni organi posvetovali o predvidenih ekonomskih ih perspektivnih odločitvah. Še vedno obstaja prepričanje, da je izražena volja kolektiva s tem, da se v enoti, na UO in upravi podjetja zbere politični vrit in s tem je volja kolektiva zagarantirana.
Ob obravnavanju aktivnosti ZK se pojavlja zelo pogosto' vprašanje, kaj naj bi bila vloga ZK v pogojih samoupravljanja. Zelo jasna je bila. vloga ZK v predrevolucioinarnem obdobju, v borhi za oblast in njeno ohranitev. Medtem pa je v vlogi samoupravljanja še preveč nejasnosti in dvomov s čim naj se ukvarja. To vprašanje borno praktično lahko preizkusili in idejno uveljavili v novi organizacijski obliki ZK, ki je predlagana koiifereneh
kdo naj bi obstoječi pravilnik o delitvi OD popravljal in dopolnjeval. Sistem s katerim je prepuščeno enotam, da same razpolagàjo s sredstvi za osebne dohodke ne moremo smatrati za dokončen. Delati moramo še nadalje na tem, da pride do popolne decentralizacije sredstev. Skrb za razširjeno reprodukcijo, družbeni standard in drugo naj bo 'približano vsakemu proizvajalcu. Koncentracija sredstev iia nivoju podjetja naj bo prostovoljno združevanje sredstev za skupne potrebe.
Premalo so problemi rekonstrukcije približani vsemu kolektivu, saj na tem področju dela še vedno’ le ozek krog članov kolektiva, kljub tern.u, da je v zadnjem času opaziti premik v tej smeri.
V kolektiv še tudi vedno nismo sprejeli potrebne kadre s strokovno ekonomsko in organizacijsko kvalifikacijo, predvsem ekonomistov, kateri bi nam lahko v marsičem pomagali, predvsem pri spremljanju najbolj občutljivega problema delitve dohodka.
Informativna služba v kolektivu je 'le delno izboljšana, informiranost kolektiva je še vedno usmerjena na najnujnejše, kompleksnejše informacije so pa dostopne le najožjemu krogu vodilnega kadra.
Kljub sklepu organov upravljanja za prehod na skrajšan delovni čas pa še vedno opažamo, da je nemalo število sestankov v rednem delovnem času, kar se dogaja tudi pri naših osnovnih organizacijah. Pri prehodu na skrajšan delovni čas smo se obvezah, da bo obseg proizvodnje oziroma storilnost taka kot je bila pred uvedbo skrajšanega delovnega časa, da mora biti neto produkt najmanj enak in realni osebni dohodki ne smejo biti manjši. Sedaj pri izvajanju je praksa pokazala drugače — proizvodnja je manjša.
Na področju varstva —- zaščite je storjenega veliko premalo, čeprav nenehno poudarjamo, da je delovni človek najvažnejši člen proizvodnje. Ne smemo pozabiti, da Se izdatki zaradi slabe preventive v. najrazličnejših oblikah iz leta v leto veča-jo.
Za podjetje je zelo pomemben izvoz, zato smo se obvezali, da bomo posvetili vso skrb izvozu predvsem na trge s konvertibilnimi valutami tako po komercialni kot po tehnični plati, lahko pa trdimo, da v tem nismo uspeli.
Premalo smo skrbeli za sodelovanje z mladinsko organizacijo v konkretnih oblikah sodelovanja tako v proizvodnji, raznih društvih in organizacijah, predvsem pa v organih upravljanja; Enako malo političnega dela-smo posvetili tudi delu ODS in sindikalnim podružnicam po enotah.
Najmanj pa smo naredili za pomladitev vrst Zveze komunistov. Tega so predvsem krive osnovne organizacije, ki niso dosledno upoštevale Statut ZKJ.
Delitev dela v političnih in družbenih organizacijah še tudi ni po principu sposobnosti, ker tisti, ki imajo za to sposobnost v večini primerov to odklanjajo, aii pa molče prevzemajo in pozneje ostanejo neaktivni.
Tu so v kratkem navedeni le sklepi, ki jih nismo izvršili, za katere pa smo prevzeli skupno obvezo. Res je, da je v navedenih sklepih več težko rešljivih problemov, vendar z nekoliko več čuta odgovornosti in doslednosti bi bilo lahko neizvršenih sklepov mnogo manj. Dolžnost novega komiteja naj bo, da neizvršene sklepe skuša v bližnji prihodnosti do kraja realizirati in če uspe pri rešitvi navedenih problemov bo narejnega mnogo, to pa bo tudi omogočilo izvršitev ostalih zadolžitev.
Pa še kratek pregled bistvenejših sklepov, ki so bili izvršeni:
Uspelo nam je izboljšati dalo organov upravljanja predvsem v utrjevanju vloge organov delavskega samoupravljanja na nivoju podjetja, menimo da je spoštovanje in izvajanje notranje zakonodaje, izvajanje nalog V zvezi z reformo in idejnim izobraževanjem članov kolektiva, predvsem članov ZK izboljšano.
Sprejet je biti Statut podjetja, > pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih, pravifaffls o delitvi sredstev za OD na EE in prehod na skrajšan delovni čas, kjer so se član; "a-k-tivno angažirali.
Zelo dobro so bile izvedene volitve v sedanji DS v katerega so bili izvoljeni najboljši člani kolektiva. Odnosi med člani ZK šo bistveno drugačni kot v preteklem obdobju. Sklepi DSP se izvajajo in preko Železarja objavljajo vsem članom kolektiva, vendar še vedno zelo skopo.
Predelani so bili razni partijski materiali kot je kongresno gradivo, III. plenum in ostali plenumi. Izdelan je bil program za samoupravno . politično šolo v lanskem letu skozi katero je šlo- preko Ì00 članov kolektiva, ta .šola se v tem letu oziroma sezoni nadaljuje.
Organiziran je bil skupni partijski sestanek vseh komunistov, ki je obravnaval najbolj aktuanle probleme ina nivoju celotnega kolektiva. Potrebe v reorganizaciji dela, ki jih zahteva nenehen razvoja podjetja, zahtevajo tudi veliko spremembo v organizaojski -shemi podjetja, to je, modernejšo erga-
(Dalje na 5; strani)
SktfcVl KOAFERUMC ZVfcZfc IttìiM'MSiOV m SIJIH IZVAJANJA
Zadnja redita letna konferen- Komunisti, posebno pa tisti, ca je bila 26. 12. 1964, izredna ki najbolj vplivajo na to, bi 13. 2. 1966 In delovna 3. 6. 1966. morali narediti več kot so, v Na vseh treh konferencah je bi- nobenem slučaju pa ne bi smeli lo sprejetih 35 sklepov za kate- dovoliti, da se nam iti problemi fe smo na zadnji že ugotavljali ponavljajo ali pa celo večajo, realizacijo in tudi ugotovili, da Pred komuniste je bila po-niiso bili vsi sklepi izvršeni1 iz stavljena naloga, da se zavze-več razlogov in to: nekaj je ta- mamo za postopno uvajanje kih sklepov, ki se izvajajo, ven- sistema merjenja dela povsod, dtar se njihova izvršitev preple- 'kjer so za to dani pogoji, da bi ta z raznimi novimi momenti, bita stimulacija čimbolj nepo-ki preprečujejo, da bi bili v ce- sredna. Zavzemati bi se morali, loti ; izvršeni, dočim je nekaj <da bodo strokovne službe izde-tetkih, katerih izvršitev je bila lale predlog za decentralizacijo možna, le da nismo bili pri ure- 'sredstev na ekonomske enote, isničitvi dovolj dosledni.	da bi s tem zagotovili poglab-
Ce hočemo vedeti, kaj smo Ijeno gospodarjenje in tudi izvršili in kaj nismo, potem je uspešnejše delo organov uprav-(p ra v, da nekoliko pobrskamo Ijaoja v enotah; Skladno naj bi pò' posameznih sklepih ter iz se borili tudi za izpopòlnjeva-teh naredimo analizo. V enem nje in izvajanje pravilnika o od sklepov je govora, da si mo- delitvi osebnih dohodkov, ramo člani ZK v drugih orga- Kljub temu, da je bila po-tnizacijah v kolektivu prizadeva- stavljena zahteva po uvajanju ti, da bo proizvodni program za sistema merjenja dela povsod leto 1966 uspešno zaključen, da kjer je to mogoče že pred dve-bo organizacija delà priiägoje- ®a letoma, nismo prišli še nima -sodobnim metodam dela, da kamor naprej in merimo delo Se bo proizvodnja razvijala na samo na nekaterih delovnih čvrsti podlagi in s tem omogo- mestih v prozivodnj i. Z decita Vključitev V mednarodno centralizacijo tudi nismo na-delitev dela, da bodo člani ZK pravili koraka naprej. Eko-pobudnik za izdelavo prugni- nemške enote še' vodno lahko ma v katerega naj bodo zajeti delijo ‘samo deT sredstev za ukrepi, tako glede proizvodnje, ÓD, vse ostalo je še vedno cen-prihranka na materialu in ča- traiizinino. Organi upravljanja su, zmanjšanju izmečka, dviga v enotah pa še vedno lahko od-produktivnosti in kvalitete iz- Iočajo samo o disciplinskih delkov.	ukrepih, sprejemu delovne sile
Ta sklep je le delno izvršen. in sprejemajo sklepe CDS. Proizvodni program ne bo za- Z noyism načinom nagrajeva-Mjučen tako kot je bito pred-	nja je bil napravljen korak
videno z družbenim planom. naprej, vendar ugotavljamo, da Organizacijo dela nismo uspeli so instrumenti za izvajanje pra-prUagoditi sodobni ureditvi de- vilnika še vedno dokaj pornanj-la, proizvodnja ni na čvrsti pod-	kij ivi. Vsi mi, predvsem pa
lagi, da 'ne govorimo o vklju- strokovne službe smo se pre-čitvi v mednarodno delitev de- malo potrudili, da bi pomanj-la. Izmeček se ni le zmanjšal kljivosti odpravili in da bi bilo temveč celo poyecal. Produktiv- delo pri izdelavi novih instru-nost je padla, reklamacij je mentov na višji strokovni rav-vsak dan več.	ni, oziroma ne vemo niti tega
1	(Nadaljevanje s 4. strani)
nizaci jo. V terni cilju so organi samoupravljanja odobrili sklenitev pogodbe z Inštitutom za sociologijo v Ljubljani, ki naj bi presvetlil Vse kaj je pozitivnega in kaj negativnega v sedanji-strukturi naše delovne organizacije in dal smernice za •Smotrnejšo na znanstveni pcd-
i’ 0
Medtem ko je bila v naši or-.gamizaciji tovarne na dan 31. decembra 1964 177 članov Zveze komunistov, beležimo danes rahel porast in sicer je sedaj ob koncu leta 187 članov. Ta majhen porast izkazujemo zaradi večjega sprejema novih članov v lanskem letu. Točno gibanje članstva pa naj nam prikaže haslednja razpredelnica:
Izključeni elani	10
Črtani iz evidence	—
Umrli člani	1
Skupno	11
Sprejeti člani	21
Razlika	10
Dejansko je torej v sestavu vseh osnovnih organizacij v našem podjetju več sprejetih kot pa izključenih, črtanih iz evidence ali umrlih.
Sestav članstva je po starosti: Stanje 31. 12. 1964
do 25 let	24
od 26 do	40	let	110
'nad 40 let	43
i
.Stanje 10. 12,1965 do 25 let	22
öd 26 do	40	let	131
nad 40 let	34
To torej opozarja, da se premalo sprejema mladine, ter da raste procent pri. starosti od 26 do 40 let, dočim je nad 40 Jet procent nižji.
V tem obdobju stiro sprejeli: do 25 let	13 članov
od 25 do .40 let	8 članov
nad 40 let	— članov
Sprejem je sicer ugoden y korist mladine, vendar ne.ustreza strukturi zaposlenih v kolektivu. Za sprejem v ZK so še predlagani štirje, člani kolektiva.	,
iKvalifikacijska struktura: Stanje 31. 12; 1964 delavci	113
uslužbenci	‘64
lagi izdelano organizacijsko shemo.
To je le pregled bistvenejših sklepov sprejetih na konferencah v zadnji mandatni dobi pa sklepov oziroma napotkov s konferenc, ki so vprašanje našega dolgoročnega razvoja nismo v tem pregledu navedli, ker menimo, da so obdelam v celotnem poročilu.
Stanje 10. 12. 1966
delavci	124
uslužbenci	63
Sprejeli smo:	
Delavcev	14
Uslužbencev	7
Več sprejemov	je bilo v ko-
rist neposrednih delavcev, kar je vsekakor pozitivno.
Razmerje med moškimi ki ženskami se bistveno ni spremenilo saj smo v vsej mandatni dobi sprejeli le eno žensko in se je število članic s tem dvignilo od prejšnjih 12 na sedaj 13.
Struktura izključenih članov:
Od skupno 10 članov je po .stažu izključenih:
do 2 let	1
od 3 do 5 let	3
nad 6 let	6
Crtanih iz evidence ni bilo.
Pr} izključenih članih je število s stažem, nad >6 let naj večje, vendar je to razumljivo, saj so to v glavnem člani ZK, ki so böi sprejeti v letih 4958 in 1959, ko je bil sprejem v vrste ZK kampanjski in nezadostno pripravljen. Najbolj „ neugodno pa .je to, da so vsi. .izključeni delavci, po čemer-lahko j sklepalno. da. imamo šejvedn«. strožji kriterij za delavne kot uslužbence. Med izključenimi moramo, omeniti, da je bil le. eden tik, ki . je bil jža «pred izključitvijo kaznovan z disciplinskim ukrepom.
Vseh kaznovanih članov (iz-vzemšidjzključ^tvč) je bilo v tej mandatni, dobi 4, kar je v primerjavi z rizkljsašenimi zelo malo. Gre namreč za to, da naše osnovne organizacije niso dovolj sistematično spremljale svojega članstva, niso reagirale' najmanjše., prekrške in odklone, ,za to delajo člani napake naprej, dokler né priđe dò hujšega delikta, ki pa že zahteva izključitve.
Pregled dela osnovnih organizacij
■Težko bi podrobno ocenili delo vsake osnovne organizacije ločeno z ozirom na število osnovnih organizacij, ocena pa bi bila preveč splošna, če ne bi navedli vsaj nekaj primerov dobrega- in slabega dela. V splošni oceni dela osnovnih organizacij in vseh komunistov v Železarni bi se lahko predvsem omejili na naslednje probleme:
—	nezadostna idejna razgledanost precejšnjega števila članov ZK;
—	samozadovoljstvo im pasivnost sicer razgledanih komunistov, ki imajo svoj standard urejen, problemi družbe so jim pa postali tuji;
—	premajhna odgovornost komunistov na odgovornejših položajih, premala povezanost s kolektivom in
r— premajhna skrb za socialistično vzgojo mladine.
Čeprav je več osnovnih organizacij, ki so v svojem delu imele uspehe, se v splošnem ne moremo zadovoljiti z delom
sluhom spremljati pojave im hitreje reagirati, Sekretarji osnovnih organizacij bi bili dolžni zbrane podatke analizirati, razne probleme osvetliti z vseh strani in jih čimprej postaviti na dnevni red svoje osnovne organizacije. V mnogih primerih pa je dejstvo tudi to, da so poedimi sekretarji orientirani na področje svojega dela in včasih važne probleme puščajo oh strani, na sestankih pa obravnavajo razne drobne in manj važne stvari.
Poglejmo nekoliko po obravnavanih dnevnih redih -osnovnih organizacij, ki nam prikazujejo, kaj vse so osnovne organizacije obravnavale na svojih sestankih:
—	naloge in problemi v proizvodnji (planska predvidevanja);
—	lastne programe dela in sklepe TK ZK
—- ikadrovska vprašanja v ZK in naloge članstva
—	reorganizacijo OO ZK
—	statut ZKJ, VIII. kongres
Brušenje negativov v jeklarni
vseh osnöroift.. organizacij.'Zelo važno je vprašanje, kakšna sta vsebina in metoda'dela osnovnih organizacij. % namreč za tb, da ,se osnovne organizacije čestokrat preveč spuščajo v operativno odločanje, ki bodisi Spada v delokrog samoupravnih organorv ali strokovne službe.
V delu skpraj vseh naših organizacij predstavlja poseben problem aktivnost sekretarjev. Pri nekaterih, je premalo iniciative, pri drugih premalo samostojnosti, za skoro vse pa je karakteristična počasnost pri reševanju problemov. Tak način dela se mora nujno odraziti v delu . osnovnih . organizacij. Mišljen ja. smo, da .bi morali komunisti V obratih z večjim po-
iti razne plenume ( HI. in IV.)
—	politične, priprave za volitve v satnojipravne in skupščinske^ organe
nove gospodarske ukrepe po reformi
—	sprejem novih članov v ZKJ
—.predloge, raznih pravilnikov, predvsem o delitvi OD organizacijska vprašanja priprave za razne konference ÓO
,p- discipline članstva
—	delo članov ZK'v ZMS ki SP
—	samoupravljanje v kolektivu in o demokratičnih odnosih
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	ideološko politično izobraževanje
—	delovanje komunistov
—	nove ekonomske ukrepe pri gospodarjenju v kolektivu
—	investicije in rekonstrukcije
—	sklepe in zaključke občinske konference ZK
—	naloge članov po ekonomski reformi in
—	o raznih drobnih problemih kot so obvestila, okrožnice itd.
Iz navedenih dnevnih redov je razvidno, da so vse osnovne organizacije zajemale v svoje obravnavanje dokaj problemov, vendar se tu takoj zopet postavlja vprašanje, kako so v posameznih organizacijah te probleme obravnavali in kakšne zaključke za članstvo so sprejeli. V vseh osnovnih organizacij alt je bilo sprejetih zelo veliko raznih sklepov, kontrola o izvršitvi teh pa je nemogoča, ker ni nikjer napisano, kako so sprejete sklepe tudi izvajali. Vseh osem osnovnih organizacij je imelo v dosedanji mandatni do. fci dveh let skupno 103 sestanke ali v povprečju na eno osnovno organizacijo 13. Udeležba na sestankih je bila v povprečju 72%. Žal pa je bila večina teh sestankov sklicana na iniciativo TK ZK in ne na iniciativo samih osnovnih organizacij. Tako lahko smatramo delo osnovnih organizacij kot kampanjsko.
Ko že govorimo o uspehih in slabostih o delu osnovnih organizacij smatramo, da je potrebno' še posebej opozoriti na vprašanje demokratičnosti v njihovem delu in demokratičnih pravic proizvajalca nasploh. V podjetju se na splošno mnogokrat na nepravih mestih kritizirajo
razna stališča in sklepi samoupravnih organov, uprave, strokovnih služb itd., osnovne organizacije pa ne zavzemajo stališč. Na sestankih se največkrat priglašajo k diskusiji vedno eni in isti tovariši, velika večina članstva pa je prisostvovala sestankom ne da bi aktivno, sodelovala v razpravah. Tu opažamo, da med našimi člani vlada strah pred svobodnim izražanjem svojih mnenj, ali pa se boje, da bi želene stvari ne povedali dovolj precizno. Preprosta beseda delavca se še ni uveljavila.
V marsikateri osnovni organizaciji so še vedno dajali ton notranjim odnosom člani Zveze komunistov, 'ki so na pomembnejših mestih v proizvodnem procesu ali družbi sploh. Njihova stališča so kaj rada uradna stališča organizacije, čeprav niso bila za ostale člane vedno sprejemljiva in prepričljiva, niti niso zmeraj v skladu z dejanskimi interesi kolektiva. Tu zadevamo tudi na vprašanje kritike. V osnovnih organizacijah so jo često preveč ozko pojmovali (obravnavanje pretežno osebnih napak ali formalnih prekrškov drugih), mnogo manj pa se v praksi srečujemo s kritiko, ki bi se nanašala na koncepte posameznih članov ZK in njihov odnos do izvajanja sklepov. Pretežno formalna merila pri, ocenejevanju dela komunistov pa dokaj zmanjšujejo vrednost ustvarjalne kritike in voljo do dela.
Nemogoče je še nadalje ostati pri takem načinu dela osnovnih organizacij, zato je nujno poiskati novejšo in naprednejšo obliko združevanja komunistov o čemer bo govora posebej.
poznajo, rešitev ni pojasnjena, sprejema se mimo njih, sklepi se slabo izvajajo), posebej še takrat, kadar odgovorni dajejo razumeti, da je rešitev določenega problema iskati izven kolektiva, v komuni, republiki, ali v izboljšanju materialnega položaja z večjo ceno našega proizvoda. Taka orientacija zavaja kolektiv od iskanja notranjih rešitev in rezerv (rekonstrukcija, poslovno sodelovanje, proučevanje trga itd.) na pričakovanja rešitve od zunaj, hkrati pa demoralizira aktivnost kolektiva in povzroča zaprtost subjektivnih sil in nejasno orientacijo.
Postaviti si moramo vprašanje, ali smo komunisti storili dovolj za to, da bi vsi samoupravni organi dobro delali? Moramo trditi, da nismo. Ugotavljamo lahko, da so nam cilji našega razvoja jasni, da smo tudi metodè za dosego teh ciljev sprejeli, vendar se komunisti v vsakdanji praksi postavljamo vsak na svoje stališče, ki je navadno izraz ozkih interesov in tako rušimo enotnost akcije. Seveda je v teh pogojih tudi delo samoupravnih organov dezorientirano. Zato je nujno poudariti, da je treba upoštevati osnovne težnje našega
Komunisti nastopamo kot idejna in usmerjevalna sila z močjo ideološke avtoritete tudi v mehanizmu delovanja SZDL, sindikatu, ZMS in krajevni skupnosti. Delo komunistov v najosnovnejši politični organizaciji to je SZDL, je tako obširno in vsestransko, da bi bil za to potreben skoro poseben referat. Kljub temu pa naj že na tem mestu povemo to, da pretežni del članstva ZK iz naših organizacij ne čuti pc^ trebe, da deluje v tej množični organizaciji in 'da se v njej udejstvuje. Se vse preveč prevladuje pri članih ZK miselnost, da je organizacija SZDL po rang listi nižja in s tem manj važna.
Delo komunistov v sindikalnih podružnicah v minulem obdobju ni bilo zadovoljivo. Postavlja se vprašanje, zakaj niso našli člani ZK prave vsebine dela. Delno so temu krive osnovne organizacije, ki med letom niso bdele nad delom svojih članov v sindikalnih organizacijah. Člani ZK nismo odigrali svoje ideološko-politič-ne vloge, ki naj bi se odražala v čim večji skrbi za boljše delovne pogoje vseh članov delovnega kolektiva, v borbi za
demokratičnega socialističnega razvoja, ki jih moramo v vsakdanji praksi aplicirati na konkretne pogoje in jih tu tudi uveljaviti. Tako delovanje terja enotnost stališč in akcije vseh komunistov. Komunisti namreč lahko delujejo kot zavestna sila samo takrat, če so naša stališča enotna, če ne odstopamo od njih in kadar se zedinimo, potem jih tudi zagovarjamo, izvajamo in po potrebi tudi korigiramo, vendar le s skupnim demokratičnim dogovorom. Komunisti bi se morali bolj zavedati, da mora biti naše delovanje med množico. Čim širši je krog proizvajalcev, med katerimi delujemo, na katere hočemo vplivati, tem trdnejša mora biti naša enotnost in naša stališča. Gre za vprašanje ali komunisti v vsakdanji praksi bijemo boj za višji nivo socialistične zavesti, za višji nivo našega gospodarskega in družbenega življenja; Če je naš cilj vključiti v neposredno samoupravljanje slehernega proizvajalca, smatramo, da bi bil zbor ekonomske enote trenutno najbolj primerna oblika za uveljavljanje tega cilja. Ta ugotovitev postavlja pred nas komuniste odgovorno nalogo, mimo katere verjetno ne bomo mogli več tako dolgo površno.
večjo delovno storilnost, v borbi za tako politiko nagrajevanja, kjer so zagotovljena osnovna načela — osebni dohodek po vloženem delu — itd. To so načela, katere hi morali člani ZK sprovajati kot vodilna politična! sila v življenje, oziroma se kot komunisti člani sindikata boriti za tovariške in dobre odnose.
Na področju uveljavljanja mladih v samoupravnih organih člani Zveze komunistov nismo dovolj storili v tem smislu, ker nismo vedno doumeli, da pravzaprav-niso samo predstavniki mladih v samoupravnih organih ali v drugih družbenopolitičnih organizacijah, temveč enakopravni člani, katerim morda primanjkuje le večjih izkušenj. Naloga članov Zveze komunistov, enako pa tudi mladih komunistov je, pomagati tem mladim samouprav-Ijalcem pri njihovem uveljavljanju in prisluhniti njihovim problemom, če jih iznašajo na raznih forumih. Ne sme se v bodoče namreč zgoditi, da je le letna mladinska konferenca tisti forum, kjer lahko mladi iznašajo svojo perečo problematiko. Zakaj čakati s problemi
Ocena delovanja ZK pri razvijanja samoupravljanja
Nedvomno so prizadevanja komunistov v zadnjih dveh letih pri razvijanju tin poglabljanju vseh oblik neposredne demokracije v našem kolektivu dosegla uspeh. Vendar pa v dosedanjih naporih v tej smeri le niso bile izkoriščene vse realne možnosti za še večji razmah samoupravljanja v kolektivu. Na tem področju se pojavlja nekaj problemov.
Informiranost proizvajalca je predpogoj za aktivnejšo udeležbo delavca v samoupravljanju. Ta pa je še vedno najslabše obdelana v naši praksi. Res je da je ustaljena praksa, da se gradivo za seje samoupravnih organov posreduje članom teh organov že pred sejo, res pa je tudi, da to gradivo v glavnem
ostaja le pri njih. Niti pred sejo niti po njej se člani samoupravnih organov ne posvetujejo z drugimi člani delovne skupnosti. Po praksi sodeč, dobi človek vtis, da kar bežimo od dogovarjanja z delovnimi ljudmi, saj je teh oblik in primerov dogovarjanja zelo malo. Nekaj svežine je vnešene na ravni podjetja z izdajanjem Informatorja in Železarja to pa je tudi vse kar imamo za obveščanje vsega kolektiva, saj so ostali materiali dostopni le ozkemu krogu in še tem pod oznako »Zaupno«. Razumljivo je, da v takih pogojih ne prihaja do obsežnejših razprav o določenih problemih. V takih primerih se članov kolektiva loteva malodušje (probleme ne
Delo članov ZK v družbenopolitičnih organizacijah
(Nadaljevanje s 6. strani)
mladih, ki so lahko tudi dovolj pereči (stanovanjska problematika, problemi prehrane,ideološke politično izobraževanje mila dih itd.) na letno konferenco, ko bi o tem lahko zavzemali stališča vse leto. Člani Zveze komunistov in ves kolektiv se mora zavedati, da problemi mladih niso vedno samo njihovi problemi, temveč tudi problemi kolektiva in jih je treba iket take reševati.
V minulem letu je TK ZK organiziral »Samoupravno politične šolo« skozi katero je šlo kar lepo število mladincev. Večina teh je bila tudi v lanskem letu na predlog TK ZMS sprejetih v ZKJ. Predpogoj za na-daJjno krepitev dela na tem področju je, da morajo nositi večjo odgovornost pred osnov-
no organizacijo mladi komunisti.
Nič več zainteresiranosti kot za delo v SZDL kažejo posamezni komunisti tudi za delo v krajevni skupnosti. Krajevna skupnost kot najvišji samoupravni organ na našem teritoriju pa ne more delovati dovolj uspešno, če že sami komunisti ne kažemo dovolj interesa, da bi samoupravo občanov poživeli in svoje delo opravljali kot komunisti v okolju, v katerem živimo. Ne sme se nam več dogoditi, da bi nas moral opozoriti zbor občanov na nedejavnost posameznih naših članov ZK y svetu krajevne skupnosti in odboru SZDL ter istočasno podal predlog, da jih osnovne organizacije s primernimi vzgojno-disciplinskimi u-krepi kaznujejo.
Sprejem v ZK in kadrovska politika
Pc vseh dosedanjih izkušnjah smo prišli do spoznanja, da je pravilna, smotrna in dolgoročna kadrovska politika eden od bistvenih pogojev notranje rasti in idejne graditve Zveze komunistov. Utrdilo se je nadalje tudi prepričanje, da je od sposobnosti kadrov v marsičem odvisen tudi uspeh idejno političnih prizadevanj. Kolikor več sposobnih in delovnih tovarišev je imela posamezna organizacija, toliko bolje in lažje je izvajala svoje naloge. Praksa pa je končno tudi potrdila, da je največ težav, problemov in drugih slabosti prav pomanjkanje sposobnih ljudi. Zaradi tega sme v naših osnovnih organizacijah in komitetu posvetili kadrovski politiki precej pozornosti. O njej je večkrat razpravljala kadrovska komisija pri TK ZK in sprejela več pomembnih zaključkov. Po zaslugi te komisije so se precej izboljšale predvsem metode iskanja, izbiranja, odkrivanja, spremljanja, ocenjevanja in vzgoje novih kadrov zlasti iž vrst mladine in tehnične inteligence.
Precej smo razbremenili tudi tiste tovariše, ki so imeli preveč funkcij in družbeno politično aktivirali nove ljudi. S tem se je krog družbeno političnih delavcev razširil. Največ sktrbi sta TK in komisija posvetih vzgoji kadrov za posamezna vodstva osnovnih organizacij in drugih družbeno političnih organizacij in društev. Težili smo namreč za tem, da bi bili v vodstvih izvoljeni predvsem najbolj sposobni in najbolj delovni tovariiš. Menimo, da je bil s tem storjen velik napredek. Medtem ko opažamo, da se je kadrovska politika kljub vsem težavam in slabostim v vrstah ZK precej izboljšala, pa ugotavljamo, da so principi sodobnega kadrovanja
izven vrst ZK še težje uveljavljajo. čeprav je v kadrovskih komisijah pri SZDL, sindikatu, DSP in drugod precej komunistov, jki marsikdaj kadrujejo tako, kakor da nimajo obveznosti do novejših stališč ZK o kadrovskih vprašanjih in je njihova odgovornost do teh problemov čestokrat premajhna. Zato ho morala v bodoče osnovna organizacija poskrbeti, da se bodo komunisti tudi izven vrst ZK dosledneje borili za uvajanje [sodobnejše, [bolj sistematične in perspektivnejše kadrovske politike.
Poleg intenzivnega dela in smotrne kadrovske politike je za notranjo graditev Zveze komunistov izredno važna tudi politika sprejemanja v Zvezo komunistov Jugoslavije, pravilno oblikovani kriteriji, kdo je lahko 'in kdo ne more biti član Zveze komunistov ter pravilna uporaba vzgojnih kazni. Večje ali manjše sprejemanje novih članov in izključevanje tistih, ki iz raznih vzrokov niso mogli biti več v vrstah ZK je že prikazano v poročilu o gibanju članstva. Vse naše osnovne organizacije so v zvezi s sprejemom naredile mnogo premalo saj smo v celotni mandatni dobi sprejeli v svoje vrste vsega 21 članov, čeprav imamo še mnogo in to predvsem mlajših članov kolektiva, ki so si zaslužili s svojim delom na raznih področjih delovanja, da bi postali člani ZK. Omenimo naj tudi take osnovne organizacije, ki v svoji mandatni dobi niso sprejele niti enega novega člana. Še bolj boleče pa je vprašanje sprejema žensk v vrste ZK saj smo v desetih letih sprejeli samo eno v svoje vrste kljub temu, da je v našem kolektivu zaposlenih kar lepo število žensk in to predvsem mlajših.
Delo tovarniškega komiteja ZK
13-članski komite je imel v svoji mandatni dobi 35 sej, ki so bile po večini razširjene, na katere pa smo vabili tudi druge predstavnike družbeno političnih organizacij, organov upravljanja in strokovnih služb. Tovarniški komite je imel vse svoje redne seje v popoldanskem, to je v prostem času.
Komite je obravnaval predvsem naslednja vprašanja:
—	program dela TK ZK
—	sklepe konference
—	metode dela TK ZK
—	način in vsebino dela 00 ZK
—	delo komunistov v družbeno političnih organizacijah
—	kadrovska vprašanja
—	volitve, v skupščinske organe
—	osnove pravilnika o nagrajevanju
—	razprava o aktivnosti komunistov v organih delavskega samoupravljanja in poslovnikih
—	odnosi med enotami
—	družbeni plan podjetja
—	mladinsko vprašanje
—	odnosi med službami in obrati
—	politični problemi, ki nastajajo v zvezi z koriščenjem sredstev za velika popravila, prevozi na delo, službenimi potovanji, izrednimi dopusti, bolezenskimi izostanki, nezgodami, zamujanjem na delo, sestanki itd.
—	politika regresov, honorarji, razni privilegiji itd.
—	stanovanjska problematika
—	gibanje članstva, politika kaznovanja in disciplina
—	sprejem v ZKJ
—	obravnavanje IV. plenuma
—	42-urni delovni tednik
—	razne prekinitve dela
—	reorganizacija osnovnih organizacij
—	decentralizacija in še več drugih vprašanj.
Komite je organiziral v tej mandatni dobi še dive izredni konferenci, na katerih je bilo sprejetih več sklepov v zvezi z gornjimi vprašanji. Na podlagi analize posameznih proble-
Obdelovanje form
—	delo komisij pri TK ZK
—	gospodarska problematika v podjetju
—	izobraževanje ln kadrov--ska politika
—	programska izhodišča za delovanje organizacij ZK v občini Celje
—	problemi higienSkotehnič-ne zaščite
—	aktualne naloge v zvezi z reformo
—	aktivnost OO ZK pri uveljavljanju gospodarske reforme
—	izvajanje sklepov letnih konferenc
—	informativna dejavnost v kolektivu
—	spoštovanje notranje zakonodaje v kolektivu
mov je bilo sprejeto 119 ustreznih sklepov, od katerih jih je v celoti realiziranih 105. Praksa je pozneje v veliki meri pokazala, da je tovarniški komite pravilno predvideval in usmerjal delo osnovnih organizacij in delo komunistov v ostalih političnih organizacijah v podjetju. Dogajalo pa se je, da sprejetih sklepov in postavljenih nalog nismo vedno v celoti izvršili. Da pa niso bili vsi sklepi izpolnjeni, sta po mišljenju komiteja kriva dva vzroka.
Prvi je v tem, da z analizo stanja in sprejetimi zaključki niso bili seznanjeni vedno vsi komunisti.
(Nadaljevanje s 7. stran)
Tovarniški komite je premalo skrbel, da bi bili vsi člani Zveze komunistov v podjetju., po najkrajši poti vedno seznanjeni s problemi, katere je ob-ravnal komite in s sklepi, katere je na osnovi teh sprejemal. Kakor je ugotovljeno za osnovne organizacije, da so premalo delale na posredovanju stališč med svoje člane, velja, čeprav v mnogo manjši meri, tudi za TK ZK. Najboljša in najbolj konkretna zveza med TK ZK in CO ZK bi bila v tem, da bi bili sekretarji osnovnih organizacij vedno prisostvovali sestankom in ostalim posvetom TK. V tem s abile resne in osnovne pomanjkljivosti v delu TK ŽK, kar bo moralo novoizvoljeno vodstvo odločno popraviti. Edina povezava med TK in 00 so bili sestanki sekretarjev 00, kjer je sekretar komiteja seznanjal sekretarje 00 s stališči, sklepi in konkretnimi problemi, ki so se porajali v Zvezi komunistov v našem podjetju. Poleg tega pa bi moral na vseh sestankih osnovnih organizacij po sklepu TK vedno prisostvovati pó en član TK, česar pa ni till®. Slabosti te povezave te pomoči osnovnim organizacijam so bile v tem, da sekretarji CO niso vedno zahtevali pomoči komiteja pri svojih Sestanti >&
Drugi1 razlog za slabljenje enotnosti akcije komunistov je, da so se včasih stališča komiteja ustavila pri sekretarjih'OO, te se pravi, da niso prišla do v seh čiahov ali pa so bila površno in včasih še celo napač V
no prenešena. Obe slabosti sta ovirali enotnost akcije in njeno širine. Iz teh razlogov moramo v bodoče članstvu podrobneje pojasnjevati stališča osnovne organizacije preko vseh preizkušenih načinov obveščanja. Na ta način bomo zogotovili da se bodo vsi člapi ZK dobro spoznali S problemi v podjetju ter bodo z lastnim prepričanjem in zadostnimi argumenti postali mobilizator vseh sil v sindikatu, DS, med mladino in v kolektivu nasploh, na drugi strani pa tudi v resnici lahko prevzeli odgovornost za nastale probleme in politične situacije.
Iz vrst članov tovarniškega komiteja in ostalih članov ZK je pri tovarniškemu komiteju delovalo še 5 komisij in to:
—■' komisija ža ideološko vzgojo
—	komisija za ekonomske odnose
—	komisija za kadre
—	komisija za sklepe in
—	organizacijska komisija.
Same komisije pri TK pa se
niso spuščale v konkretna izdelovanja svojih sklepov temveč so le bolj obdelovale vsaka svoje področje dela na podlagi analiz in končne predloge posredovale v javno obravnavo, TK in osnovnim organizacijam.
O	uspehih komiteja nismo govorili, ker naš uspeh, v kolikor je bil, se je odrazil neposredno v kolektivu, splošno oceno pa naj da konferenca. f - Kot že povedano so bile imenovane pri TK ZK posamezne komisije, zato je prav, če na kratko analiziramo delo teh komisij.
Delo kadrovske komisije
V vsej mandatni dobi je kneift- kadrovska komisija več sej, *-a'-katerih je obravnavala pred-' vsem delo s svojega področja. Ered to komisijo se niso postavljale samo obsežne naloge J»i rt» rje van ju kadrov v ZK, ' ife-mvečt tuđi spremenjena polh-hn področju kadrovanja. F nog ram dela komisije, ki je bil fidkaj obširen, je med drugim predvideval kot eno izmed posameznih nalog izdelavo analize o uresničevanju aktualnih •#akJg; zaključkov in staJišč ZK S fepdtočja kadrovske’ politike ‘V ktoiektrvu.
'> Komisija se je tudi v vsakem jpdfnefu izključitve in spreje-jra'fv ZK predhodno pogovarjala-/ vsakim posameznikom m sprejela svoje zaključke. Ugo-'HeftlnVo lahko to, da je komisija Vitra j,».-) delovala na sistematičnem in kontinuiranem izbi-Vtirju 'kadrbv za Samoupravno '/pćthiiha-' -šolo- V Štorah, kakor '(«»fi 'ža razne seminarje ‘izven Štor; ki ’"'sb bili namenjeni izpo-ptÄhit*: ' družbeno-političnega vtrshjfl kadrov našega kolektva »a všeh področjih družbene dejavnost.
Kljub vsemu delu. ki ga je
egra vi "a komisija, je analiza
pokazala nekatere (slabosti v vodenju kadrovske politike, ki je še vedno odraz subjektivnih slabosti.
Komisija za kadre prav gotovo ni v Celoti opravila nalog, ki :ši- jih je v program začrtala, ker jé bila številčno In strokov-ftö'tteprimemo zasedena. Komi-■sija bi .morala posvetiti- svoji dejavnosti več pozornosti predvsem na delovanju znotraj organizacij ZK, skrbeti bi morala za -utrjevanje vodstev 00 in vzgojo mladih kadrov, sistematične "obdelovati problematiko s področja kadrovske politike v kolektivu nasploh in ugotavljati delovanje in vpliv komunistov na njeno življenje, še bol j pa bi rriorala poskrbeti za utrjevanje demokratičnih načel v razvijanju kadrovske politike. Zelo malo je naša komisija sodelovala pri sestavljanju raznih aktov podjetja kot so: statoti podjetja, pravilnik o delovnih "razmerjih in drugo, da bi osvojila načela, ki jih je naš program v VIII. kongresu ZKJ zelo jasno nakazal, kakšna naj _ bo kadrovska politika pri izbiri in nameščan ju ljudi na'vsa odgovorna delovna mesta v pod-jet jb.
Delo ideološke komisije
Idejno politično izobraževanje komunistov in nekomunistov v našem kolektivu kaže na nenehen napredek, zlasti v smeri organiziranega idejnega izpopolnjevanja. V ta namen je komisija podala dobro pripravljen predlog o ustanovitvi Samoupravne 'politične šole v Štorah za člane našega kolektiva. Že v lanskem letu je to šolo obiskovalo preko 100 članov kolektiva. V tem letu pa se šola nadaljuje po rangu stopnjo višje. Za to šolo je ideološka komisija pripravila vsebinski program, ki ga je Delavska univerza v Celju osvojila in potrdila kot prikladen za naše razmere.
Morda smo res za to šolo porabili veliko časa, verjetno tudi na račun drugih področij idej-no-političnega delovanja, toda vsaj tu imamo viden uspeh. Sodimo, da smo utrdili temèlje obstoju politične šale, da bo brez posebnih kriz uspevala tudi naprej. Imamo prav vse elemente, ki ustvarjajo ugodne pogoje tej šoli, to so kadri, skrb in naklonjenost organov samo-
upravljanja in kolektiva kot celote.
Lani in. tudi letos je kljub sprejetemu programu izostal seminar za novo sprejete komuniste. Komisija tudi ni znala v dovoljni meri organizirati študij po posameznih 00, saj imamo OO, ki vse leto niso storile ničesar za idejno oborožitev svojega članstva. Komisija je iz razgovorov, ki jih je imela s posameznimi člani ZK ugotovila, da bo potrebno za individualni idejnopolitični napredek v bodoče še marsikaj storiti, kar je dosedaj bilo zanemarjeno.
Slabosti, ki so prikazane v delu komisije so v glavnem v neprimerno organiziranem delu celotne komisije, zaradi česar tudi aktivnost ni bila stalna, saj je 'it mnogih primerih delo zäviselo samo od dveh članov te komisije, česar pa sama nista zmogla zaradi obilice ostalih službenih zadolžitev in tak uspeh se je potem tudi nujno od lazil na tem področju.
Komisija je imela več sej, medtem ko so posamezniki več delali med članstvom s konkretnimi zadolžitvami. Komisija je predvsem posvečala več pozornosti analizi sprejemanja novih članov v ZK, sodelovala v razgovorih s kandidati pred sprejemom. Komisija je obravnavala tudi spore, ki so nastali med posameznimi člani iz raznih vzrokov, Komisiji je v večini primerov uspelo rešiti spore, e že v začetku tega teta, predvsem pa v zadnjem času, je komisija izdelala več analiz 6 delti OO in pripravila ustrezne predloge za reorganizacijo. Prav tako je proučevala možnost ustanavljanju riznih aktivov na vseh področjih-družbene dejavnosti v kolektivu, predvsem v DSPy sindikatu, mladini in TVD-Partizamn Emi od glavnih na-
log organizacijske komisije pà je bila prav gotovo kompleksna proučitev celotne organizacije ZK v kolektivu in izdelava primernega predloga, kako bi čimbolj prilagodili našo organizacijo dejanskim potrebam.
Komisija se je skozi vse obdobje svojega mandata trudila, da bi bilo njeno delo čimboljše, predvsem na področju sprejema novih članov v ZKJ, kar pa ji ni i celoti uspelo, ker ni imela dovolj podpore v OO, kljub večkratnim sklicem sekretarjev OO po tem vprašanju. Komisiji se tudi ni nikoli uspelo sestati v celotnem sestavu, ker jé bil kak član odsoten včasih opravičeno, ali pa tudi ne, če bi člani komisije, svoje delo vzeli bolj resno kot so, bi bil uspeh ; nedvomno večji kot jé, kljub vsem težavam, ki jih je kom fsija imela pri svojem delu.
Komisija zapekonwnske odaose
Komisija za ekonomska vprašanja je delala več ali manj uspešno. 'Naloge, katere je' imela ta iitomisija, so bile v glavnem : obdelovane. Ta komisija je imela predvsem nalogo, da analizira probleme kolektiva z ekonomskega področja, Posebna naloga jé bila, da redno zasleduje proizvodnjo ih istočasno analizira Vzroke zaostajanja na tem pedrečju. Nadalje je komisija pripravljala posamezne analize ‘o delitvi dohodka,
predvsem na področju novega ■phavilnika,:ki je.sedaj v veljavi. Pripravljala je teze po posamež. rtih področjih dejavnosti za sejte TK. Komisija je pri svojem delu analizirala perspektivno izgradnjo podjetja, odnose med posameznimi.EEr in-delitev OD po ekonomskem rezultatu. Komisija je že tudi -večkrat predlagata razpravo o decentralizaciji sredstev rat E E z narod-■ (Dalje na 9. strani)
, (Nadaljevanje z 8. strani)
nem, da s tem dosežemo v kolektivu neposredno odločanje o delitvi o vseh sredstvih na najbolj demokratičen način ter s tem zagotovimo večji interes za poglobljeno delavsko samoupravljanje.
Komisija bi bila pri svojem delu lahko še bolj uspešna, če bi v tej komisiji delali vsi člani, tako pa je, lahko rečemo, v
Komisija za sklepe je imela dokaj odgovorno delo. Njena naloga je bila v glavnem, da redno analizira izvrševanje sklepov sprejetih v ZK. Večkratna analiza te komisije je pokazala, da so se sprejeti sklepi v glavnem izvajali, opozorila pa je tudi na tiste sklepe, ki se niso izvrševali, pri tem pa je tudi ugotavljala vzroke.
Zelo pomembna je ugotovitev. da je komisija redno obveščala celotni kolektiv preko Štorskega žeiezarja o vseh sprejetih sklepih, kakor tudi o delu TK in OO. Premalo se je ta komisija angažirala na dosledni
vseh primerih celotna problematika, ki je bila postavljena pred komisijo, v glavnem zavi-sela od dela samega predsednika te komisije, ki pa ni znal aktivirati ostalih članov. Ker bo te vrste komisija, v novem pomenu besede aktiv, še nadalje obstajal je njegova naloga, da se na vseh področjih našega gospodarstva angažira celotno članstvo, ki bo za to zainteresirano.
za sklepe
tih sklepov, niti ni nikoli podala kakega predloga za vzgojno disciplinsko kaznovanje tistih, ki se niso aktivno vključili v izvajanje sprejetih sklepov, ali pa so jih izvrševali po svoje.
Kot za vse komisije velja tudi za to, da je delo te komisije bilo največ odvisno od enega ali dveh članov. Mnogokrat pa so bile imenovane tudi občasne komisije za sestavo posameznih zaključkov po obravnavanih problemih na sejah TK, vendar se v nekaterih primerih sklepi oziroma sprejeti zaključki pozneje niso izdelali, to pa predvsem zaradi nezadostne dejavnosti posameznih članov.
zahtevi po izvrševanju spreje-
Delo z mladino
Premalo smo poskrbeli za aktivno vključevanje mladine v proces našega vsakdanjega gibanja, da bi s tem kar največ prispevali k vzgoji in rasti mladega človeka. Med mladino in drugimi političnimi organizacijami je bila zelo krhka povezava, ali pa se je ta omejila le na udeležbo na kakšnih sestankih. Prav tako smo posvečali premalo pozornosti sprejemu mladih v ZKJ, pri tem pa ugotavljamo, da imamo v kolektivu približno 400 mladincev in od tega samo 22 mladih komunistov, kar je komaj 5% vse mladine. Da je mladina preveč pre--
puščena sama sebi, nam zgovorno priča zadnja mladinska konferenca, na kateri je bilo le malo število mladine, čeprav bi morala biti dvorana polna.
Ob teh primerih pa ne smemo mimo pozitivnih dejstev in primerov, ko se komunisti vedno bolj zavedamo, da je tudi mladinska organizacija enakovredna organizacija v našem kolektivu in družbenem življenju, Še prevečkrat je živ nepravilen in nezaupljiv odnos do mladih ljudi, istočasno pa skušamo z raznimi prigovarjanji vključiti mlade ljudi v razna
AKTIVI
O	delu aktivov ZK ne mislimo -govoriti o vsakem posebej, vendar pa jih bomo našteli:
—	aktiv pri DSP,
—	aktiv pri sindikalni podružnici in
—	aktiv mladine.
Delo aktiva pri DSP je bilo v začetku ob ustanovitvi dokaj dobro, saj se je aktiv redno sestajal in razpravljal o idejnih izhodiščih, ki jih je potem obravnaval kot celoto samoupravni organ na svojih sejah. Danes pa, lahko ugotovimo, da tega aktiva praktično ni več, saj je že minil lep čas, ko se ta aktiv ni sestal kljub temu, da ga je TK v zadnjem času dvakrat sklical.
Še bolj problematičen pa je bil aktiv mladih komunistov v mladinski organizaciji. Ta aktiv se ni v zadnjih dveh letih niti
enkrat sestal, tako, da je bila pozneje postavljena zahteva, da tega skliče TK ZK, to pa tudi ni uspelo, saj je ob sklicu prišlo le pet mladih komunistov, kar . je dokaz, da tudi delo. mladinske organizacije potem ni meglo biti boljše in ta organizacija ni bila sposobna reševati svojih problemov, še manj pa najti pravo vsebino dela. Aktivi mladih po obratih pa ponekod sploh niso bili formirani zaradi- nezainteresiranosti posameznikov in pa premale pomočil nas vseh.
Naša največja napaka pri tem pa je, da teh mladih komunistov nismo klicali na odgovornost in smo s tem dovolili, da so ostali pasivni do mladinske organizacije še naprej.
Valjar pri delu
področja dela. Ko pa to mesto prevzamejo, ostanejo sami in jim nihče ne nudi prave pomoči za uspešnejše delo.
Sklepna ugotovitev je, da ko-
munisti posvečamo še vse premalo pozornosti delu z mladino. Mladi ljudje bi morali mnogo bolj začutiti komuniste v Svojem življenju in de'u.
Notranji odnosi in sedanja organiziranost ZK v podjetju
Ob jasnem programu vodilne vloge Zveze komunistov v današnjem času vse bolj prodira, med komuniste spoznanje, da materialna vprašanja v proizvodnji in standardu urejajo izključno v samoupravnih organih v podjetju.
'Nadaljnja rast samoupravljanja, ki edina lahko resnično dvigne družbeni standard zaposlenih, in položaj proizvajalca v duhu nove ustave, je torej še
nadaljnja naloga ZK. V samoupravnih organih bomo morali komunisti skupaj z ostalimi člani kolektiva .obravnavati La reševati zapletena ekonomska in idejnopolitična vprašanja sedanjega časa. (v mislili imamo vse programe idejnega pomena, od proizvodnje pa do perspektivnega razvoja, podjetja).
(Nadaljevanje z 9. strani)
Vsaka odločitev v katerem koli samoupravnem organu je navsezadnje odsev takšnega ali drugačnega naziranja, pozitivne ali negativne idejne usmeritve, v škodo ali korist kolektiva. In da bo osnovna organizacija po svojih članih sposobna vplivati na člane kolektiva, se mora tako organiizrati, da se mora tako organizirati, da odraziti v odločitvah samoupravnih organov.
Spričo tega moramo gledati na oblike in metode dela Zveze komunistov v podjetju in v prvi vrsti na vprašanje, kako v praksi zagotoviti dosledno izvajanje programa Zveze komunistov in kako postaviti slehernega člana v vlogo aktivnega, vplivnega delavca. Delo člana Zveze se mora ocenjevati po njegovi ustvarjalnosti na delovnem mestu in po njegovih idejno uporabnih predlogih, ne pa na osnovi diskusij in vse-isplošnih kritik, kar je sedaj udomačeno za oceno dela komunistov 00, je pa zelo škodljivo.
Pri tem gre za dve bistveni vprašanji v delovanju komunistov:
—	za organizacijsko vsebino, povezanost in
—	za način formiranja politike ter za njeno izvajanje v naši vsakodnevni praksi..
Obe vprašanji moramo življenjsko povezati, manj se -ukvarjati sami s seboj in izhodišča enotno sprejemati. V ospredje pa naj stopijo vprašanja, ki so za razvoj kolektiva in družbe ekonomskega pome-naj Če teh vezi na osnovi izkušenj ne bomo našli, bomo ločeni od življenja, naši odnosi v članstvu ZK pa bodo postali še bolj formalni.
Jasno je, da notranji odnosi v Zvezi komunistov izhajajo iz skupnih programskih ciljev in se oblikujejo v stvarnem prizadevanju za njihovo uresničitev. Medsebojna povezanost komunistov in naš odnos do organizacije se torej ustvarjata v konkretnem boju za vse postavljene sklep«. Če te borbe ni, ostane vse pri besedah in na papirju. Zveza komunistov je odmaknjena od okolja in življenja, v organizaciji prevladujejo formalne vezi.
Taka gledanja na notranji odnos v Zvezi komunistov nas opozarjajo, da je potrebno ustvarjati vzdušje, ki bo omogočalo posamezniku, da bo neposredno vplival na oblikovanje politike in stališč v organizaciji. S tem se bo tudi krepila odgovornost slehernega člana Zveze komunistov. V sedanjem času neenotnosti v pogledu in ikovitost delovanja organizaci-delu posameznikov hromi učin-je Zveze komunistov kot celote. Teh pojavov prav gotovo ne bomo mogli odpraviti s tem, da bomo formalno disciplinirali člane. Ta poizkus smo imeli v
dosedanjih organizacijskih oblikah, formalna disciplina je navidezna in ni učinkovita. Prej ali slej se bodo formalisti sami izključili iz članstva, ker jih bo na to prisilila Okolica.
Neupoštevanje ali samovoljno tolmačenje in izvajanje načela demokratičnega centralizma nam zmanjšuje idejno in akcijsko enotnost komunistov, (primer sklepi konference). Načelo demokratičnega centralizma mora v razmerah vse večje demokratizacije v ZK upoštevati zavestno odgovornost, predpostavljati borbo mnenj in iz nje izhajajočo idejno enotnost. Naše organizacije so v sedanjem sestavu v praksi premalo samostojno analizirale procese in pojave v svojem okolju in so čakale na nalogo tovarniškega komiteja ZK. To je povzročalo
kampanjski način dela in pasiviziranje članstva. To kaže, da odločitve in stališča niso bila izvor interesa članstva in smo se pri sedanjem načinu izgubljali, okolica nas pa ni resno obravnavala, mogoče zaradi naših suhoparnih stališč. Od vsakega posameznega člana pričakujemo, da prispeva svoj delež, da je aktiven pri reševanju postavljenih sklepov. V praksi ugotavljamo, da to s težavo uresničujemo. In nedvomno je eden od vzrokov, da je notranje žvljenje Zveze komunistov v Železarni okrnjeno, ker se komunisti — spričo pmanjkljivo organizacijske oblike — v vrsti političnih nalog nismo skupno pogovorili, razprave so potekale v osnovnih organizacijah. Zato tudi ni mogla priti do izraza enotna idejnopolitična akcija.
Nikakega dvoma ni, da nizka idejna raven in pomanjkljivo znanje o zakonitostih družbenega razvoja ovirata mnoge komuniste, da bi lahko v načelu spoznali in razumeli vlogo ZK ter tudi tako delovali, kot takšna vloga terja. Posledica tega je, da poenostavljeno presojamo družbeni razvoj, nimamo
dovolj posluha za napredne težnje, smo zadovoljni in nekritični do lastnega delovanja. Od tu izhaja tudi gledanje, da je TK ZK dolžan reševati vsa idejna nasprotja in procese, medtem ko naj bi člani in osnovne organizacije nanje le opozarjali. Jasno je, da je tovarniški komite pri sedanji organizacijski obliki koordiniral delo med osnovnimi organizacijami.
Notranje življenje v Zvezi komunistov se zaradi organizacijske pomanjkljivosti kaže tudi v delovanju komunistov v organih samoupravljanja in političnih organizacij. Komunisti često nismo bili dovolj prprav-Ijeni za skupne uspešne idejnopolitične akcije, zakaj v svoji orgnizaciji nismo našli ustrezne idejne opore. Zato je aktiv-
odvisna zgolj od njih samih, zgolj od posameznikove sposobnosti in prizadevnosti.
Važno je vprašanje javnosti dela komunistov in naša afirmacija v širšem smislu. Skušali smo temu načelu ustreči — to je bila bolj formalna plat — s tako imenovanimi odprtimi sestanki. Dejanska javnost pomeni, da v najširšem smislu delujemo med ljudmi v sindikatu, društvih, zborih, zborih enot, povsod tam, kjer se ljudje sestajajo. Javnost nas bo'pozitivno ocenjevala, če bomo nosilci naprednih stališč, če stališča zagovarjamo, osvajamo ali zavračamo, pri tem pa vedno jasno povemo, zakaj se prav kot komunisti izrekamo za, ali proti.
Javnost dela moramo obravnavati ne samo kot eno izmed osnovnih metod našega dela, temveč tudi kot izhodišče našega delovanja. Javnost dela bo znatno pospešila odgovornost komunistov, razvila bo procese demokratizacije v vseh fazah našega političnega dela. V tem moramo iti naprej, v nasprotnem primeru nas bodo dogodki
prehitevali; in vse naše akcije bodo neuspešne in na repu dogodkov z veliko zamudo. V tem slučaju člani kolektiva v nas ne bodo videli partijo, ki se boni za njihove življenjske in skupne interese družbe. Jasno je, da je Zveza komunistov idejni usmerjevalec socialistične družbe in deluje kot faktor oblikovanja družbene zavesti. Močneje nastopa ravno sedaj vprašanje ustrezne organiziranosti .oblik združevanja, dogovarjanje nas komunistov za učinkovito akcijo. Zato moramo v podjetju poiskati organizacijsko obliko, ki bo v skladu s potrebami boja komunistov. Organizacijska oblika mora omogočati, da se uveljavijo vse potencialne sile članstva in zagotavljati maksimalne rezultate. Po takem vključevanje članov Zveze komunistov ne more več sloneti na starih klasičnih partijskih osnovah.
Pri sedanjih iskanjih najustreznejših oblik smo naleteli na razne težnje in pojave, oziroma niso se upoštevale realne razmere. Zagovarjajo se še vedno tradicionalne organizacijske oblike. Po njihovem mnenju bi bilo treba le povečati vlogo osnovnih organizacij (na osnovi oblasti), pa bodo le te zaživele.
Vse te ugotovitve potrjujejo osnovno misel, da bi ena osnovna organizacija /bila pravilna oblika organiziranosti notranjega življenja in delovanja komunistov. Zakaj — komunisti v Železarni so življenjsko zainteresirani za enotno gospodarsko politiko, za enotne, napredne, idejne politične programe, za večjo odgovornost članov ZK in za točnost oziroma enotne informacije. To nam bo omogočila le enotna organizacija. Treba je takoj poudariti, da so interesi nas članov Zveze komunistov zelo različni in jih ena osnovna organizacija ne more zadovoljiti, saj tudi ena osnovna organizacija ne more obravnavati vseh področij podrobno, niti dajati napotke ga aktivnost vsakemu svojemu članu. Zato je treba takoj poudariti, da ni niikake ovire uveljavljati prakso sklicevanja komunistov, ki posamezna področja bolj poznajo in imajo za neke probleme večje zanimanje ter so bolj kvalificirani za njihovo obravnavo. Prav tako ostane možnost da se komunisti sestajajo po grupah v enotah in službah. Eno pa je pri tem važno: problemi, ki se v naši praksi pojavljajo, ne morejo biti obravnavani enostransko, v osebno korist. Nujno je tudi to, da poleg vseh oblik in metod dela zagotovimo enotnost ter največjo učinkovitost idejnega ter političnega vpliva komunistov v Železarni. Žal smo dosedaj ubirali obratno pot; združevali smo osnovne organizacije, potem pa študirali, kaj v njihovem okviru obravnavati. Zato v naših skupnih interesih nismo bili enotni.
Strojno oblikovanje kanalske opeke v Samotni
nost komunistov mnogokrat
Predlog o novi organizaciji komunistov v Železarni
Na osnovi razprav, ki so jih imeli člani Zveze komunistov v Železarni, predlagamo reorganizacijo Zveze Momujn.istov v podjetju. VIII. kongres Zveze (komunistov Jugoslavije, V. kongres Zveze komunistov Slovenije, zlasti pa IV. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov in vsa družbena dogajanja v zadnjem času, terjajo od pas komunistov v Železarni odločneje odkrivati poti, sredstva in načine, kako v teh družbenih razmerah uresničevati in krepiti samoupravne, socialistične odnose, vplivati na ekonomski razvoj podjetja in bi kot zavesten, organiziran, idejno političen činitelj na čelu naprednih sil. Razvijanje demokratičnih odnosov v Zvezi komunistov in nenehno usposabljanje njenih članov za učinkovitejše uresničevanje sistema (Samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije, terjajo odgovarjajoče spremembe v načinu organiziranja, vsebini in metodah dela komuni-istov v Železarni.
Pri novi organizaciji moramo težiti za tem, da se v večji meri kot doslej (osem organizacij), uveljavi ena osnovna organizacija kot nosilec stalne politične in idejne aktivnosti in pobud v smeri razvoja podjetja. Razgovori med vsemi člani
—	Osnovna organizacija izvoli iz svojih vrst sekretarja, njegovega namestnika in 13-član-ski komite osnovne organizacije-
—	Komite osnovne organizacije Zveze komunistov Železarne Štore opravlja funkcijo vodstva osnovne organizacije z notranjo delitvijo dela in odgovornostjo pred osnovno organizacijo.
—	Pripravlja seje osnovne organizacije in daje iniciativo za njihovo sklicanje.
—	Skrbi za izvrševanje sklepov i;n drugih stališč, ki jih osnovna organizacija sprejema.
—	Analizira, organizira, spodbuja in usmerja delo aktivov, ' grup v enotah in službah in članov Zveze komunistov v Železarni.
—	Proučuje predloge, ki piu jih naslovijo grupe, aktivi, članstvo Zveze komunistov in ostali člani kolektiva.
osnovne organizacije Zveze komunistov Železarne jslo lahko garancija, da bodo naša stališča povezana s hotenji kolektiva in družbe. Neposredno, delovno povezovanje s člani kolektiva in okolico, z naprednimi, ustvarjalnimi idejami lahko omogoča vpliv za oblikovanje 'politike osnovne organizacije.
Zagotavljanje javnosti in demokratičnosti v celotnem procesu Oblikovanja stališč in politike osnovne organizacije predstavlja novo osnovo (sodelovanja z najširšim krogom članov kolektiva v sprejemanju idejnih projektov lin odločitev. Z možnostjo vplivanja komunistov in nečlanov na delo osnovne organizacije bo omogočeno, (da dejavnost članov Zveze komunistov ne bo izčrpana zgolj s sejami osnovne organizacije, 'temveč bo obvezna v drugih oblikah in metodah dela (grupe komunistov v enotah in službah, občasnih aktivih in delovnih grupah po specializaciji in razne (konkretne zadolžitve osnovni organizaciji).
Namen reorganizacije je demokratizacija notranjih odnosov med člani Zveze komunistov in ostalimi organizacijami in organi upravljanja in, da dosežemo enotno izvajanje stališč v vseh organizacijah in organih Upravljanja, da (je vsak član
—	Angažira k delu osnovno organizacijo in aktivira potrebno število političnih in strokovnih delavcev, ki se v kolektivu ukvarjajo z ekonomskimi gospodarskimi analizami in ostale sodelavce, ki imajo družbenopolitične funkcije.
—	Skrbi za razvoj stikov in sodelovanj z višjimi forumi, tj. občinskimi komiteti Zvez komunistov in CK Zveze komunistov, ter o tem seznanja članstvo na sestankih osnovne organizacije da podajo svoja stališča.
—	Za pripravo sklepov osnovne organizacije lahko komite osnovne organizacije ustanavlja občasne delovne grupe iz vrst članov in nečlanov.
—	Odloča o notranji delitvi in organizacij dela v komiteju in organizira utetrezno grupo za informiranje javnosti.
(Dalje na 12. strani)
odgovoren pred osnovno orga-inizadj/o. Reorganizacija mora skratka v večji meri uveljaviti odgovornost, da se hitreje uveljavljajo sklepi in smernice, sprejeti na VIII. kongresu ZKJ in V. kongresu Zveze komunistov Slovenije.
Nova organizacijska oblika ima lahko začasen značaj z ozirom na potrebe naših metod dela in se more spreminjati. Konferenca lahko na podlagi preteklega dela določi tako obliko delovanja komunistov, ki bo najbolj ustrezala družbeni vlogi in potrebam dela komunistov v Železarni.
V TA NAMEN PREDLAGAMO KONFERENCI NASLEDNJE:
1.	Da se iz vseh sedanjih osmih osnovnih organizacij formira ena osnovna organizacija za Železarno in ima naziv »OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV ŽELEZARNE ŠTORE«.
2.	Da se formirajo grupe komunistov v enotah in službah in to:
Priprava dela — priprava vzdrževanja
Splošni sektor — uprava Komerciala — ekspedit — skladišče,
Kadrovski sektor Finančni sektor Komunala Samotna
Obdelovalnica valjev
Blektroplavž
OTK
Razvojni oddelek — laboratorij
Elektro-delavnica Energetski oddelek Mehanična delavnica Jeklarna Livarna valjev Valjarna
Kurilnica — promet Livarna sive litine Torej se bo dejavnost članov Zveze komunistov odvijala vsakodnevno v grupah enot in služb.
Za svoje delo so grupe odgovorne osnovni organizaciji Železarne.
Naloge in dolžnosti grup komunistov v enotah in službah:
1.	Da samostojno analizirajo politična nasprotja, sprejemajo stališča katera bodo v javnosti, na zborih enot in sestankih sindikata uveljavljali skupno s člani kolektiva.
2.	Vsak /član grupe v enoti ali Službi ima pravico sklicati grupo na razgovor, če smatra,
da so mu stališča ostalih članov grupe Zveze komunistov potrebna.
3.	Predlog za zbor komunistov v enoti lahko predlagajo tudi člani kolektiva enote, če smatrajo, da je potrebna idejna akcija Zveze komunistov.
4.	Sklicanje grupe laičko izvrši tudi vodstvo osnovne organizacije Železarne, če obstajajo za to potrebe.
5.	Vsaka grupa ima pravico zahtevati, da se skliče seja osnovne organizacije Železarne in predlagati na dnevni red vprašanja, ki jih v svoji: grupi ne morejo razčistiti.
6.	Vsaka grupa je dolžna v svoji enoti in službi pripravljati (Sodelavce za sprejem v Zvezo komunistov. Priprave za sprejem morajo biti javne.
Osnovna organizacija bo ustanavljala stalne in občasne aktive za posamezna področja, oziroma, po dejavnosti komunistov (za družbeno politične odnose, politično ekonomske odnose, samoupravljanje, idejna vprašanja). Aktive vodi im sklicuje vodstvo osnovne organizacije Železarne.
Aktivi in grupe naj omogočijo vsem članom Zveze komunistov kar največjo dejavnost in aktivno sodelovanje pri pripravljanju in izvajanju sklepov osnovne organizacije.
Aktive bodo sestavljali člani Zveze komunistov po svoji ^ že-Iji in sposobnostih in tudi drii-igi člani (sindikata, raznih društev, ki sicer niso člani Zveze komunistov, pa lahko sicer s svojim znanjem in strokovno usposobljenostjo prispevajo k uspešne j šem u delu {Zveze komunistov.
Aktiv ima pravico na sejah osnovne organizacije zahtevati obravnavanje določenih vprašanj iz svojega delokroga. Aktivi in grupe so samostojne ria -svojem delovnem področju, o njihovih predlogih in ugotovitvah pa odloča osnovna organizacija na svojih rednih sestankih. Aktiv je dolžan obvestiti osnovno organizacijo o alternativnih stališčih in predlogih, opaženih v delu aktiva. Delo aktivov in grup je javno.
Oglašujte
v Železarju
Predlog operativnega delovanja komiteja osnovne organizacije ZK Železarne Store
—	Med sejami komite osnovne organizacije razpravlja o načelnih vprašanj ili politike v kolektivu z namenom, da dokončno obravnavanje o vseh stališčih predloži osnovni organizaciji.
—	Sklicuje seje osnovne organizacije na lastno pobudo, na predlog grup Z K iz enot in iz služb in na predlog komi-sij.
—	Sklicuje grupe in'aktive in razna druga posvetovanja, ki so za uspešno delovanje osnovne org a: iz atije potrebna.
—	Proučuje predloge, ki mu jih naslovijo pcedini člani Zveze komunistov in nečlani, ter jih daje na dnevni red osnovne organizacije. Obvestiti mora osnovno organizacijo o tistih pobudah in predlogih, ki jih ni dal na dnevni red^ zaradi nepomembnosti, ali pa so že bili obravnavani z grupami (komunistov in so že rešeni.
—	Skrbi, da s.e. na predlog
stvarnosti, nov gospodarski in politični položaj naše socialistične skupnosti, zahtevajo od ZK oziroma članstva nove orientacije, nove oblike dela in tudi diktirajo drugačno vlogo Zveze • komunistov, kot je bila ta doslej. Vsa ta družbena gibanja zahtevajo od članov ZK temeljitega poznanja družbenih procesov, jih postavljajo v novo vlogo, zaradi česar velik del članov še ni našel samega sebe in ustvarja več ali manj neenotnosti nastopa in teženj posameznih članov pri konkretnih problemih.
Težnja dela članstva po stari vlogi Zveze v družbenem in političnem življenju ko je imela Ie-ta položaj nosilca politične oblasti in ukazovala je pogojena s tem, da vidijo v njeni novi vlogi usmerjevalca izginjanje njene pomembnosti in efektnosti. Zaradi tega se je del članstva tudi pasiviziral, drugi del pa se bori proti širši demokratizaciji javnega in političnega življenja in proti samoupravnim odnosom v širšem smislu. Ta del vztraja na politiki močne reke in centralističnem vo-idenju. Ne smemo se slepiti, da je to le majhen del članstva. Več ali manj so te težnje zelo prisotne v vsakdanjem življenju posebno pa tam, kjer naleti naš razvoj na težave, kjer samoupravni odnosi ne zažive
članov kolektiva in članov ostalih družbenopolitičnih organizacij sprejemajo v Zvezo komunistov zaslužni, napredno misleči sodelavci.'
—	Komite je samo koordinator dela med komunisti, brez funkcije odločanja in organizator izvrševanja sklepov osnovne organizacije.
—	Komite osnovne organizacije lahko ustanavlja tudi občasne komisije za pripravo tez za seje osnovne organizacije o
oedinih vprašanjih, kot soi adrcVska, organizacijska m ideološka. Zadolži jih pa lahko ile s pristankom vseh članov Zveze komunistov.
Objavljamo ustrezne materiale za konferenco ZK, da jih članstvo ZK skupno s člani kolektiva lahko prouči in se pripravi na razpravo. Opozarjamo da bo uvodni referat na konferenci kratek, ker želimo dati več poudarka in časa razpravi.
takoj in ne dajejo takoj bleščečih uspehov.
Spremembe pa, ki so nastopile v našem družbenem življenju in tudi spremembe v socialni strukturi naše družbe, zahtevajo širšo demokratizacijo tako v gospodarskih kot -tudi političnih (odnosih,. Monopol .za oblast si ne more danes lastiti nobena politična sila pa tudi ne grupacija, tako ne v političnem življenju, kot tudi ne v gospodarskem. Vprašanje, ali smo že zreli za tako demokratizacijo pa je povsem demagoško in ima za cilj dezoriemtirati širše množice, da bi se ustvarili pogoji za prigrabljanje oblasti za centralistično hegemonijo, ki pa ni le sam sebi namen, temveč povzroča tudi socialno grupiranje.
Take težnje pa niso. in ne morejo biti cilj Zveze komunistov in vsako -vztrajanje na starih pozicijah z izgovorom krepitve vloge ZK na teh osnovah je le krinka.
Zato je naloga ZK, da se bori proti vsem takim pojavom, pa naj bo to v zvezi, republiki, komuni ali v podjetju. Borba za samoupravne odnose je osnovna naloga vseh članov ZK, saj končni cilj programa naše Zveze, pa tudi naše družbe, komunizem, pozna le take odnose in
to izpeljane do posameznika, kar je izraženo v osnovnem principu komunizma: »Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah« — in to je — popolino samoupravljanje.
Seveda srno še daleč od teh ciljev, vendar se moramo vsi člani ZK za to boriti. Ta boriba pa v demokratični družbi ne more biti s pozicij oblastnikov, temveč z demokratično borbo mnenj, ki jih ima vsakdo pravico izražati. Ko se izkrastilizi-ra enotno mnenje, je za vse enako obvezno. Le na ta način bodo naša hotenja, in delovanje enotna. Jasno pa je, da morajo biti člani ZK, kot najmočnejše idejno politične sile, aktivni v teh razpravah, se boriti, da bodo zaključki teh razprav res napredni in v duhu programa ZK in to naj bo vodilna vloga ZK. V takih pogojih pa bodo odpadli iz članstva vsi, ki nosijo partijsko izkaznico le formalno in vsi, ki pričakujejo, da bodo š to izkaznico sledili le ciljem osebnih interesov. Sam razvoj jih bo izključil; käjti tu-, di vpliv» širših množic na par-' tijsiko . 'delo bo tako' močan v demokratičnih odnosih, da bodo tudi te postavljale vprašanje _ aktivnosti in neaktivnosti, pozitivnosti ali negativnosti posameznih pojavov v vrstah ZK.
Ta nova vloga ZK pa zahteva tudi novo organizacijsko obliko, lahko rečemo preobrazbo partijske organizacije. Ta pa ne sme biti samo formalna, temveč mora biti vsebinska, temeljiti mora na demokratičnih samoupravnih odnosih tako v Zvezi, kot v delu ostalih političnih in družbenih organizacij. Ne more biti več reševanja problemov v zaprtih organih in forumih, temveč je treba graditi politiko Zveze v demokratičnih dogovorih s članstvom in nekega višjega foruma. Poiskati jo moramo sami, ter jo prilagajati vsakokratnim potrebam.
Zaostritev pogojev gospodarjenja po reformi, ki pa se je do-sedaj prikazovala še v milejši obliki in je pričakovati še hujšo zaostritev v prihodnjem obdobju, bo sprožila nove procese tako v gospodarskem, kot političnem življenju. Bolj odprt jugoslovanski trg zunanjim partnerjem bo povzročil hud pritisk na naše gospodarstvo in naša uveljavitev na 'mednarodnem trgu bo možna le, če bo produktivnost pri nas enaka, kot je v svetu, če bomo proizvajali za isto ceno. M teh pogojih bodo obstali le tisti, ki se nanje pripravljajo, ki razmišljajo o modernizaciji proizvodnje in tehnoloških procesov že danes. Zanašanje na pomoč od zunaj je nesmiselno, ker ne bo nikogar, ki bi lahko pomagal. Vse moramo, napraviti le z lastnimi silami, če pa smo znali to pravilno oceniti bo pokazala bližnja prihodnost. Pričakovati je,
NEKAJ OSNOVNIH TEZ ZA RAZPRAVO NA KONFERENCI
Nevi. pogoji naše družbene
da bodo težave povečale pritisk, ki je že sedaj zelo močan, da bi odstopili od začetne smeri, toda to vodi v še večje osiromašenje družbe kot celote. Pri vsem tem je potrebna jasna perspektiva tudi našega podjetja kot cdlote in posameznih obratov ter služb, kajti neenakomernost v proizvodnih ali delovnih pogojih povzročajo neenakost v možnostih nagrajevanja, kar povzroča hudo kri in neenotnost v kolektivu iin težnje po uravnilovki. Te težnje pa nimajo svojih zagovornikov samo pri delavcih z nižjimi osebnimi dohodki, temveč tudi med. 'tistimi, ki jim hierarhični položaj v podjetju zagotavlja osebne dohodke, ker nočejo priznati in iskati objektivnih meril za delitev dela in tako že po svojem položaju lahko vsiljuje te svoje tendence.
Na koncu naj sé še dotaknemo problema, ki ga je potrebno razčistiti, tako v naši interni kot obči zakonodaji, ki pa močno zavira utrjevanje samoupravljanja v celoti in meče zaradi neodgovornosti in nesposobnosti posameznikov temno luč na efektnost samoupravnega sistema.
Naj v ta namen citiramo teze VII. plenuma CK ZKS »Po-membno vprašanje katerega rešitev prispeva k vsebinskemu razvoju samouprave in celotnemu napredku dđovniiih organizacij, je.vprašanje, kdo o čem odloča in za kaj kdo odgovarja, vprašanje individualne in kolektivne odgovornosti. Formalno vzeto danes, v delovnih organizacijah o vsem odločajo samoupravni organi. Kot deformacija samoupravnih odnosov pa se kaže praksa, da posamezni odgovorni delavci v delovnih organizacijah tudi take svoje odločitve, ki imajo glede na delitev dela značaj izvršilnih funkcij, legalizirajo v samoupravnih organih. Odgovornost vodilnih posameznikov ali pa ekip se vali na ramena samoupravnih organov dejansko odgovorni ostajajo neodgovorni, ob tem pa se nujna sebna odgovornost spreminja v kolektivno neodgovornost. Zakonodaja in statuti delovnih organizacij na njeni osnovi dajejo v pristojnost delavskih svetov točneje, v kolektivno odločanje, številne zadeve, o katerih bi mogli im morali odločati upravni odbor, direktor ali celo posamezni odgovorni strokovni delavci. To ne samo zaradi racionalnosti ki smotrnosti, temveč tudi zaradi strokovnosti odločitev in odgovornosti za sprejetje odločitev.
Delavski sveti bi morali razpravljati predvsem o politiki (poslovni, proizvodni, kadrovski, delitveni itd.), o izvajanju sprejete politike ter o odgovornosti za izvajanje ali neizvajanje sprejete politike«.