Stev. 355 TRST, v torek 21. decembra 1909. IZHAJA VSAKI DAN adi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-?csamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih iofcakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-iiini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v firokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po S st. mm. 9«mrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka •»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratn: oddelek nprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I Tečaj XXXIV m NAROČNICA ZNAŠA za vse leto 2A k, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. ■arconlan na nedeljaho isdanj* ,,EDINOSTI" stan« : o«l*-- letno K 5*20. pol let« 2 60 ■ ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati Da upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN U0D2NA. Lastnik konsorcij li>ta „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista, „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnRni račun 5t. 841 652. TELEFON 11. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Proračunski odsek. — Izjave Bienertha. DUNAJ 20. Dsnes zjutraj ja proračun pki cdcek poil. zbornice nadalje-ni razpravo 0 prorsčacskem provizoriju. — Mioist. predsednik Bbnerth ie rekel, da je vsled dfgsd-ko? zadnjih dni rešitev proračunskega pro*i-zori a postnia dejstvo eminentno politčae narav-. Odkltnjsi je obtožbo, čei, da je vlada nasprotna parlamentu; tajil je, da bi bila arstri ^ka vlada skhnila z ogrsko vlado tajno pogodbo, škodljivo avstrijskim interesom; reke', je, da je to baikr ; z ogrtko vlado ne obsto a nobeca pogedbt. Govornik je potem zanik da ima cedanja v;: da slovanske tendence ; vleda itoji trdno na načelu, d:\ bi bilo popolnoma napačno, tko bi se v A'striji delala politiko proti kateri si bodi raai; Viads cssarjem mora biti ne vlada za eno rsso, marveč vlada za vse rase. M aister je rekel, da se mu zdi neob Lodno potreben delevni program vsaj za pri-hsdajs casedsiije, ki bo trajalo do poletja in da treba napraviti premirje političnih bojev. V.ada bo sodelovala, da te utrdi položaj parlamenta. Kar se tiče preosnove kabineta. •,e iz a vil govornik, da je itrankam glede sestave kabineta svobodno izražati evoje ideje in svoje želje, toda odločitev gleda tak-ga predi:ga mora biti brezpogojno pridržana faktor u, ki ima pra>ico imenovati in odšla** Ij&ti ministre. Konečno je prosil, naj od«ek dim prej reši prerečuneki provizorij. F;nacčni minister B:iiuski je apeliral na rasrk, naj prorEČun ki provizorij rešile prsd Bož čem, ker bo moralo še pred Novim letom več deželnih zborov sk'epati o normalni določit i deželnih friar.c; sicer je pričakovati katas*rcf9 v fiesančni uprati dežel. Miast?r je rekel, da no more pritrditi zdženju kreditov, zahteva ptč še dopolnite? e redita 29*6 mil, kron. V debato je posegel tudi posl. Conci in govoril o it*lijan?kem vseučiliščnem vprašanju. Oirecil je, da je skrajni čas, da se to vprašanje uredi. To ni nikakor neprimerna zahteva, da se to vprašanja reši sedaj. To bi bila tudi častna dolžnost vlad? in parlamenta. G vernik »i rporazumea z razdelitvijo m ni-»ter^bh li»toic, kakor to umeva dr. Kramar, češ, da so le Nemci in Siovani piineipieino pok! cani za ministre. Sovernik je vprašal dr. Kramara, je li B*ojo tozadevno izjavo rea tako menil, da so Romani načelno in za vedno izključeni od udeležitve na vladi. Skliceval se je ra tozadevni sklep Unio Latine. Govornik je zahteval odpraro ministrov ro,a-k j v, odroma, da bi aa moralo, ako se jih prid ž/, ustrari^i protiiežo za zranjše narod nosti. Nijmanje bi bilo zahtevati, da sa uredi dslekrcg miniitrof-roiakov g poiebnim zakonom, tako, da bi bilo izključeno, da bi za mogij ministri rejaki izvrševati c^o.e delov^uje 1 a š mnnjih narodnosti. DUNAJ 20. Proračunski odsek je z 26 preti 18 giaaom vsprc]el šestmesečni prera-čen-ki provizorij. Važna izjava dra. Kramara. DUNAJ 20. Dr. Kramar je v proračunskem cdteku izjavil, da se zbog sobotnega sklepa ni v ničemur premenilo razmerje „SiO-tanifke enota* do vlade. Na podlagi cmi;aje-nega sklepa ne bo več mogoče, da bi s < tca j a o s e g 1 o z grožnjo, ali pa drugemu narodu aaj usililo, kar je edino prava pot, za dosego znoiljivih rarmer. Pergelt je povdarjal, da bodo Nemci klubu premenjenemu volilnemu redu vendar mečni dovolj, da »e ne bodo pustili narodno zatirati. Ako so Čeli zadovoljni začeti pogajanja za spor* zumijen-e, bi se moralo to ugoditi na pcdlsgi pravičnosti, bi to ir orali Čehi prt d vsem odpovedati svojemu državnopravnomu fantomu in izbrisati i: evoje veroizpovedi prvi Člen o nedeljivosti kraljevin« čsške. Nemci so pripravljeni za pošten Marcdea mir, aii vsaj za premirje, pripravljeni pa so tudi na boj* Avdijence pri cesarju. DUNAJ 20. Cosar jb včeraj ob 1. uri p^p. '.sprejel v posebni avdijeaci hr?atskegfc Dana bmrona Raucha. DUNAJ 20. Predsednik ogrske poslanike z£>ori«ice Gai in podpredsednik RikovzVj »ta sinoči dospela seockaj iz Bud mpešte. Daae« ob 12 3f opeludne ju je cesar vaprejci v posebni avdijenci. Predsednik Grhu vsega tudi nima nikake večine! Ia e tem je tpopo'njeuo delo. ki so pred 3 leti najbolj cdiočao in iskreno vršili slovanski poslanci. Ljudski parlament s po flevnim redc-m po zakonu 12, maja 1873 je bil igračica v 7sakih rokah. Vspebi, ki so se do jeza rali z obstrukcijo, so vedao oorajali nove prepire in nikdar blagoslov^. Z-ito je od slovanske strsni priš a inicijativa, da s=* poda parlamentu najboljše zdravilo za delovanje! S tem pa ie dan Nemcem naibol;ši odgovor na njihovo kričanje, da so Siovani ne-pri atei i parlamenta. Slovani so dokazili, da hočejo delati, ali v pravični Av atriji, a ne več pod tiranijo nem škega šovinizma! Nemce seveda boli, da so jih Slovani pritisnili ravno ▼ momentu, ko so se Nemci nadejali, da bodo mogli paše-vati v Avstriii po § 14. V ovoji blazni jen pa «o dokazali tudi to, kako iskreni prijstelii so bili oni parlamentarnemu delovanju. Dr. Woli je n. pr. t debati o predlogu Kramar-Kreka vem zakričal, dn je ta predlog zavraten nasproti nemštvu. S tem je mecda hotel reči: jemlje se nam iz rok bodoče orožje proti bodoči vladi, ki po sili razmer bo morala biti pra* v ična na«pro t i s 1 o v ans k i večini v državi! Dan 18. decembra 1909 amo po pravici označili kakor zgodovinski dao, ker dogodkom tega dne mora logično slediti — nova doba za avstrijski parlamentarizem. Proces Friedjung. Crvena Hrvatska, glasilo dubrov-riških „gospara", kremen zoačaja a la Oingrija, imela je igrati * tem proeasu ve* liko vlogo, ker je Chlumetzkj hotel dokazati, da je nje (lista) ustanovitelj F/an Supilo podkupljiva oseba. Dr. P. Čingrija, dubrovniški žopsn in najzr.afajneji politik v Daimačiji, je takoj demontiral Chlumetzkega se s>ojim pismom na „Pokret". (Mi smo to pismo že prinesli). V zadoji številki „Crvene Hrvatske* pa nahajamo sledečo karakterizecijo Supila: „Supilo je v vsakem pogledu „Seifma-demauw. Kar je postal, se ima zahvs^ti jedino ie eebi in svo emu vatrajnemu delu. Z? v rani mladosti se je podal na polje politike ter se pridružil Stsrčičevi ctranki. K tej stranki ga je privlekel nje radikalizem in itoj cizem nje voditelja (A. Starčev.'ća). Ali se je takoj iz začetka razlikoval od ostalih slepih privržencev Starčevi ćave stranke, ker ae ni zadovoljeval z deklamacijami, ampak je vedno šel za realoo politiko. To je r stalo karakteristična poteza v vsem njegovem de-lovan u do današnjega dne. „Poleg tfga svojstva ima on šd eno drugo. Težko je najti človeka, ki bi, ko je a videl, da je na krivem potu, kasaeje to priznaval in ga zapustil. Ako se j a uveril, da pot, po katerem je hodil, ne vodi do cilja, zapušča ga, ter z isto energijo in odkritostjo, s katero se je prej izpostavljal, hodi po novi poti, na katero ga napotuje prepričanje. Dckler ie se je nadeja!, da ce z brv. ekskluziviz mom da kaj dosegi, je tudi v tem smislu deloval; ko so g) pa dogodki u«erili, da je medsebojna borba med Srbi in Hrvati v največo oviro hrvat»ki državi in naredni politiki, je Sap io nokdsnjt urednik Crvene Hrvatske**, ki jo je osnoval rav^o v svrho, da bi pobijal srb«ki ekskluzivizem, postal apostolom aloge ter je našol prijateljev 1L Ju* veznikov v krogu Ijndi ckolo „Srbobraoa", tistega lista, ki je svojim prejšnjim pisanjem privzročil v Zagrebu skoro poboje. „Ta svojstva, kolikjr so dragocena za strar, ki io brani, toliko so neugodna protivniku. Zatj ni čudo, da je dobil mnogo osebnih in stvarnih neprijateljev. Temu ie pa pridružuje ves aparat držamih oblastnij s te in one atraui L tve, ki vidijo v Supilu sa* letnika njim nepovoljne politike novega kurza. Dokazov za to ne treba.*4 „Crrena Hrvatska" pravi nadalje, da je bil Supilo vedno ikre men ter se čudi drz-oosti Chlumetikega, ki je hotel vreči da Sopila tako neumno obtožbo, dočim je znano, da Supila nista mogla podkupiti ne Wekerle ne Košut z mnogo večimi svotami, nego so »j 10, ali 200 K. G!as is tako važnega lista in od najkompetentaejih strani more biti Supilu v največe zadoščenje. * * * „Ekscelenca I" — vprašal je včeraj dr. Friedjung bivšega bana Hrvatske, grtfa Pe-lačevića — „ktko morete vi, tajni sretcvaiec Njegovega veličanstva, sedeti v vodstvu strank« skupno a poslancem Tuškanom, ki je svojedobno v hrvatskem saboru rekel, da bi bil pripravljen marlirati in streljati proti Dunaju ? !* — „Ali v Ogrski ao napravili za miniatre in mioiaterske predsfdoike tudi ljudi, ki ao bili obaojeni na amrt !" Tako je govoril fx- ban Pejačerć in v njegovem odgovoru more najti Friedjung staro resnico, da «e veleizdajalskimi aferami ne da v Avstriji nič opraviti ! Mi se sa - o čudimo dr.u Friedjungu, da Še ni uvidel, da bi bila atvar fte najčastneje rešena s tem, ako bi cn ▼stal in rekel odkritosrčno: Mea culpa — varal sem se! — To je: prevarili so m e ! Ne, Friedjuug čaka, naj ga jutri — ko ae (glasom brzojavk) svrši ta procea — dunajski porotniki rešijo z motivacijo, da je delal v dobri veri! Ia na Friedjnoga se pozabi, kakor se pozablja na nesrečnega Na-stića. Ali na onega mrliča, ki izide iz tega proceaa, se ne pozabi tako kitro: to je Aebrenthalova balkanska politika. Aehrenthal je skuhal kaio in Čakal je, naj bi ae — drugi oparili iujo! Pa te je oparil sam in streSansko ga «ora boleti, če tudi ne daja glasu od ssba te dni. Ali na meito njega govori velika evropska javnost, govore tudi oni, na katerih »dobro *ero" se sedaj sklicuje dr. Friedjung! To je oistra beseda, ki jo čitamo v dunajskem »Der Frai-ftaat", tedniku, ki je notorično v zvezah z visokimi krogi. Jutri prinesemo v ekscerptu ta velezDačilsi članek. Iz tega članka izhaja jasno, d a a e na Dana j« aramujejo blamaže, ki jjo je doživela avstrijska vnanja politika v dvoboiu s sibskimi — kakor jih Nemci zaničljivo imenujejo — trgovci ■ prašiči. Dr. Spalajković je pozival v imenu srbske vlade, ne samo Avstrijo, marveč d'lp'omacijo vath drži?,. na- bi kcntrorirala resničnost trditve, da so Aebrenthalovi (in ne več Fried-jungovi) dokumenti prosti in nespretni falsi-fi ati. Da so pa ca Dunaju že sedaj prepričani o tem — to govori omenjeni list, ki se je teb dokumentov sramovali že dsn poprej, nego je bili faiz'fik'-cra sodno ugotovljena. S tem je pa tu rečeno, da je avstrijska diplomacija svojim rečnim sklicevanjem na „državno tajnost" le skrivala svojo golotinjo. Friedjungov proces je razgrnil sliko, vzpričo katere mora pordečiti od sramu vsaki iskreni Avstrijec. Slika kaže malo Srbijo, ki brez strahu odpira svoje arhive vsemu svetu v dokaa svoje lojalnosti, dočim se velika Avstro-Ogrska, ko treba za težke obtožbe nu-sproti Srbiji podati tudi neoporečnih originalnih dokazov, plašno skriva za državno tajnost! Slika kaže, kako diplomacija male Srbije moralno visoko stoji nad diplomacijo velike Avstro Ogrske. Kakor dobri Av* itrijci naghšamo to, ker le z brezobzirnim govorom četudi grenke reinice more avstrijska javnost izbrisati to sramoto. * * * Supilo in žnjim hrvatsko srbska koalicija — triumfirata. Od vseh krajev hr?at *kib dežel pošiljajo koaliciji navdušene pozdrave. To je najboljši odgovor onim, ki so se nadejali, da brdo mogli po proceru ; aš:-viti. — Iz S p l i t a smo dobili sinoči to-le brzo-a^ko : „Ker ni bil dovoljen iarea sh:>d za 19. decembra 1909 i ražajo Hrvat e splitski brez razlika strank 'tem potom neomajno zaupanje členom hrvatskosrbske koalicij e, posebno pa narodnemu zastopniku Franu Supilu s prezirom obsojajoči kle-vetaiške napade v dunajski sodaici, ki jim ie v tc-m čaau v osebah jeklenih ia izkušenih narodnih boriteljev izpostavljena čnst imena hrratekega in srbskega. Proti prizadevanju sovražnikov, ki bi, metajoč blato na prve noše in najčastiteje naše ljudi, a posebno na umnega, značf- a'ga in odločnega Suoiia, hiteli onemogočiti h:~at-ikc-»rbski koaliji zakoni'o obrambo prava kraljevine Hrvat ke: meščani prvega mesta Dalmacije, tolmačeč čutstva vseh poštenih Hrvatov in Srhov na Primorju, izrekajo merjenje, da bratje v Hrvatski in Slavoniji junaški prebijejo tudi to zadnjo najtežjo skušnjo, 5 samosatajevanjem in nevstrašljivostjo, s katero so dosedaj preprečali vsa spletkarenja grobokopov naše narodne svobode. Ta razprava, bi pokaže kulturnemu svetu, kakšnim skušnjam so izloženi Hrvatje in Srbi v monarhiji Ar-atro-Ogrski, mora pred sodnim stolom nareda in onim nepristranske £ rope zvršiti z zmago resnice in pravice, torej z zmago svete stvari, za haiero se je tako vi-težki zavzela hrvatsko-«bika koalicija. Vicko Mih'ć, dr. Iran M»]stro»:ć, dr. Josip Smndlakfi, dr. Vjekostav Škarica, dr. Aatcn Trumbić. * * * Izjava veščakov! — Dokumentov ni pisal Srb! Po zaslišanju bivšega bana Pejačeviča je bila kratka pavza, na kar so podali veščaki svojo izjavo. V?ščaka sta podala pismeno poročilo o predloženem v cirilici natisnenem Spalajkovi-čem poročilu na Ptš'ča. Poročilo je prečital vtščf k, pr< f. Rešetar. V tem poročilu je rečeno, da je namišljeno poročilo Spalajkotića na Paš'ća p?lco oegrešk, ki ne moiejo biti tiskovne prgr^Ske. V poročilu je dalje rečeno, da obstoji sti! za-cija namišljenega poročila iz 30 stavkov, ki so srstavljeni v daljše perijode na način, ki ne odgovarja duhu srbskega jez>kp. Tiskovina je sestavljena v birokračnem slogu, ki se ne opira nikjer na jezik, ki ga govori ljudstvo. Hude pogreške so dokazane s tem, d-i <»o postavljeni mesto akuzativov nominativi, Poročilo je pisal nekdo, ki ni popolnoma trden niti v srbski slovnici niti v ortografiji. Takih pogrešk ne more zakrivljati noben, količkaj izobražen Srb. Drugi strokovnjak Kraus je izjavil, da zamore izvirati en del pogrešk tudi od napačnega prepisovanja. Pisic je pisal tudi par perijod, katerim v stilističnem oziru ni mogoče ugovar;ati, kar zamore storiti le on1', ki pozna tuli jezik. Tudi visokoizobražen mož dostikrat ne pozna svojega jezika. O poročila veščakov se je vnela živahna debata. Friedjung je izjavi), da je izviruik prepisala gospodična Vera p). Filipović in ga Stran II. »EDINOST« št. 355 V Trstn, dne 21. decembra 1S09 izročila tiskarni. Krtačni odtis, ki sta ga strokovnjaka preiik&la, ni bil korigirao. S tem bi dalo po mnen;u ?eščakev tolmačiti pogreške. Profjsor Rešetar je izjavil, da mora, ako ce cantša predloženo poročilo na Spalaj-ko*ić*, odločno ugovarjati, ker je čal govoriti Spilajkovića, ki je govoril popolnoma pra-viloo srbtki. Na to je podal prof. R^šetsr temeljito poročilo o spisih, ki ao mu bili predloženi, in licer koncept nekega zapisnika in dve fDt'grafiji zapisnikov 20. in 21. aeje „Slovenskega Juga". * * * DUNAJ 20. Današnja razprava je začela s čitanjem nekaterih brzoiavk in nekega pisma odvetnika Gavrile v Budimpešti, ki je zadržan, da bi prišel osebno kot priča, a Ggorarja odločno, da bi bil izvrševal v Sarajevu v družbi ■ Spalajkovičem politične agi-tscije. Sledile so neke Friedjuagove konstatacije na Spala;kovičevo izjavo o posojilu iz leta 1906. Te kooatatacije je odvetnik dr, Harpner jako spretno pobil in dokazal na podlagi borzne hste pariške borze, da je bilo posojilo datirano že leta 1906 na pariški borzi. Prva priča je kil Ri«ta H. Damjancvić, ki je hotel podati svojo izjavo v srbskem jeziku. Predsednik pa mu je toliko časa prigovarjal, da se je priča konečao odločil, govoriti nemški. A izražal se je zelo slabe. Večkrat vprašanj prediednika ni razumel. Rekel je. da pozna Spalajkovića. Bil je celo a.arešina pri njegovi poroki. Zanikal je, da bi bil tiral Spalajković politiko v Sarajevo, Pripada srbski narodni (menda radikalni?) stranki in je že bil član sarajevskega mestnega sveta, Na vprašanje, če je član kakega poiitiškega drtšt*a. je odgovoril priča, da ne. povdarjajoč, da oblastnije v Bcini ne dovole srbikih političkih druSte*. Priča je predsednik cadzorovalnega S'eta „Srbika rijsči". Na Friedjutsgevo vprašanje, zakaj ni bil leta 1907 ca novo izvoljen v mestni svet, ie priča pojasnil nov volilni red za sarajevski mestni svet, ki je bil izdelan od vlade na škod? srbskega elementa v korist tujcev, ki so se Las:l li v Bisoi. Na neko vprašanje je odgovoril, da je prišlo „Srbski riječi44 enkrat od nekega neimenovanega iz Srbije 1000 di-carov in da ima list pri „Srbski barki" v Sarajevu 32000 kron doiga. Vstopil je druga priča, bivši brvat. b?n in tajni svetnik grof Teodor Pejačević. Rekel je, đa je dobil takrat, ko je bil ba:?, poziv, naj da poizvedovati o gotovih po-j litišfc h osebab, ki so bile osumliene veleizdaje n reirc lucijonamih agitacij. Izdal je na vse veliko župane okrožnico, v kateri jih je prz»a!, naj mu poročajo vse, kar bi doznali o omenjenih osebah. Poizvedovanje pa ni do*j kazalo ničesar. Rekel je, da, ko bi bil imeh on le najmanjši sum o držanju koalicije in j k-kih njenih zvezah s Srbijo, bi bil storil kot' ban svojo dolžnost. Harpner je vprašal, če ie kak posamezen člen koalicija poskusil, da bi navajal stranko ca politiško sporazumljenje a Srbijo, Priča je odgovoril, da bi bil on v tem slučaju izstopil takoj iz koalicije. Friedjung je vprašal pričo: Ekselecca, kako morete vi, kot tajni svetnik Nj. Veličanstva in bivši hrvatski ban, biti v vodstvu iste stranke, kakor poslanec Tuškan, ki je rekel v saborski seji, katere ae vi dobro spominjate, da bi bil pripravljen iti na pohod ic streljati proti Dunaju? Priča: Na Ogrskem so po i t al i ministri in miniaterski predsedniki tudi taki, ki so bili že na smrt obsojeni. Friedjung: V slučaju grofa Julija Andrassyja, ca katerega hržkone aludirate, je minulo 18 let od obsodbe, v vašem slučaju pH se gre za eno leto. Priča: So osebe, ki so imele opraviti z reško resolucio, hi so pozneje , . . Predsednik vpada priči v beaedo: Vi hočete reči, da je dr. Tuškan pozaeje pre-menil svoie mišljenje? Priča Hotel aem §amo reči, da ni bilo za mene nikakega povoda, da ne bi ae pridružil omenjeni aknpini. Friedjung navaja neki citat iz „Pokreta44, ki je pisai: ^Prostitucija, tvoje ime je Av&trija" in vpraša pričo, kaj misli o omenjenem članku? Priča: Kaka vprašanja pa ao to? Friedjung: Jaz imam pravico, da se branim in da ves vprašam, kar kičem! Vi ste me tožil brez razloga. Priča: Ne brez razloga! Friedjung: V „Buiapesti Hiilapu" ste izjavil, da ae ne čutite prizadetega po mojih obdolžitvab, Čemu ate me potem tožili ? Priča: Eer je cala koalicija vložila kolektivno tožbo, bi bil utegail pasti sum na mene, ako bi se ne bil pridružil tudi jaz. UtegDilo bi se bilo reči, da nisem imel poguma, da bi vložil tožbo, ker nimam čisto »est. Vi ste rekel, da so člani srbske-hrvatske koalicije zakrivili veleizdajo, a niste hotel uavesti nikakih imen. Nisem hotel, da bi ae reklo, da aem med onimi člani hrvat.-srbske k.alicje, na katero ste »i adulirai. Iz nadaljnega poročila veščakov dr. Re-šetarja in dr. Uebersbergerja izhajajo odmični .nazori obeh veščakov, ao li listine od ene in ate roke. Dr. Friedjung je zbravši vso trditve, izisvil, da se je pri tem, da bi dobil zagito vilo, da ima pred seboj izvirnike, motil, tako motil, kak-r ae zamorejo motiti ljudje. Dr. Harpner je temn nasproti vnovič povprašal po izvirnikih. Dr. Rode je obžaloval, da sodišča odklonjeni vsi predlogi, Proti Izganjanju narodnega jezika iz cerkve. Shcd, ki se je vršil v nedelje predpoludoe v Narodnem domu v Pazina na poziv političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, .... j je bil zares veličastna manifsstacija proti na-ao bili od__jl: i~x.xi.~_. _ u. >.— ki bi bili redbi tržaškega škofa, a katero ae odpravljajo še zadnje aledi našega narodnega jezika v pripravni opravičiti Supils. 'cerkvi. Dr. Harpner je predlagal, naj ae zasliši, \z Pazina ao nam o tej manifestaciji do-kakor priči toiitelja grofa Eulmerja (Hrvata) j poslali nastopne podrobnosti: in dr. Poporda (Srba), ki naj mej drugim j Ja?„i shod ae je vršil v gledaliični dvo-izpoveata o politiki koalicije glede Srbije, na-|raDi Narodnega doma, ki je bila nabito polna dalje naj ae zaališi dr. Lakinić, ki naj dokaže, da branitelji v zagrebškem procesu sploh niso bili plačani in da ni nikdo dobil ne od srbske vlade niti od krga dru-ega denarne zneske, ki naj bi jih razdeiil med branitelje v veleizdajniškem procesu. Dr. Benedikt predlaga, naj se zaališi tudi Pribičevića in da se prečita vrsto član-ko? iz „Srbobrana". Sodni d'or je skleail. da priitane na nredloge dr. Harpnerja, d". Rode-ta in dr. Benedikta z izjavo, da je oblika, v kateri je stavil dr. Rode avoj predlog, neprimerna. Na to je bil dr. čingrija, edvetnik v Dubrovniku zaališan o sestanku pri Kačan-sk?m. Priča je izjavil, da Supilo ni bil prisoten na aestankn pri Kačanskem, ki ga je omenil namestniški podpredsednik Tončić. Supilo je bil skromen in delaven časnikar brez potreb in ja deloval v protisrbskem duhu. Priča je prepričan, daChln-metzkj ni dal Supilu nikakega d e n a r i a. Supilo je bii vedno pošten in nepodkupljiv. Dr. Rode je prečital neko brzojavko Eačanskegc, da ni Supilu nikdar dal, niti ponudil denarja. Branitelj je predlagal, naj se zasliši Ha-čanski. Nato je bii zaslišan kakor priča grof Kulraer, da poda ekspoze o političnih razmerah v Hrvatski z czTom na ednošaje do Srbije. Izpovedal je pod prisego, da ni nikdar dišal somljive besede ali videz kakega zbliževanja k Srbiji. Koalicija je b la sklen ena, da iavojuje izvestne cilje in koristi za Htvate in Srbe ▼ Hrvatski. Na vprašanje branitelja je odvrnil priča, da ni niii Supilo niti kak drugi njegovih tovarišev v koaliciji cikirr ni najmanje poskušal, da bi uveljavil aii krčil pot politiki, prijazni Srbiji. Naslednja priča dr. Lukinić je izjavil, da ni delal nikiar politike Srbri v prilog, kar ce tiče 7000 dinarjev, ki jih je on baje pre jel, da jih razdeli mej branitelje v veleizdaj-niškem procesu, konst*tuje, da so on ia okolu 30 drugih odvetnikov dobrovol;no poslovali kakor branitelji in da niso on in ostali ne le nikdar prejeli od kake straki krajcarja honorarja, marveč da so nasprotno odvetniki med seboj nabirali za rodbine obtožancev. Ob 8 uri zvečer je bita razprava zaključena in odgodjena na jutri. Kakor se zdi, utegne biti na jntrašeji razpravi zaključeno dokazilno postopanje. Nadomestne volitve na Goriškem. V včerajšnje poročilo ae je urinilo v ■kopne številke par tiskovnih pogrešk in sicer je dobil dr. Toma v goriškem okraju skupno 436 in ne 356, in v sežanskem 141 in ne 131 glaaov, skupio 616 in 526 glaiov. Včeraj amo dobili še poročila iz sledečih občin: ogorčenega naroda: ne-le da eta bila parter ia galerija natlačena, tudi pred vratmi je stalo mnogo zbororalcev, ki niso mogli več v dvorano. Na shodu ao govorili poslanci dr. L a g i n j a, prof. M a n d i 6, dr. Dinko T r 1-n a j a t i 6 in župan pazinski dr. K u r e 1 i ć. Od nasprotne strani je govoril edini prisotni d n h o ▼ n i k onega okraja, č. g. župnik Štefan K r o p e k, iz Starega Pazina. Svoj že pripravljeni govor je govoril ob silnem hrupu in protestih vsega občinstva. Razburjenje ie bilo toliko, da se je imel govornik zahvaliti le energičnemu po sredo vamu predsfdaika, da se mu ni zgodilo kaj jako neljubega. Vsprejeta je bila eneduš-nim o d o b r a v a n j e m protestna re solucija proti škofovi naredbi. Kropekova resolucija je dobila cele štiri glasove njegovih lastnih župljanov. Na zvršetku ie bila istotako enoglasno vsprejeta resolucija proti namerovani reformi novega davka. _ Dnevne vesti. f Dr. Giovanni Artico. Včeraj zjutraj je umrl v našem mestu dr. Giovanni Artico, večletni ravnatelj magiitrata, v 58 letu svoje dobe. Pokojnik je po dovršenih naukih stopil o a> o es i ^ O c ce o -o o u. k > N ti -o Černiče (Gor. okr.) . . 105 11 205 1 Gojače » ti * * 42 — 42 — Opatjeselo » 11 * * 39 17 152 6 Solkan „ M » ' 96 6 204 74 Ročiaj » m 71 — 44 — Dornberg rt m 11 83 295 1 Anhovo n n ' * 25 — 174 — Vogrsko rt n * 19 33 103 2 Grgar n tt • • 21 4 130 21 Bate n r» • • 5 7 94 — Čepovan »» 1» * ' 17 5 91 — Oaek ti n ' ' 2 56 108 — Škriije 9 n • • 32 10 100 16 Sovodoje t) m • • 15 23 136 41 Vrtovin n n * 60 — 76 — Kojsko ti n • • 21 255 223 4 Št. Viška gora (Tol. okr) 60 — 98 15 Sebrelje n n 10 — 34 — Kobarid n n 102 12 47 22 Ltg n » 4 — 68 3 Idrsko » „ 30 1 76 — Vel če » n 55 3 166 — Livek ti n 27 — 38 1 Grahovo n n 5 9 240 9 Libnšnje n ti 16 2 263 2 Bovec m i* 78 — 92 — Žaga n n 105 — — — Cezioča v n 36 — 38 — Srpecica v » 26 — 30 — Soča ti n 9 — 56 — Trenta n m — — 46 — Zgonik (Sež. okraj) 34 4 49 1 Skupaj 1138 341 3518 219 Včeraj 1825 633 3782 616 v službo magistrata, kjer ae je odlikoval kakor i dober uradnik, ali tudi kakor neizprosen neprijatelj našega naroda. Vendar je pokojnik minolega leta moral popustiti v svojem radikalizmu. Moral se je namreč odločiti za karijero svojega siaa, dra. Karla, ter ga je konečno napotil na državno politično službo. Radi te*a ie bii hudo napadan od „Indipendenta". Pokojnik je rekel tedaj v neki družini: „Priporočil sem sina, naj senči tudi slovenski (ili hrvatski) jezik. Brez tega se v Trstu ne da več naprej!" Pogreb pokojnika se bo vršil jutri. Imenovanja v poštni stroki. Poštnimi vitimi cUcijaii »o imenovani: Hugcn Miillner, Alojzij Slavina, Eudcr Arming, Edmund Rechsteiner, Edvard D rnda in Rihsrd D' Ales-sandro v Trstu ; Josip Tomaži a v Radnlfo-vem; Alojzij Wernig v Ljubljani in Julij Frank v Pali. „Piccolo" obsojen od — lastnih pristašev. Poročali smo včeraj o predavanju g. dra. P. Magistrelh-ja v dvorani Tartini. Predavanja se je udeležlo veliko število odličnega italijantkegi občinstva, zlasti dam. In padla je ooleg zanimivega predavanja o spiritizmu meoda prvič, javno in iz italijanskih ust uničujoča kritika ni adreso onega lista, ki iz same židovske špekulacije in do-bičkarije Ž9 leta in leta zastruplja javno življenje v Trstu. Ne vemo, iz kakih razlogom je g. predavatelj iiustil svojo opravičeno obsodbo, fakt pa je, da je občimt'o, med katerim je bila gotova večina itaiijausko-liberalnega prepričanja, a ploakanjem in vsklikanjem: „Bravo" in „bene" izražalo svoje odobravanje. Res, čuditi se moramo pogumu g. dra. Magiitrellija, da se je upal v javnem, vsem Iprittopoem pre da ran ju zaklicati : „Sramote, Ida je v Trstu javno mnenje odvisno od enega samega lista, ki imi veliko za- Zabava „Jadrana", druttva hrvatskih delavcev in pomorščakov v Trstu, izpadla je minole sobote prav krasno. ;Hrvatsko občia-ttvo je z osobito ljubavio pozdravilo slovensko glasbeno^ drnltvo „Tr«t*, ki je gostovalo na zabavi. ŽViimo, da bi se, kakor minole sobote pogosto prepevala v složnem bratskem kolu himna naše bratske vzajemasti : „Slovenec i Hrvat l" Za obranbeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se uadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 510. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda štev. 1 ▼ New-Jorku ; 511. I. V. iz Višnje gore (plačal 200 K); 512. Omiz e v Trstu plačal? j50 K; 513. Županstvo občine Bivec; 514. Županstvo občioe Sjlkai (plačalo 200 K) ; 515. Premrov Janko rač. svet. v Sarajevu; 516. Ćaška obet* v Ljubljani plačalo 50 K); 517. Stanko de Gleria, st. m. Dol. Logatec plačal 10 K, 518. Omizje v Joško Rajhovi gostilni na Moti pri Ljutomera. 519-f-520. Siovenska troiica dunajske okolice (2X200) plačala na račun 40 K. Odbornikom za) Ciril-Metodov ples naznanjam, da bo odborova seja v četrtek zv. ob 9. uri v zgornjih prostorih restavracije „Balkan" in to radi tega, ker je v petek božični ™čer. Predsednik. Odbor za upravo skijoptikona ima svojo sejo jutri ob 2.30 popol. v „S.avjaniki Čitalnici". Slovanski Božič v „Slov. knjigarni in papirnici g. Jot. Ghren;cs, priporočamo še enkrat. Božična darila, nakite za bož čna drevesca, knjige z\ otroke, vse to mora Slovenec nakupiti v Š toru aloranskega B žiča. Tisti Slovenci in Hrvatje pa, kistinujejD na oni strani Velikega trga, naj obiščejo drugo Slovansko papirnico g. Turine, brata Hr*ata, v ul. Sv, Sebaatiano št. 6. Niti enega peresa ne potrebuje tržaški Slovan kn iti več pri tujcu. Podpiraimo Skupno dosedaj 2963 1174 7300 835 Izvolitev Zlobca je torej zagotovljena a kakimi 2000 glasovi večine. naša narodna podjetja : papirnico v ulici Val-dirivo 46 in ono v ul. S. Šabaatiano 5.!! Evropejska voznoredna konferenca. Dne 8. in 9. grudna t. 1. so v Strassburgu o/A na e?ro3e;nki voinsredni konferenci za poletno službo 1910 razpravijali v sledečih za promet s Trstom in arttrijsko Rivijero važnih vpra-5anjih in dosegli sledeče v«pche : 1) sestavo točne zveze, poleg že aedanji zimski službi urejene zveze iz Trsta c. kr. drž. žel, čez tursko železaico-Monakovo v London — tudi v obratni smeri na direktne vlake iz Vlising^na, Hock van H%>llanda, Am stsrdama, Ostende, Bremena in Hamburga v Trit c. kr. drž. žo!. Z napravo te zveze je pač upravičena nada, da so zniten del sedaj čez Beneško raznjaječ^ga se osebnega prometa z Indijo, Egiptom in L3vante priklopi mo .akoveki zvezi. 2) skrajšanje potovanja z z;utranjim brzovlakom iz Trata c. kr. drž. ž 1. v Bjrolin čez pyhrnsko železnico za cknro dve uri. 3) skrajšanje vožnje ii Trsta juž. žel. v Banetke čoz Červinjan vsled izoitanka odmera v Tržiču in separatno vožnjo opoludanskega vlaka v Krminu in Červinjan. 4) uapravo zrese vlaka št. 818 iz Benetek. ki dotpova v Tržič ob 5. uri 45 min. pop. ra južnožfiezuiškt vlak št. 1021, ki vozi v Gorico juž. ko1, in Krmin. 5) Žilibog pa za obratno smer ž? obstoječe zveze iz avst. revijere (Opatija) čez Št.Pster n|&- Ljubljana - Jesenice v stiki s podnevnim brzo7lakom turske in pyhrnske železnico ci bilo možno sedaj tudi uživotvorenje točne zveze z avstrijsko rivijero; pač pa se bo v prihodnje gledalo na zboljšanje zveze v Ljubljani juž. želežnice kje.' je sedaj znaten odmor. Tržaška mala kronika. Zavraten napad irredentovcev na Slo- s!ugo"ca tem, da je tržaško ljudstvo demora- venca. — Mestni svetovalec Banelli mej na t;—---- i: i_: —A ~ « A i« i padalci. — V nedeljo iizirano —, lista, ki miili, da je edini pravi p r e d s t a v i t e 1 j italijan-stva!" Da pa ne bo kdo mislil, da je g. dr. Magistrelli morda kak austriacante, naj omenimo, da je n. pr, imenoval jadransko morje t „mare i ta 1 i c ou. Res, akrajni čas je že, da pošteni Itali-povejo „Picoolu* v jam enkrat za vselej obraz — resnico. Prvi je bil to dr. Magistrelli. Upamo, da ne ostane osamljen. Zoačilno je, da včerajšnji „Piccolo", ki ima aicer povsod avoj not zraven, molči o; tem popolnoma. Je psč tako, da ae atvar ne da braniti. zjutraj ob 1.30 je Slovenec Anton Krpan šel ravno iz kavarne Minerva na Acquedottu, ko ae mu je približalo krdelo ljudi, ki vedoč da prihaja iz slo-venake kavarne, ao ga brez vaakega razlog*, z vao beinostjo pretepli. Na vpitje Krpana sta pritekla dva redarja, ki sta aretira 1& glavnega pretepača, razvpitega irredentovca, Ruggiera Bernardino, kakor tudi njegove prijatelje, Mid t5mi posledijimi se je — človek bi kar ne verjel — nahajal sam mestni svetovalec in deželni p os). Carlo Banelli. Te krame zastopnika tisočletne ku'tu:e slaba'z vrednim njih „onorevoleai*, so zaslišali ca I policiji io potem izpustili začasno na a»ob:d . Settra Slovenka! - bratec Slovenec ! .B®06"1 »^VTl- ,zmn"!!: fi«u al le - Ko prejme* t petek boiiino darilo, .po-j1"*« »?ni* ' Dfm »T 6 T'®* minjaj « men, in tuoCerih mojih bratce/in j ,0 "6 8 •eater, ki o Božiču ne nego mraza io neizpoljn.ivih želja... 1 bomo^imeU""ničesar, jgovarjali na hodniku in tu je nek redar sli Kako radi bi ae tudi mi veselili pri bogati mizi, v topli aobi, gledajoči v odičeno jelko... 1 Ničesar ne bomo imeli... S a vedno amo revni, ker tako hočejo oni, ki ao v naši revščini odgajali... narodne odpadnike. Spominjajte ae zatorej naa, vi, naša aeatre in bratje; darujte, da o Božiču ne bi bilo več jokanja na vaej narodni meji naše domovine... Darajte nam,,, pripravite svoja darila in obveaelite naa!... To je glaa slovenskih in hrvatskih otrok, ki iščejo narodne tole. Aii bodo Slo renči in Hrvatje globi na ta klic ? Nasprotniki laii bodo videli dne 8. januarja, kako dareiljiva je alovanska roka, ko gre za narodnost naše dece!... šal od njih to prelepo bahariio: „Gravemo onto un ščavo. Pagheremo \ voleatieri magar« 10 corona di multa". Ta elegantna fatinaža dela res vso ča?ti talijanski kulturi! Poskusen samomor. Maria del Miitro, stara 70 let, stin. v ulici Parneto 13, je sinoči v samomorilno avrho izpila dojo kar bolne kisline. Prvo pomoč jej jo nudila zdravniška postaja. Vzroki so neznani. Nož regnlkolov. V nedalio zjutrai ob 1. uri je Josip Massiale, star 34 ht iz B.tosto pri Bari, uradni sluga pri stavbeni družbi „Union0, raoil na trgu S'arons z nežim na vratu neko Angelo Medved, njegovo bivšo ljubico, ker jo je videl ▼ družbi druseeja moža. Ranjena Medved, bi jo »tara 25 let V Trstu, dne 21. decembra 190b „EDINOST" št. 355 6fan III i a doma i? Trbovelj^ je bila tudi aretirana her izTrinje ta^no prostitucijo. Nagla smrt. Jo sipina Godsik, stara 74 let, stan. v ulici Rigutti it. 23, je po kratki ciabesti naglo umrla. Truplo so pustili na domu. Iz policij v bolnišnico. Sinoči je bila oca Marija Destradi, ki je bila zaslovela po zadojih tatvinah ubano7 na Škodo razaih otrok, aretirana, ko je š'a ▼ zastavljalnico, d) bi zastavila nekoliko reči in to radi aums, da bi bile tudi ukradene. Ko so jo zasliša-vali na polic ji, je naeakrat padla v nezarest; noseča je namreč ▼ 7. mesecu. Zdravniška postaja jo je sopavila v bolni nicc. Iz neprevidnosti zastrupljen, Včeraj poporodne je PaTel Bsnčić 31-letai cglar, ože-j njen in oče več otrok, ntanujoč v ulici della' Pieta Št. 8. prišel nekoliko vinjen domov in ker je bil vrbutega truden od dela, je takoj' legel. Kmalu zatem je njegova ž?na slišala« čudno ittokaLja iz spalne sobe, šla je pogledat in našla svojega moža a »linami na ustih, ki'. «e je zvijal od boleči j. Poklicana je bila takoj: zdravniška postaja in zdraTLik ie ugotovil, daj je Benčić pil raztopino karbolne kisline. \ Kmalu nato -e Benčić umrl. Poizvedovanja policije so dognala, da ne gre nikakor za aamomor, marveč za zastrupljen e iz neprevidnosti. Benč.ć je misleč, da pije vodo, izpis ono osod?polno tekočino, ki je bila pripravljena za deiiiificiranje. Koledar In vreme. — Dane«: Tomaž ap. — Jutri : Demctrij muč. Temperatura včeraj: ob 2. uri popo.udi.e -h 12° Celi. — Vreme včeraj : deževno. Vremenska napoved za Pri morsko: Oblačno, s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura malo pre menjena. V sečetku m gleno, potem bolje. Naše gledališče. Z* božične praznik« bo naše gledališče priredbo d»e predstavi: ni božični dan krasno igro »Božična noč" in n* d&o Sr. Sttfma narodno igro „Legijonarji". Društvene vesti. Glasbeno društvo „Trst". Vabim p. n. odbornike na laico iažno sejo, ki se b? višila danes ob 8. uri rvc?er v društvenih prostorih S. SebattiaLo 6. I. (Jsdrsn). Predsednik. Darovi. — Za "B^žičnico" bo n^dalie dtro^ali : Ferdinanl Woadraček 20 K Kornelij, pl. lix>rno 20 K, p. Gracrau Srop&u&ć 10 li g. Franjo 10 K, g. £rijSčak JuTca iz Poatojne 10 jv, g. Ve^. Plemičar 2 kg. dateljncv in 1 kg. b:škotov, mire d Inioa Ž goč eno škarl,o slančič, g. Srebotaja^ iz Predjame 1 draveir. Nsda-je »o napravile sestro d^. Abrama 10 oblek, sestre dr. Pertot-a 10 predpasnikov, g.a Pruok 2 obieki in 4 pred pašnike, g.i Nelh 3 obleke, g.e Virgici:a Furlan 5 kosoT deSke oileke. — Jadranska Birka 50 K, g E. Pollicn 30 K.. Pad nž- iiica Lubiianske Kredttoe FUoke, Uč.teijstvo Ciri'-Me^od"v Šr-le, in g. Križan De aa jo 20 K, Živncsten»ka Banka, U*tredna Banla g. J. Pokori j in g.a Marija Ivane po 10 K, -g. Ante Pogorelec, g. Aotjo Klun iz Gjrice, g. PiOter, g. Aodrcj Jug, g.a Berberovich, in družina Mikeluc po 5 K. g. AuguU B*ile i/. Rakeka, g, I?an B.do^cc, in g a S:ckn Katarina po K. g. Aat. Rcgnč dekan v Hruš;'ci, g. Karel Favetti c. kr. viš dav. uprav., g.a Terezija Vatovec, g.a F. F., io g.a Čibej po. 2 K. g.a Antonija Arhar, g. Arhar in g. Jo-' sip Dolenc po 1 K. — H*ala presrčoai vsem! — Za moško podružo. sv. Cir, in Met. so nabrali ob veselem degodku v hiši Mateja Sabadini v Marez'gah 6 K. — Decar hrani uprava. — Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo ee je v društveni pušici pod štev. 40 v gostilni R)jau«kega kontumnega društva K 24. „Podpornemu draštvu ca slovenska viso-košoice na Dinaju" so poslali cd 15. nov. pa do 15 dec. sledeča gg. : Po K 400 L j u b l i a n a : „Daj nam danes n8Š v«akdanji kruh", potem al. deželni odbor kranjski. Po K 50. D u & a j : dr, Stan. Lapajne dv. adv. Po K 30. Celje: polk. A. Susić, Ljubljana: A. & E, Skaberne. Po K 20. Bovec: LeoD. Jonko ; Dunaj: vi i. svtok Ant. pl. Globočnik, dvorni svetnik Vlsd. pl. Globočnik ; Litija: not. Luka Sretec; L,ubijana: veltrg. Iv. Knsz, Slovensko omizje „Pri Rjži", Trat: not, Viktor Vessel. Po K 15. Maribor: Sksc. knezoškof Mihael Napotnik; Središče': dr. Jos. Spešič, meato venca -j- dr. Omulecu. Po K 10. Celje: dr. Jos, Ser-nec; Dunaj: vid. svetn. Aot. Hc, dr. Fr. Kartin, pref. Jos. Stritar ; Gorica: dr. H. Turna : Gradec: vaeuč. proi. dr. Matija Murko. _ (Pride še). ^ar. deiav. organizacija vabi vse tovariše iz Lloydovega arsenala na shod, ki ee bo *rš >, danes, ob 7. uri zvečer v prostorih N. D. O. (ul. Lava tojo 1. I. DNEVNI BED: Poročilo odoaedanjih korakih za preprečenie premestitve Llojdovega arsenale. Tokari! Pridite polne številno ! Izobraževalni odsek pr redi, v.četrtek, dn< 23. t. m. Predavanje v čitalniftki dvorani pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo št. 4) Začetak ob 8. uri zvečer. Predaval bo to*. C i v i d i n i o „Socijalnem zavarovanju". (Sta-roatno zavarovanje delavcev in zavarovanje proti brezposelnosti). Delavci, najakt malne je socijalno vprašanje je peč vprašanje zavarovanja. Pridite tedaj na predavanje da ie učite spoznati Vaše potrebe ! * * * Gostilna členov N. 0. 0. Odborniki kakor nadzorniki ie opozorijo, da pridejo zanesljivo na današnjo cdborovo sejo, ki se vrši cb 7.30 uri zvečer. Predsednik. * * * Zveza jugoslovanskih železničarjev ! Odbornike in nadzoruištvo se vabi na izvanredno sejo, ki ae vrši Jutri dne 22. t. m. ob 7.30 uri zvečer v društvenih p*ostorih v veliki aobi. _ Predsednik Književnost in umetnost Or. N. pl. Tomašič: Temelji d r-žavnoga prava hrvatskega k r a- 1 j e v a t v n. Nijatarija doba : Pacta ccn-venta, — Ta »trogo znanstvena knjiga ti meg'a priti v bolj pravem času ! Dr. Tomašič, bivši hrvatski minister v Peštf, steber starega madjaronatva, znanstveno dokazuje Mad;arom, da si je 1. 1102 usodenolnega za H vatsk?, hrvatski narod dobrovoljno, in3 ne v boju prisiljen, izbral za kr.*lja Kolomsna cgrsksga, ter njim sklenil „pacta conventa". Trga lota je začela teči skupna u«od«i dveh drž&r, ki eta bili pod eno krono. M« d ari eo večkrat posebno pa v nove ?h Časih, nasilno posezali po hrrateki državni samo4tojnosti, rdi h-vatuke korenino so znale viikdar z mečem in zakonom v roki odbiti sovražnike in litu poklicati v saomin: nulla via nos Hungari« addizit. Sloveniki inteligenciji ka«* vreče priporočamo Tomafcicevo politično-historijako razprave. Naši slogi, naši edini slov.-hrvatski politiki moramo z učenjem hrvatskega državnega prava padati zoamtve&e temelje, ker n^šfi skupna hiša bo solidneja, če jo bomo z'd&li oa trdni podlag'. To kojigu je dobiti v Slovanski Knjigarni g^sp. J. Gorenjca. Stane K 4"— O d n o 7 i h izdanj beležimo s'edeče knjige. k; jih je dobiti tudi v omenjeni „Slcv. Kn ig8rniM. J. A'e'5o»c«: I b »"i i, Ii, poprav Ije^i a4it!s. ^iieoil J. Vole. I. Zvezek: Kako cem « a. i a z 1 i k a 1. I, del. Caca broš. 1.20, vez. K 2. Jan. Trdine: Zbrani apisi VII. kajigA. Bajke in povesti VI. Jure Turić: Igra životom, sabrane p ipovijesti. Izdaja Društvo hrvat, kn ižev- nikov. D\ E d. Volčič: Predpiii o notarskih priito binah in zapovedanih notarskih spisih. C3na 80 via. A pl. H o r z e c k i : Batovi Nanoleono-vog i noviieg doba, Beograd 1910. (c'rt) Cena 2 dinara. Dr. Gero Erno: EheschliessuDgifrei-heit der Aus'aoder in Uogarn. — Cena K 5'— Dr Kršnjavi: Scotua Viator iiber Kroatien. |E?ne Entgegnucg. Ponatisnjeno iz „Oeater. Rundschau*. Vesti iz Goriške. x Iz Sovodenj poročajo, da je tam nastal včeraj p^žar, ki je uničil hlev in aenik goap. Cotiču. Škode je 3000 K, ki pa je krita z zavarovanjem. z Iz Prvačine poročajo o tatvini, izvršeni v tamošnji domači cerkvi. Vkradeni so iz altarja aledeči predmeti: zlata štiri metra dolga varižica, štiri zlate veriž:ce, nad pol metra dolge, dve srebrni srci in eno zlato, ena zlata in ena srebrna zapona in dva para zlatih uhanov. Vrednost vkradenih predmetov presega znesek 400 K. O storilcih ni ne duha ne aluln, vendar ae spominjajo domačini, da so videli zadnje d ji nekega tujca opetovano v cerkvi, kjer ti je ogledal tudi zvonik. Naravno je, da leti sum na omenjenega tujca, ki mu je okoli 30 let, je temnih las in nizke postave. Po razkritju tatvine je tujec izginil kakor kafra in vsa prizadevanja po Bjem so ostala dozdaj brezuspešna. Dezertiral jo Goričan Gazin cd tukajšnjega topničarakega polka. V petek večer ao ga videli v nekaterih goatilnab, kjer je pripovedoval prijateljem, da je dobil daljši dopuat. V soboto pa ao našli na njegovem domu vo* jaško obleko; fant se je bil preoblekel v civilno, izposodil si rovolver in izginil brez aledi. Okoliščina, da je vzel aeboj orožje, kaže na to. da ei izključen samomorilni namen. I Velim Kinematograf BELVEDEEE TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od torka 21. do četrtka 23. decembra: 1) Nevihta v Azurih, slika po naravi. 2) Hči morskega kralja, fantastična slika v barvah. 3) „VANDEANS", velikanska drama. 4) Butček ae bojuje z vso silo, komična slika. Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. Otroci in * ojaki lOstot. ; josip gorehjec - trjc ULICA VALDIRITO ŠT. 40 (KRAJ KAVARNE NEW-YORK) priporoča svojo bogato zalogo božičnih in novoletnih razglednic, nakita za božično drevesce In svečie, kakor tudi bengaličnih nžigalie. Istotam se dobe razni prikladni darovi za male in odrastle, n. pr. knjige, slikovnice, Tuko ve živali, slikovnica 2a slikanje, raznovrstne barve za otroke itd. Kazne leposlovne knjige, poezije elegantno vezane, krasni ctvirji za slike in albumi za razglednice in slike. Vseh vrst pisemski papir v škatljah itd. Ts preje maj o se naročila in se ista naj točneje izvršujejo. Krasni nakiti za božična drevesca ee morejo nsročiti s približno naznačeno ceno za cel sortiment od Kron 3*50 naprej, r^katlje finih svečic po 30 do 50 vinarjev. Ogled božičnega drevesca in bogatega nakita vsakemu dovoljen, brez da bi moral kaj kupiti. Za obilen obisk se priporoča udani JOSIP GORENJEC. Zahtevajte cenik: zastonj in post. prosto. Odlikovana pekarna in slaščičarna z zlato kolajno in križcem m meduarodni obrtni ruzatavi v Londonu 1909 Acquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 oŠ,8ld— trikrat na dan svež krnh. Frodajalniea e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blškoti posebno za čaj ; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in ftvo. Potrdili ao razne račune in proračune rrec.tnih zave do v. Nato ao razpravljali »najav e t e j 6 o" točko, t. j. prememba nekaterih uličnih oz- ea?eb. Brez te atalno ponavljajoče se točke ramreč naš mestni avet ai ne more misliti seje! Vsprejet je bil predlog, da ae ulica, ki vedi od kavarne Teatro do plinarne prekrsti z imenom „Cesare Lombroso, nadaljna uličy prrga se krsti v „Via Luigia", a zadnji kos < d ulice Vandola naprej bo označen z „ms L?om„, Radi prekrstita škofijske ulice se je vnela dolgotrajna debata,-ki jej je bil završetek ta, dr je izjavil širokeustni dr. Venier, da naj se za takrat odloži, češ. o pravem času nam ne bo manjkalo slavnih imen naše „na trije0 (namreč oce v kraljeitvu), izmed ka-t rih izberemo najprimernejše. — Naj omenimo ie, da ie neki m?d poslušalci nahajajoči se pameten Lah vskliknil: „magari degle il nome di don Anguria, ma finim o la con ste cocfuzioci". Zob k, da celo Lahom presedajo že te rajacade. x Kovani žeblji vsake vrste ae dobivajo v L kovcu pri Ćepovanu. Prav malo je še zneno. da izdelujejo v Lokovcu izberne žeblje. Z?Itti je, da se to izdelovanje povzdigne, ter da rr.'đejo ti ž bi.i v vefji promet. Kdor želi kupiti, naj sa obrne ca naslov: Ant. Vončina čt. 156 v Lokcvcu, pošta &jpovan. x Iz Mirna poročajo, da je imel „Sokol" v če'rtek društveni seetanek, ki se ga je udeležil cdaoslanec primorske sokolske župe dr, Dir:ko P u c. Želeti je, da bi te slični sestanki vršili še večkrat! x Staragora dobi končno vendarle pošteno pot, kakor je obljubil mestni magistrat. — x V Podgori bo božičnica za šolsko mladino z otroškim vrtcem vred, dne S. januarja 1910 v dvorani g. Breganta. Rodoljubi naj se zgrnejo, ker ]e znano, kako vspešno raz-narodu e našo deco Legina šola cajveč ravr.c z obilnimi darovi, Poscemajmo in učimo te rd eovražnikev. x Vreme v Gorici. Tu dežuie kakor i* ikai*. Rftztc tega imamo pravo ljubljansko meglo. Ponočnjaki so opazili minulo sobotj prvi eneg, ki se je pa proti jutru spremeaii v deš, x Tihotapitvo ob laški meji. Pred par dn:vi «mo poročati o tej stvari, ki je vzbudila sp ošlo pozornost na Goriškem. Sedaj je polici;a zaprla drugih pet laških trgovcev, in sicer dra iz Kcmraa, dva in Bračana ob meji fn (nega iz Gradiške. Dozdaj so nahaja v g^ri^k h zaporih 7 oseh radi te afere. Tib tap»t*u, ki sega skoro po Tai Fur-lani i, so pršli na aled takc-le: Dne 21. nov, t. 1. ob 2. nr popolnncči je začela Jr.ška finančna patrulja na nekt voz v biižini Vidma. Patrulja je voz preiskala in je rašle nabito polno tihotapskega blaga. Areti-raia je voz&ika in zaplenila voz. Dra tihotapca, ki sta bila skrita na vozu, sta urno skečla iz voza in pobegnila. Tekla sta naravnost d> druzfga voza, ki te bil kakih 100 korakov zsd»j ia »ta obvestila druge tihotapce 0 preteči nevarnest. Dotični voz je Bato urno p fegr.il nazaj in se je izognil finančnim stražnikom. Glavnega tihotapca Pi&ra so pri-j li. Obstojala ie cela organizirana družba, ki je iz Avstrije „izvsžala" sladkor, kavo in druge kolonijalne reči, uvažala pa je vermut, mar^a o i. t. d. To se je vršilo že celih pa; let! Po Sežani kroži že dije ča-<:h č.tanjih, nakar je bila seja uključena. Prihodnja seja 28. de-cembra t 1. i Dunaj 20. Ce«r poide na bežčie | Draznike ▼ WaUsee. Tj» odootu e v petek ob 8. uri zjutraj, ni pa &s določene, kedaj d* se vrne. as? W 5e tiskane be: | _tm_ Majmanjla MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve*, pristojbina stane 40 Plala se takoj. T® tno &J nkrat ve?. ffc ,0 stotlnk. ] RnennHinna ki g°vori Slovenski, italijanski UUoJJUUI ullCl in nekoliko nemžki, želi stopiti v službo kot prodajalka ali blagajničarka. Prijazne ponudbe pod „USTANAK" na „Ins. odd. Edinostih ICPOtil C P u^ecca za slovensko manifak- lOuCld OC turno trgovino. Takojšnji vstop.— Zglasiti se je v ulici JSuova 37 v trgovini. 2272 Vnaiom 86 Stanovanje s sobo. sobico,; llajOlll kuhinjo in kletjo. Bole-Kojan štev. 242. 2197 I oncino mrjssca za pleme priporoča F. Fante l-C|lOyo pn av. M. Magd. zgor. St. 17*. (2257 Ql#l«lfiicf*0 vipavskega vina se odpre 21. t, m. OKldUlbbC T uljci Paduina št. 8. - Slavnemu; občinstvu, posebno gostilničarjem se priporoča za' mnogobrojni obisk. Zastopnike: in trgovske pomočnike išče za vsa mesta neka stara poznana budimpeštanska tvrdka. Daje visoke provizije. Pridne osebe dobijo lahko stalno in sigurno bodočnost. Dopisovanje v srbsko-hrvat jeziku. Ponudbe pod J. ROTTER, Budimpešta V, Honved n. 4. TVSDKA Kostorls skladišče oblek za moške in d&Čk« Trst, via Sf Giovanni 16^ I. n (traven Restavracije CooperatJTa ex Haoir^?- prodaja 11a mesečne ali tedenske obroke obleke iii površnike z* moške, perilo itd. fiajdogovornejše oene POZOR! Skladišče ni v pritličju ampas v prv*m nadstropja Slovenci in Mestjani! £ poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane 13, za kar se Vam toplo priporoča ndani Anton Novak — Svojim k svojim ! _2057 Mloripnip slovenske narodnosti išče službo pri mlauciliu kaki slovenski trgovini ali kai dru-zega ?a slugo. Govori tudi nemški in nekoliko italijanščine. Ponudbe pod „Mladenič"1 na Inseratni oddelek Edinosti. 2195 E ■il- ir 3 Za Božič! Za Božič! V veliki, fini žganjarni 2161 Razprodaja> Samo na ta način zamore se prihraniti pri nakupu K IO 3 30 pri nakupu ,, 20 6 69 pri nakupu „ 30 IO — pri nakupil „ 40 13.33 itd., ako se kupi moške in ženske po-WmWm trebšeine v prodajalnici -v^.v Alla Flotta Američana TRSTy Piazza della Borsa, I, ki razpošilja vsakovrstno blago vsled opustitve trgovine s 33V3°/o popustkom. Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa ^Iristide jjualc® - ^rsf ulica San Servolo štev. 2 Telefon 21-42! NAZNANILO. V prodajalnicah manifakturne^a blaga v Trstu, ulica Barriera 8 in uKsa N^ova žtev. 36 od danes naprej je na prodaj po najnižji ceni vse zimsko blago in sieer: FUŠTANJ1 beli in barvani, dobre vrste, od 40 stot. naprej. POKRJVALA barvane in flanelaste, po kron 2 30. PREŠITE po kron 5. FLANELASTE OSRiNjALA od 2 do 12 kron. \ E-LIKA 1zbera : maj, spodnjih hlač za moške, ženske in otroke. — Blago za moške, volneno blago in ševiot za gospe. Platno perilo, tenlž, zavese, preirege In druga blago. V prodajalnici Via Nu:va 36 dobi se v velikej množini čevljev za moške, ženske in za otroke, kakor tudi dežnikov vsake vrste. Torej, ako hečete kaj po ceni kupiti, pojdite v tigov no manufakturnega^blaga Via Barriera 8 in Via Nuova 36 Preprodajalcem »e daje popuat Kovinaste ure srebrna „ z'ate „ Budilke Stenske K 3 — napr. * 6- „ * "9— » * 2- . „ 5-- m Regolatorji z nih... 18*— Zlati uhani od K 3 — , z dem. „ 8' — Zlati prstani „ 4 — „ z dem. „ 6 — Zlate Broche w 6 — Zlate zapestn. „ 20'- napr. Zlate in srelms verižice in priveski za moste in ženske Bogomil Fino, urar nI. UInc. Belimi 13 (nasproti sv. Antona noue$a) NOVO POGREBNO PODJETJE V^f na trgu pred Narodnim domom št 1 (vegal ulice Ghega) jena razpolago VELIKI IZBOR najfinejšega ruma Aati Spumante, Sefošk zagrebški Pelinkovac in Sokol. - Pcrebui : Rase po nafzmernejših cenah. /P- Naznanjam slavnemu občinstvu, da imam v moji prodajalnici v ulici San Giovanni št 8 o priliki BOŽIČNIH PRAZNIKOV veliko zalogo ore'no/, češp&lj, ci-bib, rujavsga sladkorja itd. itd. Priporoča se udani RUDOLF GODNIG. Ni treba več užigalic ! — En s:i«n pritisk provzroča oce »j •S Imperator Zt-pni nžigalec in oo oneru elegantna, najfinejše ni-kluian^, je>lnostavna. a rrlo praktična Metijka, M z eu0 ro!to' absolutno varna, traja rnnugo let. Cena t kotnail K a--, 3 kotuaili K 8 25, 6 komadov K 15. Polet« vsakega komada nati ćen opis. PcMlia ae proti naprej poslani dotićai svoti franko, alt priporočeno (35 vinarjev več . Exporthaus Konigsberg 607 Odrska TO \ iz bambusa, iz indijske tr- j stike ia iz Trborlja. ( : Prikladna božična in : \ novoletna : darila. ' HENRIK PflEBEl I Trst, Via Nuova štev. 22, Trst j istrsko, najboljše vrste, naročiti je le pri tvrdki Vaciav 0. Vales Pazin (litra) - Zmerne cene ■ Vzorci zastonj, na veliko dobijo popustk^. Popust od 3Q do 4Q % I 3K Trgovci z vinom ^ P. Hormaim. Trst £ ulica Giosue Carducci 20, Trst telefon 896. Velika zal.iga steklenih 5ip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kria ali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Poaode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, previačenja a steklom. verande itd. Telefon 896. Zategateij s avb. podjetnikov w ___*Hn**H*MU*U* plemenske kokoši najbiljše zimske nosilke (barve na izbero1 20 kom 5 mesecev starih, prosto na vsako postajo Kron 30'—; 6 komadov K 9 50. L. Altneu, Werschetz, Ogrsko. S Posteljna: mokrota. I B PodoIdo ozdravljenje rajajučeno. Brezplać- B ■ na navodila. Naznaniti je starost ln spol. B B Mnogo zahtalnih plsein na razpolago. — B B Zdravniško priporočano. ■ 0 S Institut „SANITAS* 5 B Velburg P. 345. — Bavarsko. ■ — BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI z bogato opremo za vsakovrstni pogreb. in prodajal-nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic | perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo In drobno Corso 49(Piazza Goldoni« Q OCfllK. PrOđOjtll. „Calzoleria Triestina*4 Trst, ulica Giosue Carducci 21 (prej Torrente), dobi se poleg raznih tinih čemijo? za gospode in gospe sledeče obuvalo po najz r.i j^ih cenah in sicer: Moški čevlji Iz usnja Boxcalf (za pjvezat) K-n 9 60 „ Boxcalf (z elastiko) 9 6G " „ „ Boxcalf Derbey „ 10.- M „ „ Boxcalf zap. Triumph .. 10.— Kavno taki čevlji za dećfee 1 kron » nr-mi- V^- ripar ic iz najfinejšega mnja DELO SOL!l)N