Bt. 3. V Gorici, v sredo dne 11. januvarja 1905. Tečaj XX*V. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo iu soboto lob II. uri predpoldtio ter stane z imodniini prilogami ar s »Kažipotom« ob novem lotu vred »o poŠti pre-omana ali v Gorici na dom poSiljaim: vso loto .......13 K 20 h, ali gld. C-flO pol leta........C » 60 » » » 3*80 četrt lotu.......3 » 40 » » » 1-70 Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvn v Gosposki ulici tov. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gab.išček-,-sak dan od~8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. uro. Na naroČila brez doposlane na-roCnine se ne oziramo. Oglasf in poslanice se rnCunijo po petit-vrstah če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr„ 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dojjodbi. — Večje črke po prostoi;n. , — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja, v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak daifod 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih A 9. do 12. dopoludne. Uprav niStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tfckarai. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne -spadajo v. delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnistvn. _____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek iu stano vso leto 3 K 20 h ali gld. 1 •(!(). ' • »Soča« in »Primorec? so prodajata v Gorici v to-bakarni Sehvvarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. «« Sovražniki šole« j Klerikalci ničesar na svetu tako ne so- ' vražijo kakor ljudsko šolo. Če bi mogli, bi jo najrajše popolnoma odpravili, tako da bi se učil pisati in brati le otrok iz kake premožnejše hiše. iu sicer v farovžu, ki bi imel tako [] nov dohodek, kolikor mogoče visoko odmerjen, po drugi strani, pa bi se vzgajali taki farov-ški učenci v pristne klerikalce in zveste pomočnike farovžev, bili bi takorekoč nekaki podvoditelji drugih neukih mas. Ali ker je že tako, da morajo biti ljudske šole, pa skušajo klerikalci kolikor le mogoče utesniti jih, in ! upirajo se vsakemu razširjenju istih. Klerikalni mogotci imajo pazno oko na šolo, in vedno čujejo, kje bi jej škodovali, oziroma zabranili. širšo izobrazbo kmetski mladini. Politikujoči duhovnik se ne boji ničesar bolj od izobraženega kmeta. Kaj bo, ako se začne širiti večja izobrazba med kmetsko ljudstvo V Kaj bo, ako spozna kmet, kako grdo ga sleparijo razni božji namestniki s tisto ostudno politiko v cerkvi in izven nje, kuj bo, ako spregleda, da žrtvuje preveč za farovž in cerkev, kaj bo, ako vstane nekega dne s prepričanjem, da je nevednost najdražja reč na svetu, da treba torej več časa in več prispevku posvetiti šoli ter se manj brigati za zapeljivo „socialno" delovanje iz larovžev V Kaj bo, kaj bo V - - Odtod je umeven odpor iz klerikalnih vrst proti šoli. Klerikalni listi prinašajo pogostoma članke, naperjene proti ljudski šoli, sedaj bolj skrito, sedaj bolj očito, kakor jim pač kaže; najrajše pa povdarjajo troške za šolo, češ, toliko in toliko že plačujete, kaj si hočete nagalati še večja bremena? Še nikdar pa niso opozorili na to, kako drago stanejo naše ljudi farovži, koliko so stale cerkve in koliko nesejo n. pr. večne in druge maše? Bojijo se, da bi na to stran kaj odmanjkalo, ako bi se začelo skrbeti za popolnejši in obsežnejši pouk v ljudskih šolah; zategadel pa se oglašajo, kadar le morejo, proti šoli, in zategr.iel se je oglasil take vrste mož tudi v ,, Goricili št. 1. letos. Kar v prri številki so se spravili nad šolo. Nekdo, ki ni mogol spati ter se je t^'i tega premetaval po postelji, je premišljeval, kako napačno so storili v D o r n b e r g u, ko so razširili trirazredno ljudsko šolo v štiri-razrednico in so vpeljali celodnevni poduk za otroke prvega in drugega šolskega leta. Krajni šolski svet v Dornbergu je sestavil lepo prošnjo na c. kr. okrajni šolski svet v Gorici, in prošnji krajnega šolskega sveta je bilo ustreženo. Za Dornbergom se je oglasila Vrtojba. Tudi tamošnji krajni šolski svet se je obrnil do okrajnega šolskega sveta rekoč, da je v Vrtojbi potreben celodnevni pouk, tako da bo trirazredna ljudska šola namesto dosedanje dvorazrednice. Dopisnik v »Gorici" se boji, da utegnejo slediti vzgledu Dornberga iu Vrtojbe še^druge občine, potem pa namiguje, češ, kdo pa bo plačeval vse te nove troške, te nove razrede, te nove učitelje? Opozarja na obstoječe šolske naklade, na pomoč iz deželnega zaloga, na novo regulacijo učiteljskih plač, skončuje pa: „Kolikor se ustanovi novih šol in novih razredov, vse bodo plačevali okrajni šolski zalogi, katerim v ta namen bo na razpolago edino le povišanje doklad na izravno davke." Šolska bremena v naši deželi so res tu-iiitani že neznosna, ker je pač prispevanje za ljudsko šolstvo v naši deželi urejeno tako, kako/ nikjeri drugodi, ker nimamo deželnega šolskega zaloga. Edina naša kronovina v Avstriji nima deželnega šolskega zaloga. 01) zasedanju našega deželnega zbora se je mnogo govorilo o tem in kazalo se je, kako lepo pravilno bi se razdelilo prispevanje za šolstvo potom deželnega šolskega zaloga. To je našim čitateljem še vse v živem spominu. Da ni prišlo do sklepa, da naj se ustanovi deželni šolski zalog, za to zadeva nemala krivda prav klerikalne poslance. Če so se držali ti trdno in jednotno načela, da mora priti do deželnega šolskega zaloga, bi bil tak vsaj sklenjen v deželni zbornici, saj Falconer je imel glasovati za deželni šolski zalog v takem slučaju. Toda Gregorčič je pristrašil na dan s ,,posredovalnim" predlogom, da naj se poviša prispevek iz deželnega zaloga, ki se pa krije s tako davščino, kakoršna je obsežena v načrtu; s tem se je pravzaprav izrekel za načrt, ker njegov predlog je' imel le drugo obliko načrta, in s tem se je pravzaprav izrekel proti deželnemu šolskemu zalogu, v prvem slučaju, da vrže javnosti malo peska v oči, v drugem pa da vstreže Lahom. Seveda, če se bodo kleri-k.ajei tako borili za šolstvo, kakor v minolem ! »ležoluozborskem zasedanju, potem pač težko kedaj pridemo do zadovoljive rešitve šolskega i vprašanja. Če bi bilo v Gregorčiču kaj moža, ' se je imel potegovati za deželni šolski zalog, ! Id bi bil s Paleoiierjevim glasom sprejet. Seveda bi bil goriški mestni svet protestiral, ali i morda bi bila vlada le znala storiti kaj, da bi . bili utihnili s protesti, ker bi bila dosegla, da ' se je sklenil deželni šolski zalog, za katerega j je tudi jna delala. Če pa že ni hotel tega na ljubo zavezniku Pajerju, se je imel pač kot j mogočen zaveznik mogočnega zaveznika zavzeti za to, da bi se bil povišal letni prispevek za šolstvo, ne da bi se za to razpisalo pobiranje nove davščine. ; Saj deželnega d e n a r j a j e v e n-d a r k a r v i z o b i 1 j u ! Deželni o d I) o r plačuje svoje 1 a š ke uradnike tako, k a k o r n i k j e r i drugodi v A v s t r i j i, bogate remune racije se Iz plaču-j e jo, iz d e ž e 1 n e g a de n a rja s e p 1 a-čuje s tisočaki take ničle kakor je L a pa n j n, deželna odbornika hodita po d e ž e 1 n i d e n a r, p a j i m a n i t r e b a n i č delati, zato p a n a j e m-ljejonove uradnike, seveda Lahe, kar pomeni celo vrsto nepotrebno izdanih tisočakov, dr. Gregorčič je pomagal Pajerju do ustanovitve deželnega kmetijskega urada, katerega je toliko potreba, kakor petega kolesa pri voz u, deželna trt-nica žre denan sad so pa miši pojedle, da, toliko denarja imajo na d e ž e 1 n e m odbor u, da se ne b r i gaj o z a t o, dane bi i z g u b a vali p r i p o-sojilu, najetem za deželno norišnico, marveč so zavrgli že veliko število tisočakov, ker pač morajo imeti p r e v eč de n a r j a, tako d a jim ni treba gledati, da bi se krili izplačilu i odstotki s p vido bi ji v i ni i — za v s e j e d o s t i de n a r j a, in k 1 e-r i k a 1 n a politi k a j e dobro p 1 a č a n a z deželnim denarjem. Tudi sniotke kadijo pri sejah plačane z deželnim denarjem — le za tako velike potrebščine, kakor je šolstvo, ni deželnega denarja. Gregorčič je pripravljen glasovati dr. Pajerju na ljubo za vsakoršne še tako nepotrebne troške, dati kaj več deželnega denarja za šolstvo, za to pa ni ulogoče dobiti klerikalcev. Ko smo čitali članek „Razmišljevanjatt v .Gorici", se nam je zdelo, da slišimo Ver-zegnassija, kako kriči V deželni zbornici, da hočemo Slovenci večrazrednice ter da ima«?") sedaj le eno- in dvorazrednice. Obračal se je proti večrazrednicam tako, kakor se obrača klerikalec v ,.Gorici". Jtes je, da je treba misliti na troške, ali res je pa tudi, da imajo klerikalci le svoje posebne namene, ko se protivijo tem troškom. Šolstvo med nami« je še mnogo premalo razvito, zategadel pa vidimo, da izhaja iz krajnih šolskih svetov sama na dan potreba po razširjenju ljudske šole. Potreba sili na dan, in s to potrebo se mora računati, ne pa dušitijo. Ta potreba povečue nalogo poslaucev in drugih, faktorjev, da se resno poprimejo šolskega vprašanja ter isto doženejo tako, da bo rešeno v blagor davkoplačevalca. Goriške Slovence čaka hud boj za šolstvo, toliko bolj, ker ima dva sovražnika. Lah noče dati nič za šolstvo, klerikalec nič, ker rabita denar oba za se. Za razne druge nepotrebno reči je denar na razpolago, za šolstvo ga ni. Ljudstvo naj ostane neumno in naj vživa strah pred peklom, ker drugače ne bodo več izvoljeni Gregorčič, Ber-buč, Grča itd.... Ali če bi imeli Slovenci sedaj može, ki bi znali pritisniti Lahe, da bi se udali za de- . želni šolski zalog, če bi vladalo v deželni hiši umno gospodarstvo ter bi se ne nalagali vedno novi nepotrebni izdatki, če bi se ne redila Furlanija na slovenske troške, če bi ne delali z deželnim denarjem v nižini eksperimentov, o katerih se da že naprej presoditi, da ostanejo brezuspešni, pa če bi bili naši ljudje malo pametnejši ter bi ne trosili denarja v tiste „svete" namene, če bi v oporokah manj določali za farovške gospode, potem bi že bilo dosti denarja tu, da bi ž njim uredili šolsko vprašanje pa še kaj drugega. Denar je tu, le porablja se ga v neprave namene. Omenjena krajna šolska svčta sta pač | gotovo dobro preudarila, kaj delata, predno sta Brez dogme. Roman. Spisal H. Sienkiewicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Dalj«.) Dne 7. malega srpana. Sedaj čitam, kar sem včeraj napisal, in mojo pozornost je vzbudilo zlasti to, kar sem napisal proti koncu, da moji občutki, ko bi bili pravi, bi mogli postati moja rešitev, sedaj pa so se spremenili v vrelec zla... Težavno se mi je spoprijazniti s to mislijo. Na kak način more ljubezen do bitja, tako Čistega, kakor je Angelica, roditi zl6? Toda ena beseda nam pojasni V8Q: ta ljubezen ni prava. V ostalem mi je treba priznati dejstvo. Ko bi bil kdo pred dvema lotoma d«sjai meni, izobraženemu človeku z estetičnimi živci, živečemu v slogi s kaznim zakonom, Žo radi tega samega, ker mu moralna narava ne dovoljuje živeti drugače — ko bi mi kd0| ponavljam, dejal, da bom premišljeval po cele dneve In noči o odpravi s sveta — bodisi celo po umoru — človeka, ki mi dela napotje, pa bi bil takega preroka smatral za blaznega. A vendar evo, do česa sem dospel! Kromicki mi zaslanja svet,' od-jemlje zemljo, vodo in ozračje. Ne morem živeti prav radi tega, ker on živi — in radi tega vzroka gojim v duši misel o njegovi smrti, brez vsake pretege. Kako bi bil to preprost in popoln, razvoj vseh zamotanj, kak konec vseh nesreč, ko bi on u^ri! Večkrat sem si že mislil, da ako more reči hipnotizer svojemu me- diju: »spij!« — in medij zaspi — čemu bi ta sama! moč, še bolj napeta, ne imela zadoščevati, da bi zazibala koga v večno spanje? Naročil sem si pravkar različne knjige o hipnotizmu, med tem pa sam nehote govorim Kromickemu z vsakim pogledom: »umri!« in j ko bi ta »sugestija« zadoščevala, že davno bi ga ne bilo več na svetu. Posledica vsega tega je doslej taka, j da se počuti dobro in da je še, kakor je bil, Angeličin mož, meni pa ostaja prepričanje, da moj namen je ob enem hudodelski, kakor tudi bedast, smešen, nevreden delavnega človeka — in preziram se čimdalje huje. To me vendar ne ovira- da ne bi hipnotiziral Kromickega še na dalje. Tu je novic ona in ista hi-storija razumnega Človeka, kateri ko so ga po hudi bolezni zdravniki zapustili, se napoti k mazačem. Jaz hočem ubiti nasprotnika s hipnotizmom — da pa v tem vidim tem temeljitejše svojo ničevnost, to je še tem slabše zame. Pri tem je treba priznati, da kadarkoli sem sani, vsikdar, vsikdar se oprijemljem v premišljevanju o odstranitvi meni sovražnega človeka vsakovrstnih sredstev, kakoršna se nahajajo v človeški moči. Dolgo časa sera gojil misel, umoriti ga v dvoboju. Toda ta pot no privede do ničesar. Angelica bi se ne mogla poročiti z morilcem svojega moža torej sem jel misliti kot vsakdanji zločinec na druga sredstva. In kar je še čudnejše, našel sem še dokaj takih, katerih ne bi odkrila nobena človeška pravica, Bedastoča 1 ničevnost! čista teorija! Kromicki more radi tega živeti mirno, ker podobne misli nikdar ne postanejo v meni dejanje. Ne ubijem ga, ko bi tudi vedel, da me za to ne čaka več odgovornosti, nego za to, da sem pohodil pajka; ne ubil bi ga, najsi bi tudi bivala ne neobljudeaem otoku — a vendar, ko bi bilo mogoče razklati človeško lobanjo kakor jabolko ter izvleči iz nje skrite misli, pa bi se pokazalo, da črv pregrehe gloda moje možgane. Kar je še več, čutim to izborno, da ako v nikakem slučaju ne bi umoril Kromickega, pa se to ne zgodi radi teh višjih moralnih spodbudkov, ki jih obsega zapoved: »Ne ubijaj!« To zapoved sem že poteptal v sebi. Ne ubil bi ga zgolj radi tega, ker bi me morda kaki ostanki vitežkih tradicij ovirali, marveč radi tega, ker bi moji prerafinirani živci se ne mogli odločiti za tako brutalno dejanje, ker »em že odšel predaleč od prvotnega divjega človeka, z eno besedo, ker bi fizično ne bil zmožen doprinesti kaj takega. Toda moralno ga morim vsaki dan —* in vspričo tega vprašam samega, če mar pred nekako sodbo, višjo nego so človeške sodbe, ne bom dajal odgovora za ta prestopek tako, kakor bi ga bil doprinesel? Mogoče je resnica, da ko bi že bilo, kakor sem dejal, možno odpirati človeške lobanje, pa bi se celo v možganih najbolj poštenega človeka našle misli, radi katerih bi Človeku lasje vstajali na glavi. Spominjam se, ko sem bil še majhen deček, da sem se tako zatopil v pobožnost, da sem molil iz vse duše od jutra do večera in obenem so mi v trenutkih največjih verskih zanosov spreletavale po glavi sramotilne besede, kakor bi mi jih bil prinašal veter, ali kakor bi mi jih šepetal demon. Prav tako se je pripetilo, da sem psoval osebe, katere sem najunetejše ljubil in za ka tere bil bi dal brez omahovanja svoje življenje. Spominjam se, da je tvorilo to mojo otročjo tragedijo, in da sem radi tega v resnici trpel. Toda se odločila za razširjenje šole. To je, kakor rečeno, pojav, s katerim se mora računati, in ki nalagaj vsem dobromislečim goriškim Slovencem, da se bojujemo za povzdigo ljudske šole, seveda le na tak način, da se Šola res "dvigne, ne pa da bi se čutilo v vsej teži le obremenenje. Za šolo se bomo morali še trdo boriti. Klerikalci se bodo upirali, kar se bo dalo, ali to utegne imeti za posledico, da pojde svoj čas kakor iz enega grla glas po deželi: Stisnite farovže, razširite šole! K novemu občinskemu redu. Na Krasu, dne 7/1/1905. Novi občinski red, ki je bil sprejet v deželni hiši v zadnjem zasedanju deželnega zbora, vzbuja precej šuma, kritike in agitacjje v strankarske namene. Objektivna kritika, ki zdravi in oživot-varja razcvit in blagor, in ki more uplivati blagotvorno in pomirnjoče na razburjene duhove javnega življa, mora spati pri izvestnih ljudeh že davno san mrtvih, in vajeni smo, da je vsaM pojav današnjega javnega življenja tarča .subjektivne kritike, katera spušča več ali manj zastrupljene strelke na nehuba imena. ~ Preusojeno mnenje s stališča političnega strankarstva — če ne osebnega koristolovstva — narekuje Javno mnenje", ki dvocepno širi bolj in bolj domači razkol, ter užiga ali neti po nepotrebnem novo grmado jeze in sovraštva. Z vriščem, krikom in tam-tamom, ki nas resno spominja na hrnpošuineči hudilov se-menjskih razstavnic, uprizorila je „ Gorica" upor proti novemu občinskemu redu in v jedno naznanja kričeče in samobahato „nmogostran-sko, plodovito in blagonosno delovanje naših (klerikalnih) poslancev". — Res trajno plodovito in blagonosno delovanje — „naših" po-•slancev v smislu nmeminisse juvabit" — je pač dr. Gregorčiča slavospev na dr. Pajerja, na onega Pajerja, ki je uzor poosobljenega brezmejnega sovraštva Slovenstva. Da! v tej struji se zrcali tok delovanja „naših", tok padajoče .narodne samozavesti in neizbrisne, večne sramote! Novi občinski red v celoti je širši javnosti še danes deveta dežela. Znani so le nekateri §§., ki se nanašajo na občinskega . tajnika. Kdor pozna duševne sile večine vaških županov in tajnikov, ta mora pripoznati neobhodno potrebo postavne ureditve tajniških mest na deželi. Po današnjem kopitu ne gre in ne more iti dalje, kajti gospodarski izpadek, katerega trpe posamezne občine vsled županovega neznanja, malomarnosti ali brezbrižnosti je sicer neprecenljiv, vsekako pa v skupnosti Koliko podpor, koliko plodonosnih ustanov bi se dalo doseči, ako je na pravem mestu pravi razum. Narava kmetovalca in vaškega posestnika -•e taka, da gleda po največkrat le na hipno korist. Vsled tega opažamo tudi, da so stara-šinstveni sklepi navadno ozkosrčni in ozirom na korist hipni, brez pomisleka, če že dogledna bodočnost ne prekroji one hipne koristi v trajno škodo. Po največkrat se vrše starašinstvene volitve na deželi brez podlage gospodarskega programa. Navadno odločuje mošnja pa gospodarska odvisnost. Denarni mogotec v vasi postane v 100 slučajih 80 krat župan, pa naj bode zmožen ali ne. In to je, kar se ne da nikoli predruga-čiti. V korist občin samih je torej neobhodno potrebno, da se nastavi tam navor, kjer bi se to občinsko zlo paralizovalo, in to je pri tajništvu. — Naobražen tajnik, kateri je v občinsko-gospodarskih in upravnih rečeh podkovan, ni le desna roka županova, ampak postane tudi emi-nentno produktivna moč občine same. — Da se odstrani po vaseh cvetoči nepotizem, pro-tekcijonizem. posledice hipnega ali trajnega sovraštva ali prijateljstva treba je, da je tak tajnik tudi gmotno neodvisen. Res je, da občine kakor so danes — ne bi mogle izdrža-vati dobro plačanega tajnika, ker davčno breme ne bi ne le postajalo neznosno, ampak podkopavala bi se tudi gospodarska moč. Po geslu „v edinosti je moč", torej v ustanovitvi veležupanstev je tudi temu odpomagano. Trditev, da krči in omejuje novi občinski red občinsko avtonomijo, ne odgovarja resnici. Občinska avtonomija je pač danes odvisna od župana. Če je ta- kos svoji nalogi, dobro, je neodvisen če pa ni — in to je največkrat — je pravi pravcati pagatelj glavarstev in dež. odbora, pa naj se glasi postava tako ali tako. Objavljeni §§ novega občinskega reda pa sploh nikakor ne krčijo občinske samouprave, pač pa jo v toliko tangujejo, da so županstva prisili v točno, pravočasno in pravično rešitev vprašanja glede namestitve tajnika, ugotovljenje plače itd. Pravi se, da celo Bog ne more vsem ustreči, kam neki naj zadovolji vse novi občinski red. Da je ogromna večina dež. poslancev glasovala zanj, nam menda jamči, da odgovarja vsaj v celoti potrebam naše dežele, oziroina občin. Domače in razne nouice. Premeščen je baron O. H. Kopfinger, na-mestništveni koncipist pri okr. glavarstvu v Gorici, v Mali Lošinj. Na njegovo mesto pride baron It. Teuffenbach, konceptni praktikant. Smrtna kosa. — Včeraj popoludne so po-ložili k večnemu počitku na tukajšnjem pokopališču zemske ostanke gospe Marije F ab-čič, matere našega črkostavca, g. Josipa Fab-čiča, ki je umrla po kratki bolezni. Preostalim naše sožalje! Umrl Je v Trstu profesor Josip Belusič, ki je učiteljeval skozi 30 let na hrvatskem oddelku koperskega učiteljišča. »Narodna prasneta". — v soboto zvečer se je vršil ob jako lepi udeležbi ustanovni zbor »Narodne prosvete11. V imenu pripravljalnega odbora je otvoril zborovanje dr. Dinko Puc, obrazložil pomen in namen društva ter nam predstavil delovanje pripravljalnega odbora. Ker stoji društvo v zvezi z akad. društvom „Adrija" in „Trgovsko-obrtno zadrugo1;, kateri dasta odboru po dva zastopnika ter so isti: za „Adrijo" dr. Karol Pod gornik in koncip. Jos. Ferfolja, za „Trgovsko-obrtno zadrugo" pa A. Gabrščekin dr. Ivo Šorli, je bilo treba voliti v odbor še tri člane. Izvoljeni so bili: Ad. Komac, dr. Dinko Puc in Jos. Zadel. Za pregledi ke, ki imajo posvetovalni glas v odboru, so bili izvoljeni: prof. Ferd. Seidl, dr. Dereani in Josip Levpušček. Odbor je konstituiran tako-le: predsednik dr. Karol Podgornik, podpredsednik dr. Ivo Šorli, tajnik dr. Dinko Puc, blagajnik Jos. Zadel. Knjižnični odsek: Jos. Fer-iblja načelnik, dr. Ivo Šorli, Ad. Komac. Dra-ntični odsek: A Gabršček načelnik, dr. Dinko Puc in Jos. Z;.uel. Članov šteje društvo sedaj že nad 00. Redni občni zbor se bo vršil spomladi. Za pevsko in glasbeno društvo je nabral Ce- natorpi 2 kroni pri izvajanju svoje burke „Sirk". Živel! Zbora pevskega in glasbenega društva v Gorici vabita gg. pevke in pevce k pristopu s posebnim ozirom na veliki koncert, ki se priredi najbrže pričetkom aprila 1.1. ob otvoritvi dvorane „Trgovskega doma". Izvajalo se bo „Prolog", večjo skladbo društvenega pevovodje g. I. Michla za inožki, ženski in mešani zbor z orkestrom in na splošno željo „ Pisen Češko". Ženski zbor šteje sedaj 25, inožki zbor 32 glasov, a želeti je, da se to število podvoji, kar bi odgovarjalo potrebi in razmerju v Gorici. Oglasiti se je za pristop do 15. t. m. pri društvenem pevovodji g. I. Michlu ali pismeno ali osebno v društvenih prostorih v »Trgovskem domu", gospe in gospice vsak torek in četrtek od 6—7 popoludne, gospodje vsak torek in petek od 8—9 zvečer. Pevsko in glasbeno društvo opozarja gg. pev- kinje in pevce na pevske vaje za nastop o priliki otvoritve .,Trgovskega Doma", katere pričnejo za ženski zbor jutri ob 6. uri in za možki zbor v petek ob 8. uri. izkaz daril za „B3žifinico" v Kobaridu: — Neimenovani gg. dobrotniki 50 K, županstvo Kobarid 20 K, g. dr. Franck, zdravnik z gospo 13 K; po 10 K gg. Premrou, c. kr. notar, Fabijan, c. kr. sodnik, dr. Turna, odvetnik Gorica, dr. Franko odv. Gorica, Gruntar, c. kr. notar Ribnik. Prinzig, c. ki-, glavar, Tolmin, Gabršček, posianec, Tolmin, gospa Pavla Koren, Gorica, gospa Ana Gabršček S K ; po 6 K gg. Peternel dekan, dr. Doleuec c. kr. sod prist., F, Bogataj, nadučitelj, 1. Miklavič, gostilničar, C. M. Vuga, kurat, Bate; po 5 K gg. Urbančič, F., Ferdo Gabršček, učitelj, Mašera Andrej, Miklavič "Fr., Terezija Jonko Bovec, dr. R. Gruntar, odv. v Tolminu; po 4 K gg. Frandolič, c. kr. kontrolor, A. Juretič, F. Stres, učiteljica, L. Kregau, Zamar, kaplan, Sedej kurat, Borjana, Al. Mašera, c. kr. prist. sod. Kanal, Trebše, učitelj s soprogo; po 3 K gg. Ana Bajt, Marija Skočir,, Apol. Kodeli, vesela družba pri Fedrigu, Lapanja, poslanec, dr. Gregorčič, posl. Goripa, Klein. Gruntar, Ivana Hrast, Livek; po 2 K gg Rejc, kancelist, Bratuš c. kr. davkar, Miklavič, uč., Al. Urbančič, Marija Gruntar, Kamenšček pošt. upr., Ber-gine, c. kr. poštar, Ivan Gruntar, Uršič urar, Kenda samotar, Ig. Uršič, Umek, c. kr. kom., Manfreda And., Strgar Siižid, Zamar Gisela, Neimenovana, M. Kalan, učitelj, Konavec, trg! Svina, Miklavič A., A. Vavpotič, I. Leban karat, Libušnje, Kalin, kurat, Dreženca, J. Fon, kurat, Kred, Ana Volarič, Idersko, Janez Uršič, trg. Idersko, J. Kamel, Frandolič Olga, Maver, zdravnik, Tolmin, Ant. Kalan; po 1 K gg. Kavčič, Fer. Luken, Gorian, Komac, Kron-ner, Mlekuš H., Devetak, Ana Kurinčič, M. Gruntar učitelj, Ponton, c. kr. fin. resp., Komar Marija, Komel Marija, Francu Koren. Ferdo Volarič, M. Uršič, A. Uršič obhodnik. Duša, V., Fon Milka, Trnovo, Ivančič, učitelj Kred, Lenarčič M., Stres, učitelj 1 K 3 v. MaiuV\» kancelist pri igri pri Žganu 1 K 00 v. (Josp. A. Uršič obleko in predpasnike, g. Ivan Gruntar 2 obleki, gosp. M. Kalan 1 obleko, g. Sterman predpasnik, g. Drešček 1 obleko, g. A. Volarič predpasnik, g. Eakušček 1 obleko, g. Komar 2 m blaga, g, A. Gabršček tiskar 10 zvezkov za mladino, g. 'Kopač srečar sveče za O K 36 v, g. Orzan trgovec 21 kg. južnega sadja, g. Roži Mklavič škat-i ljico pekarije; g. Franjo Miklavič daroval voz-nino vrednost 4 K. Fantje kobariSki napravili oder- le za polovično plačilo. I Vsem blagim dobrotnikom najiskrenejšo • zahvalo izreka odbor. I Cesarsko sliko pomazali. — »Abbasso le scuole tedeSChe!" — V soboto zjutraj so zapazili na tukajšnjem gimnaziju, da je slika na hodniku, (Tu felix Austria, nube!) predstavljajoča poroko v avstrijski hiši, pomazana s črnilom. ( Kdo je tojstoril, se ne ve, in, kakor čujemo, se tudi nič posebno ne preiskuje. V potek zjutraj 1 pa je bilo pisano z velikimi črnimi črkami po gimnazijskem poslopju: Abbasso le sniole te-desche! j Tečaji za Čevljarje. — V ponedeljek je pri- čel tečaj za čevljarje v Gorici po inicijativi društva za pospeševanje obrti. Podučuje učitelj Hulka. — Slovenski javnosti se ta tečaj ni nič naznanil. Kaj delata slovenska zastopnika v tem društvu? Tečaj za Šivilje, tudi po inicijativi društva za pospeševanje obrti, prične v Gorici dne 1. febr. t. L — Tudi ta tečaj ni bil naznanjen nič slov. javnosti. — Kaj tudi v takem društvu, kakoršno je društvo za pospeševanje obrti, se mora uganjati v mestu protislovenska politika V (Dalje u prilogi.) nič za to. Vračaje se k onim psovalnim ali pregrešnim j mislim, sodim, da za nje ne bo treba dajati odgovora, ker izvirajo iz zavesti unanjega zla, ne pa iz zla, ki je vcepljeno že v moralni organizem. In prav radi te njih unanjosti se človeku zdi, da mu jih zlodej šepeta na ušesa. Človek posluša ta šepet — in ne hote" zla, ga odriva — v čemur morda tudi tiči zasluga. Toda z menoj je drugače. Misel o odstranitvi Kromickega mi ne prihaja od zunaj, marveč se razcveta in tiči v meni. Jaz sem nravstveno že za to dozorel: ako pa se še nisem in se ne morem odločiti na to, da bi ga ubil, je to samo, kakor sem dejal, vprašanje živcev. Uloga mojega vraga se omejuje na to, da se norčuje z menoj, šepetajo mi na ušesa, da dejanje bi dokazovalo zgolj eneržijo, ne bilo bi pa večje zločinstvo. To je započetje, na katerem stojim in na katerem se nisem nadejal stati nikdar tako daleč, da bi bil zrl v globel lastnega bitja z začudenjem. Ne vem, če mar izključne moje muke odkupijo, bodisi deloma, moj propad; vem samo to, da on, čegar življenje.ne najde mesta v onem preprostem kodeksu, katerega se drži Angelica in njej podobna bitja, Jr-mur duša iz take posode skipi, ta se mora zmeša t s* prahom in blatom. Dn§ 9. malega srpana. Danes mi je pokazal Kromicki v čitalnici nekega Angleža v družbi ženske nenavadno lepe ter mi pripovedoval njuno zgodovino. Ta krasotica je po rodu Kumunka; poprej je bila omožena z nekim propalim valaškim bojarjem, od katerega jo je Anglež prepro-, sto kupil v Ostendi; Podobne pripovedke sem slišal kakih desetkrat v svojem življenju. Kromicki mi je celo pravil, za kako ceno je bila zala Kokona kupljena. Ta pripovedka je napravila n&me čuden vtis. In pomislil sem: »Tudi to je sredstvo,* sramotno kajpada za onega, ki prodaja, in za onega, ki kupuje, toda preprosto. Ženski v takih slučajih ne vtegnejo niti biti znani pogoji, sami pogoji pa se tudi vtegnejo zakrivati z navideznimi pretvezami. Nehote" sem jel prilagoditi te misli najinemu položaju. »Nu, ako bi V« Vsa zadeva se mi je predstavljala dvojnotero: z ozirom na Angelico kot sramotna profanacija, z ozirom na Kromickega pa kot sredstvo, ki je ne le mogoče, marveč ki nasiti moje sovraštvo in preziranje do njega. Za*raj, ko bi se on strinjal s tem, šele takrat bi se pokazala vsa njegova ničevnost, šele takrat bi postalo jasno, kak človek je in kako je bilo to abotno dati mu Angelico. Takrat bi se začutil nakrat opravičenega v vseh svojih naporih glede" njegove žene. Toda ali se bo on strinjal? Rekel cem sam sebi: »Sovražiš ga, torej vidiš v njem vse zlo. Od druge strani, prizadevajo si o njem misliti celo najbolj nepristranski, vendar ne morem pozabiti, da je ta človek prodal Gluhov, da si je po zvijači pridobil za to pooblastilo od Angelice, da je deloma osleparil njo in gospo Celino, da je končno poželjeuje po denarju bila očividno njegova poglavitna strast. Nisem jaz sam, ki ga smatram za človeka, ki boleha na zlati vročnici. Prav tako je zrlnanj Sniatinski, tako tudi teta in istotako gospa Celina. Evo, moralna bolezen te vrste more zmerom privesti do popolnega propada. Znano pa mi je tudi, da bo verjetno vse odvisno od stanja njegovih interesov. Teta celo dopušča, da ni posebno ugodno; jaz pa si domišljujem, da vse, kar je imel, je vsejal na nekako njivo, katera ima prinesti bogato žetev. Ali jo pa prinese ? On sam gotovo tega ne ve", in iz tega izvira njegov neprestani nemir, ti ducati pisem, ki mu jih pošilja mladi Hvastovski, ki je njegov pooblaščenec na vshodu. Nakrat mi je prišlo v glavo, da prav po tem Hvastovskem bi bilo mogoče poiz vedeti, kako stvar stoji. Zato pa bi bilo vendar treba precej časa. Mogoče, da se odpeljem, za en dan na Dunaj, se sni-dem z zdravnikom Hvastovskim, ki se ondi trudi na kliniki ter morda od njega kaj poizvem. Brata vendar dopisujeta drug drugemu. Med tem pa izprašam Kromickega, toda z vso previdnostjo, da ne sprebudim njegove čuječnosti niti šuma. Pred vsem drugim ga povprašam takoj jutri, kaj si misli o onem rumunskem bojarju, ki je prodal ženo Angležu. To vidim že naprej, da ne bo hotel biti z menoj odkritosrčen, toda pomagati mu hočem do tega, kolikor mi bo mogoče, ostalo pa itak sam pogodim. Vsa ta množica mislij in nakan je povzročila, da sem postal nekoliko živahnejši. Ničesar ni groznejšega, nego trpeti pasivno —• in vse ml je prav, kar me le privede iz tega stanje. »Evo, vsaj jutri in pojutrišnjem se lotiš česa, poskusiš storiti kaj za svoje občutke,c sem si ».Mslil in se krepčal s tem. Iz popolne onemoglosti pi-r-hajam v nekako dejansko vročnico. Tu gre za mojo glavo, za moja čuvstva, ki se razpregajo. Obljubil sem Ange-lici s častno besedo, da po svojem lastnem življenju ne sežem, torej tudi tega izhodišča nimam več. A tako, kakor sedaj živim, dalje ne morem živeti. Ako je pot, na katero hočem stopiti, sramotna, bo v vsakem slučaju sramotnejša za Kromickega nego zame. Moram ju razdružiti, ne le z obzirom na sebe, marveč tudi z obzirom na njo. Imam res vročnico. Vsem tukaj ugodno služijo toplice, razun mene. Dnš 10. malega srpana, Vroči dnevi nastanejo Časih tudi tukaj v Ga-steinu! Kuka vročina. Angelica nosi krilo iz belega fianela, takega, kakoršnega rabijo Angleži za »la\vn-tenis«. Zarano pijemo kavo na svežem zraku. Ona Priloga Jofte" št. 3. i dne 11. januvarja 1904, Vefi vojaštva na meji. — Dmgonski polk st. f>., ki pride v Gorico, se nahaja sedaj v Dunajskem novem mestu. Ta polk je slovenski. Kakor čujemo sedaj, porabijo za. vojašnico za dragonee prostore tovaren, ki so prazni, v Stračicah, en del pa nastanijo pri Sovodnjah. V mestu je malo vode, zato je treba nastaniti konjenike ob Soči, kar se zgodi v Strači.' cah in pri, Sovodnjah. Polk pride v Gorico mogoče že spomladi, gotovo pa do jeseni —r Lovci pridejo v Tolmin in v Tržič, v Bovec pa ena kompanija trdnj. artilerije, in sicer ti-d. artil. polka št. 1. na Dunaju. Vojaštvo v Trstu se tudi pomnoži. Influenca je močno razširjena po GbričTže lep čas. Prineslo nam jo je lepo pa mrzlo vreme. Nastopa prav hudo in terja tudi žrtve. Deževni poslanec Lapanja pretepel hrčmarja. — Iz Kobarida nam poročajo: „Gostiliiica „pri Nemcu" je ognjišče vsega klerikalnega zdraž-barstva našega okraja. Tu ima svoj sedež tudi ..katoliško" društvo In farovško politično društvo. — Tudi deževni poslanec Lapanja je tu stalen gost. Ali sitno je ž njim! Ko se ga nasrka, beži vse od njega, posebno dekleta. ........ Na dan sv. Štefana se je nekaj pričkal s krčmarjem Blažem, a konec je bil glasna pljuska na Plaževem licu. Navzoči gostje so spoznali, da je perit Lapanja mojster v klof-tanju. — Pravijo pa, da so vrgli tisti večer deževnega poslanca iz krčme". . V nasadu borovcev pri Grižniku v rihem-berški občini je ogenj uničil mnogo borovcev ter napravil precejšnjo škodo. Kako je nastal ogenj, se ne ve. • ¦ - Tri Albance so aretirali v soboto, ker so beračili po mestu. tfajbrže niso imeli več zaslužka ...... denar pa tako poprej sproti domov pošiljajo; nazadnje se odpeljejo zastonj domov. Eden med njimi je bil posebno ovit ter je imel „kovter" za suknjo. Proti novemu občinskemu redu je sklenilo protest starašinstvo v Vrtojbi in v Cerknem, pri Itebku pa je bil v nedeljo shod, na katerem se je sklenila izjava proti novemu občinskemu redu, ki se pošlje vladi in dež. odboru. Očka Pavlica, -- V izjavi, katero je sklenil „zaupni shod" pri Uebku, je naveden tudi rihemberški očka župan med tistimi župani, ki opravljajo sami vsa občinska uradna dela, in sicer je omenjen pohvalno. No, rihemberški oče župan pa res „zaslužno posluje"! — Kdor se poteguje za take župane, kakor je Pavlica, ki hoče imeti vse v svojih rokah, ta se poteguje za ljudi, katerim so občine molzne krave! — Saj Pavlico Vipavska dolina vendar dobro pozna!! Laško vseučiliško vprašanje se živo razmo- triva po laških listih sedaj, ko je ..stopil novi ministerski predsednik in ko se je baje tudi tržaški namestnik izrekel ugodno za laško zahtevo, da naj bo lašua juridična fakulteta v Trstu. Posvetujejo se laški poslanci z ministri, v javnosti pa soglasno pišejo vsi listi za Trst. Akcija Lahov je velika — - proti njej treba postaviti tako slovansko akcijo! Drag par VOlOV. — V Št. Andražu' je prodal Lavrencij Nanut Ant. Marušiču par volov za 15514 K. Take cene za par volov doslej še ni bilo v Št. Andrežu. Detomor. — Včeraj zjutraj je povila 23 letna Aloizija Šinigoj iz Dornberga v ulici Formica Št. 5. nezakonsko žensko dete, katero je nesla iz hiše ter vrgla čez zid. Dete je obviselo na grmičevju, kjer je je našel g. ()b'erd«a^J^c|jige. J^isojeva prvotno tajila, potem pa priznala vse. Prepeljali so jo za sedaj v žensko bolnišnico, potemjodenejo v zapore. Znanje je imela z nekim laškim delavcem pri železnici. Enzcelesenje je pokazalo, da je, otroka zadušila. Ogenj. — Danes okoli 3. ure ponoči je gorelo v hiši g. Jerneja Kopača, svečarja v ulici sv. Antona. Gorelo je zadej v zalogah. — Ogenj je napravil dosti škode. Gorelo je z velikim plamenom in sosedje so bili v nevarnosti. Posrečilo pa se je kmalu ogenj omejiti in pogasiti. Gasit so prišli ognjegasci " > precej kmalu in nekaj vojakov 47. pešp. Zgorelo je obilo medu, voska, stiskalnica itd. „GoriŠka ZVeza", — Po poročilu v „Gorid" z dne 3. t. m. je baje dobila (?) „Centralna posojilnica" v Gorici od vlade pravico revizije v smislu zakona 10. junija 1903. Ker pa i" 3. tč. postave predpisuje, da mora takšna zveza ali imeti najmanj 50 zadrug (posojilnic) kot členice, ali pa, ako manj, v s e v dotični kro-novini se nahajajoče zadruge, bi morala imeti »Goriška zveza" že 50 členie, ker vse na Goriškem delujoče zadruge ona ne more dobiti kot členice; omenimo, da je precejšno število 'načih posojilnic že dolgo časa členi „Celjske zveze", na primer v Gorici Ljudska posojilnica i trg. obrtna zadruga, Sežana, Nabrežina, Tolmin i. t. d. — Torej kako je s tisto pravico V! Zakaj imamo mestno policijo v Gorici ? - v lanskem letu je mestna policija naznanila 355 oseb, to je: prijeli so kakega kolesarja, če je vozil po prepovedani poti, kakega slov. voznika so po nepotrebi šokirali, in slično; oseb so aretirali 33 pa 4G2 izgnancev so spremili v pristojnostne občine. — Ali se splača za tako „delovanje" imeti drago mestno policijo V! Tatsiri. -¦- V ponedeljek zvečer je skočil neki 26-letni M.. Murro iz Bari na oninibus hotela „Union" ter pograbil z njega kovčeg tujca, ki je sedel v omnibusu. Tat je bežal, kar se je dalo, več oseb pa za njim. Našli so ga končno v nekem hlevu v Židovski ulici ter izročili redarjem. Ant. Minigiu iz Gorice je plesal v nedeljo ponoči pri Dreherju. Svojo vrlino suknjo je bil spravil v kotu. Ko je hotel iti domov, ni bilo suknje nikjeri več. Škode 30 K. Bajonet je ukradel nekdo četovodji Ham meriti tuk. 47. pešp. pri plesu na Goriščeku v nedeljo zvečer. Bralno in pevsko društvo „lpava" v Mirnu bo imelo dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor s tem-le dnevnim redom: Poročilo tajni-kovo, poročilo blagajnikovo, volitev 3 pregle- dovakev računov, volitev predsednika in novega odbora, razni predlogi. Opečena. — V tukajšnjo žensko bolnišnico so pripeljali 2 letno Ivano Boltar iz Grgarja, ker je močno opečena po životu. 6 letna sestrica jo je namreč s kropom polila. Stavka V Nabrežini traja že G tednov. Baje se bliža koncu, ker med delodajalci in kam-narji obstoji le še eno sporno vprašanje.,, junn-. reč delavci zahtevajo, da se ne sme sprejeti delavcev, ki niso v soc. demokraciji, v delo, delodajalci pa se temu protivijo. Zahvala. — Šolsko vodstvo in krajni šolski svet izrekata najsrčnejšo zahvalo velece-njenim gospein, koje so priredile „Božičrico" za tukajšnjo šolsko mladino, pri katerej priliki je bilo obdarovanih z obleko premnogo ubogih otrok. Posebno zahvalo pa še blagim gospem: Otiliji dr. Franek-ovi, Ljudmili Kregati, Mariji Kalan in Ani Bogataj za res požrtvovalni trud! Bog plati! Šolsko vodstvo in krajni šolski svet v Kobaridu. — Prane Bogataj, voditelj in predsednik kr. š. sveta. Velik požar je bil 8. t, m. v Joanizu v Kurlaniji. Poškodovani so trije posestniki. Ogenj je nastal v hlevu L. Makoratija. Škode okoli 12.000 K: posestniki so bili zavarovani. Živino so rešili. Požar, t Pri .los. Markiču v Zamedvejah na Kanalskem je uničil ogenj hišo ter napravil škode za kakih 2400 K. Rešili so nekaj pohištva in perila. Na Gesti SO pobrali red.-» : Jos. Ihipretiča iz Gorice, in sicer se je to z^..ilo v lUištelu v ponedeljek v jutro. Itupretič je bil popolnoma pijan. Prenesli so ga na policijo, ko je prišel k sebi, pa so ga poslali v zapore, ker ima prestati še neko kazen. Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva glede vložbe napovedi za odmero osebnega dohodninskega davka in osebnega davka od viših službenih pre-j e m kov i n p r i h o d n i it s k e g a d a v k a za leto 1905. — Po S 202. zakona od 25. oktobra ]89<>. drž. zak. št, 220. o neposrednih osebnih davkih je dolžan vsak osebnemu dohodninskemu davku podvrženi podati vsako leto napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v roku, ki ga določi nnaučua deželna oblast. Te dolžnosti so glasom § 204. omenjenega zakona praviloma oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 2000 kron, toda tudi le, dokler jih ne pozove davčna oblast ali predsednik priredbene komisije. -¦- V svrho odmere osebnega dohodninskega davka in osebnega davka od viših službenih prejemkov za leto 1905. poživljajo se vse osebe, ki so v neposrednje državnem mestu Trstu, v pokneženi grohji goriško-gradiščanski ter v mejni grofiji Istrski v smislu $ 153. navedenega zakona podvržene osebnemu dohodninskemu davku ter obvezane podati napovedi, da predlože te napovedi do 31. januarja 1905. po obrazcu, določenem v izvršitvenem predpisu k IV. poglavju navedenega zakona (drž. zak. št. 108. iz 1. 1897) pismeno, ali jih dado ustmeno na zapisnik na pristojni davčni oblasti I. istance, t. j. v 'Trstu na c. kr. davčni administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih (odnosno na davkarijah, ako ni tam okrajnega glavarstva). —- Tiskovine za napov&li se dobd brezplačffo pri imenovanih davčnih oblastih I. istance, j kakor tudi pri dotičnih davkarijah oziroma . županstvih. — Osebnemu dohodninskemu davku je podvržena vsaka fizična oseba, koje dohodki presegajo 1200 kron. Razločka ne dela, so-li to dohodki zemljišč, poslopij, samostojnih podjetij in opravil, glavnic, službenih in mezdnih prejemkov ali kakega druzega vira. Ti dohodki obstoj 6 lahko v denarju ali pa v blagu. — Kedor dobiva 0400 ali več kron službenih prijemkoT na leto, je zraven Tega'glasom~%~ 233. glede" teh prejemkov podvržen tudi oseb nemir davku cd viših službenih prejemkov. —¦ Dohodkom davčnih obvezancev gospodarjev prišteti je v smislu § 157. dohodke pripadnikov družine, ako se ti stekajo v skupno gospodarstvo, toda s prdržkom v § 173. označenih odbitkov. — One dohodninskemu davku podvržene osebe, ki so oproščene napovedi, ker njihovi davku podvrženi dohodki ne presegajo 2000 kron, imajo v smislu § 204. v vsakem slučaju pravico predložiti napovedi. — Davčni obvezanci, ki hočejo svoje napovedi ustmeno podati na davčni oblasti, naj to store kolikor prej mogoče. —- Dolžnost, podati napoved, in nasledki, ako kdo to opusti, so neodvisni od vročitve posebnega v § 204. omenjenega poziva. —- V svrho priredbe dohodninskega davka za 1905. 1. treba napovedati v smislu Js 15<>, stalne prejemke vsake vrste na pr, plače, obresti in stanarine zagotovljene v določenih zneskih, najemščiue, dohodke od kuponov in slično vse to s svoto dejanjski doseženo v 1904. 1. Nasprotno se morajo nedoločeni ter nestalni dohodki izkazati v poprečnem znesku zadnjih treh let 1902., 1903. in 1904. — Kedor ni imel dohodkov še eno leto oziroma tri leta, jih mora napovedati po povprečni dobi njih uživanja, odnosno se zneskom, ki ga upa dobiti v dobi jedaega leta. Ista načela veljajo za računanje troštov, ki se smejo odbiti. — Določila za obdačenje novih davčnih zavezancev in njih dolžnost, predložiti napoved, nahajajo se v §§ 227 in 228. — Natančneja določila, kako je postopati pri sestavi napovedi za osebno dohodarino, nahajajo se v letu v drž. zak. št. 108 ex 1897. razglašenega izvr-šitvenega predpisa k IV. poglavju zakona od 25. oktobra 189(5., drž. zak. žt. 220. Ponatisek tega dobe lahko brezplačno davčni obvezanci v Trstu na c. kr. davčni administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr. davčnih glavarstvih odnosno na c. kr. davkarijah, ki niso na sedežu okrajnega glavarstva. — Ako kak davčni obvezanec ne poda dolžne napovedi v predpisanem roku, pripravi se odmera po novem pozivu na podlagi § 205. lahko ura-doaia; razveu tega mu je pričakovati, da se uvede proti njemu preiskava zaradi davčne pride iz kopeli sveža, jasna, kakor sneg ob solčnem vshodu. Njeno vitko telo se kaže razločnejše, nego navadno, pod mehkim krilom. Jutranja svetloba jo osvetljuje tako izborno, da vidim vsako reso njenih obrvij, trepalnic in onega mahu, ki pokriva njeno nežno ličice. Njeni lasje so navidezno mokri in v tem blesku se ti kažejo svetlejši nego navadno in zrenice so prozornejše. Kako je mlada, kako omamljiva! V njej tiči moje življenje, v njej je razgrnjeno vse, kar si želim. Ne odidem, ne morem! Zrem na njo in izgubljam zavesi vsled omamlji-vosti, a obenem tudi vsled bolesti, da, evo, pri njej sedi — mož. To ne more tako ostati, — naj rajše ne bo nobenega, samo da le ni njegova. Ona se do iz-vestne stopinje zaveda teh muk, ki mi sučejo moje živce, vendar ne zadostno. Svojega moža ne ljubi, toda njuno življenje smatra za zakonito — jaz pa se že pri samem pomisleku na to hočem pojesti, ker se mi zdi, da priznavši to zakonitost* je ponižala samo sebe. A to niti njej ni dovoljeno! Naj bi rajše umrla. Takrat bo moja, ker njen zakoniti mož ostane tukaj ~ Jaz pa ne! Vrhu tega sem jaz za njo bolj zakonit nego on. Časih se* godi z menoj nekaj Čudnega. Evo, kadar se močno vtrudim, kadar moj duh, radi v enem smeru napetega mišljenja vidi nekaka oddaljena prostranstva, katerih v normalnem stanju ni mogoče za-gledati, prihaja mi za trenutek v glavo taka gotovost, da Angelica pripada meni, da je pravzaprav moja, ali da bode moja — in kadar so sprebudim iz tega stanja, se spomnim z začudenjem, da še živi Kromicki. Mogoče, da v takih trenutkih prekoračim ono mejo, katera se v življenju navadno ne prekorači, ter imam prividek reči popolnih, takih, kakoršne so v idealu in kakoršne bi morale biti v vnanjih pojavih? Radi česa so ta dva svetova ne vjemata — in na kak način se ne moreta vjemati — tega ne vem. Prizadevam si večkrat razvozlati to: ugonobljam se in ne razumem tega; čutim samo, da tiči v tem nedovršilnost in zlo. To čuvstvo me okrepčuje — v takem slučaju namreč bilo bi to, da Angelica pripada Kromickemu, pravzaprav prikazen zlega. Da« 11. malega srpana. Nova prevara, novo razrušenje nakan, toda imam še iskrico nadeje, da še ne popolna. Danes sem govoril s Kromickim o bojarju, ki je prodal ženo, pri čemur sem si izmislil celo dogodbo v ta namen, da napotim Kromickega k odkritosrčnosti. , Srečala sva Angleža s kupljeno ženo pri slapu. | Takoj sem začel govoriti o njeni nenavadni lepoti, a j končno sem dejal: »Tukajšnji zdravnik mi je pravil, kako se je iz-j vršil kup in prodaja. Ti prestrogo sodiš tega bojarja.« | »On me pred vsem drugim zabava,* mi odvrne' Kromicki. \ »Nahajajo se tudi olajšujoče okoliščine. On ni bil le bojar, marveč tudi lastnik velikih strojaren, katere je vodil s posojenim denarjem. Nakrat pa je radi kuge bila dovožnja kož iz Rumunije po sosedni drŽavi zabranjena. Ta človek je vedel, ako glede* naročil ne ostane mož-beseda, da ne pride na boben sam, marveč da potegne s seboj v brezno na stotine rodbin, ki so mu zaupale. Moj dragi, ali je človek trgovec, ali ni. Mogoče, da je trgovinska morala drugačnejša od splošne, toda ko se človek enkrat strinja ž njo...« »Takrat ima morda pravico prodati celo ženo ?« vpraša Kromicki. — »A ne! Ni dopuščeno radi enih dolžnostij teptati drugih, kdo ve\ če še ne svetejših...« Kromicki me ni mogel bolj razočarati in me napraviti bolj nevoljnega, kakor s tem, da se je oglasil Ikot človek poštenjak. Toda takoj še nisem zgubil na- deje. Vem, da vsak, celo najnečimnejši človek ima na razpolago gotovo zalogo fraz, ki kaj lepo done — zato sem nadaljeval; »Ne jemlješ ozira na eno stvar, namreč na to, da bi ta človek potegnil v revščino ob enem s seboj tudi to žensko. Priznaj, da je to čuden način pojmovanja dolžnostij glede" najbližnjih — odtegniti tem naj-bližnjim poslednji kos kruha.« >A vedi, nisem vedel, da si tako po zlodjevo trezen.« Jaz pa sem si mislil: »Ne razumeš, bedak, da to niso moji nazori; to, so le pojmi, katere ti hočem podtakniti.« Na glas mu pa odvrnem: »Prizadevam si vživeti se v položaj tega obrtnika. Ti pri tem ne jemlješ ozira na eno stvar; da ga ta ženska ni mogla ljubiti, da je ljubila svojega sedanjega moža, in temu je bilo to znano.« »V takem slučaju sta bila vredna drug drugega.« »To je kaj drugega. Poglejmo nekoliko globlje, ako je ona, ljubeča tega Angleža, ostala vendar zvesta svojemu možu, pa je morda več vredna, nego si mislimo. Kar se tiče tvojega bojarja, vtegne biti podel človek, toda vprašam te, kaj ima v podobnem slučaju storiti trgovec, h kateremu pride nekdo in mu reče tako-le: »Ti si dvojnoteri bankerotnik, ker imaš dolgove, katerih ne moreš plačati, in ženo, katera te ne ljubi; toda loči se od te žene in jaz ji zagotovim prvič: izobilje in mogočo srečo/ v drugič pa poplačani tvoje dolgove.« Temu se sicer pravi: prodaja! prodaja! ali pa je to v resnici prodaja? Pomisli, da ta trgovec, ki se strinja s tem predlogom, reši z enim mahljajem nesreče ženo in revščine vseh onih, ki so mu poprej zaupali...« zatajbe. — Kazenska določila zaradi davčne zatajbe, davčnega prikrajšanja in opuščene napovedi obsegajo '§§ 229., 241., 243. in 244. — Napovedi za prihodninski davek je predložiti glasom § 138. na pristojni davčni oblasti o tistem času kot napovedi za osebni dohodninski davek. — V svrho odmere prihodnin-sl#ga davka, za leto 1906. se poživljajo torej ose ssebe, ki uživajo v Trstu, na Goriškem ali v Istri v smislu § 124. prihodninskemu davku podvržene prejemke, da do 31. januarja 1905. predlože napovedi o vseh teh prejemkih, izvzemši one, pri kojih se prihodninski davek odtegne dolžnikom, po obrazcu zaukazanem z gv^itveninT predpisomk Ilir poglavju zakona o osebnih davkih, razglašenim drž. zak. št. 171. ex 1897. Te napovedi se vlagajo oziroma tudi dado ustmeno na zapisnik na isti davčni oblasti, katera je po pričujočem naznanilu pristojna za sprejemanje napovedi o osebnem do-hodniskem davku. — Tiskovine za napovedi dobe se lahko brezplačno na istih oblastih in uradih, kot tiskovine za osebni dohodninski davek. ~ Prihodniski davek je po § 124. dolžan, kedor iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic dobiva prejemke, katerih ni še naravnost zadel zemljiščni, hišni pridobninski davek ali osebni davek od viših službenih prejemkov. — Sem spadajo posebno v § 124. št. 1 - 7 navedene obresti, rente, tekoča plačila, oprave i. t. d. — Ker se prihodninski davek nasprotno od osebnega dohodninskega davka ne odmerja po gospodarstvih, nego za vsako osebo posebej, zato se opozarja še posebno na to, da mora vsak pozamezen upravičenec prejemkov odnosno njegov postavni zastopnik pod zakonitimi pogoji podati napoved. — Osebe, katerih prihodninskemu davku podvrženi prejemki niti sami zase, niti skupno z njihovimi drugimi dohodki ne presezajo letnega zneska 1200 kron, so po § 125. št. 7 spph proste prihodninskega davka, torej tudi niso dolžne podati napovedi. —- Podrobna zakonita določila o sestavi napovedi za prihodninski davek so natisnjena na zadnji strani obrazca za napoved v poak davčnim obvezan-cem. — V svrho priredbe prihodninskega davka za 1905. 1. treba glasom § 12& napovedati stalr- prejemke v.znesku 1. 1904. dejanjski dosežkom, nedoločene in nestalne prejemke pa v premeru 1902., 1903. in 1904. — Kedor ni imel prejemkov še tolike časa, mora jih napovedati po poprečni dobi njih obstanka, oziroma se zneskom, ki ga upa doseči v enem letu. — Določila za obdačenje na novo v davčno dolžnost stopajočih oseb in njih dolžnost, podati potrebno naznanilo, nahajajo se v § 145. — Kedor ne poda pravočasno napovedi, odnosno omenjenega naznanila, se izpostavi tudi pri pri-hodninskem kakor pri osebnem dohodninskem dajali pravnim posledicam, da so davčne oblasti glasom § 142. pooblaščene uvesti obdačenje uradoma, ter da se po §§ 243. št. 4 in 244., more kazenski postopati radi davčne zatajbe. — Tudi glede" prihodninskega davka so dolžnost, podati napoved in nasledki opuščenja iste neodvisni od tega, je-li bil davčni obvezanee za to osebno pozvan ali ne. Opomba uredništva: Tudi v tem oznanim je bilo dosti tiskovnih in slovničnih napak. C. kr. finančno ravnateljstvo jo pa vendar dolžno izdajati taka oznanila brez takih veliki pogreškov — saj v laškem in nemškem besedilu jih ne nahajamo! Dobro domače sredstvo. — Med vsemi domačimi sredstvi, katera se vporab-ljajo kot bol ublažujoča in odvajoca, zavzema prvo mesto Liniment. Gapsiei comp. s .sidrom" (nadomestek za „Pain-Expeller) izdelan v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1-40 in 2 steklenica; vsaka steklenica je v elegantni Skatlji in se To ppoznaTpbTznlmem sTdrli. ""'; Vojna id Rusi in Japonci. Zadnje vesti. Baje bo res odpoklicana baltiška eskadra; ukaz da izide v kratkem. — Nemški cesarje podelil Nogiju in Steslju red „Pour le merite" v znamenje občudovanja obeh generalov. General Steselj pred vojno sodnijo. Vest, da pride general Steselj, kakor vsak poveljnik trdnjave, ki kapitulira, pred vojno sodnijo, pozdravlja „Novoje Vremja" z velikim zadoščenjem, - Piše: »Vsa Rusija zahteva, da se skliče vojna sodnija, toda ne v ta namen, da bi sodilo junake portarturške. Kazen § 04. je brez dvoma tudi še kakšna določba, ki zahteva, da se na odgovor pokličejo oni ljudje, ki so trdnjavo zgradili, ne da bi zadostno skrbeli za izvršitev. del v pristanišču in v ladjedelnicah, one ljudi, ki trdnjave niso zadostno armirali in branitelje pustili brez streljiva in topov. „Moji ljudje so sencam enaki", poroča general Steselj; na te sence je bilo določenih po 200 bomb in granat, do-čim so sami na to obstreljevanje mogli odgovoriti samo s — po enim strelom. Mogoče se dobi kaka zakonska točka, ki predpisuje, da mora vsaka trdnjava biti vsak čas zadostno preskrbljena s streljivoin, živili, z obleko in zdravili. Port Artur dokazuje, da se je po 50 letih primeril drugi Sebastopol, samo s tem razločkom, da je bilo takrat uničeno brodovje starih jadrnic, sedaj pa ladjevje, čegar jedro je tvorilo šest oklopnic najnovejšega tipa. Samo sodnija spravi prave krivce na dan, pa ne sodnija puhlih formalnosti, marveč stroga, ki ustrahuje one zločince, ki so zakrivili padec Port Arturja in vso bedo in sramoto Rusije. Vsa Rusija zahteva tako sodnijo. Branitelji portarturški, ti junaki, pa se nimajo bati ničesar. Sodnija Rusijo osvobodi onih skritih sovražnikov, ki so veliko opas-nejši kakor odkriti neprijatelji. Senera! Nagi. Iz Berolina se poroča: Kakor je znano, je general Nogi pred Port. Arturjein izgubil oba svoja sina. To izgubo je prenesel popolnoma ravnodušno. Sedaj pa je duševno popolnoma strt. Pravijo, da trpi hude duševne muke, da je izvedba njegovih načrtov, dasi je bila uspešna, stala Japonce tako velikanskih žrtev. General je ves spremenjen; zadnje dni se je zlasti postaral in shujšal in ker tudi svojo obleko hudo zanemarja, bi sedaj v njem nikdo ne spoznal vrhovnega poveljnika in os-vojitelja portarturške trdnjave. Nogi nazivlja Steslja samo z imenom junak portarturški in izjavlja, da kapitulacija trdnjave ne more zatemneti njegove slave, Reuterjev urad poroča izpred Port Arturja: V sredo 4. t. m. ob 11. nri dopoldne sta se sešla general Steselj in general Nogi v neki koči v vasi Šujši. Ko sta se pozdravila, sta se dolgo časa posvetovala in razgo-varjala. Ob slovesu sta si podala roke, nakar je Steselj zajokal konja ter se vrnil v Port Artur. izročitev trdnjave. General Nogi poroča: Izročitev tbrov in baterij je končana. Po sumaričnih podatkih je ujetih: 8 generalov in admiralov, 57 polkovnikov in majorjev, 20 vojnih duhovnikov, 100 pomorskih kapitanov, 531 stotnikov in poročnikov, 200 pomorskih poročnikov, 99 vojaških uradnikov, 109 štabnih zdravnikov, 22.434 podčastnikov in prostakov, 4500 mornarjev, 3945 nebojevnikov, torej skupaj 32.207 mož. Od teh jih je 15.000 do 10.000 bolnih in ranjenih. Konj se je izročilo 1970. Ruska posadka je v četrtek odkorakala iz Port Arturja pod poveljstvom svojih in v spremstvu japonskih oficirjev. Japonska armada je delala špalir in prezentirala puško, čim se je približal kak ruski general ali častnik. Vsak ruski polk je korakal z razvito zastavo. Častniki so bili v paradni uniformi, na prsih so imeli vojne dekoracije, v rokah pa gole sablje. Ruski ujetniki se odpravijo v Daljni. Ruski listi o kapitulaciji. ,,Svjet" piše: Junaki portarturški so storili svoje, toda čemu niso storili drugi? Vsled nezmožnosti, boječnosti; pomanjkanja navdušenja V Sodi naj jih Bog in njihova vest! — Port Artur, pravi „Novoje Vremja", je držal pri sebi 120.000 Japoncev, mandžurijska armada pa ni čisto nič olajšala položaja port-arturskih brambovcev, ki so se šibili v neje-dnakem boju. - Naša trdnjava, pravi „Rusij", je padla vsled strašne bolezni „skorbuta", ki se je začel vsled pomanjkanja rastlinske hrane. „Rusj" piše. nadalje: Vkljub temu, da je vse okrog in okrog govorilo o vojni, nismo mislili nato, da bi se bili pripravili. Roždest-venskij bi bil došel ravno dva meseca poprej in bi bil rešil Port Artur, ko bi se bilo pričelo pripravljati njegovo brodovje takoj ob pri-četku vojne. Časopisje bi moralo glasno opozoriti družbo na to; toda pred 11 meseci je vladal še samomorilski sistem Plevejev, ki je tiščal usta časopisju in tudi družbi. Tako smo trpeli vsi do kapitulacije Port Arturja. Kaj pravzaprav mislijo? Odkrita br eda časopisja je le dobrota, ne pa hudodelstvo. Zmaga mora biti, da se vojna za vsako ceno konča. Toda treba, ni le zmage v vojni, vse ljudstvo mora napeti svoje sile ttr smatrati to strašno stvar za svojo. Japonsko ljudstvo se danes veseli po pravici; mi pa nismo vedeli prav ničesar o razvoju stvari. Le-oni, ki so brali cenzure proste, tujezemske častnike, so bili podučoni. Mi tukaj smo morali pisati, da so Japonci vzeli le male utrdbe in da je naskok na prave utrdbe še daleč. Tako je delala tu cenzura! — Mi pa hrepenimo po resnici!" „Naši Dni" pišejo: »Dežela, petdesetkrat manjša ko Rusija, ima svobodo, samostojnost in premišljenost. Zato pa tudi doseže, kar ji je treba, in to se izvrši.v čudovito kratkem času. Za svoje zmage nad nami se ima zahvaliti le našim zgodovinskim grehom in napakam". Listi odloino pišejo proti miru. Le „Naši Dni" ga zahtevajo in „Naša Žisu" piše: Zaradi kapitulacije ne bomo metali kamenja na slavne branibovce Port Arturja; posebno ker brambe Port Arturja nismo smatrali za državno potrebo. Državljanski pogum, ki ga cenimo še višje ko vojaškega, je pokazal Steselj, ko je poslal parlamenterja k Nogiju. Pobratimstvo ruskih in japonskih vojakov, Kakor hitro je bila zagotovljena predaja Port Arturja, je bilo konec strogega vojaškega reda. Japonskim vojakom je bilo prepovedano iti v trdnjavo; večina japonskih čet je šele 3. januvarja izvedela, da se je udala trdnjava. | Japonske oblasti so pa dovolile ruskim vojakom, da so smeli priti iz trdnjave in se smeli greti pri ognju japonskih straž. Razvilo se je \ živahno taborsko življenje. Rusi in Japonci so delili po bratovsko hrano in žganje ter si voščili medsebojno srečno novo leto. Predaja Port Arturja. Predaja vojnih vjetnikov iz Port Arturja 1 je bila 8. t. m. dovršena. Vseh skup je S78 J častnikov in uradnikov in 23.491 mož. Od j 878 ruskih častnikov jih je 441 dalo častno ' besedo, da se ne bodo več vdeleževali sedanje ! vojne, dovolilo se jim je torej, da se vrnejo v svojo domovino. Generali Fock, Smirnov, Gor-batovski ter admiral Vilman pojdejo raje v vjetništvo. Steselj odpotuje 12. t. in. iz Daljnega v Rusijo. Maršal Ojama obvestil generala Kuropatkina o padcu Port Arturja. Maršal Ojama je poslal generalu Kuro-patkinu pismo, r katerem ga obvešča o kapitulaciji portarturške posadke iz izraža svoje občudovanje za junaške branitelje portartuške. Vtis te vesti v ruskem taboru je bil tem strašnejši, ker je prav v zadnji dneh došla vest, da bo general Steselj še mogel dlje časa držati trdnjavo. Kapitulacija Port Arturja se v taboru čuti kot nepričakovana katastrofa, ki bo brez dvoma tudi vplivala na položaj na man džurskem bojišču. General Steselj ne pride pred vojno sodnijo. „Daily Ne\vs" poroča iz Petrograda: Na carjev uktfz se generalu Steslju baje ne bo treba zagovarjati pred vojno sodnijo. Steslju bo samo treba razložiti svoje odredbe in ukrepe med obleganjem kolegiju, v katerega so poklicani vsi višji generali in državni svetniki. Japonci hočejo vtrditi Port Artur. Japonski konzul v Čifu je izjavil, da se Japonci že več mesecev pripravljajo, da spremene Port Artur v trdnjavo, ki je ne bo možno zavzeti Zato so pripravili ob Jalu ogromne zaloge gradiva, drugi materij al je bil Kromicki pomisli zd trenutek, na kar spusti monokel iz rok in odvrne: »Moj dragi, dozdeva se mi, da poznam kupčijo bolje nego ti, toda v razprave se s teboj ne morem spuščati, ker me uženeš v kozji rog. Ko bi ne bil podedoval po očetu milijonov, bi bil postal odvetnik ter bi si jih bil itak prislužil... Ako si na ta način predstavljal to zadevo, pa v resnici ne vem, kaj si imam o tem runuinskem pritlikovcu misliti: vem samo to, da se je ondi sklepala pogodba za ženo in to, pa reci kar hočeš, je videti kakor sleparija. V drugič, ker sem sam nekoliko trgovec, povem ti še to: bankerotnik ima zmerom sredstvo za izhodišče: ali si pridobi drugič premoženje in ž njim poplača prejšnje d _ove, ali pa se vstreli v glavo. Na ta način poplača s krvjo; ženo pa, ako jo ima, reši samega sebe in odpre pred njo pogled na novo usodo. < Doživel sem trenutek take notranje besnote, da bi bil dal ne vem kaj, ko bi bil mogel zaklicati mu v uho: »Ti si že bankerotnik, vsaj v tem pogledu, ker te žena ne ljubi. Ali vidiš ta slap? Skoči vanj na glavo ter jo reši sebe in odpri ji to novo življenje, v katerem bo stokrat srečnejši.« Toda molčal sem — v tem novem prepričanju, ki je bilo zame polno grenkobe, da Kromicki je res vsad-danji človek, zrel celo za take prestopke, kakoršna je na primer prodaja Gluhova, ali zloraba zaupanja žene, toda ni pa še tak, za kakoršnega sem ga imel. Bila je to zame prevara in razrušenje načrtov, h katerim sem privesil za trenutek svoj obstanek. Novic sem se čutil brez sveta, novic sem zagledal nrod seboj puščavo, novic sem obvisel kakor v ožn,«iju. Nisem pa vendar hotel spustiti iz rok poslednje niti, kajti razumel sem dobro, da ako bom na kakoršenkoli način mogel de- lovati, pa bom še nekako*mogel živeti —- v nasprotnem slučaju pa da bržkone znorim. »Pripraviti si hočeml tla za bodočnost in za vsakoršen slučaj — sem dejal sam sebi — »spoprijaznim Kromickega z mislijo: ločiti se od Angelice.« Nisem vedel, ponavljam, kako stoje njegove gmotne razmere; dopuščajo pa, da kdor špekulira, more takisto lahko zgubiti kakor dobiti, jamem govoriti: »Ne vem, za koliko se to, kar si mi dejal, strinja s trgovinsk > moralo, toda prijetno mi je priznati, da je to vredno poštenega človeka. Ti trdiš, če sem te dobrj razumel, da mož, ki stoji na kraju propada, nima pravice potegniti za seboj ženo v brezno revščine, c »Jaz sem rekel samo to, da prodaja žene je zmerom lopovščina. V ostalem, dolžnost žene je, deliti usodo svojega moža. Zahvalim te za to, ki s, strinja z ločitvijo zakona zgolj radi tega, ker je mož izgubil premoženje.« »Dopustiva, da se ona ne bi strinjala da pa on more izvesti ločitev celo zoper njeno voljo. Vsakdo mora v takem slučaju čuvati zgolj svoje dolžnosti... Pri tem, ako ona vidi, da z ločitvijo more rešiti moža, pa ji dobro razumevana dolžnost veleva strinjati se.« »O takih rečeh je zoperno celo govoriti.* »Čemu ? Ali ti že začenja biti žal za Rumunca »Ne l Zares, zmerom ga bom imel za lopova.« »Ker ne znaš soditi nepristranski. Toda to ni nič Čudnega. Tak, kateremu gre vse kakor po maslu, nikdar ne more predstaviti duševnega stanja banke-rotnika, naj bi bil tudi filozof — a filozpfija se ne stika z nabavo milijonov...« Nisem hotel nadaljevati tega razgovora, ker je moja izprijenost bila celo meni nenavadno zoperna. Zdelo se mi je, da sem vsejal neko zrno — sicer pro- minljivo in preveč neznatno, da bi moglo kaliti, toda oprijel sem se novic neke niti. Samo ena stvar me je bodrila. Evo v trenutku, ko sem začel govoriti Kro-mickemu, da je celo on tega mnenja, da ubožan mož mora pustiti od sebe ženo, sem zapazil na njegovem licu nekak nemir in prisiljenost. Zapazil sem takisto, da je pri omembi njegovih miljonov globoko vzdihnil. Sklepati iz tega, da mu preti pogin, bi bilo še prezgodaj, toda mogoče mi je bilo dopuščati, da njegove koristi niso povsem trdne in da se morejo zaobrniti tako ali drugače. Sklenil pa sem se tega prepričati. Med tem sem čutil v sebi razločno dva človeka. Eden je govoril v duhu Kromickemu: Ako se le nekoliko treseš, pa ti jaz pomorem k popolnemu propadu — in če bi tudi jaz imel zgubiti vse premoženje, prekobalim te z enim mahljajem in takrat bom imel opraviti s potrtim človekom, in videli bomo, če na neke vrste pogodeb in pogojev najdeš kak nežnejši izraz nego lopovščino.« Zdelo pa se mi je tudi obenem, da ta sredstva niso moja, marveč nekako tuja, in da sem se seznanil z njimi s čitanjem ali sem jih slišal, in katerih, ko bi mojega obupnega položaja ne bilo, bi se nikdar ne bil poprijel, ker so mi zouerna in naravnost nasprotna moji nravi. Denar še nikdar ni igral vloge v mojem življenju; niti kot sredstvo, niti kot smoter; smatram se za nesposobnega, da bi se posluževal podobnega orožja; Čutim, kako ponižanje je to zame in za An-gelico, da vvajam kaj takega v najine odnošaje; to mi je povzročalo • iko nezaslišan moralni gnus, da sem dejal sam sebi: Ali si s to vrsto propadanja res ne prizaneseš, ali so res moraš napiti iz te. pohode? (Dalje pride.) pripeljan iz Japonske. Delati prifino Japonci takoj s pomočjo kitijskih kulijev. Najtežjo delo bo razdejati oblegovalna dela, kakor pokrite rove, galerije za mine itd., ki so jih napravili sami Japonci proti Rusom, Prava trdnjava bc po mnenju Japoncev zopet popravljena v treh tednih. Rusija.odpošlje novo brodovje v vztočno Azijo? List „Politiken' v Kodauju je izvedel.I od zanesljive strani, da odpluje dne 28. t. m. iz Libave v vztočno Azijo novo rusko brodovje, obstoječe iz oklopnjač „Nikolaj L", „Vladimir", „ Monarh ", „General Admiral Apraksin", ,, Admiral Usahov" in ,. Admiral Sinšavin". Razno, Po novejših poročilih je ujetnikov v Port Arturju 878 častnikov in 2.!>41)1 mož. — Več ruskih ladij, ki so bile v portarturski luki, je baje še za rabo. Zato poskusijo dvigniti jih. — Izgube Rusov za časa obleganja Port Arturja znašajo baje 25GOO mož. - Japonci nameravajo napraviti v Port Arturju veliko postajo za brodovje. — Baltiška eskadra utegne biti odpoklicana, ali pa počaka, da pride še nova za njo. — Kuropatkin dobi novo ojačenje, in sicer se mobilizira zanj 300.000 mož, ki pojdejo čimprej v Mandžurijo. — Japonska najame novo že četrto posojilo v ztiesku 100 milijonov jenov. — • V Mandžuriji začno večje vojne operacije takoj, ko neha zima. bil že neštetokrat v' ječi radi tatvin. Pravi, da ima zahvaliti bivanju v ječah svoje dolgo ' življenje. Tam je lepo urejeno življenje, je ' rekel, in vse naprave so tudi v zdravstvenem ' oziru uzorne. UVOZ laškega Vina, — V zadnjem četrtletju j lanskega leta se je uvozilo iz Italije v našo državo vina 129.590 me, in sicer v oktobru se ni sploh nič uvozilo. V novembru se je uvozilo pr^o^oiiteBe^na i)unaj"^oT) me, preko j Krmina v Budimpešto 4050 me, v decembru J pa preko Pontebe na Dunaj 51940, v Budim- . j pešto preko Krmina 03200 me; vsega skupaj ' j torej na Dunaj (51.740, v Budimpešto \ 7(5850 me. • .... * H ? Protin revmatične bolečine • Zoltanovo mazilo toli priznano kot najbolje mazilo se dobiva v vsaki večji lekarni, steklenica K 2 — Razpošilja P° Poštl lekarna Zcltatt, Budimpešta, V. Szabadsžgter. Razgled po suetu. Državi)! Zbor bo sklican baje na dan 20. t. m. Dalmatinski namestnik bo baje v kratkem od- noklican iz Dalmacije ter pride kot namestnik v Gonijo Avstrijo. ..Glasbena Matica" v Ljubljani je imela v nedeljo koncert z vsporedom velike umetniške vrednosti. Koncert je vspel nad vse sijajno. Sodelovalo je 220 članov. ,,NaŠ Ust", — V Kamniku je začel izhajati v Slatnarjevi tiskarni nov list z imenom „Naš List'1. List pravi med drugim, da bo razkrival brezobzirno nakane nasprotnikov naših narodnih zahtev, pospeševal in najodločneje zagovarjal vse narodne težnje, drainil naše ljudstvo k narodnemu delu, narodni zavesti iu narodnemu ponosu. List bo izhajal vsako soboto s prilogo »Slovenska gospodinja". Prva priloga je prav mična. - „Slovenec" je že zdelal list po svoje, kakor pač zna le on! ' Padel V jarek. — V Škorklji pri Trstu je ponesrečil 48 letni kmetovalec Anton Lozaj. Lel je iz mest*1 fbmov v temi, najbrže je na brvi čez jarek f- mil napak ter padel v jarek, kjer si je prebil lobanjo. Našli so ga mrtvega. Oni blagajnik BartOli, ki je poneveril na iteki okoli 200.000 K, jo je popihal s parni-kom „Ultonia" v Newjork, Letni koncert »Slovanskega pev, društva" v Trstu dne" 7. t. m. je vspel tako lepo, kakor navadno vštevajo koncerti tega dobrega društva. Pa pod slovensko streho se je vršil koncert, v fcpem ^Narodnem domu". Iz Judenburga se preseli tamkajšnji lovski bataljon baje v najkrajšem Času v Trst. Zameti, — Na Goraje-Štajerskeni in Koroškem so bili te dni veliki snežni zameti. Železnica je bila na mnogih krajih ovirana v prometu. Na progi Eisenerz-Vordemberg je bil promet v nedeljo radi snega popolnoma ustavljen. AkaiJemlfinl krožek češke podružnice »Slovenskega planinskega društva" v Pragi priredi dne 21. t- m. 15305. 0D g, uri zvečer „so\r6e dan-MMte" pod pokroviteljstvom gosp. dra. L'.«».i. ^mehanskega v dvoranah palače kneza Collo-^'da-Mansfeld v prospeh koče v Koritnici na J{ovskem. Najstarejši tat, — V Xewjorlcu so prijeli »ekega J. Walkerja, ker je ukradel vrečo l>romoga> jrft j)0jjcyj je j,overja| 8 ponosom, da i* oij najstarejši med tatovi obeh svetov. Po-«'»> h pokazal svoje dokumente, iz katerih je "zvi((no, da je mož štor 104 leta ter da je Sodna razprava v brzovlaku. — v brzoviaku ! med postajama Černajevo in Taškent v Pusiji je sedel med drugimi potniki v vozu za nekadilce neki sodnik. Nekdo izmed potnikov vzame iz svojega žepa svoj etui s smodkami ter si lepo zapali eno. Popotniki so protestirali, ali on se jim je smejal ter kadil naprej. Tu pa nastopi sodnik, dene svojo uradno verižico okoli vratu ter reče, da kot sodnik ima pravico kar tu na licu mesta izvesti razpravo. Obsodil je upornega kadilca na ,"0 rubljev globe. Ker pa kadilec ni imel pri sebi toliko denarja ter tudi ne nikakih dokumentov, da bi se i:'oglo^vedeti, kdo je, so ga izročili na prvi_rpostaji policiji. Kongres jugoslovanskih Juristov. — Junsti v Zagrebu, na čelu jim dr.., Derenčin, nameravajo prirediti kongres jugoslovanskih juristov v Zagrebu. Vabljeni bodo vsi jugoslovanski juristi. Ruski iidje bežijo sedaj, ko je vojna, na vse strani sveta. V Montreal v Kanadi je prišlo v zadnjih tednih okoli 1000 revnih ruskih izraelitov, ki so seveda za prebivalstvo prava nadloga. Župan v JVlontrealu se je obrnil na ministerstvo, da zabrani naseljevanje ruskih Židov. GiOSUe GarduCCi se imenuje laški pesnik, za katerega nabira odbor dijakov v Trstu denarja, da mu izroče" zlato kolajno kot častno darilo tržaškega mesta. Ko so pa hoteli nalepiti po mestu oklice za nabiranje prispevkov, je to policija prepovedala, češ, da je pisateljevanje Carduceija naperjeno proti Avstriji. Manj izseljencev. — Lani se je izselilo po vožnji h Hamburga za 12.000 manj ljudi, kakor prejšnje leto, in iz Bremena za 42.000 manj. Morda se jih je pa iz drugih luk odpeljalo toliko več. Statistika Švicarskih ŠOl. — Švicarska ima o milijone prebivalcev, a 503;> osnovnih šol ter 10.110 učiteljev in učiteljic. Šolo obiskuje 473.058 učencev in učenk. Vzdržavanje ljudskih šol stane na leto .-JO milijonov frankov. VladiVOStOk je imel leta 1800. komaj 12 ribiških bajt; danes ima nad GO.000 prebivalcev iu je najlepše mesto ob sibirskem obrežju. Išče se učenca = za knjigarno in trgovino z rnuzikalijami ZZZZZZZ. in umetninami. ZZZZZZZ Die Bauunternehmung BrOder Redlicli & Berger in Tolmein giebt tieferschiittert Nachricht von dem nach kurzem schweren Leiden erfolgten Hinscheiden ihres langjahrigen treuen Mitarbeiters, des Herrn Jakob Adler, BaufGhrers-Ingenieur. Die Beisetzung erfolgte Sonntag den 8. Janner aufl dem israeL" Eriedhofe vin GOrz. Ponudbe na: Goriška Tiskarna fl.Gabršček. Gorica # Gorica Hdtel ji zlatem jelena' v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sčbe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Obvestilo. Uljudno naznanjam, da se nahaja moja od vetniška pisarna od = 1. jan uvarja 1905 = , v prostorih »TRGOVSKEGA DOMA" d I. nadstr. (»hod iz ulice Corso fiius. Derdi). Dr. Dragotin Creo. j\nton 3vanov pečenko - Gorica Velika zaloga prisfaih belih in enih vin iz lastnin in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avsirio-ogerske monarhije v sodih od 55 1 naprej. Na zahtevo poS kron — vin. 3* » (3 --. )........8 „ m „ :>,c> „ (3 „ )........12 „ 40 „ 48 „ (4 „ ).......IG „ — „ GO „ (o „ )........18 „ - „ Manj nego 12 steklenic se ne pošilja. 0, 180. j --------- Na debelo eene ugodne. --------- '¦ PoSilja poStnine prosto na dom. Posodo se pu5La kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. | Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 100 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pernisvlvanja, Olro, Illinois, Minnost ta. Monlana, Cilifjrntja itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie ocen potovati in u& se mu dober prostor preskrbi, Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 38. Kdor je odločen potovati in u& se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron ars na" moj naslov : Iščem spretnega in vestnega delavca, vešč računstva, kateri bi opravljal obenem službo magazinerja in k temu spada, joča ročna dela. Prosilec naj se obrne s svojimi spričevali in zahtevami direktno do mene. Nastop službe takoj. Valjčni mlin W. Jochmann T Ajdovščini. Denar prihrani kdor se obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne. Garant ujem o, da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke-Jsveta. Po dopisnici naj se zahteva uzorco in navodilo, katero pošiljamo zastonj. = Prima-blagajne za vsako ceno "-—- od K 65 - višje. --------- Obsežno pat zavarov. — Prikladno mesečno plačevanje. —------ National Cash Register C.o Limited. DUNAJ I. Karntnerstrasse 12. - BUDIMPEŠTA, IV. Vaczi-utcza 35. GRADEC, Neutorgasse 49 — — PRAGA, Pori« 8. — — - Zahfeuajte pri nakupu Schicht-ovo sledilno milo ¦¦¦¦^ z znamko »JELEN«. «*W| Varstvena znamk,. Ono J« ¦L¦*»» zajamčeno čisto "%<¦ In brez vsak« ikodlfive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imel vsak komad Ime „SGH1CHT" In varstveno znamko „JELEN". Baorg Sahlcht Aeislg a. E. - Najveftja tovarna te vrste na evropejskent ozemlju! DoblUa SP BnilSfld t == Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 0. =====------------------------!