Izhaja vsaki Četrtek ob 8. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne spre-|emajo.
Cena listu znaSa ■a celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo )e cena listu B K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Oorici, ulicaJVet-turini št. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniškn ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 pn 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XIX. letnik.
V Gorici, 1. junija 1911.
22. številka.
Program naših kandidatov.
Program, ki ga razvijajo po shodih naši kandidatje za državni zbor, je stvaren in obsega zlasti vse točke, ki so v prid kmečkemu, kolonskemu in delavskemu ljudstvu na Goriškem. To je velika razlika mej našimi kandidati in liberalnimi. Dočim se sučejo govori liberalnih kandidatov okolu fraz o praznem »narodnjaštvu", govorijo naši kandidati
o	resnem delu za rešitev slovenskega ljudstva, za njega kulturno in gospodarsko okrepitev. Dočim zabavljalo liberalci proti č. duhovščini, povdarjajo naši kandidatje povsod, da je zdrav razvoj narodnega življenja mogoč le na krščanski podlagi, na podlagi poštenja, treznosti, varčnosti, pridnosti
i.	t. d.
A ne le to! Naši kandidatje ponosno kažejo in naštevajo dela, ki so jili že izvršili, dočim nimajo liberalci pokazati ko prazne veselice, razna popivanja, maškerade, sokolstvo itd., ki našo mladino čedalje bolj zavajajo na kriva pota. Dela govorijo jasno, kje je prava stranka. Po delih spoznavamo može. Dela, ki jih je izvršil na pr. dr. Gregorčič v prid goriški deželi, so brezštevilna in glasno govorijo o njegovi pridnosti, spretnosti in požrtvovalnosti. Na takega poslanca bi bil ponosen vsak narod. Ž njim pa delujeta in bosta delovala tudi poslanca Pon in Stepančič.
Ako hoče biti goriško slovensko ljudstvo brez skrbi, da se bo na Dunaju kaj storilo v prid naši deželi, naj zaupa Slovenski ljudski stranki", ki je resna stranka dela za ljudstvo. V državnem zboru se rešujejo velika gospodarska in kulturna vprašanja, za katera so liberalci popolnoma nesposobni. Ako bi v državnem zboru dobili večino liberalci, bi lahko za državo in za cerkev napravili velike zmede. V prihodnjem državnem zboru se bo obravnavalo vprašanje
o	dveletni vojaški službi, o novih davkih, novih železnicah, novih srednjih in višjih šolali, deloma o kolonskem vprašanju itd. Svobodomiselci silijo na dan z brezverskimi postavami o odpravi krščanskega nauka iz naših šol, o ločljivosti sv. zakona itd. Iz tega je razvidno, kako važne so volitve v vseh ozirih, kako skrbni moramo biti, da pridejo v drž. zbor kat. možje! Po svoji vesti je dolžan iti vsakdo na volišče in oddati svui glas za katoliškega kandidata. Nihče se ne sme izgovarjati: češ, saj bodo šli drugi volit! Volitve so za vsakega posameznika vestna zadeva, kakor nas učijo rimski papeži in škofje v svojih okrožnicah.
Zatorej na noge, krščanski volilci Soriške dežele! „Slov. ljudska stranka"
vam ponuja požrtovalne in vplivne može, katerim lahko zaupate. Naši kandidatje, katerih imena morate razločno in pravilno zapisati na glasovnice so:
1. Za Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid in Bovec:
Dr. Anton Gregorčič,
deželni podglavar v Gorici.
2. Za goriško okolico:
Josip Ton,
c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici.
3. Za Ajdovščino, Komen, in Sežano:
Dr. Hinko Stepančič,
c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici.
Kandidatni govor
dr. H. Stepančiča n;', shodu .Pri Rchku* v nedeljo 28. maja 1911.
Dragi volilci! Z veseljem sent se odzval vabilu slavne kmeške zveze za ajdovski okraj ter sem prihitel na današnji shod z namenom, da se Vain predstavim.
Znano Vam je vže, da sem po poklicu sodnik. Toda v jeseni leta 1909 so zan-tevali naši Kraševci, dobro vedoč, da se na tihem interesirant za narodno politiko, naj zapustim mirno sodniško sobo in naj se podam na razburljivo in nehvaležno politično polje.
Medtem ko sem bil še zamišljen v sodne spise, postavili so me kandidatom za deželni zbor na temelju programa slovenske ljudske stranke, in še predno sem se, takorekoč, zavedel, kaj se prav za prav okoli mene godi, me je kmečko ljudstvo na Krasu izvolilo d ež. poslance m.
Da-si ne prav rad, upognil sem se vendar —videč veliko zaupanje svojih rojakov in videč ono idealno izvolitev — Želji ljudstva, s trdnim sklepom, uporabljati vse svoje moči na korist svojih volilcev. Tega sklepa sem se do sedaj tudi vestno’ držal, in moje delovanje je bilo tem uspešnejše, ker sem ob enem izvrševal tudi posle dež. odbornika, za kar me naša tržaška in goriška gospoda okoli „l:dinosti“ in „Soče“ iz same ne-vošljivosti posebno zavida.
Za predstoječe volitve zahteval je zopet glas naroda, naj se postavim kandidatom za državni zbor sežansko-komenskega-ajdovskega okraja. Izvrše-valni odbor S. L. S. je poslušal željo ljudstva ter je na podladi predlogov zaupnikov s Krasa in Vipavske doline proglasil mojo kandidaturo.
Odkritosrčno povem, da tudi te kandidature bi ne bil — kar se moje osebe tiče iz družinskih ozirov — naj-rajše sprejel, toda glede na obstoječe razmere v deželi, morali so zopet zasebni pomisleki odnehati pred javnimi interesi.
Dragi volilci, jaz kaj nerad govorim sam o sebi. toda danes je moja dolžnost, da seVam predstavim, in za-raditega ni drugače mogoče. Vi namreč gotovo niste zadovoljni, da sem se Vam samo lično pokazal, marveč Vi hočete tudi od mene vedeti kakšnega miši en j a da sem v verskem in narod nem oziru in kako mislim glede Vaših gospodarskih odnošajev. In prav imate dragi volilci, kajti medsebojno spoznanje je prvi in zadnji pogoj medsebojnega zaupanja, ki je pa e d i n i temelj pravega razmerja med volilci in poslan-c e m.
Preidem tedaj k predmetu in dovolite, da se z Vami vprašam, kdo je mož, ki stoji pred Vami? Odgovor je kratek: On je skromen kraški kmečki sin, kojemu je sicer mila osoda pripomogla, da se je uspel po lestvici življenja nekoliko navzgor, kar ga pa nikakor ne ovira, da se čuti tned Vami popolnoma domačega, kakor da bi bil sam kmet. Blagopokojna mati mi je vže v prvi mladosti ucepiia v dušo versko nagnenje, iz katerega se je potem v mladeniških in možkih letih razvilo nepremagljivo versko prepričanje.
Rekel sem nepremagljivo versko prepričanje, da ponavljam nepremagljivo, kajti reči moram, da sem bil v svetu izpostavljen tozadevno vže mnogim sovražnikom vtre, ki so mi skušali izruvati iz srca ta neprecenljivi zaklad, toda, dragi volilci, moji verski nazori ostali so kljub temu — ne morem si drugače misliti, nego s pomočjo milosti božje — nespremenjeni; vsi navali sovražnikov ostali so brezuspešni, in upam, da ostanejo z božjo pomočjo tudi v bodočnosti.
Reklo se bode najbrž od gotove strani, to so prazne fraze; toda ne, to niso fraze, marveč to je javno priznanje moža, ki ve oceniti težo svojih priznanj.
Taka priznanja sicer običajno ne spadajo v javnost toda, ker hočejo gotovi slovenski listi z demonično zlobnostjo izpodkopati moj ugled ravno s tem, da o meni trde, da sem bil nekdaj „1 i b e r a I e c“. da si ved6. da je to gola izmišljotina, bilo je natančno preciziranje mojega verskega stališča potrebno.
I od izrazom „liberalec“ mislim jaz tu brezverca, kakoršni so večinoma naši inteligentni liberalci, koji faktično ne verujejo v Boga in kojint je oledenelo srce za vse, kar je božjega. Oni verujejo sicer v neko višje bilje, toda protivijo se imenovati je Boga v katoliškem pomenu besede. Iz lastne skušnje navedel bi Vam lahko drastične tozadevne slučaje, ali načeloma nočem sc spuščati v osebnosti. Vsem sličnim omikancem, vštevši one, koji so študirali univerzo, lastna je neka karakteristična oholost, v svoji posvetni zaslepljenosti pozabijo na meje dostojnosti in žalijo človeka, ne da bi vedeli kedaj, in večinoma se
zaradi tega ž njimi ne more niti občevati. Jaz odrekam takšnim ljudem popolno omiko, njim nedostaja namreč srčne omike, to je one milobe, one blagosti srca, ki je lastna resničnemu verskemu značaju in kojo posvetna omika sama le redkokrat nadomestuje.
Dragi volilci, iz navedenega Vam je menda moje versko stališče jasno in preidem zaradi tega k drugi točki k narodnemu vprašanju.
Kakor mi je ucepiia blagopokojna mati v srce versko nagnenje, iz kojega se je potem 'razvilo versko prepričanje, tako sem se navžil vže v domači hiši, na domačem ognjišču ljubezni do našega milega slovenskega naroda. Živel sem tned Nemci, med Italijani, a vedno sem ostal v n a r o d n e m m i š 1 e n j u nespremenjen, narodno odločen, in le tej narodni odločnosti se mora pripisovati, ako sem vstrajal v t u ž n i Istri na nevarni post o j a n k i c e li h devet let v nevarnem boju proti resnemu narodnemu sovražniku. Mi se pričkamo tukaj med seboj. Dr. Gregorin je rekel, da je takšen naroden boj potreben — a tam se je bif bolj idea-
I	ičen boj s s k u p n i m i moč m i, z a skupne pravice naroda!
Ustrajal sem na svoji izpostavljeni postojanki toliko časa, dokler nisem izposloval bratskemu nam h r v a t-s k e m u narodu v jezikovnem oziru one pravice, ki mu po božjem in človeškem pravu priti č c j o.
Značilno za značajnost naših liberalcev je, da dokler sem bil v tujini, sta me „Soča“ in „Edinost“ z očitno navdušenostjo zagovarjali pred opetovanimi napadi laškega časopisja in sta z zadovoljstvom konštatovala mojo narodno požr-to val n ost, sedaj pa, ko med njima živim, mi sicer milostno priznavata, da čutim narodno v svojem srcu, odrekati bi mi pa hoteli narodno odločnost.
Kakšna doslednost je to, in ne izvira li takšno pisarenje iz brezverske zaslepljenosti, ki ne pozna nikakih mej dostojnosti — o tem sodite Vi dragi volilci.
Kar se tiče tretje namreč točke o gospodarskem vprašanju, opomnim, da se je v tem oziru v časopisih mnogo pisalo. Ker vem, da naše ljudstvo in tedaj tudi Vi, dragi volilci, radi čitate ter pazljivo sledite dogodkom v deželi, se sklicujem v prvi vrsti na dotična pojasnila v časopisih.
Dosedaj sem se brigal pred vsem za zboljšanje gospodarskih razmer na Krasu in skoraj bi rekel, da ima vsaka občina nekaj za pokazati.
Glede ajdovskega okraja sem sodeloval dosedaj večinoma le pri sejah, kjer sem imel pa priliko podučiti se o vseh tekočih vprašanjih.
Kakor za Kras so se izposlovale tudi za ta okraj različne podpore, bodisi za kmečke zadruge, za obrtno izobrazbo, za ustanovitev kmečkih posojilnic, za ceste, mostove in posebno za vodne naprave.
Glavna vprašanja za ta okraj so uravnava Vipave in pritokov, v kojo svrlio se vršijo sedaj potrebne poizvedbe na licu mesta, preskrbovanje vode za občine vipavske doline, v kojo svrlio se je dovolila podpora 100.000 K v 10 letnih obrokih po 10.000 K in vodovodi v občinah Sv. Križ, Cesta, Sv. Tomaž, Plače, M a I e - Ž a b 1 j e, v kojo svrlio se je dovolila podpora županstvu v Sv. Križu v znesku 20.000 K.
Kot sodnik sem kmečkemu ljudstvu v kolikor sem mogel pomagal in ono me je povsod rado imelo, ker je vedlo, da čutim ž njim. Tozadevno so karakteristične besede g. notarja Justi
o	priliiu moje odhodnice iz Buzeta. Obrnjen proti navzočim kmetom je rekel: Kmetje, z Vašim sodnikom zgubite Vašega odkritosrčnega in brezplačnega advokata! Komentarja tem besedam menda ni treba. Opomniti pa moram, da če so me ljubili kmetje, sovražili so me advokati in tudi danes je advokat moj protikandidat.
Običajno je pri kandidatih, ko se podstavljajo volilcem, da razvijajo neki takozvani program, v kojem pojasnjujejo, kaj mislijo vse delati za slučaj izvolitve.
Tudi jaz bi Vam lahko rekel, da bom delal na to, da se davki spremene ali znižajo, da se uvede starostno zavarovanje, da se bodo gradile železnice, ceste, da se bodo urejali potoki in hudourniki itd. Toda po mojem načelu ni potreba, da Vam dalje o tem govorim, kajti razmerje med poslancem in volilci (mandat) sloni, kakor sem uvodoma poudarjal na medsebojnem zaupanju in iz tega zaupanja sledi samo ob sebi, da bo poslanec vse ono ukrenil na korist svojih volilcev, karsemuzdi potrebno in dosegljivo.
Sicer pa tudi ni dobro, da bi bil poslanec, ki uživa zaupanje svojih volilcev, vezan na posebne obljube, marveč
o	n n a j b o p ros t i n najdelapo svojem prostem najboljšem prepričanju.
Zaraditega Vam jaz izrecno drugega ne obljubujem, kakor da bom vse storil na korist svojih v o I i I c e v o čem u r b o m prepričan, daje koristno in dosegljivo. Po svoji najboljši moči bom v slučaju izvolitve varoval Vaše verske svetinje, narodne pravice in gospodarske koristi.
Sicer pa posameznik ne zmore v zbornici Bog ve kaj; še celo male stranke — kakor je bila strančica naših liberalcev — stopijo še precej v ozadje m merodajna je le politika v e č i h strank, kakor je S. L. S., ali pa večih zvez (blokov), kakor je bila »Slovanska jednota". Zaradi tega je velike važnosti, kateri stranki primda eden ali drugi kandidat.
Ker govorim vže o strankah in ker mi je vže več volilcev izjavilo, da za tnojo osebo bi bili, ali glede stranke da imajo pomisleke, da ne bo odgovarjala njihovim intencijam, izjavljam pred vsem, da se mi zdijo ti pomisleki popolnoma neutemeljeni, sicer pa naj si dotičniki drže pred očmi moje načelo: da ni nobene sile, ki bi bila dovolj močna, da bi spodrinila moje prepričanje, ki je edino merilo za moje postopanje.
Sedaj lahko rečem, dragi volilci, da me poznate ne samo lično, nego tudi po mišljenju in po delih. Na pod-
lagi tega spoznanja odločite se. se li strinjate z mojimi nazori ali ne in poleni ravnajte slobodno, kajti tudi jaz se nobenemu ne vsiljuje m.
Iz mojih izvajanj ste razvideli, da sem jaz, posebno kar se mojega kra-škega okraja tiče, v veliko prijetnejšem položaju, nego moj protikandidat gosp. dr. Gregorin, koji je moral sam priznati pred svojimi volilci: „d a se ne more ponašati z n i k a k i m i uspehi (da bi bil izposloval vsaj Se-žančanom toli zaželjeni tramvaj! Opont. stavca) na korist volilcev, da si je vže tri leta v deželnem zboru goriške m".
Jaz mislim, da njegovi volilci niso bili s to izjavo posebno veseli! In po vsej pravici, če se ponrsli, da je bila dana gospodu dež. poslancu dr. Gregorinu lepa prilika, naj bi sodeloval v dež. zboru na korist Krasa. Jaz bi bil prvi, koji bi ga bil v tem prav rad podpiral, toda njemu se je zdelo u m e stn ej še v reč i k raš k i man-datpodnogedež. gl a varj a in s I e-d i ti svojemu kolegu Gabrš čeku, če tudi pravi, da noče biti kot samo-stalni kandidat ž njim v nikaki zvezi
—	ter povzročiti s tem na škodo dežele nove volitve, potem pa zopet, skupaj s svojimi pristaši, — po enodnevnem zborovanju zaključenje dež. zbora.
Gospod protikandidat se ne more umestno niti zgovarjati s tem, da ni prisostoval deželnozborskim sejam in da vsled tega ni vsa tri leta za svoje volilce ničesar napravil. Saj vedno poslanci tudi v času lahko delujejo, ko dež. zbor ne zboruje. Koliko pismenih predlogov so napravili v tem času na dež. odbor naši poslanci n. pr. Zega, Kosmač, Marinič.
Pridite tedaj dne 13. junija vsi na volišče I Vem, da Vam je nekam težko hoditi tolikokrat na volišče, toda ti pomisleki morajo za sedaj pasti, ko se gre za to, da izvršujete Vašo narodno dolžnost, Vašo državljansko pravico.
Da se je razpustil državni zbor pred časom, t. j. vže po 4. letu, ni krivda naših bivših poslancev, nego krivda vlade. Na mesto, da bi bila vlada odstopila, razpustil seje državni zbori Ministerski predsednik baron Bienerth si ni vedel pridobiti močne in zanesljive večine in je hotel vladati le s pomočjo Nemcev, Poljakov in Italijanov ki vstvarjajo — če tudi so bili v parlamentu v manjšini — pa v Avstriji večino proti Slovanom. Slovani in posebno mi Slovenci naj le plačujemo davke, naša kulturna in gospodarska vprašanja pa naj ostajajo 'vedno nerešena! Sistem je bil proti nam za časa, ko je obstojal parlament in je tudi sedaj, ko se vlada na temelju § 14. Večina je bila tako slabotna, da ni bila sposobna za nobeno delo; ona je bila navezana na dobro voljo manjšine ali vlade. Takšna večina pa ni sploh večina v resnem pomenu besede.
Slovani, ki so bili od vlade zatirani in katerih ni hotela vlada imeti v svoji kombinaciji, naj bi ji bili sedaj v stiski pomagali vzdrževati sovražni sistem. Tacega £samozatajevanja človek pa ne more terjati od resnih ljudi!
Do 31. marca je bilo treba rešiti začasni proračun, dovoliti rekrutno predlogo (vojaške novince) in posojilo za vojaške potrebe v znesku 76 milijonov. Nemci so bili prvotno zoper posojilo. Tedaj je pa Bienerth ves obupan zagrozil svojim benjaminom z razpustom drž. zbora.
Nemci so se zbali in udali. Ali kdo drugi je čuval, da ne bo šlo vse ravno tako po želji sovražne nam vlade. »Slovanska enota" je sklenila da ne dopusti, da se navedene nujne predloge rešijo vže do določenega dne t. j. do 31. marca. S tem sklepom je bila
osoda drž. zbora zapečatena! In kako naj bi bila storila »Slovanska jcdnota" kaj drugega? Ali je hotela ona privoliti, da se dovoli vladi zavzetje 76 milijonov posojila, kateremu so hoteli celo Nemci nasprotovati? Gotovo ne. »Slovanska lino ta", v kojej so imeli poslanci S. L S. uplivno besedo, je tedaj pokazala, da se zoper Slovane v Astriji ne da vladati!
Dragi volilci! Časi so resni. Stranke, koje se bodo izcimile iz sedanjega volilnega boja, bodo imele težko nalogo, da uredijo zelo zamotane parlamentarne zadeve. Izid, kako sd bo ta naloga rešila, bo merodajen za razvoj bodoče notranje politike,
Pri tej priliki naj konečno še opomnim, da tudi glede bodočnosti našega dež. zbora ne utegne biti vse edno, kakšen bo izid sedanjih volitev. Ako zmaga S. L. S. na celej črti upati je skoraj za gotovo, da dež. zbor ne bo razpuščen, v nasprotnem slučaju pa da ja. V tein slučaju bi bili vsi trije državnozborski poslanci vzeti iz sedanje deželnozborske večine in ker je večina pripravna za uspešno delo, težko, da bi vlada — sedaj, ko je podučena kako stvari stoje in da se je z takojšnim zaklučenjem vsled krive informacije manjšine ie prenaglila — deželni zbor razpustila.
Dragi volilci jaz bi želel — in s tem sklenem — naj bi vsak volilec natančno premislil, kake važnosti utegne biti za našo deželo, da stopi S. L. S. s pomnoženo močjo v novi parlament in na podlagi tega premišljenja naj odda svoj glas.
Izid volitve naj nas okrepi za boj proti sedanjemuSIo-vanom krivičnemu vladnemu sistemu, ki mora pasti in obveljati mora tudi za Slovane, edino pravično načelo: Jednake dolžnosti, toda tudi jednake pravice!
Shod v Vipolžah.
V	nedeljo je imela »Zveza slovenskih kolonov" svoj občni zbor. Izvolil se je nov odbor. Predsednik je Jožef Mizerit. Poslanec Fon je poročal občnemu zboru o svojem delovanju v prid kolonom. Pojasnil je celo vprašanje, povedal način, kako bi se dalo to vprašanje rešiti. Ministerstvo si resno prizadeva za rešitev tega vprašanja, a žalostne politične razmere zadržujejo tudi to zadevo. Najbrže se predloži zakonski načrt go riškemu deželnemu zboru. Na shodu je govoril tudi preč. g. dr. Pavlica, ki je opozarjal kolone na važnost prihodnjih državnozborskih volitev. Določili so se agitacijski odbori za posamezne vasi. Predsednik Jožef Mizerit je priporočal kolenom pogum v boju za pravično stvar. Gospodarji so se sedaj že prepričali, da je naše društvo pošteno, da noče delati nobene krivice, ampak da hoče le kolonom pomagati s tem, da jih izobražuje, da širi mej njimi zavednost in da skuša v gospodarskem oziru izboljšati bedno stanje kolonskega ljudstva. Priporoča vsem društvenikom »Primorski list", ki ;e glasilo krščanskosocialnega gibanja na Goriškem. Čitajmo in širimo svoje glasilo, da borno kaj znali in se zavedali. Priporočal je še posebe varčnost in treznost, ker le po tej poti bodo koloni kaj imeli in si bodo potem lahko kaj pomagali. Vzpodbujal je kolone k agitaciji za prihodnje volitve. Vsak kolon naj bo agitator. Zborovanje se je zaključilo z živio-klici na prospeh naše stranke in na zmago našega vrlega kandidata za državni zbor g. Josipa Fon-a, sodnega svetnika v Gorici. Navdušenje je bilo veliko. Pokazalo se je, da so Brda zvesta »Slovenski ljudski stranki".
Shod pri Rebku.
Minulo nedeljo se je vršil pri Rebku na Goričici volilni shod, katerega je sklicala »Kmečka zveza" za ajdovski okraj in katerega so se udeležili zaupniki cele Vipavske doline. Videli smo veljake iz Rihenberga, z Brji, iz Črnič, iz Sela, iz Batuj, iz Kamenj, iz Vrtovi na, iz Štomaža, iz Lokavca, s Ceste, iz Sv. Križa, iz Šmarij, iz Gabrij in celo z daljne Dol Otlice je bilo par mož. Nadalje so bili zastopniki iz Vel. Žabelj, iz Malovšč itd. Navzočih je bilo tudi več županov in podžupanov itd. Vseh skupaj jih je bilo do 200. Shod, ki se je vršil na prostem, na senčnatem dvorišču Furlanijeve gostilne, je otvoril načelnik kmečke zveze za ajdovski okraj
Ivan Leban ter pozdravil navzoče, ki so se v obilnem številu odzvali njegovemu vabilu, da se pogovorimo z našim kandidatom g. svetnikom dr. Hinkom Stepančičem. Zborovalci so pozdravili z živio-klici.
Dr. Hinko Stepančič
je nato prevzel besedo in govoril kakor objavljamo na prvem mestu.
Navdušeni živio-klici so sledili lepemu govoru g. kandidata in tudi med govorom so zborovalci glasno vsklikali in dajali duška veselju, da imajo za kandidata resnega krščanskega in narodnega moža in pridnega delavca za ljudstvo.
Dr. Anton Brecelj
je dobil nato besedo ter rekel približno: Slišali smo program našega gospoda kandidata, na podlagi katerega je pripravljen delovati, ako bo izvoljen. In da bo izvoljen, moramo delovati vsi skupaj. Potrebna in sicer neobhodno potrebna je zato podrobna agitacija. Od hiše do hiše, od moža do moža moramo agitirati.
Dragi moji! Važna je volitev državnih poslancev! Mnogo je odvisno, kakšne poslance pošlje ljudstvo na cesarski Dunaj. Zato moramo skrbeti, da pošljemo tudi ml goriški Slovenci dobre poslance v državni zbor. Odkar imamo Slovenci take državne poslance, ka-koršne smo imeli v minulem državnem zboru, se je naš ugled povzdignil. Nekdaj pozabljeni slovenski državni poslanci, za katere se ni nihče zmenil, so sedaj upoštevani in vzbujajo* pozornost celega cesarstva. (Odobravanje.) In pri vsakem važnem državnem vprašanju se vprašajo visoki gospodje v minister-stvih: »Kaj pa porečejo k temu Slovenci I" Da pa se je naš ugled na cesarskem Dunaju tako povzdignil, se mamo zahvaliti našim vrlim državnim poslancem, ki so bili zbrani v »Slovenskem klubu", v katerem sta bila tudi naša dva goriška poslanca dr. Anton Gregorčič in Josip Fon. Neizprosen boj so vodili proti vladi in jo strmoglavili s pomočjo drugih slovanskih poslancev. (Odobravanje.)
Liberalizem gre na Slovenskem rakovo pot. Ako pogledamo po širni Sloveniji, vidimo, kako zmagujejo povsod načela Slovenske Ljudske Slranke. To vidimo na Koroškem, na Štajerskem in na Kranjskem, kjer je — posebno na Kranjskem — politična moč taka, da se igra z liberalci kakor otrok z inalim peresom. Tako se mora zgoditi tudi na Goriškem. In da se to zgodi, kažejo znamenja. Ljudstvo spoznava liberalno slepilo in slabo gospodarstvo. Preteči liberalni polomi to jasno govore,
i	Klici: Res je !)
Pred štirimi leti so upili liberalci po Krasu in Vipavski dolini: »Kmet naj voli kmeta! Kmete pošljemo v državni zbori" In res so spravili s tem slepilnim mamilom večino volilcev v to zanjko in volili so »kmeta" in vinorej-skega nadzornika v Dalmaciji Alojzija
pri
ate-
za
žili
leli
iz
iz
s
rij
ar
iz
je
DV
'O.
la
le,
:a
Idja iz Komna! To je bilo upilja po |e|i, A čtijlc. kaj so je zgodilo! ralni možakarji, sedaj no tipijejo : „Kmot naj voli krnela", ampal [cl voli advokata dr. Gregorina, udi.) Tako delavnega in pridnega lanca za kakoršnega so štruklja no slikali, pošljejo ravno ti libe-
i	v penzijon! (Smeli.)
Dragi moji I Kdo bo Sel Se za temi mi! (Klici: Mi no!) Zato se moramo užiti v močno vrsto, da /rušimo še ralno kraško trdnjavo, ki je uže omajana. Dne 13. junija prav vsi ilite na volišče in oddajte svojo gla-c kandidatu S. I.. S. dr. Hinku Stojiču, ki vas bo zastopal boljšo ka-tržaški advokat dr. (iregorin. (Dol rajno odobravanje.)
Žnpnlk Josip Eosoo
je oglasil k besedi in rokol med Mim, da so Vipavcem in Krašovcem i< kandidati na razpolago: liberalni ialdemokraški in kandidat S. I.. S, litega bomo volili, ni težko izbrali, nda moža, ki je uže dejanski poka-srce za ljudstvo. Dejanja govore [nj. Volili pa ga moramo tudi zato, r nam ga priporoča Slovenska Ljud* a Stranka, ki ni ne delavska, ne go-joska, ne duliovska, ne trgovska, ne icčka, ampak Je ljudska. Vse ljudstvo v njej združeno. Socialnega demo-ta seveda no bomo volili, kajti pač ni in ne bo skopal na Dunaju ta ne /a delavce, ne za kmete, ako šel na Dunaj. Gregorina tudi ne mo volili, ker liberalec nima srca za dstvo. Liberalna stranka ga kandi-ira, ona ga vsiljuje, in kar je liberalno, protiljudsko. Volili pa bomo dr. inka Stepančiča, moža dela za Ijud-vo, ki se je kakor tak uže pokazal. A di vsied tega, ker je veren, krščanski ož, ker odgojuje svojo družino v ščanskem duhu,ga bomo volili. Sene [oji javno poka/ati, da Je kristjan, da olnujc krščanske dolžnosti. V sedanjih sih moramo imeti odločne može pri elu za vero in narod. In da ne zgre-imo, ako bomo volili za državnega oslanca dr. Minka Stepančiča, za to am je porok Slovenska LJ. Stranka, ki am ga predlaga. Zalo pa, možje, dne
3.	junija bodimo možje in volit poj-linio našega kandidata dr. Minka Ste-'ančiča prav vsi do zadnjega! (Živioin dobravanje)
Ludvik Lukežlč
e povedal, da I. 1907, ko je kandidiral Jr. Gregorin v državni zbor, je dobil na Vipavskem cela dva glasova (Veselost!). |\ako naj ga sedaj volijo Vipavci od raja! Če ifr ugajal Gregorin Vipavcem »red štirimi leti, toliko manj letos, ko ic ni v tem času še zmislil na Vipavce I ‘a saj bi bili Vipavci tudi neznačajni, iko bi ga letos volili. (Odobravanje!)
Nadalje je omenjal govornik go-ipodarsko delo Slovenske Ljudske Stranke na (ioriškem in kazal na posojilnice, ki so uže marsikaterega reveža iztrgale iz krempljev liberalnih oderuhov, ki so imeli cele mase ljudstva privezane na verige in jih davili, ako niso tako vo-[lile, kakor so ti oderuhi hoteli. (Živahno odobravanje.) A možje, zbrani v Slovenski Ljudski 'Stranki so to strupeno zlo izžgali s tem, da so ustanoviii skoro v Ivsaki večji županiji posojilnico. — In 'ravno to peče liberalne magnate in se
2	vso strastjo zadirajo v može v Slovenski Ljudski Stranki.
Slovenska Ljudska Stranka ima v svojem programu točko: širjenje zadružništva in pospeševanje kmetijstva, kar 'udi faktično izvršuje. A tudi liberalna stranka ima v svojem programu točko: pospeševanje zadružništva, živinoreje, vinogradništva itd. Ali izvršuje to? (Klici ■' Ne!) Ne, ne izvršuje! In še tisto ma-
lo	zadružništvo, katero jespravila k živ-'ienju. je pognala na boben! (Klici: Tako je!) Le poglejmo, kaj so napravili s ta-
ko hvalisano »Mizarsko zadrugo". Na kant so jo spravili in pahnili mnogo družin v nesrečo! Koliko nesrečnih drit žin pa so storili še drugi liberalni de narni zavodi v Gorici, o tem vedo naši možje pri »Centralni posojilnici", ko prihajajo po liberalnih denarnih zavodih na cesto vrženi posestniki s solzami v očeh prosit pomoči! Ali se imenuje tako delo delo za ljudstvo? Tako delo se imenuje: spravljanje ljudi na boben! (Odobravanje.) Kdo od Vas bo šel volit kandidata take stranke, ki meče ljudi na cesto! (Klici: Nihče!)
Potom so jo govornik dotaknil glav nili agitatorjev liberalne stranke, liberalnega učiteljstva, ki z vso strastjo dela proti S. L. Stranki in njenim kandidatom. Burno šumenje je sledilo, ko je govornik vprašal navzočo, ali daje naš posestnik težke kronice, svoje krvave žulje za šole in za plačo liberalnega učiteljstva zato, da le-to širi liberalizem, noti sovraštvo in prepir po občinah ? Liberalno učiteljstvo je glavni steber liberalne stranke in ono dela sedaj na vse kriplje /a tržaškega advokata dr. Gregorina. S svojimi žulji redi gada na svojili prsih naš posestnik.
Da ne zagospodari na Vipavskem in na Krasu kandidat liberalnega učiteljstva dr. Gregorin, morate, dragi mož Je, vsi na volišče za našega kandidata dr. H. Stepančiča. (Živio-klici.)
Dr. Stepančič se je v toplih besedah zahvalil govornikom ter rekel: Dragi volilci! Zahvaljujem Vas za izraze zaupanja. Zavest, da uživam Vaše zaupanje, mi bo krepila moč k nadaljnemu delovanju na korist lepe naše domovine in našega pridnega in * 'nega ljudstva. Vaš dosedanji nastop	'e pa tudi zvestobo do S. L. ^	> uže v prvih
4 letih prve zbornice, ene na pod lagi splošne in enake vo,..ne pravice, dokazala strankam in vladi, da je ne-vpogljiva sila in da morala ž njo računati dunajski parlament in avstrijska vlada.
Želeč, da bi izšla z Vašimi glasovi zmagonosna iz volilnega boja, kličem Vam: Bog Vas živi in — v slučaju izvolitve — na svidenje.
Nato je predsednik Iv^n Leban zaključil iepi shod, ki bo gotovo rodil za-željeni sad.
Nova brambna postava.
Na podlagi cesarskega pooblastila bode vlada predložila poslanski zbornici zakonski načrt za novo brambno postavo in nov vojaški kazenski red.
Glavna in za vse vojaške obve-zance pomenbna je uvedba dveletne vojaške službe. Ta se bode uvedla, seveda če se sprejmejo tozadevne postavne spremembe v poslanski zbornici, pri vseh orožjih izven poljskega topništva in jahajočega topničarstva ter marine. Pri slednjih orožjih ni mogoče skrčiti službene dobe, ker zahteva iz-vežba pri teh vojaških vrstah več časa, kar je le v korist dobro izvežbenega vojaštva.
Ker so dosedaj dajali vojaški pod-razdelki moštvo za postranske službe, kot so dela po vojaških zalogah, za profesijoniste itd. in se je število vež-bajočega se moštva vedno krčilo, se bodo v bodoče ustanovili za take službe posebni oddelki.
Pri domobrancih se bode tudi število moštva pri stotnijah povišalo.
Naravna posledica skrčenja službene dobe je, da se bode moralo število rekrutov povišati. Kajti pri triletnem službovanju se je menjala na leto le ena tretjina moštva, medtem ko se bode pri dveletni službi morala menjati ena polovica moštva. Izven tega se nameravajo ustanoviti posebne formacije oziroma nekatere formacije preosnoviti.
Dosedaj je znašala potreba rekrutov 103.000 na leto. Pri dvoletni službi pa bo znašala 159.500 mož od katerih se bode v Avstriji potrebovalo 91.313 mož, ostale može bode dajala Ogrska.
Tudi rekrutno število pri domobrancih se bode sukccsivuo povišalo na 28.000 mož, kar se bo v šestem letu po uvedbi novo brambene postave izvršilo.
Znano je, da so bode moralo moštvo intenzivneje šolati v očigled krajši vežbalni dobi. Zato bodo treba tudi bolj skrbeti za šarže, katerih število so bode moralo zvišati, ker bo tudi več rekrutov. Za moštvo izšolati zadostujete dve leti, a za izšolati šarže, da postanejo tudi dobri inštruktorji je dve leti pre malo in se bode moralo odrediti za podčastnike še tretjo službeno leto, kar je neobhodno potrebno, (iotovo so bode število onih podčastnikov temveč krčilo, čimveč število prostovoljno dalje službujočih podčastnikov narase.
Po novi brambni postavi se bodo glede uvrstitve v nadomestno rezervo popolnoma drugače postopalo kot doslej. Do sedaj so se uvrščali v nadomestno rezervo oni, ki so potegnili pri žrebanju visoko število ali pa oni, ki so bili pri naboru označeni kot „manj sposobni" (mindertauglich). Po novi brambni postavi pa se bodo vsi tudi „manj sposobni" uvrstili v „linijo", samo da se bode oziralo pri službovanju na telesne pogreške „manj sposobnih".
V	nadomestno rezervo pridejo oni, ki v/držujejo kako družino, ki vodijo kako posestvo ali obrt. Tako se bode v veči meri moglo ozirati na družinske in gospodarske razmero potrjenih kot dosedaj.
Na ta način torej odpade popolnoma kategorija manj sposobnih ter tudi žrebanje pred naborom.
Kdo se bode uvrstil v nadomestno rezervo, bode določevala posebna mešana komisija, ki bode proučevala v vsakem slučaju družinske, gospodarske in druge uvrstitev v nadomestno rezervo utemeljujoče razmere onih, katerim se ..lipa dovoliti ta ugodnost.
,	< Izven goreotnenjenih ugodnosti do-
ločuje nova brambna postava še ugodnost, da se enoletnim prostovoljcem dovoli nastopiti vojaško službo tudi po dovršenem 24. letu. Ravnotako se bode odložil nastop vojaške službe do 1. oktobra onega leta, ko dovršijo 24. leto onim, ki se pripravljajo za kak poklic in kateri bi imeli s prokinjonjem svojih študij oziroma svojega dela občutno škodo.
Ker bodo nekateri morali, posebno pa v času, dokler ni večje število rekrutov spopolnjeno, služiti tri leta, ta dolžnost ne bode obvezna za one, ki bodo dovršili z dnem nastopa vojaške službe kako državno ali s pravico javnosti opremljeno nedržavno strokovno šolo za obrtnike, umetnike, tehnike, trgovce, kmetovalce ali gozdarje in rudarje. Oprostitev od tretjega službenega leta nastopi ne le, če je bil dotičnik pri naboru potrjen t.j.v 21. letu, marveč tudi če se kdo prostovoljno javi /a izvršitev vojaške dolžnosti. Ker se morejo prostovoljci zglasiti že s 17. letom za vojaščino, končajo torej svojo obveznost z 19. letom in se morejo potem popolnoma posvetiti svojemu poklicu.
Glede enoletnih prostovoljcev določuje nova brambna postava več sprememb.
Že določbo, da se preloži termin za uložitev dokaza o pravici do enoletnega prostovoljstva od 1. marca na 1. oktober, bode marsikateri z veseljem pozdravil.
Pravica do enoletnega prostovoljstva se raztegne tudi čez one, ki sicer ne morejo doprinesti izkaza o študijah, ki so se pa na znanstvenem, slovstvenem, tehničnem, umetniškem, unietnoobrtniškem polju posebno odlikovali.
Popolnoma nova določba je dopustitev k enoletnemu prostovoljstvu onih, ki so dovršili šest razredov kake srednjo ali tej enakovredno Sole ali pa
2	točaja učiteljišča, če sc podvržejo posebnemu izpitu. Obenem se pa popolnoma eliminirajo pri uživanju enoletne prostovoljno ugodnosti oni, ki položijo zmožnostni (inteligenčni) izpit („Sch\vin-delkurs").
V	zakonskem načrtu za novo brambno pcslavo je izpuščeno določilo, vsied katerega so morali enoletni prostovoljci doslej napraviti usposoblje-nostni izpit za rezervno častnike. Tudi no obstoji več določilo, na podlagi katerega so morali služiti eno drugo leto oni enoletni prostovoljci, ki niso napravili goreomenjcnega izpita.
Kar se tiče stroškov za enoletne prostovoljce, se principijelno	uvede
služba enoietnega prostovoljstva na državne stroške. Le na izrecno prošnjo se dovoli izvršitev službe na	lastne
stroške. Ta določila so veljavna	za vsa
orožja izven topničarstva, jahajočega topničarstva in trena, kjer morajo vsi enoletni prostovoljci služiti na	lastne
stroške.
Glede orožnili vaj se bodo uvedla olajšanja. Rczervniki domobranstva, ki sedaj delajo skupno 16 tednov orožnih vaj, bodo po novi brambni postavi delali le 14 tednov. Rezervniki, ki so dosedaj delali orožne vaje po 12 tednov, bodo odslej delali le II tednov. Po 9. službenem letu se bodo poklicali le oni na orožne vaje, ki bi bili kako orožno vajo zamudili.
To so v glavnih potezah določila novega brambnega zakona. Ta postava vsebuje res nekatera olajšanja, ali znano je, da se pri vojaščini le težko popolnoma zatrejo stare šege in navade. Zato smo radovedni, kako se bodo izvrševala popolnoma nova določila v očigled dejstvu, da je še mnogo starih vojščakov, ki obžalujejo odpravo nekdanjega „Prasentiert!“
Politični pregled.
Oesar.
Govori se, da opusti cesar vsa vladarska opravila. To da se bo zgodilo v času, ko bode bival v Išlu, kjer bode preživel večji del poletja.
Cesarjevo zdravje je dobro. Iz Gfl-dollo je odpotoval cesar danes v SchOnbrunn, kjer ostane več dni, nakar se preseli v Lainz.
Prenos pravice pomlloščenja na prestolonaslednika.
Nekateri dunajski listi poročajo: Slabo zdravje in visoka starost sta napotila cesarja, da prenese na prestolonaslednika svojo pravico podeljevanja pomiloščenja in abolicije, ki mu po ustavi pripada. Neke akte poslednjih pomiloščenj da je že rešil prestolonaslednik. Znano je, da so bile že pred nekoliko leti neke agende dodeljene nadvojvodi prestolonasledniku.
Ustaja v Albaniji.
V	Albaniji se nadalje bijejo bitke med ustaši in vojaki. Turška poročila pravijo, da bode ustaje kmalu konec, nasprotno pa trde druga poročila, da se ustaja vedno bolj širi.
Drobne politične vesti.
Italijanski parlament je dovolil 250 milijonov lir za zgradbo dread-noughtov. — Na Kitajskem se že dolgo časa punta vojaštvo, kar je velike nevarnosti za dinastijo, ki vlada le s pomočjo armade. — Položaj v Turčiji je od dne do dne opasnejši. Nekateri turški častniki pripravljajo preobrat proti sedanji vladi.— Na Portugalskem vlada proti republikanski vladi največja nezadovoljnost. Lahko nastane protirevolucija od monarhistične stranke. —
Iz Carigrada se poroča, da mobi-lizuje Turčija rezervnike, da bi jih poslala v Macedonijo in na bolgarsko mejo. — Črnagora je predlagala Turčiji, naj se na turškočrnogorski meji določi nevtralno ozemlje. Turčija je ta predlog odklonila, ker bi se morale ustanoviti nove obmejme stražne postaje. — Sultan Mulej Hafid je zahteval francoski protektorat nad Marokom.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Sloven-s ko s i roti šče":
P. n. gg.: dvorni svetnik Anton dr. Tušar, letni prispevek 20 K, Ivan An-dlavec, trgovec v Gorici 3 K, Ivan Jakim Gor. Cerovo 30 v, za prodane razglednice A. H. 60 v, v nabiralniku gost. Josipa Gorjanc 1 K 20 v.
Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vla do Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1
Domače in razne vesti.
Pozor volivci! Volitve za državni zbor vršile se bodo z uradnimi glasovnicami. Glasovnica je le tedaj veljavna, ako je na njej pečat okrajnega glavarstva, kateremu pripada dotična občina. Vsak volilec dobi od svoje občine dostavljeno glasovnico (volilni listek) in izkaznico (legitimacijo). Na glasovnico se napiše ime kandidata tako, da je vsak dvom o osebi nemogoč. Glasovnica se odda pri vol it vi skup žganj ena, legitimacij a pa se obdrži za morebitno ožjo volitev. — Tisti, ki ne bi imel legitimacije pri ožji volitvi, ne sme voliti. Komur bi se glasovnica ali legitimacija izgubila pred volitvami, dobi od okr. glavarstva potom občinskega urada drugo. Glasovnice je na dan volitve dobiti tudi pri volilnem komisarju, dočim more legitimacijo izdati samo okraj, glavarstvo. Opozarjamo tudi na morebitne pomote v legitimaciji. Kdor ne bi dobil na popolnoma pravo ime se glasečo legitimacijo, naj gre takoj k občinskemu uradu in zahteva, da mu okrajno glavarstvo izda pravilno legitimacijo.
Naši kandidati so:
Za tolminski, cerkljanski, kobariški, bovški in kanalski sodni okraj:
dr. Anton Gregorčič,
deželni podglavar;
za goriško okolico:
Josip Pon,
c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici.
za sežanski, komenski in ajdovski sodni okraj:
dr. Hinko Stepančič,
c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici.
Našim volilcem priporočamo, da zapišejo in sicer vsak za svoj volilni okraj svojega kandidata natančno tako, kakor smo jih mi tu označili.
Dr. A. Gregorčič, kandidat za kanalski sodni okraj in za tolminski politični, je najbolj trda kost, katero ne morejo in ne morejo zgristi vsi njegovi odkriti in prikriti nasprotniki. Razburkani liberalni politični valovi butajo vanj uže desetletja, a mož dela za ljudstvo z lahkoto, odbija od sebe vse te napade ne z besedo, ne z orožjem, ampak golo delo za ljudstvo, za slovenski narod, le-to
odbija vsak napad, vsako sramotenje njegove osebe. Tudi sedaj ob volitvah skušajo politične ničle streljati nanj z bombami, ki naj bi ga zadele in razdrobile, a uspeha ni, pa ni! Ni ga z lepa politika, ki ga brani delo za narod samo, kakor se to godi našemu Gregorčiču. Njegove zasluge za narodno pro-bujo glasno kličejo in sliši se glas: Glejte, to je mož! Preko njega ne more nobena liberalna sila! Nebu se imamo zahvaliti, da nam ga je ohranilo toliko let pri nehvaležnem političnem delu. Preživel je uže razne neprijetne vihre in mož čistih rok, čiste vesti, značaj kame-nit naj bi se sedaj upognil, ko je osivel pri delu v blagor ljudstva, kojega glava je venčana z nevenljivimi zaslugami za dobrobit našega ljudstva ? Nikakor! Glas izmed ljudstva doni: Naš Gregorčič k zopetnemu delu in delu za narod! Uže ime njegovo pretrese njegove politične nasprotnike in sapa jim zastane, da mu ne morejo do živega, ker je mož zabarikadiran od vseh strani z dobrimi deli in s hvaležnostjo onega ljudstva, kateremu služi uže nad četrt stoletja z dušo in s telesom! Da, tako je I In da je še hvaležno ljudstvo, da šteje naš Gregorčič že mnogo in vedno več častilcev in hvaležnih src, to bo povedal 13. junij! Njegovo ime, njegova požrtvovalnost, delo in ljubezen do vernega slovenskega naroda se visoko vzdiguje nad umazanim blatom, katerega mečejo proti njemu nehvaležni sinovi slovenskega naroda I A osramočeni se bodo dne 13. junija skrivali!
Delavni Vrtovec. — ..Učiteljski Tovariš" od 26. V. t. I. se tudi hudo ogreva za kandidata Vrtovca. Velike so njegove zasluge, kakor se bere, posebno pa še ta, da se je kot ..največji davkoplačevalec" (? ?) vedno potegoval /a učiteljstvo. O ti ubogo učiteljstvo! Tak mož kot Vrtovec, še dovolj krepak in popolnoma zdrav, bi storil edino to prav, da gre zopet v šolo. Čemu sedi v začasnem pokoju že toliko let in lepo uživa svojo celotno plačo? V šolo naj gre, tam je njegovo polje, kjer naj dela za narod, če ga že stvar tako veseli. Koliko je naredil dosedaj za ljudstvo, to je povedal že na shodu v Gorici, namreč nič. Če je utrujen in star, naj da mir, če pa ima še dovolj moči, naj gre lepo k svojemu šolskemu delu nazaj in tam naj skrbi, da popravi to, česar dosedaj ni storil. Če pa se v šolo več ne upa, tedaj tudi v parlament mu ni treba siliti, kajti ta služba zahteva energičnega moža, ki ima voljo in moč za narodno delo. V nobenem slučaju Vrtovcu ne kaže kadidirati — ergo lepo tiho in mirno. Sicer bi se pa čudili tudi učiteljstvu, ki bi bilo tako nerazsodno, da bi oddalo svoj glas možu, ki živi že lepo število let na račun tujega dela, svojih službujočih koleg. Torej ne bo nič g. Vrtovec — volili bomo le našega starega znanega zastopnika, našega dr. Antona Gregorčiča.
Dr. Tuma In »Edinost". ..Edinost" je bila — od veselja vsa iz sebe, ker je dr. Tuma na socialistiškem shodu v Sežani napravil par poklonov svojemu odvetniškemu kolegu dr. Gregorinu in je vsled tega polagala velik pomen dr. Tumovim izvajanjim. Radovedni 'sino, kaj bo ..Edinost" dr. Tumu trdila, ko izvč, kaj je dr. Tuma govoril o Gregorinu in o liberalcih na rihenberškem socialistiškem shodu. Na tem shodu je namreč dr. Tuma uničevalno govoril o liberalni stranki, ki jo je označil za protiljudsko in protigospodarsko. Na medklici nekega liberalca zakaj je zapustil liberalno stranko, je odgovoril, da liberalna stranka povsod propada in da nima nobenih vspehov, razen znanih gospodarskih polomov. Dr. Tuma je nadalje rekel, da je S. L. S. upoštevanja vredna, ker je s v et o v n a st ra n k a. Začudenim liberalnim poslušalcem je dr. Tuma povedal, d a d . Gregorin ne
bo imel nobene moči, kerbo osamljen.
Kaj pravi k temu ..Edinost"?! Mi smo namreč mnenja, da je dr. Tuma v Rihenberku vendarle enkrat eno pametno povedal.
Vladna podpora. — Vlada je nakazala goriškemu deželnemu odboru znesek 49.000 K za povzdigo govedoreje v deželi. Poleg tega je nakazala vlada še znesek 2500 K za zatiranje kožnega katarja na živinskih spolovilih.
Neodvisnost je konjiček, na katerem bi radi prijahali na Dunaj liberalni kandidati posebno pa dr. Gregorin. Lepo bi to že bilo, a škoda je, da je ta konjiček prešibak za tako dolgo pot. In tako bodo morali ostati Vrtovec, Kocjančič in Gregorin lepo doma. — Beseda ..neodvisnost" se prav lepo sliši, a žalibog jo nosijo v ustih dostikrat taki, ki niso neodvisni. Znano je, da
o	poštenju govori največkrat tista ženska, ki bi morala o tem molčati. Tako je tudi v liberalni politiki. Naši liberalci govorijo o neodvisnosti, ker čutijo, kako so odvisni, kako so slabi. Če bi bil izvoljen n. pr. dr. Gregorin, bi moral takoj klečeplaziti in moledovati okoli vlade, da izposluje tisto 3/r milijonsko posojilo po 2% za „Trg.-obrt. zadrugo". S tempa bi mu vlada zamašila usta za celih 6 let. Kraški in vipavski volilci pa bodo gledali skozi prste. — Neodvisen je mož, ki ni v denarnih stiskah, ki zna dobro gospodariti. Le tak mož zna in more odločno nastopiti, če je treba. Primerjajte, Kraševci in Vipavci, v tem oziru dr. Stepančiča in dr. Gregorina! Razlika ko noč in dan! Še nekaj! ..Edinost", „Soča“ in liberalni agitatorji se nič ne izpodtikajo na tem, da kandidirajo c kr. Reisner, c. kr. Ploj, c. kr. Spinčič, in drugi c. kr., edinole pri Stepančiču in Fonu je „c. kr." hudodelstvo, dasiravno sta kot sodnika že po postavi neodvisna. Upamo pa, da ni med zavednimi volilci takih oslov, ki ne izpregledajo liberalnega sleparstva. Še nekaj je čudno! Kdo se najbolj peha poleg Tomajskega Vrana za ..neodvis-nega" Gregorina? C. kr. uradniki in uslužbenci in učitelji. Kako se to vjema? So pač v življenju gotove ..Abhiingig-keiten", je rekel državni kancler Beth-mann-Holhveg v nemškem državnem zboru.
Kaj je storil do zdaj dr. Gregorin ?
Na shodih govori dr. Gregorin vedno o svojem dosedanjem delovanju, ne pove pa, kaj je storil, kaj je napravil. Radi bi poznali konkretne slučaje, kjer se je posebno pokazala njegova delavnost in zmožnost. Dejanja hočemo videti, nič fraz. S frazami lahko imponira kdo v kavarni ..Balkan" v Trstu, kjer modrujejo in politikujejo ..velerodoljubi", nam ne bo. —
Svetolscljskl rojak dr. Ivan Pregelj, suplent na hrv. gimn. v Pazinu, ki je lani ob tem času na dunajski univerzi izborno napravil državni izpit iz slavistike, je te dni istotam dobro prestal državni izpit iz germanistike. — Čestitamo!
Usposobljenost za srednje šole je dobil na dunajski univerzi tudi gosp. K. Prijatelj, profesor na goriški gimnaziji. Čestitamo I
Razpisano mesto. — Na goriški gimnaziji je razpisano mesto prirodo-pisja kot glavni in računstva kot stranski predmet. Prošnje je vložiti pri dež. šol. svetu do 15. junija t. 1.
Grozna nesreča v Vipavi. V pon-deljek je divja! po Vipavski dolini vihar. Pod Gradiščem so bili kosci, ki so hiteli vsi domov izven Štefana Petrič, ki so je podal pod hrast. Nesreča je hotela, da je ravno v ta hrast treščilo in Petriča ubilo. Najbolj žalostno pa je, da se je ta nesreča pripetila ravno pred dvema porokama v njegovi hiši. Te dni
sta se imeli namreč poročiti nj*,qla s hči in njegova sestra. Svatje pa Cprcj morali poprej za pogrebom ponesi, na\ nega očeta.	|Jen	p
Izgubil Je nekdo skozi Gorici) 6 in Kanala usnjato torbico, v kateri jt|ej ted razno orodje za motocikelj. Kdorlprete našel, je naprošen, da jo odda v rodni Tiskarni" v Gorici.
Preko 3000 reklamacij je Trstu uloženih od slovenske strani. Kolera v Benetkah. — Kakor
a/.nik
ovesr
. jun Oi m še
ročajo privatniki, se je pojavilo zal6 ZJU
čas v Benetkah več slučajev Poštni uradnik Franck, ki je ml dni povrnil iz Benetk v Gradec, Gradcu za kolero umrl. Franck trdijo — se je v Benetkah okužil.
Prva doktorloa v Trstu. Nami ništvo v Trstu je pripoznalo zdrav dr. Chaja Lea Kukovec rojeni Do' pravico javnega izvrševanja zdravni prakse.
Lloydova palača v Trstu prod: magistratu. — Lloydova palača vT je prodana magistratu. Ra /natelj: Lloyda se pa ne preseli iz Trsta na Du
Nevihte. — V okolici S‘uttgarli Mannheima so razsajale v pondd hude nevihte z močnimi nalivi in sli
Poljski pridelki so bili popolnoma m )rlcl
n
iložoi
'0j"Č2
oved i šk£ le. S 10 p lto-le
upelc evilk« :ija d atije Dun posl je c slala obnii
e z la p: odd iu
škat ci A dar atlo k a 'bari'
stvai
ridu
čeni. Ptičev leži na stotine mrtvih poljih in vrtovih. Tudi brc: človeš žrtev ni bilo.
Zaslužen mož za vinopradarsl Dne 12. t. m. umrl je v Badnu pri naju vladni svetnik g. Herman Goei v 74-letu svoje starosti. Ta mož je tisti, kateremu gre pred vsem hvala, se je po nastopu trtne uši v Avst uvedlo sajenje ameriških trt ter c: Ijenje istih s cepiči naših domačih On je bil tudi izumitelj zelenega ce Ijenja, kateremu se imamo posebno i hvaliti, da se pri nas zopet vino p/ deluje. Čast torej spominu velezaslu: nega /noža.
Bianklnl suspendiran. — Pretcl teden je zaderski nadškof dr. Puliš suspendiral za 8 dni od datovan svete maše urednika »Narodnega L is/a Biankinija radi pohujšanja, ki ga jedi svetnim ljudem s tem, da je podpis: skupni narodnjaški naprednjaški prit katoliški volilni oklic.
Listnica uprave. — G. Andi Klavora iz Čez Soče: Denar preje Hvala lepa!
me v C ive
ualu na i
don
sel 2
1
;e -ulici Vid ena mu
vid
pel
Mesine novice.
je
Ol
Iz
Sv. birmo v Gorlol bo delil letij naš prevzvišeni knezo-naflfkof v tem vsporedu:
Binkoštno nedeljo: dopolin v stolnici po slovesnem pontifikatu, l se prične ob 10. uri; popoldne pa olj 5. uri v cerkvi sv. Ignacija.
Binkoštni pondeljek: poldne po sv. maši (ob 10. uri) v str nici, popoldne ob 5. uri v nadškofiji kapelici.
V	binkoštni osmini vsak dan vštevj soboto v nadškofijski kapelici po s’ maši, ki se prične ob 7. uri zjutraj.
Kdor bi želel v drugem gore n omenjenemu času sprejeti sv. birm' bode moral za to prositi pri knei nadškofijskem ordinarijatu.
Nadvojvoda Leopold Salvator 1 Gorici. — V pondeljek zvečer se je F peljal v Gorico nadvojvoda Leopold Salvator inšpicirat tukajšnje topničar stvo. Inšpekcija se je vršila v torek. N»d vojvoda se je odpeljal iz Gorice sinoč'
Visok obisk. Nadvojvoda Leopo^lp Salvator si je ogledal 30. maja nad-fj škofijske zavode v nekdanji Bocki»an novi vili.
Nova kapucinska cerkev v Goruj bo blagoslovljena na binkoštno nedeljo
4.	junija ob 8. uri. Nato sledi takoj prva s' maša. Ob 10. uri istega dne pa bo s'0"
'jtlesna sv. maša. Od imenovanega dne Tprej se bo vršila služba božja kakor navadi v stati cerkvi. Zjutraj čez den prva sv. maša ob 5 in pol, druga 6 in pol. Ob nedeljah zjutraj kakor ej tednom še ob 10. uri, kakor je bilo preteklosti. Popoldan ob nedeljah in aznikih sv. blagoslov ob 4 in pol. ovesno posvečenje pa se bo vršilo , junija ob 8. uri.
Od tega dne bode potem med tedni še tretja sv. maša in sicer ob 8.
i	zjutraj.
Mati otročjega trupla ki je bilo loženo v spovodnico — aretirana.—
oj 'čas smo poročali, da so našli v ovednici cerkve „Immacolata“ v Go-
i	škatlo v kateri je bilo povito malo te. Sedaj se je goriški policiji posre-|lo priti na sled storilki, in sicer iko-le: Na škatlji, v kateri je bilo mrtvo ipelce so bile malo vidne črke in neke lerilke. Na podlagi teh znamenj je po-ija dognala tovarno, ki izdaja take atije in sicer je to tovarna Albert Kubler Dunaju. Policija je vprašala tovarno, ali poslala tako škatljo v Gorico, nakar je dognalo, da je tovarna Kubler res slala tako škatlo tvrdki z modnim in bnim blagom Ivančič in Kurinčič v rici. Seveda se je policija potem še Ije zanimala za to reč in poizvedo-la pri tvrdki Ivančič in Kurinčič, kam oddala to škatlo. Sluga tvrdke Ivanin Kurinčič se je spomnil, da se je škatla oddala neki ugledni družini v ci Morelli v Gorici. In tako je prišlo dan, da je ta družina odstopila to atlo 22-letni učiteljici Pavli H m e-akovi, službujoči na Trnovem pri baridu. Orožniki so šli k njej in jo stvari izpraševali in na sodniji v Ko-ridu je izjavila, da je ona mati v spojnici položenega deteta. Porodila da v Gorici v neki restavraciji, njen za-jivec pa da je nek učitelj s hribov, nalu nato je bila aretirana in prive-na v goriške zapore. Pavla Hmeljak doma iz Lokavca. Kako in kdo je sel zabojček v spovednico, ni še znano. Nesreča. V torek je polnil stekle-
—	pokalice v tovarni Kosovellovi ulici Morelli 30-letni Grande Donatti Vidma. Nesreča je hotela, da se mu ena pokalica v rokah razletela in mu zagnala v obraz s tako silo, da je eno oko izbila, drugo pa tako kodovala, da ne bo najbrže tudi na videl. Dobil je tudi druge poškodbe I peljali so ga v bolnišnico.
in ti eš
‘sl
II
)ei
e
a,
st
(
i
a
)z
P' lui
lel
\ii
an
s/a
idi
:je
Iz goriške okolice.
Kojsko. — Cerkveni shod v Koj-m na praznik Vnebohoda je daleč n. Od vseh strani privrtš velika mno-Ijudstva na ta dan v Kojsko. Celo tajerskega prihaja vsako leto več arjev. Njih število se pa leto za le-manjša. Obhaja se ta shod vedno lovesnejše, a tako kakor letos, menda ni še nikdar obhajal. K temu pripogni so naši vrli Orli. Skoraj polno-ilno udeležili so se Orli briškega ožja naše slovesnosti. Krasno je bilo :ti pred in za duhovščino pri proce-dolgo vrsto krepkih mladeničev, ki se sukali kakor izurjeni večletni te-1(ici na poveljevanje svojih načelni-■ \seh skupaj gotovo je bilo čez sto Jeldeset.
Pa tudi naših sokolov ne smem ;abiti, kajti tudi oni so se skazali kot divjaki. Medtem, ko se je procesija asi pomikala proti sv. Križu, in so Popevale sv. pesmi in so duhovni sv. evangelje, tedaj med najsveiej-°pravilom so z godbo naznanjali
1.1 udeležencem pri procesiji, da grejo, Se ne motim, v Bilje k plesu. Ce ni hotenje verskih in cerkvenih opravil,
1.1 ne vem, ali je še kaj? Ko bi c. kr ^iStvo o lem kaj poizvedovalo, bi
bilo prav. Ni treba, da je človek pobožen in krščanskega mišljenja; dovolj, če ima znamenje poštenosti, mora obsoditi postopanje zdivjanih sokolov. Kar ti ljudje počenjajo, ni več človeško ampak
s ko. Pa kaj hočemo pričakovati
od ljudi, ki pravijo: „Me mora hudič vzet, preden pojdem v cerkev". Tako se je baje eden izmed sokolskih godcev izrazil. Sokol je sokolu podoben; torej so gotovo tudi drugi takih nazorov, kakor ta.
Popoldne po blagoslovu priredilo je naše Kat. s. i. dr. prvo veselico z lastnimi močmi, izvzemši ene iz Št.Prjana, ki nas je rešila iz velike zadrege, v katero nas je bil pripravil tovariš, ki je pa pravočasno pokazal svojo barvo. Mladeniču izrekamo za pomoč najtoplejšo zahvalo.	(Konec pride.)
g Na Binkošti bo v Solkanu na vrtu gosp. Ant. Mozetiča velik koncert z vojaško godbo, v mraku pa se bodo spuščali krasni umetni ognji, ki bodo nekaj izrednega. Pyrotehniško predstavo oskrbi g. Ferd. Makuc. Opozarjamo !
g Kozana. — Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Kozani-Vi-polžah bo na binkoštni pondeljek, dne 5. junija po večernicah v duhovnišču v Kozani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa leta 1910. 3. Volitev nekaterih članov načelstva in volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. — Kmečka hranilnica in posojilnica v Kozani Vipolžah je imela v letu 1910 prometa K. 110.317*68. — Vložilo se je 32.113 K 50 vin., dvignilo 6.317 K 58 vin. Stanje vlog koncem leta 38.936 K 60 vin. — Posojil se je dalo 18.780 K, vrnilo 7.538 K 50 vin. Stanje posojil koncem 1. 35 151 K 50 vin. čistega dobička je bilo 434 K 08. — Rezervni zalog koncem 1. 630 K 11 vin.
Vabilo g k rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Dornbergu", ki se bode vršil v pondeljek dne 5. junija 1911 ob 3. uri in pol popoludne v po-sojilnični dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. volitev načelstva in nadzorstva; 3. razni predlogi. — Odbor.
g Vina jev nekaterih dornberških kleteh še. Vino je izvrstno. Oglasiti se je pri županstvu.
Iz ajdovskega okraja.
a Smrtna kosa. V Rihenbergu je umrla v pondeljek zjutraj gospa Frančiška Pavlica roj. Ličen v 75. ietu svoje starosti, soproga g. župana Josipa Pavlica in mati veleč. g. dr. Andreja Pavlica, semeniškega profesorja v Gorici. Bolehala je uže dolga časa, dokler je ni angelj smrti poljubil v pondeljek predpoludne potem, ko je bila z Bogom spravljena. Pokojnica je bila uzorna in dobra krščanska mati. Pogreb je bil včeraj popoludne ob 3. urah. Udeležba pri pogrebu je bila nenavadno velika. Pogreba so se udeležili šolski otroci pod vodstvom učiteljskega osobja. Nenavadno veliko je bilo število pogrebcev obojega spola, domačinov in tujcev, ki so prišli iz raznih strani izkazat pokojnici zadnjo čast, posebno iz Gorice je prišlo k pogrebu mnogo ljudi, med njimi prav lepo število članic društva „Skalnica“. Med odličnimi osebami smo videli pri pogrebu tudi sledeče gospode: študijskega podravnatelja centr. semenišča monsg. dr. Brumata, seme-niške profesorje dr. Žigona, dr. Ujčid-a, dr. Ličen-a in dr. Srebernič-a, semeniškega ekonoma Stepančiča, mirenskega župnika Rojica in župnika od Sv. Lucije Fabijana, okr. šol. nadzornika Finžgerja itd. itd. Sprevod je vodil preč. g. župnik Štrancar ob azistenci šestih duhovnikov in bogoslovcev. Pred hišo in na pokopališču je zapel domači mešani pevski zbor prav ubrano dve ganljivi žalostinki.
—	Gospodu županu, veleč, gospodu pro-
fesorju in vsem gg. sinovom in hčeram naše iskreno sožalje! Pokojnici: Večni mir!
a Iz Rlhenberga.— Shod so imeli pri nas soc. demokrati. Govorila sta Tuma in Kopač. Na shodu je bilo nekaj naših volilcev, nekaj pa liberalcev. Liberalcem je dopadlo govorjenje teh dveh gospodov, bolj kakor Gregorinovo. Kopač je govoril o kmetijstvu, ker je videl, da smo vsi od modre galice umazani. Če bi bili železničarji, nam bi govoril o železnicah. Nekateri liberalci so rekli: Raje bomo volili Kopača kakor Gregorina. — Nekateri »napredni" so v nedeljo pridno agitirali z ..Edinostjo" v roki. Cele kupe so jih imeli. Seveda, Gregorin zna trosit „Edinost“ po deželi. No, kar nas je pametnih — in da nas je večina, pokaže 13. junij — ne bomo volili advokata Gregorina in Kopača demokrata, ampak našega Stepančiča.
Sv. Križ Cesta. — (Križani in dr. Gregorin.) Križani ne bomo volili dr. Gregorina, ker je mečkal pri prvih korakih, storjenih za premestitev c. kr. uradov iz Ajdov, v Sv. Križ oziroma na Cesto. Sam Medvešček (ali kriški križ, Piro) je rekel, ker ni bilo dolgo časa od Gregorina nobenega odgovora : „Pa res. Kaj mečka tako dolgo, da še sedaj ne odgovori 1“ No, danes nam pa ta Piro vsiljuje in ponuja kakor kramar pokvarjeno robo tega tržaškega advokata. Stvar glede premestitve uradov je zavlekel in ž njo mečkal. S tem seveda se ni Ajdovcem zameril I Potem pa še pravi v svojem popravku, da ni dobil nobenega nadaljnega odgovora, niti naloga od strani starešinstva I Ni čuda, da smo Križani izgubili vse zaupanje vanj in da nismo niti več mislili takemu počasnemu advokatu še kaj poveriti I Tudi sam tajnik ga ni več potem priporočal za posredovalca. Najbrže je uvidel, da ta ni na naši strani. Zato pa naj gre po plačilo in po glasove v Ajdovščino, a nikdar k nam. Križani in sploh Vipavci, ne dajte niti enega glasu temu počasnemu advokatu, ki bi Vas, ako bi bil izvoljen, tako zastopal, kakor je nas v naši zadevi kot advokat. Vsi kakor en mož volimo g. dr. Stepančiča, ki je že pokazal v dejanju, da mu je res mar za blagor našega kmečkega ljudstva 1
a V nedeljo popoldne je bil v no-
vosezidanem poslopju vinarske zadruge v Dobravljah javen shod, katerega je sklical mizarski mojster Ivan Rustja. Udeležba je bila obilna iz bližnjih občin, Skrilje,Dobravlje, Velike Žablje, Kamnje. Predsednik Vin. zadruge, trgovec A. Vrčon,in tajnik zadruge, učitelj I. Mrmolja sta dokazovala potrebo popolne postaje na sedanjem postajališču Dobravlje vip. železnice. Celo za občino Kamnje bi bila postaja Dobravlje 1 priložnejša kakor postaja Kamnje na Logu Sprejela se je soglasno resolucija, ki zahteva ustanovitev postaje Dobravlje. Resolucija se izroči drž. poslancu, ki bo zastopal ta okraj. Hoteli so tudi govoriti o drž. zborskih volitvah, pa so se ljudje razšli.
Iz kanalskega okraja.
ki Volivni shod se bo vršil v nedeljo d ii e 11. junija v K a n a 1 u v župnišču. Sklicuje ga S. L. S.
ki Lokovec. - Diagi „Prim. List“j! Sprejmi v svoj predalček skromen dopis, da z okorno roko opišem lokovške razmere.
V	zadnjem „Primorcu“ se je neka „mrklca“ spravila na našega preč. g. kurata, organista in cerkvene pevke. Pravi, da je bil neko nedeljo pri sv. maši in da je slišal, kako je naš' preč. g. kurat psoval liberalce. Tudi jaz sem bil pri sv. maši, pa nisem nič slišal, da bi g. kurat kaj od liberalcev govoril, pač pa sem slišal pridigo, kaki so lažnjivci. Pa
ne da bi bili liberalci taki! Ne verjamem I
Pravi, da ni bila ta pridiga izjema, marveč da so vse take O počasi, dragi „kulturonosec"! koliko pridig si ti že slišal! — Mislim, da jih nekaj ostane. Ce bi ti poslušal pridige našega preč. g. kurata, bi bil mogoče drugačen človek. Pravi, da napada fante in dekleta, „da so preveč nobel", da pa svojih cerkvenih pevk in organista ne vidi. Seveda tudi tel; ne moreš preloviti. Kar pa čveka
o	organistu, da je mučitelj harmonija, naj lepo molči. Kdo je mučitelj, bi lahko jaz javnosti sporočil. Ali ni to mučeui-ško, da stavi nek učitelj šolske oiroke na ojstro poleno klečat? Zato imamo dokaze! Ubogi otroci morajo na polenu klečati, on se pa hudomušno smeje in pase svoje oči nad ubogim malim mučenikom 1 Vprašam drago slovensko ljudstvo : Ali smo še pod vlado mogočnih tiranskih rimskih cesarjev Dioklecijana, Nerona itd.? Pač pa smo pod avstrijsko vlado, smo v 20 stoletju, stoletju napredka, ko se povsod skrbi s postavami in se dela za varstvo in vzgojo mladine. Slovenski kmet, ki plačuješ učitelja s svojimi krvavimi žulji in potnimi sragami, ki bi moral tvoje otroke vzgoje-vati na podlagi nravno verske vzgoje, kakor veleva šolska in učna postava, postavlja otroke na ostro poleno kiečat.
Vprašam c. kr. okr. šolski svet: ali veleva tako § 82. šolskega in učnega reda? Ali so take kazni spodobne za otroke ?!
ki Nesreča. — Posestnik Josip Kodelja, star 72 let, se je podal v pondeljek na senik po seno. Pri tej priliki je tako nesrečno padel s senika, da se je močno poškodoval na glavi in so ga morali zaradi tega prepeljati v goriško bolnišnico usmiljenih bratov.
ki Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice" v Čepovanu, registr. zadr. z neomejeno zavezo, ki bode dne 11. junija 1911 ob 4. uri pop. v uradnem prostoru (župnišče). Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo.
Iz tolminskega okraja.
t S Tolminskega. — Dragi prija-jatelj Vrtovec! Dolgo sem čakal na Tvoj odgovor, pa do danes ga nisem prejel ; ker se bojim, da bi pri sedanjih velikih opravilih in skrbeh, katere Ti niti spati ne pustijo, moje pismo ostalo nepreči-tano, pošljem Ti je tem potom. Odkar si zopet kandidat, si se ves spremenil, skoraj Te več ne poznam, zdi se, da živiš v četrti dimenziji. Tudi je treba kandidatu varčevati pri znamkah, ker drugače bi lehko zmanjkalo za podplate in cerengo, ker iz Tolmina na Bovško, iz Bovškega na Cerkljansko, iz Cerkljanskega na Banjško planoto, je presneto dolga rajža in pa draga cerenga. Državnozborski kandidat res ne more bos in s praznim želodcem okoli vrtati, zato Ti prav nič ne zamerim, da si znamko prihranil.
Hudo mi je pa to, ker ljudje pravijo, da le luknje v vodo. vrtaš, in da ne boš nikdar izvrtal luknje do stola drž. poslanca, ker Tvoj razum je predebel in pamet pa prekratka. Svet je dandanes tako hudoben, da že priprost kmet prav pošteno potegne kandidata, posebno pa, če je učitelj, kateri pri najboljšem zdravju vleče penzijo, katero mora kmet plačevati.
Pravijo tudi, da se Ti od velikega napora in letanja iz kraja v kraj v tej vročini že možgani kisajo, zato bodi previden, dragi prijatelj, da se Ti popolnoma ne skisajo. Znamenja so že tukaj, ker se pri svoji agitaciji celo na nad-
škofa sklicujeS in hočeš z njegovo pomočjo zlezti na poslaniški stolec. Hodi previden. Skisanih možganov niti pes ne mara, če so tudi od kandidata za državni zbor.
Dragi! 25 let si se že trudil za to nehvaležno ljudstvo in od njega nimaš drugega kakor vilo ..Sad truda", zato ostani naprej le vojaški liferant. Kadar Te pa državnozborski komarji nadlegujejo, stisni harmoniko pod pazduho, mahni jo v Tvoj vzorni vrt tam blizu Soče, v kateri si tudi lehko glavo ohladiš, in v senci Tvojih dreves nategni harmoniko, da bo dala od sebe glas, kateri se bo slišal v Krnsko vas. S tem bo Tebi in Tvojim sosedom vstreženo. Poslušaj moj prijateljski svet. drugače Ti bodo poredni Tolminci 13. junija zagodli:
Oh zdaj pa nikdar, nikdar več,
poslanstvo preč že preč.
Da si mi zdrav 1 Tvoj Veselko.
t Iz Tolmina. — Dan državnozborskih volitev se vedno bolj bliža. 13. junija dobi domišljavi kandidat Vrtovec lekcijo, katero zasluži. Zavedni volilci mu bodo z glasovnicami odločno povedali, da ne marajo za njegovo vrtanje. Vrtovec se je usiljeval in se naposled sam postavil za kandidata, ker se mu nikdo ni upal ugovarjati. Toliko je tedaj za enkrat že prevrtal, da je dosegel visoko čast državnozborskega kandidata — „sad truda" — kar mu še privoščimo — a dalje ne bo šlo. Mož misli, da si s svojim »delovanjem" še ni dovolj napolnil svojih žepov in je dobil skomine še po poslanskih dije-tah — katere pa bo moral — oh kako težko — prepustiti drugemu.
s Umrl Je dne 23. pret. m. v Utovljah posestnik Anton Jogan v 83. letu svoje starosti; bil je najstarejši mož naše občine, ter zvest pristaš S. L. S. Udeležil se je vseh volitev ter volil naše kandidate. Svetila mu večna luči -
t Ponikve. — Velecenjeni gospod urednik! Zopet vam pošljem nekaj gradiva za »Primorski List", dolgo ni bilo nobenega glasu iz naše občine. Sicer posebnih novic nismo doživeli v tem letu Vsake malenkosti pa ne obešamo na veliki zvon. Bližajo se državnozborske volitve. Naši liberalci bi radi šli na agitacijo, pa kako, ker z Vrtovcem niso zadovoljni, kljub temu, da se je sam Vrtovec izrazil, da on ne bo hodil na Dunaj se mastit, marveč da bo tam skromno živel in da bo v zbornici ves gorel za svoje volilce! In vendar ga ne bodo volili s simpatijo! V naši občini upajo liberalci pri volitvah napredovati in sicer zato, ker Ponikve nimajo uže četrto leto duhovnika, češ, pri prejšnjih volitvah je agitiral duhovnik, a sedaj bodo nekateri doma ostali, drugi pa bodo pristopili v naše vrste. Tako upajo naši liberalci-. Ali se bodo izpolnile njih želje? To se ne sme zgoditi! Volilci možje in mladeniči! Pokažimo našim liberalcem, da kakor sedaj, tako tudi pri nobenih volitvah nismo šli po nobenem uplivu na volišče. Pokažimo, da še ljubimo naše poslance in učenike! Obžalovati pa more vsak dobromisleči človek, da se zaradi par brezbožnežev jemlje ugled vsem duhovljanom!
Iz komenskega okraja.
km Iz Temnice. Veseli nas, da so se tudi Penčani zopet zbudili, prijeli za orodje in da so pričeli popravljati še oni del poti od hriba proti Žigonom, ki nam bo omogočil, da se bomo čim prej mogli posluževati te za nas in bližnje vasi tako važne poti.
Poprašali smo Kcnčane kaj jih je zbudilo? Odgovor je bil, pravijo, da je bil Vaš poslanec dr. Stepančič na namestništvu, na glavarstvu, ter pri renškem županu in ni dal miru, dokler nismo z delom pričeli.
.Mi smo vzeli z veseljem v vednost to požertvovalnost našega rojaka dr. Stepančiča, kojemu se imamo edino zahvaliti, da dobimo zaželjeno najkrajšo pot med (iorico in Gorjanskem, za kojo se je on vže kot dijak zanimal.
Pravijo, da nas obišče kmalu dr. Gregorin in da nam hoče tudi — a la dr. Tuma — nekaj popridgati ter dokazovati, da je vera nepotrebna. Prav za prav rabi on baje neko bolj lepo obliko da bi dosegel sVoj namen, toda mi dobro vemo, da volk ostane volk tudi če ima ovčjo kožo. Povemo kar naprej, da se n e d a ni o premotiti in da smatramo direktno za neko veliko drznost, da se usiljuje dr. Gregorin celo v rojstni vasi odn. občini našega ljubljenega rojaka dr. Stepančič-a. To nas bo le spodbujalo, da bomo še kompak-nejše dne 13. junija vsi kakor en mož zanj glasovali.
Dr. Gregorin nam nima ničesar za povedati, ker ni za nas prav nič na redil. Škoda je torej za pot
—	naj le ostane v Trstu.
Po Krasu se širi glas, da je naš poslanec dr. Stepančič vendar izposloval, vkljub vsem obstoječim razmeram, da se čimprej izplača prositel-jem, ki so vže izboljšali kraške pašnike, vsaj znesek 1000 K, dalje da se popravi nevarni „ovink pod Du-tovlji", da se napravi toli potrebna cestna zveza med Gorjanskem čez Brestovico do Jamelj in tudi neka druga pot, menda Volčjigrad Gorjansko. Prosimo slavno uredništvo, da poizve v koliko je ta glas istinit. Dal Bog, da bi bil. Naš kandidat dr. Stepančič bi si s tem postavil novo stopinjo do zmage dne 13. junija, kajti mi Kraševci hočemo „fatti e non ciacole" h la Gregorin, ki nima po 3 letnem poslanstvu prav nič kaj za pokazati.
km Veliki Dol. — V četrtek dne 25. t. m. so prišli tudi k nam mešetarit socialni demokratje, seveda prišlo jih je okoli 40 in že prej so obljubili, ko so vreli iz vseh kraških vasi k nam, kot se pripoveduje, da bodo vse pretepli, ako ne bo šlo kot oni hočejo.
Ker niso socijalni demokratje hoteli izvoliti predsednika shodu, ki naj bi vodil red, so ga naši odločno zahtevali. A kaj so oni l.apravili? Takoj se je eden izmed njih s pestmi vrgel na našega č. gosp. vikarja in drugi junaki za njim. Seveda naši možje so se postavili
v	bran. Občna razburjenost je zavladala, ko je ljudstvo videlo, da si upajo ti su-roveži ravno tisto osebo napadati, ki neumorno deluje za dušno in telesno blagostanje vseh vaščanov. Ako bi njega ne bilo, ne bi imeli hranilnice in posojilnice, ne zavarovalnice za živino, ne čipkarske šole, ki prinaša letno na tisoče kron v našo vas. In ta stranka, čigar pristaši si upajo surovo napadati tako zaslužno osebo, pravijo, da bodo koristili ljudstvu. — Ni pa ostalo pri tem. Ko so že nekateri odšii, zaprli so nasprotniki vrata od dvorišča, na katerem se je vršilo zborovanje in nekateri naši pristaši bi kmalu postali žrtve teh surovežov, ako niso pravočasno prišli še drugi možje na pomoč. In kak očitek je še vrgel dr. Šolar, voditelj te „krasne" družbe g. vikarju za plačilo, ker je bil napaden. Rekel mu je, da je brezčastnež, tako da se je moral vsak količkaj pošten človek nad tem zgražati. Ko je videl, da so bili vsi naši možje brez par žalostnih izjem, kot skala edini, skušal je ta doktor posamezno kaj doseči. Tako je stopil k nekemu možu in rnu rekel: Poglejte, Vaš far zasluži več v pol uri kot jaz v celem dnevu in nič ne dela; a mož mu je odgovoril: Ako je tako, gosp. doktor, zakaj niste šel tudi Vi za farja, da bi se Vam tako imenitno godilo, ne pa lovite in mamite ljudi okoli. — Da so take ljudi mladi in stari, možje in žene z veseljem odslovili iz vasi, to si lahko
vsak predstavlja. Ko so ponujali otrokom 20 kron, ako spregovoiijo le eno besedo, ki jim bodo ukazali, so odvrnili : I.e imejte vaše krone, da si vku-pite nebesa, kot ste poprej pravili.
km S Krasa. — V zadnji štev. smo obljubili, da hočemo nekoliko natančneje razkriti vsem treziiomislečim s kakimi pripomočki skušajo socialno-de-mokratični agitatorji zmamiti volivce, da bi oddali pri volitvi glasove njih kandidatu g. Kopaču, ki je, kot ponča tudi „Edinost", ravno povzročil z nerednimi štrajki, da je padla cvetoča kamenoseška obrt v Nabrežini. To je javna tajnost in vsem delavcem dobro znana. Človek se začuden vpraša, kako je mogoče, da se delavci vendar še družijo s tem »zaslužnim" možem. Vzrok liči v terorizmu nekaterih fanatikov, ki hočejo vsako njim nasprotno gibanje med delavstvom šiloma zatreti in drugič v lažeh, s katerimi skušajo omamiti ljudstvo na voliv-nih shodih, da ne bi vedelo, kake cilje imajo oni iu njih stranka. Resnici na ljubo hočemo tukaj razkrinkati nekaj njih trditev in namenov, ki bi prinesli med ljudstvo, ako bi se izvršili, le še večje uboštvo in sovraštvo. — 1. Oni zahtevajo odpravo vseh davkov in carin. To pa izprevidi lahko vsak človek, da ni mogoče. Kot vsak človek, vsaka občina, tako mora imeti tudi država svoje dohodke. Mogoče je le, da se davki pravičnejše razdelijo in to zahtevo ima tudi Sl. Ljudska Stranka v svojem programu. — II. Oni pravijo, da naj se povzdigne splošno gospodarstvo med ljudstvom, ustanavljajo naj se zadruge, konsumna društva itd. Te besede so zelo lepe, samo da delajo oni pri nas ravno nasprotno, Zakaj? Zato, ker se razumejo kot zajec na boben, kaj kmetu koristi. Tako so trdili na shodih, da ni mogel naš kmet kaj bolj neumnega napraviti, kot da je začel saditi trte. Saj trta najmanj nese, sadi naj se raje fižol in krompir. Nekje mu je nek mož odgovoril: več so vredne moje trte, kot da bi mi ti delal, odkar si živ in dokler boš živ. Vsi njihovi pristaši bi pa morali sedaj trte porezati in fižol saditi, ker jim že tako po pasje sledijo. Zanimivo je tudi, da se norčujejo iz zavarovalnic za živino in posojilnic, ki tako blagonosno delujejo med ljudstvom. — III. Oni pravijo, da je lastnina rop. Kar si si ti pridelal in prislužil, to ni tvoje, ampak od vseh. Vsak ti lahko vzame. Torej če si ti posodil meni 100 kron, nisem jih dolžan vrniti. — IV. Oni zabavljajo črez naše poslance in črez puške, bojne ladije iu kanone. Res, to je nekaj hudega, ker se države ena proti drugi oborožujejo in tlačijo tako ljudstvo v uboštvo. Ali kdo je tega kriv? Ali ne brezverske ideje, ki vladajo med svetom in pravijo moč je pravica, in silijo, da se mora vsaki hote ali nehote ustavljati	v bran,	če	noče, da
mu vse vzamejo. —	V. Kdo	je	pa	tisti,
ki širi te ideje in sploh brezverstvo med ljudstvom. To so zopet oni socialni demokratje. Na nekem shodu so trdili, ali bi ne bilo dobro, da bi se tudi pri nas cerkve posule in zapodile usmiljene sestre in bratje iz bolnišnic in drugih dobrodelnih zavodov. Nebesa se vkupijo z denarjem. Kristus je bil tudi socialist in je hodil okoli kmetov na štalce spat. Sploh pa poglejmo, kaj je rekel njih pr-
vi	voditelj na Nemškem 31. dec. 1881: Mi hočemo popolno brezverstvo. Tukaj vidite, katoliški možje, da je naša sveta dolžnost, da ne volite takega moža, ki vam lioče najdražje	ukrasti.	—	VI.	Oni
so izdajalci naroda,	ko trdijo:	kaj	nam
mari, ali smo Slovenci ali Lahi ali Nemci, samo da imamo trebuh poln.
Te vrstice so dovolj, da vsak kra-ški volilec vidi, da je edin mož, ki je zmožen kraškemu ljudstvu pomagati dr. H. Stepančič, o katerem sami socialni demokratje pravijo, da je pošten in delaven mož; take potrebujemo, ne pa
hujskače, ki nam pridejo pravit, da hočejo pomagati vsakih deset let, rabijo naše glasove.
km Iz Gabrovlco. — Čas bi da bi naš krčmar Janez nehal go$| njegovim gramofonom. Vsako nedeljo popoldanski službi božji, plešejo in n brusijo po pesku na dvorišču n deniči in dekleta! To ni lepo. Pa škodljivo je žepu in zdravju. Paniei žamet!
km Tatovi v Lipi. V petek 2 čer so se pojavili tatovi v naši ot< in poskušali srečo na dveh krajih j šo'i. A posebne sreče niso imeli. Li kaj malenkosti so odnesli. Sveče so pili že v Temnici pri Trgovcu Tramj žu. O uzmovičih ni sledu.
Iz sežanskega okrajj
s Iz Auberja. — Skrajni čas da se tudi jaz enkrat oglasim in da kažem, da kadar se gre za korist mačih vasi, se tudi mi Auberci P o n i k o v c i ne vstrašimo nobei; terorizma. — Kaj je posledica brezpotrebnih domačih prepirov iu slepe zagrizenosti? Niti toli poti poti čez Ponikve do mosta „pri nam naši dobri sosedje ne privoi Naši poslanci pa ne morda dr. Grei rin — izposlovali so za popravo n? dene poti od dežele 900 K in 3501 od države pa 5000 K podpore vsled kljubovanja komenskega pos pa sežanskega cestnega odt| cela zadeva ne pride v pravi tok i velika nevarnost, da se bo lovila vkljub temu, da so dovoljene tako znatne podpore in vkljub temi sta dežela in država spoznali važ nameravane poti — in sicer vsled opravičene renitence doma f a k t or j e v.
Kdo je v prvi vrsti vsemu li kriv? Nobeden drugi nego s „klin njem" v krčmi izvoljeni načelnik cesli odbora sežanskega, Josip Milič, t. j. i
o	kojem ni niti vredno da se govo
Gospod Maks Ukmar iz Avb bivši podnačelnik cestnega odbora žanskega, se je pošteno trudil, dal nameravana pot popravila, toda pol ko sta se sprla z Josipom Milič, i tudi on nikakega upliva več.
Za vasi: Avber, Pon it Godnje, Dobravlje, Kai Štorje in druge bi bila ta cesta e zveza s postajo Štanjel-Kobdilj, zveza z vsemi vipavskimi in ko skimi cestami in bi vezala tudi v krajši črti državno cesto od vasi I čez vasi Kazlje-Dobravlje-Auber ii nikve do skladovne ceste, ki vod Koprive proti Štanjelu.
Ni mogoče razumeti, kako mS nekakšni možakarji kljubovati takšni trebili zvezi. Med temi je baje tu Ji pan v Štorjah iu še nekateri drug’ staši Gregorinove stranke.
No, Maks Ukmar menda ni Gregorinov pristaš, kajti saj je ve pravil, da ne more pozabiti računa terega mu je bil poslal, ko ga je v tej zadevi leta 1908 za en vprašal.
Avberci, Ponikovci, Dol v e 1 j c i, K a z e I j c i, Š t o r c i jai dam en dober svet, ako hočete vašega cilja! Zvedel sem nanire>-čajno, da se dež. odbornik in set kandidat za državni zbor dr. Slep1 vže delj časa jako zanima za g°' pot in da si jo je tudi, idoč Pel Štorij do Štanjela, ogledal. Seda čas, ako si hočete biti d e I < n j e go v e naklonjenosti! njemu, priporočite se mu, naj skfl)l se izpolnijo Vaše opravičene i='ie enem pa otresite se njei> nasprotnikov, ker delaje Vašo škodo in Vas slepijo, J;l mogli spregledati. Jeli morda - 1' pod liberalnim županom kaj »al
i1’
m, lej i I inl ov gi j<
ot
uh
a,
hlj
m
[
iu
Inje, kakor ta, vse je nekam iz
? Kaj še, nobena vas tako ne na-
2	a ii o in obupano! I 'zrok je poniankanje verskega prepri a, za koje se bojuje St epa či če stranka.
s Iz Sežane. — V pondeljek je
1	tukaj občinski tajnik sežanski g. Ija. — Naj v in. p.! s S Krasa. (Kraški liberalc nekdaj Portugalci.) — Bilo pred več leti, ko je v neki mali du niji služboval ugleden duhovnik. Vsa lovnija bila je /.anj kot en mož.
Pa glejte, prišlo je par bratov ujine, pa ne posebno od daleč {rez avstrijsko mejo ni bil no )t- in kaj se je zgodilo? Zasejala rduhovnijo liberalno-socijalno seme s lem — razdor in razpor! Da, da
i	sta začetnika, satana v tej du iji I Zato kazen nad vaju I Bile so voiitve za državni zbor. Kot na tekala sta okrog, netila prepir in jraštvo. Pridobila sta si še par po-ačev-kričačev, in hajd po »gospodu"
ib,
»Šumela je »Soča" umazana, liberalni vriskal pa je mob".
Podtikali so dotičnemu vzornemu ovniku stvari, kojih povedati se
i	poštenemu Krašovcu.
»TAkrat že ta par je znal, kam težil bo .Portugal 11"
l'ujte! Bilo je nekega večera o vo-ko se je vračal sosedni duhovnik rojim Cerkvenikom v spremstvu do ega »gospoda" domov. V hiši ob bilo je par takih kampjonov, novo nih liberalcev. Ko zagleda eden „teh“ ovnika, namrdne svojemu tovarišu pomenljivo pogleda. Razumel je ta. — »Dajmo", oglasilo se 'otlo iz poslednjega. Gospodinja, ki ula to posvetovanje, opozorila je go* a, naj se varujeta. Ta pa je odvrnil hljaje: »Saj nismo zajci, še teh se pme pobijati brez lovskega lista!" m el prav!
Drugi slučai iz istega gnjezda. Mi-iupnišča gre trojica pijanih liberal-,Saj ga ni še doma", pravi prvi, je na shod v K.". »iPojdimo po cesti, orno srečali", odvrne drugi. Tretji e molčal in se opotekal. »Veš kaj,
nocoj ga pa natepemo, tega h.........
da se bo na nas spominjal."'
„Če kd6 se pobov teh bi bal, tu bil bi zdaj že Portugal!"
»Gospod" poslušal je to modrova-
i	oknu; in ko je drugi dan »prijel" nega junaka, »če se upa nanj", po-il je ta kot smrkovi paglavec.
Ali
.Zato pogum, ti kraški mož, e kaže tak ti »favček" nož, ar cunjo mrzlo vzem’ v rokd, hlad’ mu vročo ž njo glavč!
e reče potlej pa še kaj, tar dol z besedo mu jih daj; ogurna nima liberafc, oji se kot v bržolah zaj’c!
bržole sil’ ti Gregorin, a vbog' tržaški mož-trpin, lepi šlanjčlskih kmetov broj, azoč svoj advokatski znoj.
briši z listkom mu glavd, lisi napiši vrsto to: tepančič naš je kandidat,
>ed no, Tržačan, ped no spat!"
Stari Krašovec. s Dutovlje. — Ozirom ua moj do*
11	je bil objavljen v vašem cenje-listu v štev. 21., naznanjam, da bil slabo informiran v zadevi na-“eitelja. On je bil namreč pri sta-'ki volitvi kandidat obeh strank in
I tak je volil kandidate obeh strank. ie bil izvoljen za obč. starešina z
II oddanimi glasovi. S tem naj bo tadnje poročilo popravljeno. Sedaj 'tožili proti volitvam utok.
Dopisnik.
Iz Skopega. — Radi razžaljenja
Jle bil obsojen na 7 dnevni zapor '* u I i č (po domače Gasarjev), ker
se je zoperstavljal železniškim sprevod nikom in postajenačelniku, ko so le-ti opravlja li službo. Ta človek je hud liberalec. Pametneje bi storil, da bi bolj skrbel za ženo in otroke.
s S Krasa. — Po Krasu prirejajo shode socijalni demokratje nedeljo za nedeljo. Kar po dva in dva letajo od vasi do vasi ter agitirajo za Kopača Gregorina I Svoje govorance vrtijo povsod proti vojaštvu, proti veri, proti Sv Očetu, proti duhovnikom itd., vmes pa v enoiner vpletajo, da so tudi oni kristjani, da verujejo v Jezusa Kristusa, da hodijo k spovedi, k maši itd.
Na vse pretveze hvalijo in povzdigujejo Pererja, kot mučenikaI... teda, revolucijo in anarhijo!... Lepi kristjani
Kaj pa je bil Ferer, kaj je delal ? o tem molčijo. Kaj so na Španskem Fererci ugan ali, kako so cerkve in sa mostane podirali, duhovnike in druge ljudi klali, cele trume otrok, v kapel zbrane, sežigali, cerkveno premoženje oropali itd. o tem tudi molčijo. Tudi molčijo lepo, kako je sam Ferer pisal
»Želim začeti revolucijo!" »I. astnina izvira iz ropa, ve ra jegroznalaž; ni Bog a, ni Kristusa, po smrti ni več drugega življenja. Vsi kralji so pošasti, ki bijih bilo treba vreči s prestola. Pri bodoči revoluciji m oramo sredn j e stanoveuni čiti... odpraviti moramo postave, menihe, redovnice in duhovnike izgnati, uradnike pobiti, cerkve podreti, denar v bankah pob ra ti zase... Živela revolucija!"
In če je kedo hotel kaj omeniti, so hitro drugače zasuknili in hiteli naprej. Govorili so dalje, da duhovniki dražijo ženske v spovednicah za časa volitev, da je ljudstvo nerazumno itd.
Trdili so in močno povdarjali, da tudi pri nas mora priti do francoskih in španskih razmer, če ne zdaj, pa v kratkem!...
Kaj so vse o duhovnikih lažnjivo blatili, ni treba govoriti. Med drugim so zatrjevali, da je sv. Oče iz Rima pisal, naj se duhovniki ne vtikajo v volitve! Kedaj je to sv. Oče pisal in povedal ?! Duhovniki ne vedd o tem nič.
Pač pa je znano, kaj so sv. Oče rekli nekemu duhovniku, ko so bili še patrijarh v Benetkah. Na ulici srečajo duhovnika, ki naglo naprej hiti. Kam pa, tako naglo ? ga prašajo. Je sedem ur, moram hitro, da bom maševal. „0 ne, mu odgovore patrijarh, ravno ob tej uri bodo volitve, pojdite poprej volit, te se mudi, za mašo imate potem čas!“
Toraj samo draženje ljudstva in pesek v oči!
s Iz Tomaja. — V Grahovembrdu in v Utovljah so ljudje zelo razburjeni, da se je pustil njih vrli župan Vran kontumacirati pri okr. sodniji v Sežani za 300 K.
Mislili smo, da razume naš župan vsaj juristerije nekoliko več kot politike, ali varali smo se. Menda se razume obeh enako t. j. kot mačka na boben. Veste, kako se pere sedaj ta brumni mož. Pravi, da saj je zamudil samo dve minuti (saj zadostuje tudi ena sama) in da zaradi tega bi se ne bil smel kontumacirati, sicer da pa županstvo odn. občino Tomaj cela zadeva nič ne briga in da bodo morali edino le posestniki iz Grahovega brda vse plačati. No, lepa bi bila ta ! Mi naj plačamo mate-rielno ne obstoječi dolg le zaradi nemarnosti našega župana. Mi mu pa povemo, da bo moral o n vse plačati, <ajti njegova sveti in zakonita dolžnost je bila, da nas vestno zastopa. Da se ni dal kontumacirati, bi bila neopravičena tožba od sodnika zavrnjena in posestniki iz Grahovega brda bi bili popolnoma prosti. Sicer naj si zapomni pa župan Vran in vsi toinajski Občinarji, da je obsojena občina Tomaj in
da le ona bo po županovi krivdi ek-seluttirana, ako ne plača zneska 300 K s prip., na katere se glasi sodba. — O presneta Vranova politika, kakšnoškodo si ti občini nakopala I — Kraševci ne poslušajte takšnega politikerja, ki je po nemarnosti oškodoval nedolžno občino in ki hoče oškodovati cel Kras, ker dela proti našemu kandidatu dr. Stepančiču.
s Dve strašni nesreči v županiji Naklo na Krasu. V soboto 20. t. m. je šel 18 letni vdovin sin po domače »Venčkov" iz Matavuna z drugimi to variši na delo v svetovnoznano škoc jonsko jamo. Revežu se je spodrsnilo in priletel je globoko doli na neko skalo in iz te naravnost v spodaj te kočo reko. Deroči valovi so ga odnesli s seboj. Mati je od žalosti skoro zbla znela. — V nedeljo 21. V. po večernicah se Je pripetil še strašnejši dogodek. Na Varejah je imel ondotni lovski čuva ustreliti sosednega psa. Ko je basa puško in jo hotel zapreti, se je petelin sprožil in strel je zadel v neposredni bližini stoječega Franceta Družina, fanta 16 let. Zadet je bil v hrbtni križec. Od peljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer je dne 22. m. m. pop. ob 2h umrl v groznih bolečinah. To je gotovo huc udarec za obe družini. Ni pač nikdar zadosti previdnosti pri orožju. Da b bil čuvaj držal puško pri nabijanju v tla obrnjeno oziroma kvišku, bi se ne zgodila ta grozna rtesreča.
Drobtinice.
Nov oblegovalni top. — Iz Dunaja poročajo, da je Karel Škoda izumil nov oblegovalni top, ki je za 6-5 cm širji v premeru od prejšnjih oblegovalnih to pov. Vojno tehnični strokovnjaki so se izrekli pohvalno o modelu novega oblegovalnega topa.
Otrok padel s četrtega nadstropja in ostal živ. — Iz Solnograda poročajo : Enrik Schmuck, mali otrok, je padel s četrtega nadstropja. Padajoči je priletel na hrbet neke Marije SchOgel ki jo je precej težko poškodoval. Otrok je ostal pa popolnoma nepoškodovan izvzemši par malih prask.
Vročina v Parizu. — V Parizu je tolika vročina, da je že umrlo več oseb na solnčarici.
Velika zapuščina v dobrodelne namene. — Nedavno v Londonu umrli trgovec z umetninami VVertheimer je zapustil deset milijonov kron v dobrodelne namene.
Mati prerezala otrokom vratove z britvijo. — Iz Aša poročajo, da je žena železniškega čuvaja Adolfa Wag-nerja v bližnjem Brambachu prerezala v blaznosti svojim trein starejšim otrokom z britvijo vratove, nato pa z mlajšima dvema skočila v vodo. Mati in oba otroka so utonili. Od treh ranjenih pa dva bržkone ne bosta okrevala.
LISTEK.
Marx-ov nauk o delu in veljavi.
(Dalje.)
V	pojasnilo navedenega Aristotelovega mesta naj služijo tudi te-le besede sv. Tomaža (Comment. in Ethik: Nikom. V. lectio
5.): Bodi A kateri-koli predmet, recimo dve merici tega predmeta, B pa bodi ena merica, C bodi oseba, recimo Sokrat, ki je delal dva dni, D pa bodi Plato, ki je delal en dan. Kakoršno razmerje je mej A in B, takšno je mej C in D.. . . Vse reči pa, ki so mej seboj v proporciji, so v proporciji tudi če jili postavimo križem, kar uči nave-ifeni zgled. ... Resnico izrazimo torej, če jih postavimo križem in rečemo: V kakršnem razmerju sta A in C. v takšnem razmerju sta tudi B rh D.
Aristotel govori na več mestih svojili del o oderuštvu in se spotika nad trgovstvom, ki odira ljudi s tem, da nastavlja cene, ki niso v nobeni primeri z resnično veljavo. ') V »temnem" srednjem veku je gosposka določala može, ki so nastavljali cene izdelkom in pridelkom na trgu. O tem poroča na pr. z ozirom na goriško deželo zdodovinar Morelli.-) Današnjemu kapitalističnemu veku je to popolnoma nerazumljivo. Kljub temu pa je bila to vendar-le zelo modra naredba, ki bi delala čast tudi našemu času.
Ako prevdarimo vsa mesta, na katerili govori Aristotel o tem vprašanju, moramo priti do zaključka, do katerega je prišel Marx, namreč, da je Aristotel ostal sredi poti, da je obtičal pri besedi »hreia" iz katere ni izvedel nadaljnih sklepov: »Tu zmaje z rameni in prekine nadaljno analiziranje pojma veljave."3) Marx ne očita Aristotelu nič napačnega, saj se iz besede „hreia“ da sklepati na delo. Da je to resnica dokazuje zgled : Med zidarjem in čevljarjem (oziroma njunim delom) je tako razmerje, kakor med njunimi izdelki. Zamenjevanje se mora vršiti po proporciji. Razmerje mej predmetom in veljavo mora biti isto kakor mej predmetom in delom.
Albert Veliki se izraža v istem zmislu, kakor sv. Tomaž. Besede Aristotelove, da bi bilo namreč izvrševanje obrti nemogoče, ako bi delavnosti tega ne odgovarjala po velikosti in kakovosti vsprejemnost drugega, ako bi namreč ta, ki kaj proizvaja, ne dobival drugega, ki bi njegovih proizvodov potreboval, razlaga Albert V. tako-le: »Treba je, da se enake količine dela in stroškov (labores et expensae) zamenjujejo. Ako izdelovalec postelj ne dobi po količini in kakovosti toliko, kolikor odgovarja njegovim stroškom, ne bo več v prihodnje izdeloval postelj. Na ta način bi obrt za izdelovanje postelj propala. Enako je tudi z drugimi obrtmi."4) Kakor ta zgled, razlaga Albert V. tudi Aristotelov zgled o čevljarju in kmetu oziroma zidarju. Pri zamenjevanju mora biti na obeh straneh enako dela in stro ško v.
Tako je razvidno, da se sv. Tomaž in Albert V. v bistvu vjemljeta z Marxovim naukom o delu in veljavi. Stroški, o katerih govorita se nazadnje reducirajo na delo. S stališča človeške družbe niso namreč denarni stroški nobeni izdatki. Denar je ie menjavno stedstvo in se ne porabi. S stališča človeške družbe je le človeško delo izdatek in sicer živo delo, ko se predmet izdeluje, »zgoščeno" delo pa, ko se predmet porablja.
Da se sv. Tomaž, Albert V. in vsi školastični pisatelji vjemljejo s teorijo o delu in veljavi, priznavajo skoraj vsi sociologi, celo luteranski. Zgodovinar I. Janssen piše: »Kanonični pisatelji učijo, da proizvaja delo vsa dobra; delo in ne lastnina proizvaja vso veljavo/5) Liberalni sociolog: očitajo celo Marxu, da je zapadel v stare školastične zmote o neproduktivnosti kapitala.')
»Čas“ pravi prav, da je cena stvari odvisna tudi od tega, ali je dotična stvar redka, ali je všeč itd. To je cena ali veljava stvari s subjektivnega stališča. TA veljava je zelo raznolična, ker se ravna po raznih okoliščinah in dobrih in slabih voljah.
Z objektivnega stališča človeške družbe pa je veljava le količina dela, in o tej govori socialna veda, ki se bavi z zakoni, po katerih bi se morala cena stalno ravnat'.
Nauk školastične šole o delu in veljavi je katoliški ideal pravičnosti in ljubezni, kateremu se skušamo le bližata, a ostajamo daleč za njim. Po tem nauku smo vsi bratje. Mej nami ni manjvrednih sužnjev, vsi smo otroci Božji. Zato pa imamo vsi enako pravico do božjega stvarjenja. Kar je razlike mej nami je le v
str.
i) Politikon I, 3, 23.
s) Storiadi Gorizia dal 1506 — 1600 Tomo. I. X.
‘t l)as Kapital I. i str. 26.
*) Ethic. lib. V. traet. II., c. 7.
Geschichte des deutschen \olkes 1878.
401.
*) Die Bedeutung der Marsscben Kapital-kritik von Kolioll »tr. 29.
delu. Kolikor je dela v kakem predmetu, tolika je njegova veljava Marx prihaja do istega zaključka po drugi poti namreč s stališča samega razuma.
„Čas“ navaja socialista E. Schmidta, ki pravi: „Marxova teorija je z gospodar- . skim življenjem v režečem nasprotju". Ko bi bila Marxova teorija resnična, bi morala podjetja, kjer dela mnogo delavcev z rokami, več nesti kakor pa podjetja, kjer se dela izvečine s stroji. Zakaj če le človeško delo tvori veljavo, se mora v onih nakopičiti mnogo več veljave kakor v teh. Dejansko pa ni tako, če ni celo nasprotno. Mar.\ je to tudi uvidel. Ko je v 3. delu „KapitaIa“ primeril zakone, ki jih je razvil iz teorije o vrednosti, z dejstvi, se mu je pokazalo to nasprotje, in zaman se je trudil, da bi je kako zakril."
Ta trditev Schmidtova je povsem neresnična. Ko bi Schmidt hotel prav presoditi le 5 strani prvega dela Marxovega kapitala, pa bi ne bil tega zapisal. Tam je jasno povedano, kaj je človeško delo, namreč: „De-lo, ki je podstat veljavi, je enako človeško delo, izrabljanje ene ter iste čleveške delovne moči. Vse delovne moči človeške družbe, ki se kažejo v veljavah raznovrstnega blaga, je smatrati kot eno ter isto človeško delovno moč, čeprav je sestavljena iz brezštevilnih posameznih delavnih moči. Vse te posamezne delovne moči so ena ter ista delovna moč, ako imajo značaj poprečno družabne delovne moči in ako za proizvede-nje kakega predmeta le toliko časa potrebujejo, kolikor se poprečno in družabno nujno potrebuje. Družabno nujni delovni čas je čas, ki je potreben, da se kak predmet izdela z družabno normalnimi
proizvajalnimi sredstvi in s tisto popreč-nostjo v spretnosti in pridnosti, ki je v družbi v navadi1*.
V naslednjih vrstah pojasnuje potem Marx delo s pomočjo strojev in dokazuje, zakaj so cene in dosledno, zakaj je tudi veljava predmetov pala, ko so začeli rabiti stroje. Hoteli smo besede Marxoye navesti dobesedno, da dokažemo, kako se socialist Schmidt v tem vprašanju moti in kako jasno in precizno se Marx izraža že na prvih straneh.
Loterijske številke.
^	Odlikovana pekarija	^
A	^ in sladčičarna $/>	4^
27. maja.
Dunaj Gradec .
34 58 49 31 16 63 85 32 31	5
►OO0OOO'
Pl Prva slovenska trgovina /. Jedil-V	ulili	blagom
$ An
Anton Kuštrin,
v (SORICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
►OO0OOO-
ZANVALA.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni, smrti in pogreba naše preljubi jene matere gospe
FRANČIŠKE PAVLICA
izrekajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zalivalo. Posebe se zahvaljujemo Njega Prevzvišenosti knezonadškofu dr. Frančišku Sedeju za izrek sožalja, preč. g. župniku Strancarju. kolegiju bogosl. profesorjev, vsem drugim duhovnikom in bogoslovcem, p. n. gg. učiteljem, zlasti g. nadzorniku Finšgerju, gg. županom iz okolice, veleč. os>obju rihem-berške železniške postaje; osobju orožniške postaje, cenj. rihem-berškemu starašinstvu, društvu „Skalnica". ki je poslalo svoje odposlanstvo, visokor. baronu in visokor. g. baroninji Le\vetzo\v za venec, istotako tudi vodstvu rihenberške grajščine za venec, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, ljudstvu v Rihenbergu in sploh vsem, ki sov obilnem številu prihitel na pogreb.
Ki/ieuberg, dne I. junija 1911.
Družina Pavlica.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
TrNkino (fitokfiit-To Jetrno olje. Posebno sredHtvo proti prsnim boleznini iu splošni telesni slabosti.
Uvrua Hteklenir* trim ulju na ravnonirnr Imrv•• po K 1 id, liele liMrie K ‘J.
TrNkino ielezuato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trttkiuo jetrno olje se /eleznirn joderem.
S tem oljem ae ozdravijo v kratkem dana i gotovuatjo v»e kostne boleini, llerni otroki, go]be, malokrvnost itd.
Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, katcreira nnrofam direktno I/. Norvririje, preiftfe *e mino t mojem kem. laboratorju prt-dno Ne »»polnijo steklenin*, /ato »morem Jamtiti Mojim tt. odjemalcem glede čhtote in Ntalne nponobnosti za zdravljenje.
CriHtofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trs ki nI m oljeni.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxiš
♦
♦
♦
♦
♦
♦
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hlftl)
izvršuje naročila vnakovrntnega peciva, torte, kolače za bLrmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna Ona vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se ul. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Prva in edina slovenska kleparslu delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 1]
se toplo priporoča za vsa stavbena j galanterijska dela za cerkve iu stolp, katere napravi po načrtu
Josip Pafek,
V
naslednik Karola Cufe
priporoča se tudi vsem gp. odjemalcem, pose^ pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplaj, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnilt, vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i.t, oprave se izvršujejo točno in po najnižji cer..
/vottioca raznovrstno, izdeluje j 0ajIlaS6 tudi po meri prave ruske'
vulUov se popravlja.
KcniA Podplati ter čevljarsk Ualljl?	potrebščine.
Vrvarsko 'aZlT°
I. Drufovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu;
Ufitnuovljeiia tvrdka leta 1866.
i
Čevljarska zadruga v Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla proda jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona n vogalu v Rabatišču štev. 1 ter se priporoči za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako vrstnega obuvala ter sprejema naročila pi
zmernih cenah.
Zfl BIRMANCE!
Opozarjam, da imam v svoji zalogi-
------------najprimernejša	darila
za birmance,
verižice in raznovrstno zlatenino.
Cene nižje kakor v Gorici . Lastna popravljalnic
Bla£o garantirano. Jamstvo! Za obilen obisk se priporoča
= IGNAC ŠULIGOJ,
-	urar	pri	Sv.	Luciji ob Soči
n
d
d
z
tl
r;
m
Goriška zveza
:
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga i omejeno zavezo
posreduje pri nakipii Mikih potreMčin io pri prodaji ^ ^ kmetijskih pridelkov, •'v ^ '/v-
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKAUŠČE JOS. VERDI ŠT- 32.
n;
IRM&NIE.
jMaiifnkturna trgovina TEOD. HRIBAR v Gorici, \ i a Giosue Carducci čt. (j. (p1' Gosposka ulica) ima v zalogi krasno blago za deklice in dečke.