ISSN 0351-6407 9 "77035 6400 19 Puconsko-vaneški zaplet stran 3 vegova 13, m. sobota, tel:32 735, ŽE 7 LET TRADICIJE! g ‘č? o E cS O- O cS 5 2 rt E M O I S o +-* cd bi) o C 'E 3 E SIEMENS NIXDORF CERTIFIED PARTNER CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Ljutomerski občinski tango stran 6 RAČUNALNIKI SIEMENS NIXDORF ŽE OD 163.900 SITI? VREME 11. december, čet., Danijel 12. december, pet., Ivana 13. december, sob., Lucija 14. december, ned., Dušan 15. december, pon., Kristina 16. december, tor., Albina 17. december, sreda, Lazar Lucjja (13. december) krati dan. Murska Sobota, 11. december1997, leto XLIX, št. 50, cena 190 SIT Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo, postopno zjasnilo, vendar bo hladneje. Lunine mene: 11. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 34 minut, zašlo pa ob 16. uri in 17 minut, dan bo dolg 8 ur in 43 minut. V nedeljo, 14. decembra, bo na nebu zadnji lunin krajec. Ul J0MOMMU0 IMmUMO ZORUŽ/MJI Vse poti vodijo v Ob parlamentarnem pranju duš za nazaj, ki smo mu priča te dni, se je tako mimogrede začel boj za tip pralnega stroja, s katerim bodo prali duše v prihodnje. Gre za zaplet okrog nacionalnega kurikularnega sveta, ki je kot strokovni organ odgovoren za obnovo šolskih programov. Okrog sveta se je nekaj časa občasno dvigal prah, vendar se je vse nekako razreševalo na strokovni ravni. Lomiti se je začelo s potekom mandata svetu v novembru, in ko je minister podaljša! mandat svetu, da dokonča svoje delo. Vzporedno s tem je pet članov izrazilo svoje nestrinjanje in napovedalo odstop. In ta trenutek je izkoristila SLS, ki si s pomočjo te »formalne« napake, ki je sama po sebi vprašljiva, poskuša zagotoviti večji vpliv na področju vzgoje in izobraževanja. Kar naenkrat je dobila celotna zadeva ideološki naboj, in to še toliko bolj, ker je vladajoča stranka izkoristila nastali položaj odstopa in podaljšanja mandata za obračun in plačilo računa, ker ji ni uspelo dobiti šolskega ministrstva. Kljub argumentom, da niso mogli uveljaviti svojih strokovnih stališč, daje skupini članov sveta v odstopu ideološko težo odstop člana verske izobraževalne institcuje. Po drugi strani pa je morda res, da je preostanek članov sveta preveč lojalen drugi vladajoči opciji. Če se povrnem k »odstopljeni« skupini, se ni mogoče izogniti ideološkemu predznaku zaradi tega, ker je pri vsej zadevi kljub vsemu potrebno upoštevati stališče najvišjega cerkvenega predstavnika Pred nastopom njegove funkcije. Toda na tej ravni ne kaže še Poprej politično špekulirati. Je pa res, da nas sedanji zaplet vodi raven, na kateri smo pred poldrugim desetletjem že bili, in se je šola usmerjata. Tudi takrat se je o problemu namesto na strokovni ravni razpravljalo v »političnih hramih«, in to »doktrino« očitno dosledno povzemajo z nekoliko drugačnim predznakom. V nastalem položaju bi bilo brez prevelikega pompa in Političnih izsiljevanj najbolj racionalno, da stroka znotraj sveta razreši problem strokovnih nesoglasij in konča reformo. Ob tem bi bilo prav, da bi si priklicali v spomin opozorila stroke v času Pomerjanja, ki jih žal nihče ni upošteval. Že takrat so strokovnjaki temeljnih predmetov opozarjali, da je pri reformi potrebno vztrajati pri temeljnih znanjih, ki so osnova za hitro prilagajanje in osvajanje specializiranih znanj. To so takrat celo podkrepili z nekaterimi primerjalnimi analizami ameriškega in japonskega izobraževalnega sistema, pa ni zaleglo. In če sedaj ponovno zaidemo v ideološke vode, ne bo bistveno drugače. J. VOTEK Miklavžev sejem ’97 V soboto so se v soboški »purgerland« zgrnili prebivalci z obeh bregov Mure. Razkazovanje zimske garderobe dam iz visoke družbe je bilo seveda stranskega pomena. Tudi lokalni politiki niso ravno blesteli v »anonimni« (beri: vsakdo vsakogar pozna) množici. Pa vendar je sejem bolj kot zaradi zgrinjanja prebivalstva na dolgo soboško alejo pomemben kot uvertura •v »praznični december«. Je znak »navešenega« meseca, bleščečih okraskov in bleščeših, sijočih ljudi. Blesk prazničnega vrveža tako zasenči vsakdanje delo. To je čas velikih veselic podjetij, čas opotekanja ob točilnih mizah, čas najlepših želja in popolnosti iluzije. Sreča, ki jo prinaša dimnikar, je draga stran 15 Peneče VINO GRAJSKI BISER, 0,751, Vino Brežice WHISKY SCOTTISCH LEADER, 0,751, Era ... *..... FRUPI NEKTAR ANANAS, 50 %, 11, Vital .......... Napolitanke sunny, 400 g, Napredek Margarina special, 250 g, zvijezda....... Kava, MLETA, 100 g, Loka ... • $ ROZINE, 500 g, Preskrba . ■ . • ................... ■ • ■ ................... > RIŽ ST. ANDREA, 1 kg , Droga . ......I J PREKAJENI VRAT, b. k., Pomurk^^O-.-« SIR MAKSI SPECIAL, Mariborska mlekarna DARILNA KOLEKCIJA, Vanila, Shock Light - ženska, Krka .... ŠAMPON ZA LASE CVET, 250 ml, Ilirija......■ • • ■ •....... * DOM, detergent za ročno pranje posode, 11, Šampionka GQ SERVIETE TISSUE 33 x 33/20, božično-novoletni tisk, Paloma .....423,20 SIT/kos ... 1.998,40 SIT/kos ..... 123,40 SIT/kos .....207,90 SIT/kos ..... 94,00 SIT/kos ..... 146,60 SIT/kos .....177,10 SIT/kos .....259,80 SIT/kos ... 1.311,80 SIT/kos .....962,20 SIT/kos 1.041,80 SIT/kolekc. ^...161,00 SIT/kos ..... 166,10 SIT/kos ..... 122,20 SIT/kos O -n iia: JURIJ ’?■ DO DECEMBRA 1991 »seh ./lešnikovih % 0,75 1 Ljutomerčan 31940 jp®ratoa “«94,80srr MIC Trgovin« Pogovor s Ferijem Horvatom, predsednikom parlamentarnega odbora za nadzor proračuna in drugih Velike sanje Pri Sv. Juriju v znamemp. zalogajev javnih financ stran 8 Graditelji ’98 - Ključi delitve ali o dobrososedskih odnosih stran 6 2 ^Zktualno okoli nas vestnik, 11. december 1997 !-----------------------:-------------------------- Nasilje v preteklosti — Wehrmacht v letih 1941— 944 Uničevalna vojna: zlo Čini nemške vojske 1941—1944 Razstava, »Vernichtungskrieg.Verbrechen der Wehrma-cht 1941 — 1944«, kije že pred otvoritvijo dvignila mnogo prahu, ki je ležal na tem obdobju zgodovine dvajsetega stoletja že več kot petdeset let, je odprla vrata tudi v Qradcu. S tem je postal Gradec 23. postaja potujoče razstave, ki prikazuje nemško vojsko v drugi svetovni vojni (Wehrma-cht) kot množično zločinsko organizacijo, kateri se je lahko izmaknil le malokdo. S tem je dokončno izgubila videz nedotaknjenosti s strani nacionalno-socialističnega režima in ime t. i. »čiste« ustanove. Ravno na podlagi vloge v okupiranju vzhodnega in jugovzhodnega dela Evrope se kaže rasistična j motiviranost pohoda, ki naj bi uničil boljševizme in semiti-zem. Organizatorji razstave že v okvirnem programu, ki spremlja razstavo, ves čas hočejo pokazati, daje bistvo razstave nekaj, kar se dotika vsakega posameznika, ne glede na starost; kar pomeni, da se z zgodovino moramo i srečati vsi, ne le tisti, ki so jo pisali, temveč tudi potomci zgodovinopiscev. Začetek vsega dogajanja so naznanile zastave, ki so jih graški organizatorji uporabili kot sredstvo osveščanja. Zastave so spominjale na čas režima nacionalnega socializma, vendar tokrat niso propagirale moči države, ampak opominjale, da je vsak posameznik odgovoren za svoja dejanja, tudi tista, ki so bila storjena v imenu režima. Kro-। na osveščanja je geslo, ki opominja, da je za boj sposoben tisti, ki prej razmisli (ali,v originalu WEHRhaft ist, wer sich Gedanken MACHT). Namen razstave ni bil povzročiti kakršnih koli kontroverznosti, ampak pokazati, daje na organizaciji oziroma likih nemške vojske (Wermachta) ležalo zelo veliko lažne propagande, zanikanja in oslabitev vloge, še posebno v Avstriji, ki jo že petdeset let po koncu druge svetovne vojne bremeni zgodovina, ker se ni nikoli soočila z resnico in sije dogajanje razlagala kot nekaj »ne tako slabega«. Pomemben del okvirnega programa je tudi ciklus prireditev, simpozijev, okroglih miz in soočenj, katerih tematska paleta se razpreda med vsebinami kot »Dialog med generacijami« (orig. Dialog der Generazionen); »Geji, sodrga in nekoristni pohabljenci« (orig. Schwule, G’sindl und nutzlo-se Kruppel); »Vojna talcev v Srbiji« (orig. Geiselkrieg in Serbien). Kljub namenu, mirno začeti pot osvetljevanja temačne zgodovine, so se pojavili nasprotniki razstave, predvsem iz vrst deželne politike in različnih tovarištev, ki še vedno nasprotujejo takšnemu načinu soočanja z lastno zgodovino. Vendar pa so nasprotniki razstave dosegli nasproten učinek, od prvotno hotenega - razstavo so iz kletnih prostorov preselili v normalni razstavni prostor in je sedaj po kar nekaj političnih in znanstvenih razpravah pod okriljem graške univerze. Vsa ta nasprotovanja deželnih politikov so po mnenju graških organizatorjev del predvolilnega boja za mesto graškega župana. Toda dejstvo, da je razstava pri širši javnosti naletela na pozitiven odziv, naj bi bilo vse to nasprotovanje delo posameznikov, ki se ne morejo sprijazniti s preteklostjo. Jedro razstave z naslovom »Uničevalna vojna. Zločini nemške vojske 1941-1944« so s fotografijami žrtev in z videoposnetki nurnberških procesov dokumentirani zločini nemške vojske. Ta celota je vsebinsko razdeljena na pet podenot, ki s tem sugerirajo, kako je bil sistem v nacionalistični Nemčiji zgrajen: »Vojna na Balkanu«; »Stalingrad«; »Zastrahovanje ruskega prebivalstva«; »Dokumenti, ukazi, ...«; »Obdelava tematike v Nemčiji po vojni«, kamor sodijo tudi video posnetki nurnberških procesov. Obiskovalcu se postavi vprašanje, kako lahko nekdo stori — čeprav na povelje ali v imenu nekega režima — kaj tako nizkotnega. Morda zveni ta fraza že zelo obrabljeno, toda prizadetost obiskovalcev je zelo velika, saj je prikaz zelo neolepšan, tako da je obiskovalcu kar kmalu vzeta vsa iluzija o trohici spoštovanja do človeka. Ob tem se kar sama po sebi postavlja vzporednica z vojno v Bosni in dogodki v povojni Sloveniji. Hkrati se pojavlja vprašanje, ali je res bilo potrebno toliko žrtev, da je bila trditev Thomasa Hobbesa »homo homini lupus« potrjena. Generacije potomcev si sedaj postavljajo vprašanja, na katera lahko dobijo odgovore le od tistih, ki so pripravljeni na pogovor. Zato bo treba odgovoriti tudi na vprašanja, kot so: Zakaj se soočate s svojim izborom šele sedaj, petdeset let potem, in se identificirate z »domovino očetov« (orig. Vaterland), za katero ste bili poslani v lonec pri Stalingradu?« ali »Zakaj je tako težko obstati pred fotografijo in enostavno reči: »Točno, tako je bilo!« BOJAN VEBERIČ Pred (tudi med njim in po njem) obiskom premiera dr, Janeza Drnovska v BiH Slovensko-bosanski lonec Mar Pomurka vara bosanske kupce? Kaj so podpisali v BiH? Ljubljanska banka ne vrača deviznih prihrankov Dva dni pred uradnim obiskov dr. Janeza Drnovška v Bosni se je v osrednjem dnevniku TV BiH pojavila informacija, ki jo je bosanski javnosti posredoval šef veterinarsko inšpekcijske službe sarajevskega kantona g. Rizah Avdič: v nekaterih izdelkih (mesnih), ki so jih v BiH uvozili iz Hrvaške, Italije in Slovenije - med drugim je omenil tudi Mesno industrijo »Pomurka« iz Murske Sobote - so našli večjo količino vode, kot je to do- voljeno, ter masti, ki niso bile navedene v deklaraciji. Masti naj bi bile svinjskega porekla, kar je v bosanski javnosti izzvalo posebne komentarje. Komentarji so bili od smeha in ugotovitve, da bi morali navedene sestavine v deklaraciji strogo spoštovati, pa do izredno težkih obsodb, ki so izzvenele v vprašanju: »Marje prišlo do (ne)zavednega podtikanja svinjske masti bosanskim muslimanom?« Pripadniki islamske veroizpovedi seveda ne smejo uporabljati prehrane, v kateri je svinjsko meso. Da bi potrdil resničnost informacije v večernih poročilih, sem stopil v stik z osebami na Veterinarski fakulteti, kjer so mi Avdičevo informacijo potrdili in jo pokomentirali:«... da je bosanski narod že daljše obdobje, vse od 1992 leta, kot za nalašč, najprimernejši za različni svetovni odpad, ki se pogosto imenuje »humanitarna pomoč«, in da je tudi domača kvaliteta izredno slaba, tako da ta najnovejša podtikanja (informacije) niso nič posebnega, kar bi se moralo kritizirati.« Seveda smo vest preverili tudi v Pomurki, kjer so nam povedali, da kaj takega ni mogoče, saj oni spoštujejo želje in zahteve naročnika. Če naročnik želi izdelek, v katerem ni nič svinjine, ga bo tudi dobil. Naročniki tudi prihajajo v So- boto, kjer lahko preverijo vzorce. Je pa res, da so izdelki, ki vsebujejo samo goveje sestavine, dražji. Kdo torej manipulira? Bosanski uvozniki? Samo dva dni po tej »meseno-religiozni vojni« je v BiH pripotoval premier Drnovšek. Na vas je, dragi bralci, da sami presodite, ali je bila ta informacija z Veterinarske fakultete lansirana samo slučajno. Toda, mar je v BiH sploh še kaj slučajno? Obisk slovenske delegacije je potekal v delovni in konstruktivni atmosferi, kjer sta obe strani izmenjali svoja gledišča, predvsem s strani gospodarstvenikov (v slovenski delegaciji jih je bilo okrog 50). Odprli so tudi tovarno (skupna naložba Famosa in Merkurije iz Sarajeva ter Kovinoplastike iz Lendave), v kateri bodo izdelovali plastične steklenice za široko porabo in s polnjenjem higienskih tekočin (različnih detergentov). Vendar nismo uspeli izvedeti, koliko ljudi bodo zaposlili. Podpisana sta bila dva sporazuma: prvi o gospodarskem sodelovanju, ki sta ga podpisala Hasan Muratovič, minister za zunanjo trgovino in enkonomske odnose v Študentske demonstracije 1997 »Kdor zdaj ne gre na cesto, bo jutri na cesti« Več kot mesec dni že trajajo demonstracije nemških študentov. Ko so se napotili v Bonn, so se v nemške politike uprle oči svetovne javnosti. Ti, ki so v končni fazi odgovorni za okosteneli, več kot dvesto let star izobraževalni sistem (mimogrede: ta temelji na načelu pruskega reformatorja Wilhemla von Humboldta, ki je za proizvajanje posebne znanstvene in širše družbene elite terjal osebni stik med študenti in univerzitetnimi profesorji), so se seveda postavili pred kamere, pa naj gre za socialdemokrate ali Kohla, ki je v parlamentu razglasil, da so številne študentske zahteve upravičene, ali za predsednika Zelenih Joschko Fischerja, ki je predstavnike študentov povabil v svoj kabinet, podobno kot je storil tudi generalni sekretar FDP (ljudske stranke). Med retorične bisere bi vsekakor lahko šteli zahteve, ki so jih ob demonstracijah v znak svoje »solidarnosti« začele naslavljati posamezne stranke: tako je bonska CDU (krščansko demokratska unija) za knjižnice zahtevala 80 milijonov nemških mark, pri SPD (socialdemokrati) so menili, da je potrebno v ta namen odšteti 400 milijonov mark, zeleni pa so sanjali kar o 600 milijonih. Retorični biseri zato, ker vlada (CDU - CSU) že leta nazaj zmanjšuje milijarde mark za izobraževanje. Retorični biseri tudi zato, ker je kar dvanajst od šestnajstih deželnih ministrov za znanost iz strank socialdemokratov in zelenih (SPD, Grune, opozicija) in tudi ti se ne morejo pohvaliti z radodarnostjo do univerz ali klinik. Seveda ne gre pozabiti, da bodo drugo leto parlamentarne volitve, in katera od strank bi upala študentom reči, da zelo potrebnih devet milijard nemških mark, kolikor bi jih v Nemčiji potrebovali za obnovo izobraževalnega sistema, preprosto ni? 1967:1997 In če so bile demonstracije leta 1967 upor sinov proti očetom, napad na avtoritete ..., zdajšnje demonstracije to zagotovo niso. Univerzitetne predavalnice so prepolne, labo-ratorji so zastareli, študentje po več semestrov čakajo na seminarje in obvezno prakso. K nemogočim študijskim razmeram je vsekakor po- Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne . vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži-pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. stran. http.//www.p-inf.si. vladi BiH, in Marjan Senjur, slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj; drugi sporazum se je nanašal na prevoz tovorov in ljudi, ki sta ga podpisala Anton Bergauer, slovenski minister za promet in zveze, ter bosanski minister za civilna vprašanja ter komunikacije Spasoje Albijanič. Po podpisu teh dveh sporazumov je bil za novinarje na voljo premier Drnovšek, ki je poudaril, da se pripravljajo še sporazumi, ki se bodo nanašali na zaščito imovi-ne, investicij, skupnih vlaganj in skupnega nastopa dveh držav na tretjem tržišču. Dodal je, da so se pogovarjali tudi o vizumih, o čim fleksibilnejšem in liberalnejšem izdajanju vizumov (ne pa o njihovem ukinjanju!). Kot se spodobi za dobrega gostitelja, je Boro Bosič, sopredsedujoči svetu ministrov BiH, po kratkem nagovoru pozval vse člane slvoenske delegacije na svečano kosilo v ekskluzivno sarajevsko restavracijo (ali se je slovenska delegacija pritoževala nad jedilnikom, da bi Bosancem vrnila milo za drago zaradi »Pomurke«, nismo izvedeli). Morda bi morali navesti tudi ta podatek: v devetih mesecih letošnjega leta je bil izvoz v BiH 209 milijonov dolarjev, uvoz pa 21 milijonov dolarjev. Morda ta razlika govori dovolj sama zase, kajti tudi razlika v osebnih dohodkih je prav tako desetkratna. Ta druga razlika se seveda dosti bolj tiče trebno prišteti tudi probleme, ki jih imajo v Nemčiji z brezposelnostjo. Danes se za statusom študenta skriva marsikateri sedanji (pa tudi prihodnji) brezposelni nemški državljan. V zbirokratiziranem univerzitetnem sistemu, kjer trajanje študija ni omejeno, kjer niso rangirani ne študentje ne profesorji (rangirani v smislu uspešnosti), kjer enostavno ni prostora za celotno študentsko populacijo, kjer na univerzi poučujejo od biopridelave hrane do atomske energije, so očitno potrebne spremembe. Topika Spremembe od zgoraj, bodisi z državnega vrha bodisi z rektorskih, dekanskih ali profesorskih mest, očitno ni pričakovati. Uvajanje šolnin je kaplja čez rob, ki je privedla študente na ulice. Pa vendar si zvezni politiki niso enotni niti o uvedbi šolnin niti o njihovi višini. Medtem ko se zavzema SPD za zakonsko prepoved uvajanja šolnin, pri univerzitetnem bu-džetu pa zahtevajo več avtonomije, zeleni govorijo o sa-moobdavčitvi visokih šol ter se zavzemajo, naj bo dolžina in organizacija študija stvar posamezne univerze. Predvidena šolnina naj bi se gibala od tisoč do tri tisoč mark na semester. Toda, kaj bi se zgodilo s šolninami? Kdo lahko študentom zagotovi, da s tem denarjem finančni minister ne bo krpal proračunskega primanjkljaja? povprečnega bosanskega človeka, toda slovenski gospodarstveniki zagotovo niso krivi za to. Krivca je potrebno iskati najprej v nerešenih bosanskih političnih vprašanjih in šele nato v segmentih ekonomije in poslovanja. Približno dva dni po obisku slovenske delegacije so se v sarajevskih medijih pojavili teksti, ki kritizirajo omenjene sporazum®. Posebna kritika se je nanašala na reševanje vprašanj »starih« deviz-nih varčevalcev bosanskih prebivalcev v Ljubljanski banki. Zelo ostro se je oglasil predsednik Up-ravnega odbora Združenja deviznih varčevalcev BiH, g. Ale Liza-lovič, rekoč: »To je privatna lastnina, do katere so prebivalci upravičeni brez kakršnega koli P°8°' jevanja in odlašanja, saj sta od vojne minili dve leti in ni nobenih preprek več, da se te devizne vlog® ne bi iz Slovenije vrnile v bosanske hranilnice.« Kot je (ne)znanP je Ljubljanska banka prvega avgusta 1990 prevzela devizne vloge iz Narodne banke takratne Jugoslavije v Narodno banko Slovenijev višini 276.330.846 DEM, s čimer je postala Slovenija garant za te prihranke. Kakšen je rezultat teh slov®11' sko-bosanskih odnosov? Ne gleT na dobre namere tako politikov a1 gospodarstvenikov se postavo3 vprašanje: »Mar ti obiski (in W, ob njih) prinašajo prihodnosti šega prebivalstva ali pa zadov° ljujejo samo ozke individualne111 terese?« Toda, vlade se dosti lažje njajo kot pa celi narodi, mar n6, MIK^ Primer Giessen O poteku demonstracij na ski univerzi si lahko preberete . ternetu (www.stud.uni-giesseiNe. Tam boste našli vse od seznama11 verz in visokih šol, ki so se odločil® demonstracije, do natančnega sp0^ da akcij (od pohodov, seminarj®v’ srečanj s strankarskimi možni*' koncertov, TV-prenosov itd.). SeV®J so na straneh www razložili čemu demonstrirajo in kaj zahtev® Zahtevajo normalne študijske ra^ re (od kakovostnih predavatelj®'. drugih univerzitetnih delavcev nančnih sredstev, s pomočjo kat® bi dobili ne samo skupine študen katerih velikost bi bila še znosi*3’ infrastrukturo, ki je zastarelim u”* zam seveda primanjkuje). Štud® rija Justus-Liebig Univerze Gi®s^_ je na deželno (Hessen) in zvezn® do naslovila naslednje zahteve: 1-mokratično preoblikovanje in ’ j, avtonomijo za visoke šole; 2. d*13e; ranje izobraževanja je naloga drZ 3. v izobraževanje naj bi bilo no enako število žensk kot m® f, (npr. v Giessnu imajo 290 Pr0 Lv jev in 27 profesoric); 4. zag®10'^^ institucionalnih zastopstev štud®”' 5. izboljšanje položaja za tuje st te. Kako dolgo? Kako dolgo bodo trajale d®.1^ stracije? Do božiča, ko se za počitnice, zagotovo. In naPreLiž vlada poskušala študente Porn^jada nekaj malega denarja ali pa b® reJ pred parlamentarnimi volitvain ložila program prestrukturiranj^ ^|j verz in izobraževalnega sist®111^ to. pa bo univerzam preostalo sa kar počne npr. dresdenska un ki vabi k vpisu študente z ma reklamami, v katerih jim ob.’’. pr®-Techu«, »High-Lifeu« ponuJai dvsem »High-Teach«. Univer^ tis*3 tržijo. Uspešneje se trži seve $ ^j, univerza, ki se lahko pohva• jtJ boljšimi študenti, raziskov' Jeii-Toda takšna mora ponudit1 tom več kot čakanje pred P® K® davalnico. To je pa tudi n si univerza pomaga sama. kanja na finančni blagoslovi' a|Ojc3 Najbrž je tudi res, daje Pr® j® prihodnosti tisti »cyb® *>Papri®3' ne glede na oddaljenost la ramo na domačem računa n fn®’ A. P.&Spiegel*‘r IŽktualno doma vestnik, 11. december 1997 Parlamentarna obmetavanja Resolucija o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima I A so predsedniku države v predvolilni kampanji očitali, daje poslal v in aVn’ ?b°r Prema'° mnenj, seje ob t. i. lustracijskem zakonu podvizal H^enje sporočil pred obravnavo resolucije in zakona v državnem zbo-• Pohitela je tudi vlada, ki ga je (kot smo lahko izvedeli na TV iz ust j bistra Bandlja) soglasno zavrnila (ne glede na to, da je SLS izjavila, QaJe za resolucijo ...). Cas obravnave Ob t. i. lustracijskem zakonu (skupaj z resolucijo) je jasno vsaj Mo: lansiran je bil ob nepravem Casu (predvolilni kampanji - kar Kučanu prineslo dodatne gla-®0Ve -, kdo pa bi si želel zakon, *'bi prizadel petdeset odstotkov I ?(°venskih državljanov, kot je i rjavil predsednik) in v državnem ! ga sedanja vladna garnitu-I ra zagotovo ne bo sprejela (nav-; Nadnje bo k temu pripomogla adi opozicijska ZLSD - ne gle-? na to, da je njen predsednik “»rut Pahor v Svetu Evrope ob ^rejemanju resolucije št. 1096 ^rat menda glasoval za resolu-M No, z razpisom razprave o J- lustracijskem zakonu v povojem času je svoje odigral tudi ^dsednik državnega zbora Ja-"cz Podobnik. To, da se po voli-Vah SDS in SKD ni več ljubilo Situirati sej DZ, pa tudi pove Sv°je. Sicer pa so se posjanci na-®esto sprejemanja zakona po hi-tern postopku odločili, da bodo ^on obravnavali v rednem po-!t°Pku. dokumenta, ki ju je predlagala rveza Peterle—Janša, sta dva. )Mj,e t. i. »resolucija o protipra- 't ^delovanju komunističnega na. V za-obal'tarnega režima«, v kateri je re^n komunistični totalitarni VgJ01" obsojeno kršenje člo-boš°V^ Pravic >n temeljnih svo-ve. c'n, naštete so kršitve člo-°vih pravic, v tretji točki je letniki kuzemske občine sprejeli dopolnjen proračun Motovilci premagali Grad ^adovoljni z delom Cestnega podjetja ^e](na<'ri,znem domu pri Gradu so svetniki kuzemske občine še pred Mr *cta sprejeli spremenjen in dopolnjen proračun za leto 1997, in užili prvo in drugo obravnavo. Kljub temu pa vse ni teklo tako i'Saj S0 posta,a predmet polemike prosta sredstva v višini milijon ^Me.s t • tolariev’ 0(1 katerih naj bi dobila po prvotnem načrtu šeststo Gr a tolarjev krajevna skupnost Motovilci, petsto petdeset tisoč I ve- činskega glasila, s katerim bi občane obveščali o stvareh, ki se dogajajo v njihovih krajevnih skupnostih. S tem seje strinjal tudi župan Ludvik Kočar: »Ob koncu leta bo vsaka hiša dobila poročilo o tem, kaj se je naredilo v občini in koliko je to stalo. Res so nam ceste prinesle izgubo, toda sam sem optimist. Če ne bi »ljr£ndar pa sta svetnika Zvoni-■ ^°lmanko in Janez Zrim pre-jv^a'a, naj celotno vsoto kot i ns 2a naslednje leto dobijo Mi -c'’ 'n s'cer za °bnovo ka' M na katero vaščani že °'g° čakajo. Po burni dis-'n glasovanju je bil njun |)rj? sprejet, čeprav je ostro sKest'tala predsednica občin-»eta Elizabeta Klement. ^t'.nasploh čaka kuzemske Pr> proračunu še veliko Hv9j ’ Sai bo le-ta večji za enain-.milijonov tolarjev, ki so Wn,*en’ za zbirni begunski 4 ' v Vidoncih, poleg tega pa 'M a na ae d°lg°ve za obnovo Mi, atJaševci okrog petnajst ^t^nov in Kruplivnik od dvaj-® Petindvajset milijonov) ter t^njo šolskega prizidka, Vno z °Premo (najmanj Sii6t bilijonov tolarjev). To je Sh°tu^' Draga Kereca: »Pro-Je Preveč razdrobljen, to je ^0 Va glavna napaka. Nam je M^Pornembno samo to, da či-DStvari vržemo na papir, po-bomo že nekako.« Zvoni-S^ec je mnenja, da stvari alarmantne, saj so dru-lr,e zabredle v še večje dol-’ Predlagal pa je izdajo ob- svojega prepričanja ali se je temu režimu uprl bodisi znotraj, bodisi zunaj njegovih institucij, je s to resolucijo deležen časti ter moralnega zadoščenja.« zapisana odgovornost za zločine (»DZ RS ugotavlja, da je KPS, kasneje imenovana ZKS, in še posebej njeno vodstvo odgovorno za način vladanja v RS v letih od 1945 do 15. maja 1990-toje od konca druge svetovne vojne do prisege prve demokratično izvoljene vlade«), zapisana je odgovornost vodilnih komunistov, odgovornost agitatorjev, komunističnemu totalitarnemu režimu pa je odvzeta legitimnost, saj naj bi bil to totalitarni režim »vreden zavračanja in v posameznih elementih svojega udejanjanja zločinski«. Resolucija prav tako go- Obmetavanja Prejšnji teden smo lahko tri dni spremljali parlamentarno razpravo o resoluciji. Da bi ta lahko bila konstruktivna, bi lahko pričakovali samo naivneži. Medtem ko sta Janša in Peterle (ne glede na njuno preteklost in sedemletno slovensko zgodovino — navsezadnje sta bila v vseh teh letih bodisi v parlamentu bodisi v vladi) dokazovala, kako potrebna je njuna resolucija in poslance pozivala, naj predlagajo amandmaje in govorijo o vsebini posameznih točk resolucije, je tridnevna raz vori o uporu državljanov proti komunističnemu totalitarnemu režimu, ki je bil moralno upravičen, legitimen in zato pravičen ter vreden spoštovanja in spomi- dnji, osmi točki pa je zapisano: »Vsakdo, kije bil pod komunističnim totalitarnim režimom neupravičeno kaznovan, izgnan ali preganjan zaradi prava zvenela kot medsebojno, obračunavanje med levimi in desnimi. Da so k temu pripomogli tudi poslanci SDS in SKD, naj- šli v te projekte, ne bi imeli cest niti sedaj niti naslednje leto. Naš začetek je bil slab, mogoče pa bo zato konec toliko boljši.« Razlog za optimizem vzbuja tudi podatek, da je po drugi strani tudi država dolžna kuzemski občini, saj ima še za petintrideset milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti. Svetniki prav tako niso bili zadovoljni z delom soboškega Cestnega podjetja v letošnjem letu, čeprav so z njimi podaljšali pogodbo še za leto 1998, to pa zato, ker na tem področju ni konkurence. »Pri njih nismo uspeli zbiti niti tolarja, in to nas sedaj krepko bije pri proračunu. Osebno nisem zadovoljen z delom Cestnega po- Svetniki kuzemske občine so predlagali, naj bi kosovne odpadke odvažali enkrat letno, ker je drugače vsa stvar predraga. Pohvalili so komunalnega redarja, kije veliko vplival na ekološko zavest ljudi. Kljub temu pa se v potokih še najdejo nevarne snovi, k onesnaženosti pa naj bi prispevale tudi sosednje vasi iz drugih občin, saj njihovi prebivalci odvažajo smeti v občino Kuzma. Fotografija: Nataša Juhnov brž ni potrebno posebej poudarjati. Boruta Pahorja, ki je predlagal, naj prekinejo razpravo in parlamentarne stranke skupaj pripravijo resolucijo, v kateri bodo obsodili povojne poboje pa tudi kolaboracijo z okupatorjem, so bile zavrnjene, češ da so predsednika ZLSD samo besede. Govorniki so bodisi za bodisi proti jemali komparacije od Indijancev, Barage, Grmiča in njegovega sodelovanja s CK, Trstenjaka .... pri tem pa dokazovali, da je resnica (tudi v parlamentarnih klopeh) zelo manipulatilna zadeva in da vsako sredstvo posvečuje cilj (sprejetje ali zavrnitev resolucije). In Peterleta, ki je vztrajal in poudarjal, da je resnica samo ena, bi najbrž morali spomniti, da je čas ene za vse veljavne resnice najbrž minil s prejšnjim režimom. Ob prebiranju Peterletove in Janševe resolucije je jasno še nekaj: na voljo sta imela sedem let, da sestavita resolucijo, pa sta v državni zbor poslala takšno pisanje, kot da bi ga spisala kar tako, mimogrede, za vsak primer, misleč, da bo to odvrnilo Kučanove volivce. Rezultat je viden: resolucijo se da zavračati kot pisanje, ki prejudicira kolektivno ne pa individualne krivde. Zavračajo jo seve da vladna LDS garnitura z Drno-v š k o m na čelu, ZLSD, DeSuS. Če bo resolucija v obliki kot je, dobila podporo SDS, SKD, SLS, bo odločitev poslancev tesna - navse-zadnje tudi zato, ker se v SLS očitno vsi ne strinjajo s predlagano resolucijo. A. POTOČNIK djetja in v prihodnosti je treba razmišljati o ustanovitvi lastnega podjetja skupnosti goričkih občin,« je dejal tajnik Milan Matiš. Enako skeptični so bili svetniki tudi pri sklepu o ustanovitvi razvojnega centra »Sinergija«, saj po njihovem mnenju takšni centri ne prinašajo nikakršnih učinkov. »Jaz sem absolutno proti takšnim stvarem, saj nisem videl še nobenega konkretnega učinka. Ti centri nastajajo samo zaradi občinskih uprav, ki od nekod morajo dobiti plačo,« je bilo mnenje Draga Šaferja. »Poleg tega pa so ideje teh centrov utopistične, saj takšnih turističnih kmetij, kot jih predstavljajo, na našem območju ne bomo imeli še petdeset let,« se mu je pridružil Zvonimir Kol-manko. Zato so kuzemski svetniki sprejem poslovnega načrta in sklep o ustanovitvi razvojnega centra »Sinergija« začasno odložili in sklenili, da počakajo na sklepe preostalih občin. Pobudo poslanca Ferija Horvata in župana murskosoboške mestne občine Antona Slavica o ustanovitvi pokrajine Pomurje v občini Kuzma podpirajo, več pa ne morejo narediti, saj bodo po njihovem mnenju o tem odločale poteze pomurskih poslancev: »Načelno smo za to, ker naj bi bila regija vmesna postaja in močnejša instanca do države in bi tako prispevala k večji decentralizaciji. Odločitev o tem pa bo vseeno sprejeta v državnem zbo- TOMO KOLES Puconsko-vaneški zaplet Kdo bo razvozlal gordijski vozel?! Očitno je pozitivni rezultat referenduma o izločitvi naselja Puconci iz KS Puconci in ustanovitvi nove krajevne skupnosti Puconci, ki je bil 2. marca letos in na katerem se je kar 84,32 odstotka volilcev odločilo za samostojno pot, spodbudil marsikatero akcijo na območju nekdanje puconske krajevne skupnosti. Tako so opravili številne občne zbore v posameznih vaseh. V Gorici so vaščani predlagali, naj bi bila njihova vas samostojna krajevna skupnost, zato je 47 podpisnikov sprejelo peticijo za izločitev iz sedanje KS Vaneča, kamor so jih uvrstili po ustanovitvi samostojne KS Puconci. Menijo namreč, da v preteklosti niso nikoli spadali v KS Vaneča oziroma na Goričko, saj so bili ves čas funkcionalno povezani z občinskim središčem Puconci. Mar bodo skupni interesi glede gradnje kanalizacije, vodovoda in ureditve pločnikov v tem primeru prevladali? Druga resnica pa je tudi, da jih v Puconcih, ko so se odcepili od preostalega dela nekdanje skupne krajevne skupnosti, niso pozvali h vključitvi glede teritorialne povezanosti, čeprav je zdaj taka pobuda vnovič zaznavna. Medtem so se v Dolini opredelili za skupno organiziranost preostalih petih vaši, to so Bokrači, Dolina, Gorica, Šalamenci in Vaneča. Podobnega mnenja so bili tudi v Bokračih. V Šala-mencih pa so sprejeli sklep, po katerem naj bo njihova vas krajevna skupnost, če se bodo tako opredelili tudi v drugih kraj ih. Na Vaneči so bili za to, da kraj ostane v sedanji krajevni skupnosti skupaj s preostalimi vasmi, hkrati pa so na občnem zboru pooblastili svet krajevne skupnosti, da odloči na osnovi pozitivnega mnenja vseh zborov občanov o ustanovitvi krajevne skupnosti in novem sedežu KS. Naposled so se predsedniki vaških odborov opredelili, da se iz vasi Puconci ustanovi nova Krajevna skupnost Puconci, medtem ko bi vasi Bokrači, Dolina, Gorica, Šalamenci in Vaneča tvorile novo krajevno skupnost z nazivom KS Vaneča s sedežem na Vaneči. Opravili so že tudi volitve članov sveta KS in vaških odborov v novi Krajevni skupnosti Vaneča, ki ga sestavlja po pet članov vaškega odbora, edinole Bokrači kot manjša vas imajo tri svoje prestavnike. Vaški odbor ne more imeti funkcije sveta KS! O vsem tem je puconska občina zaprosila za strokovno mnenje vladno službo za lokalno samoupravo, zlasti glede tega, ali lahko puconski vaški odbor prevzame funkcijo sveta KS Puconci za vas Puconci. Odgovor je bil negativen, saj so ugotovili, da so nekatere določbe v statutu, ki se nanašajo na krajevne skupnosti, nezakonite. Tako je v 70. členu puconske-ga občinskega statuta določeno, da so krajevne skupnosti razdeljene na vaške skupnosti, kar ni v skladu z 18. členom Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da je območje občine v skladu s statutom lahko razdeljeno na krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Vse omenjene skupnosti so ožji deli občine in med sabo enakovredne, torej se krajevne skupnosti ne morejo deliti na vaške skupnosti. Zato je razdelitev krajevnih skupnosti in prenos nalog KS na vaške skupnosti oz. vaške odbore po mnenju vladne službe za lokalno samoupravo v nasprotju z zakonom. Kot je rečeno, se vaški odbori oz. vaške skupnosti sicer lahko ustanovijo kot posvetovalni organi (telesa) krajevne skupnosti, ne pa tako, kot je določeno v puconskem statutu (72. člen). Zdi se jim neutemeljeno in tudi ne v skladu z vlogo in pomenom krajevnih skupnosti v novem sistemu lokalne samouprave, da bi vsaka posamezna vas (naselje) predstavljala krajevno skupnost. Na ta način je predlog, da bi funkcijo sveta KS Puconci (za vas Puconci) opravljal vaški odbor Puconci, funkcijo predsednika sveta KS Puconci (za vas Puconci) pa predsednik vaškega odbora Puconci, nezakonit. Svet KS je namreč predstavniški organ celotne krajevne skupnosti, zato ga ne more nadomestiti predsednik vaškega odbora (kot ožjega dela KS), in to tako, da bi kot predsednik celotne KS opravljal funkcijo le za vas Puconci, druga območja KS pa bi ostala nepokrita. V primeru odstopa predsednika sveta KS opravlja njegovo funkcijo podpredsednik sveta KS do izvolitve novega predsednika sveta. V primeru, da bi KS teritorialno preoblikovali, je potrebno izvesti postopek za preoblikovanje KS v skladu s puconskim občinskim statutom. Še vedno brez čistih računov pri delitvi premoženja Čeprav v krajevni skupnosti Vaneča trdijo, da se oni nikoli niso izločili iz KS Puconci, ampak je to storila vas Puconci, je v ozadju celotnega zapleta očitno več problemov. Še vedno namreč niso vzpostavljeni čisti računi pri delitvi premoženja nekdanje KS Puconci. Imenovana je komisija za razdelitev skupnega premoženja, ki naj bi kmalu končala delo. Dotlej pa v posameznih vaseh posebej vodijo evidenco o porabljenih finančnih sredstvih, zlasti glede krajevnega samoprispevka. Vsekakor pa bodo o tej aktualni temi morali podrobneje spregovoriti tudi na seji puconskega občinskega sveta, ki je v preteklosti prižgal zeleno luč za omenjene spremembe v organiziranosti lokalne samouprave na njihovem območju, še posebno, ker so za februar prihodnje leto predvidene volitve v obeh zdajšnjih krajevnih skupnostih s sedežema v Puconcih in na Vaneči. MILAN JERŠE ^^ospodarsvto vestnik, 11. december 1997 Velika Polana - V Paul Anna So uspešni Tudi znotraj Radenske stečaj? V Paul Anna je zasebno podjetje v Veliki Polani, ki je nastalo potem, ko sta Anica Varga in Matija Slavic na dražbi v marcu kupila premoženje stečajnega podjetja Industrija konfekcije Velika Polana. Podjetje sta kupila po izklicni ceni 36 milijonov tolarjev, za večino tega zneska pa sta morala najeti bančno posojilo. Podjetje s premoženjem in oseminštiridesetimi delavci sta prevzela aprila letos, že naslednji mesec pa sta na priučevanje za trikotažni proizvodni program sprejela deset novih delavcev. Podjetje je že v prvem mesecu poslovanja doseglo pozitivni finančni rezultat. Potem pa je črenšovski občinski svet na eni svojih sej obravnaval prošnjo velikopolanskega podjetja za subvencijo obrestne mere bančnega posojila. »Vse, kar smo si zadali, smo dosegli, tudi po finančni plati. Je pa najeto posojilo velika obremenitev, zato smo se obrnili na občinski svet za pomoč pri subvencioniranju obrestne mere,« je povedala Anica Varga. Pa ne samo to, v podjetje je bilo potrebno že takoj na začetku investirati za novo opremo in druga vzdrževalna dela, ki so bila med stečajnim postopkom opuščena, vrstili pa so se tudi nemajhni stroški raznih inšpekcijskih pregledov in za pridobivanje soglasij, dovoljenj in obveznosti kot za novo podjetje. »Finančna pomoč občine bi nam torej prav prišla predvsem za razvoj podjetja, «je povedal Matija Slavic. Prošnja občinskemu svetu za subvencioniranje torej ni slab znak, saj, kot je povedala sogovornica, so v podjetju »dosegli takšno realizacijo, da smo vse svoje obveznosti, tudi do banke, sproti poravnavali. Zaenkrat nam novih posojil ni bilo potrebno najemati.« Občinski svet je odločanje o tem, ali bo denarno podprl velikopolansko podjetje, odložil. Lastnika podjetja v Veliki Polani sta torej z doseženim zadovoljna, še posebno zato, ker so aprila začeli z novim trikotažnim proizvodnim programom ter po treh mesecih že v celoti dosegli pričakovani rezultat. Zelo dobro je tudi sodelovanje z Westermanom, tujim partnerjem za program pletenin, pravi tako pa je dovolj naročil za program kon- fekcijskega šivanja. Kupci so namreč s kakovostjo zelo zadovoljni, »zaposleni pa tudi znajo prisluhniti potrebi kupca, ko ta želi imeti naročeno blago čimprej, kar potem izpolnijo z dodatnim delom,« je povedala Anica Varga. Želja partnerjev, s katerimi sodelujejo, je tudi, da bi delali še več. Z njimi se namreč lastnika že pogovarjata o možnosti povečanja obsega proizvodnje, to pomeni, da bi morali zaposliti še nove delavce. Lastnika se povečevanja lotevata s previdnostjo in predvsem postopoma, saj večji obsega proizvodnje pomeni, da bo treba novozaposlenim zagotoviti potrebno opremo za delo, to pa je spet povezano z dodatnimi stroški. MAJDA HORVAT Širša cesta Žice- Sv. Ana Na območju KS Sveta Ana v Slovenskih goricah imajo klar 55 kilometrov krajevnih in 31 kilometrov občinskih in republiških cest, povrh pa še 20 kilometrov cest, ki vodijo le do posameznih hiš. Letos so na makadameske ceste, ki jih je 40 kilometrov, navozili 750 kubičnih metrov gramoza. Te dni pa so sklenili obnovitvena rekonstrukcijska dela na občinski cesti Žice-Sv. Ana, kjer so prej nekoliko ozko cestišče razširili za en meter, poleg tega pa so nanovo uredili bankine, cestne nasipe in obcestne jarke. Cestna modernizacijska dela so potekala to jesen še na krajevni' cesti na Dražen Vrhu. Asfalt so položili na 1,2 kilometra ceste.’ Naložba je stala 14.000.000 tolarjev; 3.000.000 tolarjev je primaknila lenarška občina, preostalo pa so zbrali tam živeči domači- ni. F. B. Za R&S spet R&S Govorice o stečaju najmlajše družbe, kije zrasla iz potreb in za potrebe Treh src v 80. letu, so kljub pričakovanju nadvse odmevne in za marsikoga boleče Čeprav smo v zadnjih letih na takšne in drugačne stečaje kar navajeni, saj je bila to za marsikatero podjetje »rešitev«, da se znebijo delavcev in dolgov ter zaživijo na novo pod novim imenom, česa takega za družbo Radenske nihče ni. Pa vseeno: težave so bile že nekaj let; že konec osemdesetih let je bilo potrebno izdelovati sanacijske programe, nato je bila začasna rešitev v združitvi s Stainlom, pa spet ločitev in delovanje pod imenom Radenska Sistemi. Če bi šlo za kakšno drugo družbo, ki jo je doletela enaka usoda kot številna podjetja kovinskopredelovalne industrije, bi vse skupaj sprejeli z (že) resigniranim razumevanjem, da tako mora biti. Toda gre za Radensko, ki se je še pred kratkim hvalila s čez 600 milijonskim dobičkom. Mnogi, ki so z imenom Radenske povezani tako ali drugače (to pa so v pokrajini ob Muri skoraj vsi), menijo, da bi moral celotni sistem več storiti za rešitev družbe; nekateri so celo prepričani, da bi jih lahko rešilo, če bi sosednja polnilnica predala izdelavo nove polnilne linije v vrednosti več kot šest milijonov mark sosedu iz iste hiše in ne nemškim proizvajalcem. Seveda so to le laična predvidevanja in ne držijo povsem. Samo eno naročilo podjetja pač ne more rešiti. Usodo TPO-ja oziroma R&S so zapečatile vrste napačnih odločitev ali razmere na domačem in tujem trgu. Na nedavni tiskovni konferenci je direktor uprave Radenske Alojz Behek sicer omenil, da zadeve v TPO-ju oziroma Radenski Sistemi ne potekajo tako, kot so pričakovali, da imajo za 5 odstotkov manjši obseg poslovnaja kot lani in da so letošnji plan zgrešili za 20 odstotkov. Več nam ni povedal, saj naj bi odločitev sprejel nadzorni svet Radenske, ki naj bi jo tudi pojasnil. Toda Herbert Šefer, predsednik nazornega sveta, odločitve ni hotel komentirati in je izjavljanje preložil na direktroja uprave Radenske. Tudi ta ni dal konkretnih pojasnil, ampak je povedal, da bo odločitev dokončno sprejela Skupščina Radenske Sistemi. To pomeni, da so delavci sami morali glasovati za stečaj?! Nadvse skrivnostno in malce podobno izmikanju, morebiti diši vse Povezava pomurskih in splitskih obrtnikov S sejemskim sodelovanjem do trgovanja v letu 1998 S pomočjo predstavnika splitskega sejma Konrada Tratnika, kije po rodu iz Apaške doline, so se pomurski obrtniki uspešno predstavili na sejmu SASO v Splitu in navezali stike s tamkajšnjimi gospodarstveniki Do prvih stikov je prišlo ravno na pobudo Kondrada Tratnika, ki je po rodu iz Apaške doline, pobudnik organiziranja slovenskega društva v Splitu in zaposlen v podjetju SAJAM SPLIT. Skupaj z mag. Alojzom Tušekom, kije v Splitsko-dalmatinski županiji odgovoren za gospodarstvo, sta se v času avgustovskega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni sestala s tukajšnjimi podjetniki. Dogovorili so se o konkretnem sodelovanju in predstavitvi na splitskem sejmu. Že ob prvem srečanju so se dogovorili za nadalnje sodelovanje na sejemskem in gospodarskem področju in oblikovali uradno delagacijo. Tako se je okrog 40 obrtnikov obrtnih zbornic Murske Sobote, Gornje Radgone, Ljutomera in Lendave s svojimi izdelki predstavilo na sejmu orodja in strojev SASO, ki je bil od 19. do 23. novembra v športnem centru Gripo v Splitu. Predstavitev na okrog 30 kvadratnih metrih je bila nadvse uspešna, saj je bilo veliko zanimanja za mnoge izdelke pomurskih obrtnikov predvsem s področja gradbeništva, nerjavečih kovin, predstavili so tudi kotle za žganjekuho in posebne žage za rezanje kamna. Sejem je s posebnim avtobusom obiskalo tudi okrog 30 obrtnikov iz Pomurja. Na sejmu sta se sestali tudi uradni delegaciji spli- tsko-dalmatinske in pomurske regije. V pomurski delegaciji so sodelovali Milan Kurbus, Ivo Vuk, Emil Zelko, Štefan Matjašec in Slavko Pukl, predstavnik Obrtne zbornice Slovenije za mednarodne odnose. V veliko pomoč jim je bil generalni konzul R Slovenije v Splitu g. Jože Hlep, ki je sodeloval na vseh pogovorih in gostom iz Pomurja priredil slovesni sprejem. Sodelovanje med Pomurjem in Splitsko-dalmatinsko županijo ima vso podporo tamkajšnjih gospodarskih in političnih krogov, zato si lahko obetamo pestrejše stike že v prihodnjem letu, predvsem če bo začel veljati novi sporazum o trgovinskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki bo odpravil moteče carine in dajatve. Splitčani so zainteresirani za prodajo izdelkov Dalmacijavi- bodo lahko sodelovali vsi zainteresirani obrtniki in podjetniki ne le iz Pomurja, ampak iz vse Slovenije. BERNARDA B. PEČEK na in turističnih zmogljivosti. Koordinator sodelovanja v prihodnje bo Območna obrtna zbornica Gornja Radgona, preko nje Generalni konzul Republike Slovenije v Splitu g. Jože Hlep in Milan Klemenčič iz Sp. Ščavnice (zastopnik firme Biihnen Senco) na razstavnem prostoru pomurskih obrtnikov na sejmu SASO v Splitu skupaj celo po nesoglasju med vodilnimi v Radenski. Stečaj ali ne. odpuščanje delavcev ali ne? Če bi obstajale druge možnosti za Pre’ zaposlitev zaposlenih in navsezadnje tudi odpuščanje, bi jih verjetno uporabili prej kot stečaj, kajti stečaj je črna pika podjetja, pa naJ' si bo razlog samo zmanjšanje števila zaposlenih ali kaj drugega. Ob zadnjem pogovoru z direktorje® Andrejem Frangežem je ta poudaril, daje preveč zaposlenih omejitev za večjo prodornost podjetja na trgu, kajti vzamejo lahko le tako delo, ki jim da dovolj priho-dka za vse zaposlene. Dejstvo, da jih je preveč Je bi® že dolgo znano; že nekaj časa so poskušali število zaposlenih pn>a' gajati potrebam z odpuščanjem ’ stih, ki so bili zaposleni za d° ločen čas, z dokupovanjem R ipd., tako da so s številke 200 Prl šli do 175 in nato na 165 zaposle nih. Takrat je direktor Franj® tudi povedal:... delovna zakonodaj bi morala biti živa stvar, vendar^ ‘^^ rektor nima možnosti prilog01" struktura podjetja trgu, del°^n zakonodaja hitrih reorganizacij. omogoča. Torej je rešitev le v na tovanem stečaju ali kar pačb°. Jedro R&S bodo obdržali. K močno bo to jedro, bo to 8° 100 zaposlenih, pa ne vemo, bo znano do konca leta. V Pr*” dnje bodo »špice« pokrivali s11 peracijskimi posli, kajti delov^ mesto je preveliko breme za P djetje, da bi ga obdržali san® radi občasnih potreb. Del® mesto pa je drago ne zaradi ampak zaradi ... prispevkov žavi. Ker je R&S životaril ž^e let, tega pa javno ni hotel priznati - vedno so iskali razloge, izdelovali sanacijske P’ rame ... se postavlja vprašani6’ deli tudi delavci (tako imen°v , »jedro«), ki so bili vsa ta leta Fin no zaposleni, hodili po teren* potem morali celo prosjačit povrnitev stroškov. Kdo Ji® povrnil moralno in materi škodo, ker so kot dobri delav v0. peli zaradi napačnih odločit® dilnih? BERNARDA B- PEC Špansko priznanje soboški agenciji GRAND PRIX za Intelekt? Šoping v novi podobi Udobnejše nakupovanje v največji Čeprav delujejo že deveto leto, je Intelekta bolj znana in cenjena v Sloveniji in tujini kot v Murski Soboti pomurski samopostrežnici Direktor veletrgovine Potrošnik mag. Jože Kovač in župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic sta v petek, petega novembra, družno odprla največjo samopostrežno trgovino v Pomurju. Tako ima soboška blagovna hiša Šoping novo podobo. V njej je čez petsto metrov trgovskih polic, na katerih je zbranih prek štiri tisoč dvesto artiklov, na mestu, kjer je bil »legendarni« bife, pa je sedaj butik kruha in peciva. Vrednost celotne naložbe znaša čez štirideset milijonov tolarjev, direktor Jože Kovač pa se je opravičil tistim sosedom, ki jih je motil hrup med obnavljanjem trgovine, in stalnim kupcem, ki so morali par tednov potrpeti zaradi zaprtih vrat. »Naša trgovina je sedaj narejena po meri kupca in bogato založena, in če sedaj Police v prenovljenem Šopingu so bolj pregledne in pisane, med njimi pa je več prostora, tako da je nakupovanje z vozičkom udobnejše. Foto: Jure Zauneker vsi tisti, ki ste tukaj, ne boste našli tega, kar potrebujete, bomo pač morali odpreti še večjo sa- mopostrežnico,« je povedal Kovač na slavnostni otvoritvi. TOMO KOLES Iz zamisli nadobudnega in podjetnega turističnega strokovnjaka Borisa Farkaša se je konec osemdesetih let pojavilo novo ime med slovenskimi turističnimi agencijami, to je Intelekta s sedežem v Lendavski 19b v Murski Soboti. Njegov interes ni bil prodajati »izdelke« oziroma programe drugih, ampak ustvariti svojo ponudbo, ki bo na slovenskem turističnem trgu nekaj novega, svežega in zanimivega. Po devetih letih lahko rečemo, da mu je povsem uspelo. Še več: dosegel je, da je v tujini, kamor vodi goste, in v drugih krajih Slovenije bolj znan in cenjen kot doma. Spada med prvih pet največjih turoperatorjev v Sloveniji, ki prepeljejo s čarterskimi poleti Adrie na počitnice v tujino največ potnikov; leta 1996 so bili na tretjem mestu za Kompasom Holidayem in Atlas Airtoursom. Deseto obletnico poslovanja bo Intelekta najverjetneje pričakala v novih prostorih; doslej so vsa sredstva, znanje in izkušnje vlagali v delo, v promocijo in kakovost storitev, zato so morebiti malce preveč zanemarili pomen lastne promocije prek atraktivnih agencijskih prostorov nekje v središču mesta. Zato ni čudno, da v Murski Soboti vsi vedo za Kompas, Slovenijaturist ali druge agencije, ne pa za Intelek-to, ki ima prostore v blokih v Lendavski ulici (resda so se v za- dnjih letih razširli na dve stanovanji, toda blok ni primeren objekt za agencijske posle). V Inte-lekti so danes že štirje redno zaposleni, več pa imajo sezonskih sodelavcev - vodnikov. Počitnice z Intelekto - počitnice za pametnejše je novi slogan soboškega turoperatorja (kakor se imenujejo agencije, ki pripravljajo lastne programe). Intelekta je znana predvsem po tem, da vsako leto ponudi trgu nekaj novega, nekaj, česar doslej v Sloveniji še ni bilo na voljo. Tako so 1992. leta začeli voziti s o turiste v Romunijo, nate' gorijo, na otok Malto, na F toS tef sko, otoke Samos in jalU-Costa del Sol v španski a ziji- - nred dn®vl Prav iz Španije so P rjStic' dobili sporočilo, da jih J® eVjja na revija ACTUALIDA ^jije) za turizem, industrijo m tUfi-izbrala za najkakovostnej stično agencijo in jh m F flO-najvišje priznanje INTER^ NAL GRAND PR« BEST SERVICE AND flo 1997. Podelitev je b,“* jjadP' vembra v Holiday Innu du. 1ik0 pri^ Vsekakor je to veliko saJ J^ nje za soboško agen®’ z paJ bila izbrana kot agen JLitii® boljšim servisom me jZvs^ drugimi tujimi agencij' udbU h sveta. In še njena P yafoku; prihodnje leto - turai P pgjt BERNARDA B- Kerna Puconci čedalje bolj prodira na tuje trge Dosedanji uspehi jih spodbujajo Precejšnja vlaganja v minulih letih so se 90-članskemu kolektivu puconske Kerne obrestovala - Če so bili še leta 1992 zaradi posledic razpada jugoslovanskega tržišča na razpotju, se lahko danes upravičeno pohvalijo s svojimi dosežki na domačem in tujem trgu - Z istim številom zaposlenih se je prihodek v tem obdobju Povečal kar za 4-krat in znaša letos že 120.000 DEM na zaposlenega, medtem ko se je proizvodnja gradbenih materialov povečala za 5-krat I -“ ———————————— »Letošnje poslovanje je preseglo pričakovanja, saj smo načrtovali le 5-0|>stotno povišanje, dosegli pa celo 20 odstotkov več v primerjavi z lan-sklm letom. Ko bomo končali z naložbami doma, bomo v glavnem vlagali v toja tržišča, ker menimo, da se nam tam odpirajo neprimerno večje Možnosti kot na domačem trgu. Začetna naložba, v kafsta všteta tudi atestiranje in stroški začetnega marketinga, za uspešen start v neki r^avi znaša okrog 500 tisoč DEM,« poudarja direktor puconske Kerne "ranko Drvarič. Zdaj izvažajo v več kot deset držav, med drugim občasno v oddaljene države Bližnjega in daljnega vzhoda. Ugotavljajo namreč, daje domače tržišče pre-majhno za njihovo proizvodnjo gradbenih materialov, zato uvršajo med prednostno nalogo ši-^tev predstavniške mreže v tujini. Prav zdaj potekajo intenzivne priprave na ustanovitev lastne firme na Hrvaškem. V Zagrebu, kjer •nrajo že pet let na voljo prostore v velikosti okrog sto kvadratnih Jpetrov, bo jcmalu začela delovati “rita z nazivom Kerna Hrvaška. Hkrati pa so tik pred sklenitvijo ^topniških pogodb na Poljs-*em, tako da se jim odpirajo lepe Možnosti za še večji prodor na tuje trge. Ker nameravajo v prihodnje izdelavo gradbenih materialov povečati s sedanjih 12.000 J°n letno na 20.000 ton, postajajo čedalje zanimivejši za števil-ne tuje partnerje in investitorje. Pri vsem tem je treba vedeti, dav puconski Kerni pričakujejo drugo soglasje Agencije za privatizacijo. Prihodnja delniška družba bo v večinski lasti notranjih 4^ikov in prav ti v prihodnje Pr'eakujejo stabilno poslovanje z ^hnim dvigom rezultatov poganja. Po besedah direktorja “ranka Drvariča so z lastnimi sre-slvi in najetjem ugodnih posojil Pr‘Pomurski banki marsikaj na-^i- Tako so med drugim zgra-t'li Zaprt sistem prečiščevanja ^Poloških voda in separacije fi-la kremenčevih peskov; linijo Ceste in avtoceste ^Lokalne skupnosti so Zahtevne do skrajnosti redstavitev prometne politike R Slovenije in Zakona o javnih ^estah v praksi - Lokalne skupnosti želijo preveč, strokovnjaki premalo za raziskovalno delo Ut 1 ,c<'en so v Mariboru potekali tradiconalni cestarski dnevi z več ^hikti udeleženci, ki so razpravljali o celostnem razvoju prometne infra-8 gfa(j re s Poudarkom na cestnem omrežju. Največ se je seveda govorilo ,I,JI av,occst in dokončanju vseslovenskega gospodarskega in gra-se|je ea Projekta. Predsednik uprave Darsa Jože Brodnik je izrazil ve-Maj: • .tem> je v vladi končno sprejet konsenz, da se s projektom U nejJe 'n se ga dokonča v predvidenem roku do leta 2004, hkrati pa je V J, °tien zaradi vedno večjih zahtev lokalnih skupnosti. .-,uyCIi /aram veuno vecjm j jeb °kviru cestarskih dnevov '97 Hi 1 a najbolj odmevna okrogla dj|p Kako bomo načrtovali, gra-'n vzdrževali ceste v priho-stef ’.na Kateri so sodelovali mini-lon ^a Promet in zveze mag. An-te ergauer, državni sekretar za Ur6 ^ark° Pregelj, predsednik rC|?Ve Darsa Jože Brodnik, di-direkcije R Slovenije za ce-nton Šajna in Miloš Pregl. Mi ^2a zacetku so morali poslu-ulitke sekretarke Ministrstva žgVa?sP°dar£ke dejavnosti o te-v c‘ v gradbeništvu, ki je skoraj točil.01’ °dvisno od državnih na-Mvj’ Pravzaprav je gradbeništvo likjr _°°d politike, saj jim poli-kruh - dokaz: povečanje k\, i in rezultatov je zabeleženo ^itu'^ Parlarnentarnih volitev. 1 So leteli tudi na račun za- IZDELKI, PRIPRAVLJENI ZA IZVOZ - pogled v notranjost skladiščnih prostorov mletja kremenčevih peskov in skladiščne silose surovin v razsutem stanju. Poleg tega so organizirali prodajno-svetovalni in predstavitveni center podjetja, zgradili in razširili pa so tudi skladiščno- poznelega sprejemanja državnega proračuna. V imenu izvajalcev je nekaj kritičnih besed povedal predstavnik SCT-ja, ki ga najbolj skr- bi »kontinuiteta« zagotavljanja dela in plačila; tačas imajo namreč čez 3 milijarde tolarjev izpada dohodka. Jože Brodnik je opozoril na resnične razloge za zamujanje z deli, kajti letos ni bil sprejet noben lokacijski načrt, to pomeni kasni-tev z odkupi zemljišč, izdelavo projektov, finančnih konstrukcij in končno tudi z izvedbo. Ne strinja se. da bi za preverjanje in ndd-zor pri izboru izvajalcev in oddajanju del (to je doslej počel nadzorni svet pri prometnem ministrstvu) odslej skrbela posebna republiška komisija v okviru finančnega ministrstva, saj bi to pomenilo proizvodne zmogljivosti. Precejšnja vlaganja so bila tudi v razvoj tehnologije. Tako so se usmerili na cenovno višje ovrednotene gradbene materiale, predvsem pri sanacijah in posebnih delih v gradbeništvu. Kema ni več separacija! Spodbuden je vsekakor podatek, da so v primerjavi z letom 1995 lani povečali obseg prodaje ddUatno zavlačevanje; potrebne so pred s vem'hitre odločitve v vladi. Povedal je še:... usklajevanja za lokacijske načrte ne morejo trajati v nedogled, končana morajo biti v doglednem roku ali pa gre zadeva po zakonu v parlament, kajti te lokalne skupnosti so zahtevne do skrajnosti in iz tega avtocestnega tolarja zahtevajo rešitev vseh vrst dolgoletnih lokalnih zagat, tega pa ne prenesejo ne zakon, ne finančna konstrukcija in ne čas. Če smo govorili o pretočnosti, je to osnovna pretočnost, ne pa tudi razne obvoznice, ceste, regulacije vodotokov, sanacije raznih poplavnih območij itd« Profesor Janez Reflak je postavil javno vprašanje, zakaj ni večjega sodelovanja in koordinacije na strokovnem področju med Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za promet in zveze, prav tako pa ga zanima, kakšno strokovno povezavo imajo z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti, kamor spada gradbeništvo kot stroka. Problem je namreč v (ne)sprejetih predpisih, uredbah, standardih - za to so odgovor- za 55 odstotkov, letos pa računajo na 20-odstotno povečanje prodaje. Kot pravi direktor Branko Drvarič, nameravajo dokončati posodabljanje proizvodnje finih kremenčevih peskov, zato bo naslednje leto v znamenju manjših razvojnih korakov. Pri tem se dobro zavedajo, da na proizvodnjo peskov v mnogočem negativno vplivata dva dejavnika. »To je v prvi vrsti oddaljenost Puco-nec od glavnih prometnih tokov, ki povzroča visoke transportne stroške. Druga težava pa se pojavlja pri velikih kupcih. Tako so negotove razmere npr. s Tovarno dušika Ruše, ki je v postopku prisilne poravnave, je pa naš zadnji velik kupec, saj letno odkupijo 20 tisoč ton izdelkov. Zaradi posebnosti grobe frakcije puconskega peska je v Sloveniji težko najti nadomestnega kupca. Zato načrtujemo v prihodnje letno proizvodnjo 40 tisoč ton, to je v bistvu 3-krat manj kot v letu 1991. To dokazuje, da se motijo vsi tisti, ki mislijo, da je proizvodnja peskov zlata jama, saj z njimi poslujemo na robu rentabilnosti. Poleg tega pa limitirana prodaja cen na tujem zelo vpliva na splošno stanje. Tako razmišljamo o premestitvi okrog 20 delavcev, ki so angažirani pri tem poslu, na druge programe v firmi. Dolgoročno pa se bomo preusmerili na tako proizvodnjo peskov, ki jih bomo glede na objektivne okoliščine v tej branži lahko prodali. Zdaj predstavlja prodaja peskov v celotni realizaciji Kerne le še 15 odstotkov, preostalo so druge dejavnosti, kot so predelava, trgovina itd., torej Kerna ni več separacija, kot si marsikje še vedno predstavljajo, ampak nekaj povsem drugega,« pojasnjuje Branko Drvarič. MILAN JERŠE na tri različna ministrstva, za standarde konkretno Ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki pa ima vse manj denarja za svoje delo. Če ne bodo pohiteli s sprejemanjem ustreznih usklajenih standardov in predpisov, bodo zamudili pridobivanje gradbenih del na tujem (evropskem ) trgu, kar pa bo v prihodnosti za gradbeništvo nuja in edina rešitev. Evropa se tačas pripravlja na drugi veliki raziskovalni program na področju cestogra-dnje; samo priprave na začetek tega velikega projekta pa trajajo dve leti. BERNARDA B. PEČEK K odgovorih na novinarska vprašanja je minister Anton Bergauer povedal: »Vmesna faza avtocestnega križa Vzhod-Zahod, ki je del 5. evropskega prometnega koridorja, bo morala biti prevozna do leta 2000, v naslednjih dveh letih pa bi moral biti zgrajen tudi z vsemi viadukti in predori - tu so mišljeni težji odseki pod Trojanami, od Črnega kala do Dekanov in obvoz okrog Maribora. V proračunu je za prometno ministrstvo namenjenih 45 milijard SIT, za ceste manj kot lani, primanjkuje od 5 do 6 milijard. Pomagali si bodo s prerazporejanjem sredstev znotraj ministrstva in najemanjem posojil.« r Pomurske obrtne zbornice in poslanci Blokiranih 269 ziroracunov majhnih podjetij! Območne obrtne zbornice iz Pomurja prosijo poslance državnega zbora za pomoč pri nujnih ukrepih za podporo in zaščito obrti in malega gospodarstva V ponedeljek, 8. decembra, so se v Murski Soboti sestali predstavniki štirih pomurskih območnih obrtnih zbornic in pomurski poslanci v državnem zboru R Slovenije. Slovenska obrt se še vedno razvija v zelo neprijaznem okolju. Po evropskem vzoru bi morali za majhne gospodarske enote oziroma za male delodajalce veljati manj zahtevni in manj obremenjujoči predpisi. Razvoj malega gospodarstva je pomemben predvsem za razvoj pomurske regije, kjer se je število s.p.-jev in majhnih podjetij po propadu velikih sistemov zelo povečalo. Vendar so se zaradi neurejenega finančnega trga razmere prav v tem letu drastično poslabšale; po novih podatkih je ta trenutek blokiranih kar 269 žiroračunov malih podjetij iz Pomurja, socialna varnost pa je ogrožena za 577 zaposlenih, kar je za 26,7 odstotka več kot lani. Predsednik Območne obrtne zbornice Murska Sobota Štefan Pavlinjek je v uvodu povedal, da so poslanci edini, ki bodo v parlamentu lahko dosegli pospešeno sprejemanje nekaterih nujnih predpisov in zakonov, ki naj bi rešili ali vsaj omilili stanje v malem gospodarstvu in obrti. To je pomembno predvsem v Pomurju, kajti dejstvo je, da pokrajina samo od kmetijstva ne bo mogla živeti. Predstavniki obrtnikov predlagajo na področju delovnega in socialnega prava zaščito malega delodajalca (npr. odveza plačila odpravnine v primeru odpovedi, možnost sklepanja delovnih pogodb brez utemeljevanja, sklepanje pogodb o delu za vsa opravila v nekem obratu, boleznine pri malem delodajalcu naj plača zavod za zdravstveno varstvo, država naj malim delodajalcem ponudi brezplačne storitve administracije pri obračunavanju in plačilu dajatev), nato ukrepi na področju davčne politike (v Pomurju zahtevajo dopolnitev davčnih olajšav z normativnimi stroški za nekatere dejavnosti, povečanje in podaljšanje olajšav za novoza-poslene, novi davek na dodano vrednost, ki je tik pred sprejemom, bi moral malih podjetnikom omogočiti plačevanje davka po plačani realizaciji, zvišati mejo - ko nekdo postane zavezanec davka na dodano vrednost - z dveh na štiri milijone, sprejeti podzakonske akte, poenostaviti knjigovodstvo, znižati kazni za male podjetnike, ob prenosu lastništva podjetja naj bo premoženje podjetja izvzeto iz obdavčitve), preprečevanje dela na črno s skorajšnjim sprejetjem ustreznega zakona, stimulirati prehod na legalno Slovenska vojska Priznanja častnikom in vojakom Komu zlati znak? Na 75. območnem poveljstvu Slovenske vojske v Murski Soboti so opravili letno analizo usposabljanja ter celoleten pregled aktivnosti. Ob tej priložnosti je poveljnik podpolkovnik Edvard Mihalič podelil znake in pisna priznanja častnikom, podčastnikom in vojakom. Zlate znake s priznanji so prejeli: Metka Sinic, Rudi Košmrlj, Ludvik Jonaš, Živko Stanič, Koloman Rituper, Boris Blagovič, Štefan Flisar, Janez Bohar in Ivan Smodiš. Srebrne znake s priznanji so dobili: Marjan Recek, Franc Žižek, Jože Podlesek, Ludvik Bojnec, Boris Budin, Milan Bedič, in Franc Vidonja. Bronaste znake s priznanji so prejeli: Alenka Ratnik, Damjan Bras, Ernest Nemec, Robert Mlinarič, Robert Flegar, Igor Došen, Boris Cigut, Emil Ramovič, Aco Durkovič, Branko Vujaklija, Branko Vratar, Franc Slavic, Rupert Muhr, Štefan Jonaš, Bogdan Micevski, Izidor Kranjec, Drago Jureš, Stanko Bedjanič, Mirko Joviševič, Zvonimir Komanko, janez Svetec, Avgust Maček, Marjan Berke, Stanko Čerp-njak. Vlado Bratkovič, Arpad Torma in Osman Kamenica. F. M. delo, kot zelo pomembno pa je, da se namesto dolžnikov (tako kot do sedaj) v prihodnje bolj zdščitijo upniki. Zahtevajo izenačitev upnikov, saj so včasih mala podjetja zaradi velikega števila dolžnikov bolj v nevarnosti kot velika. Opozorili so tudi ne neživ-Ijenjskost zahteve, da bi po novem letu morala vsaka obratovalnica (tudi če deluje že dvajset let) pridobiti uporabno dovoljenje, ki bo stalo od 300 tisoč do 3 milijone tolarjev. Poslanec Feri Horvat se je strinjal; daje malo gospodarstvo za to regijo zelo pomembno; obljubil je tudi, da bodo te predloge upoštevali kot svojo »domačo nalogo«. Hkrati pa je opozoril, naj izdelajo prednostni vrstni red in naj poskušajo več iztržiti od svojega novega ministra in ga povabiti na sestanek v regijo, kjer naj mu predstavijo celotno razvojno strategijo. Ciril Pucko je opozoril na prepočasno prilagajanje zakonov in standardov Evropski zvezi; glede sprejetja zakona na dodano vrednost je pesimist, prav prepočasno sprejetje tega zakona bo namreč ena največjih ovir in zamer pri EZ. Potožil je, da se morajo v parlamentu prevečkrat ukvarjati le s političnimi zadevami, podobnega mnenja pa je bil tudi Aridrej Gerenečer, ki se boji, da parlament zadnje časa deluje le v zabavo nekaterih in da so poslanci le dežurni krivci za vse nepravilnosti vladne politike. Na skupno nastopanje obrtnikov in regije je opozoril Jože Špindler, Danilo Krapec iz Razvojno podjetniškega centra M. Sobota pa je predstavil dosedanja prizadevanja in uspehe centra. BERNARDA B. PEČEK 6 Č?bčine vestnik, 11. december 1997 Tiskovna konferenca soboškega župana Zaradi izigravanja nepokorščina?! Ljutomerski občinski tango Med poslovnimi podatki in javnim dolgom?! Dolgovi v mestni hiši — Ko se oblastniki delajo neumne — Strah pred slabim gospodarjem: državo — Kdo bo požrl lokalne kabelske TV? Preložitev začetka gradnje avtoceste od Cogetinec do Murske Sobote razjezila Antona Slavica, ki zahteva dosledno spoštovanje dogovorjenih rokov Kot je na tiskovni konferenci povedal župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, skušajo z osnutkom rebalansa nacionalnega avtocestnega programa Prekmurje postaviti na stranski tir. Ker se to dogaja tudi s predvideno gradnjo mednarodne železniške povezave s sosednjo Madžarsko, je bilo njegovo ogorčenje toliko bolj upravičeno. »Nevzdržno je, da država finančno stisko ponovno rešuje na račun Prekmurcev. Zdaj naj bi avtocesto do Murske Sobote dobili šele leta 2002, do Lendave pa šele leta 2004. Zato bomo storili vse, da bi bil prekmurski del tudi po spremenjenem avtocestnem programu končan do leta 2000, pa čeprav bi bili zaradi tega prisiljeni v državljansko nepokorščino,« je opozoril mestni župan. Pri tem se je opiral na nekatere nasprotujoče si izjave visokih funkcionarjev pristojnih ministrstev, ki so gradnjo avtoceste finančno povezovali z gradnjo soboške obvoznice, češ da za oboje ne bo dovolj denarja. Terjal je, da država njihove interese upošteva enakopravno z interesi drugih regij in državne prestolnice, kjer ni bilo kakih večjih težav z avtocestnimi odseki, medtem ko naj bi se Prekmurje zadovoljilo z drobtinicami. Tako naj bi v pokrajini ob Muri dosegli le temeljitejše popravilo magistralne ceste M 10/1 proti Mariboru, medtem ko je most čez reko Muro nenehna nevarnost. Nezadovoljni pa so tudi prebivalci Cankarjeve ulice v Murski Soboti, ki morajo iz dneva v dan prenašati neznosen hrup tovornjakov, ki jim uničujejo hiše in zdravje. Število tovornjakov v tranzitnem.prometu, namenjenih proti mejnemu prehodu v Dolgi vasi, pa se stalno povečuje. Letos naj bi jih bilo že blizu 270 tisoč. Po županovih besedah ne bo pristal na nobeno spremembo trase avtoceste do Murske Sobote in podaljševanje rokov za dokončanje te zelo pomembne prometne povezave. Zato so naj-novejše pobude načrtovalcev, da bi nekoliko spremenili traso avtoceste do Murske Sobote, kar bi izvedbo projekta podaljšalo v nedogled, nesprejemljive. Povedal je, da bo pd pomurskih poslancev v državnem zboru terjal, naj se tem rokom in načrtom odločno zoperstavijo. Soboški župan Anton Slavic pa se je odločno zavzel tudi za gradnjo obvozne železniške proge mimo Murske Sobote na relaciji Beltinci-Puconci. Kot je navedel, je že v poletnih mesecih na prometno ministrstvo naslovil pismo, naj prek ministrstva za okolje in prostor poskrbi za izdelavo načrta za omenjeno obvozno progo. Pri tem je kritično pripomnil, da od takrat ni iz Ljubljane nobenega glasu. Zatrdil pa je, da ne bodo dovolili vožnje me- dnarodnih tovornih vlakov skozi mesto. MILAN JERSE Velike sanje Pri Sv. Juriju v znamenju velikopoteznih zalogajev Graditelji ’98 - Ključi delitve ali o dobrososedskih odnosih Približuje se volilno leto in prebivalci se bodo seveda spomnili, kaj so jim sedanji lokalni oblastniki obljubljali in kaj od tega izpolnili. Več kot očitno se tega zaveda tudi svetojurjevski župan, ki je na tokratno občinsko sejo pripeljal arhitekta, ki jim je predstavil projekt gradnje kulturnega doma (v vrednosti okrog šeststo tisoč nemških mark) in predstavnike Pomurskih lekarn. Ko je stekla beseda o kulturnem domu, v katerem bi bil ob modemi kinodvorani prostor tudi za sodobno knjižnico (s cyber spe-acom) in gostinski del, ki naj bi rabil za stalen vir dohodkov, s katerimi bi pokrivali stroške kulturnega doma, se je pojavil tudi sedanji najemnik Čebelice Jože Ti-šler, ki je občinskim možem predlagal, da bi naredili povezavo med Mercatorjevim prizidkom (skladiščem), ki bi ga on odkupil, in kulturnim domom. Tako bi še naprej lahko opravljal svojo gostinsko dejavnost. Toda iz katerega vira se bo potem financiral kulturni dom? Svetniki so županu naložili skrb za sredstva pri adaptaciji arhitekturno zaščitene stavbe pa tudi za »deal« s Tišlerjem. Županje očitno ljudem obljubil tudi lekarno. Če bi jo hotel imeti do volitev prihodnjega leta, potem bi lahko kvečjemu dobili podružnico in ne samostojno enoto. Da za podružnico Pomurske lekarne niso zainteresirane, smo lahko slišali razlog: kakor hitro bi kdo na tem območju odprl lekarno, bi oni morali svojo podružnico zapreti. Obljuba o sofinanciranju je na koncu prepričala tudi župana, da bodo razmislili o prizidku, ki bi ga morali imeti, če bi hoteli dobiti lekarno (80 kvadratnih metrov). Direktor Pomurskih lekarn jim je tudi povedal, daje vprašljivo, ali bi republiška inšpekcija dovolila gradnjo lekarne v nadstropju zdravstvenega doma. Predstavnik komisije Kocuvan je ob obravnavi premoženjske bilance prejšnje občine G. Radgona svetnike pozval, naj ne sprejmejo bilance Sklada stavbnih zemljišč in Stanovanjskega sklada. Slednji namreč ni izterjeval najemnin, pogodbe o prodaji najemnin pa so sklepali brez soglasja svetojurjev-ske občine. Izvedeli smo, daje glede prodaje zgradbe Kompasu občina sveti Jurij podala prijavo Računskemu sodišču. Prav tako naj bi radgonski župan dajal v najem poslovne prostore, in to zastonj, saj naj bi se najemnina delila: kakor koli, slednje ni v skladu z načeli dobrega gospodarja. Svoje pove že dejstvo, da od skupnih projektov v občinsko malho ni pritekel niti tolar. Svetniki so najprej sprejeli sklep, da zemljišče, ki ga uporablja Dolgovi 99-letnih najemnikov Mestna hiša je še vedno kot tempirana bomba: na eni strani so 99-letni najemniki, na drugi občina z županom na čelu, na tretji pa svetniki s svojim nadzornim odborom, ki mu župan tu in tam obljubi, da mu bo občinska služba posredovala vse potrebne podatke, potem pa se vedno znova izkaže, da vsi podatki vendarle niso tako javni kot bi morali biti. Tokrat je na seji OS g. Kuhar postavil Občinarjem vprašanje, ali je res, da nekateri v MH so še dolžni občini, in je dobil tipičen županov odgovor: »Da in ne«. Po Ljutomeru je resda že nekaj časa slišati, da nekateri najemniki še niso poravnali vseh obveznosti iz najemnih pogodb (mimogrede: te še vedno naj ne bi bile overjene pri notarju). Župan si je drznil naznaniti svetnikom, da so pogodbe tistih, ki so poravnali svoje obveznosti pri notarju, tistih, ki pa ne, da pa se bodo znašle drugje (torej pri advokatih), da pa so podatki o tem, kdo je in kdo ni dolžan, »poslovna skrivnost«. No, pa smo tam. Kako je lahko to, kar so najemniki dolžni plačati v občinski proračun, poslovna skrivnost, ko pa je namreč jasno, da gre za t. i. javni dolg? Saj občina zaenkrat še ni zasebna županova zadeva, čeprav nastopa kot pravni subjekt! Nič čudnega, če potem začnejo ljudje sumničavo upirati pogled v občinsko upravo — glede na to, da obstajajo sorodstvene vezi pa poslovne vezi nekaterih občinskih ljudi z 99-letnimi najemniki — čemu pa je bil dolg Kmetijstvo Črnici, p. o., v stečaju preide v roke Kmetijstva Črnci. Seveda so svetniki videli 12,53 % od prodaje, kolikor pripada po delitveni bilanci njihovi občini, toda predsednik SLS, ki seje prav tako udeležil seje sveta, jih je opozoril, da bo podjetje v stečaju to zemljišče dalo v stečajno maso — to pa pomeni, da ne bo nobenih odstotkov od prodaje. Ob koncu seje so svetniki spremenili sklep in namesto soglasja zahtevali več informacij. Precej negodovanja je bilo tudi na račun komunale. Kljub odloku, po katerem so prebivalci dolžni imeti odvoz smeti, tega marsikdo ne plačuje. Neresna pa naj bi bila tudi radgonska komunala, ki je po besedah nekaterih občinskih mož tako ali tako v razsulu. Razmišljanje, da bi smeti odvažal Sau-bermacher, se zdi zato še najboljša Novi člani občinskega sveta V občini Sveti Jurij ob Ščavnici so imeli v Sovjaku in Grabonošu nadomestne volitve za člana občinskega sveta, ki sta protestno odstopila, o čemer smo že poročali. V Sovjaku sta se za svetniško mesto potegovala Cecilija Kocuvan (SKD) in Anton Golnar (SLS), v Grabonošu pa Ciril Mir (SKD) in Janez Mir (SLS). Medtem ko je v Sovjaku dobil večino glasov kandidat SLS, je v Grabonošu zmagal kandidat SKD. Razen SLS in SKD nobena druga stranka ni predlagala svojega kandidata. Omenjeni stranki imata tako v občinskem svetu absolutno večino. A. P. Tivadarjeve zapisan celo v gradivu za občinski svet, čemu se je javno razpravljalo o dolžniku, ki je potem moral zapustiti mestno hišo (Zemljiču) — zdaj pa so naenkrat vsi podatki poslovna skrivnost? Ko se oblastniki delajo neumne Svetniki so začeli razpravo o rebalansu proračuna. O tem, kaj je župan izvedel pri ministru za lokalno samoupravo glede previsokega izplačevanja plač (zgodba se ponavlja vsako leto - Občinarjem je na koncu očitano, da si izplačujejo trinajsto plačo, ti pa zagotavljajo, da ravnajo v skladu z zakoni in predpisi in si previsoko plačo še naprej izplačujejo), nismo izvedeli nič. Je pa bila toliko šokantnejša ugotovitev občinske finančnice, da bodo mora- * Svetniško očiščevanje v občini Cankova - Tišina Ali ne diši vse bolj po neizprosnem političnem boju Očitno je lustracija prodrla tudi na lokalno raven - Svoj odstop so ponudili predsednik občinskega sveta Viktor Vrečič ter oba podpredsednika Alojz Grah in Alojz Omar - Svetniki se počutijo odrinjene od dogajanj, nezadovoljni pa so tudi s svojo vlogo • ‘ki Na ponedeljkovi 30. seji can-kovsko-tišinskega občinskega sveta, ki je bila tokrat na Cankovi, se rešitev, se ve, šele po tem, ko bo končana reorganizacija Komunalnega podjetja G. Radgona. Radgončani poskušajo dobiti od Radenec in Svetega Jurija tudi denar za saniranje ravnega dela strehe na prizidku Zdravstvenega doma G. Radgona in za nakup nujne medicinske opreme. Sve-tojurjevčani kot soustanovitelji so rekli: prav, samo v zameno hočemo sofinanciranje rentgenskega aparata za zobozdravstveno ambulanto pri Sv. Jurju in za sofinanci-' ranje patronažnega avomobila pri Sv. Juriju. Manj veseli bodo starši otrok, saj se bo po dveh mesecih cena vrtcev znova zvišala. Nove ekonomske cene so začele veljati s prvim decembrom, in sicer: za redni program od enega do sedmih let je ekonomska cena 36.-150 tolarjev, za malo šolo 18.075 tolarjev in za poldnevni program. 25.305 tolarjev. No, končno so se dogovorili tudi o sofinanciranju telefonije na Blagušu. Ja, za svoje volivce je pač potrebno skrbeti: prebivalci bodo namesto nove ceste dobili nekaj tolarjev pri telefoniji. Toda ne vsi, ampak tisti, ki morajo plačati več kot 102.499 tolarjev, kolikor je cena telefonskega priključka v Sloveniji. S pomočjo uravnilovke naj bi bil tako volk sit in koza cela. A. POTOČNIK la biti proračunska sredstva v prihodnje bolj namenska. Jah, draga gospa! Proračunska sredstva so strogo namenska, in če kdo iz njih posoja denar za nakup garsonjere na Pohorju ali če kdo prekanalizira 26 milijonov, namenjenih za izvajanje programa v vrtcih (20 naj bi jih šlo za investicijsko gradnjo na Cvenu, šest pa bogve kam), potem svetnikov ni potrebno opozarjati, temveč je potrebno opozoriti župana, da njegova občinska uprava ne ravna v skladu z zakoni, za kar bo odgovornost nosil on — župan sam. Če pa župan ne ve, kaj sme in česa ne sme početi s proračunom, pa je vredno razmisleka ob volitvah v naslednjem letu. Morda bi pa ravnali drugače, če bi uvedli osebno odgovornost in bi morali potem »kikse« plačevati iz lastnih žepov? je zapletlo že na začetku. Svetnik Drago Vogrinčič je namreč predlagal dodatno razpravo o razmerah v občinskem svetu, večina drugih razpravljalcev pa je bila proti obsežnemu dnevnemu redu, ki je vseboval kar 12 točk. Tako so odpadle nekatere predvidene obravnave, kot so pregled realizacije naložb v letu 1997, osnutek proračuna za leto 1998, odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda. O vsem tem in drugem bo govor šele na naslednji seji. »V preteklem letu dni nismo imeli nobene poštene seje občinskega sveta, saj smo sprejemali le nekakšne odloke in določene sklepe, ki se potem niso uresničevali. Poleg tega se niso kontrolirale posamezne zadeve, zlasti glede proračuna. zato sem se počutil skrajno nemočnega. Kot član odbora za varstvo okolja v dveh letih nisem uspel, da bi o tej temi razpravljali na seji občinskega sveta. Zato se mi zdi vloga svetnikov povsem neustrezna,« je uvodoma med drugim poudaril Drago Vogrinčič. Njegovim navedbam je odločno oporekal predsednik občinskega sveta Viktor Vrečič, ki je povedal, da so imeli letos že 30 sej in da so sprejeli tudi precej vsebinskih točk. Za njim se je oglasil podpredsednik OS Alojz Grah, ki ni zadovoljen z delom občinskega sveta, še manj pa s svojo funkcijo, pri čemer naj ne bi upoštevali tudi določil o pripravah na izvedbo občinskih sej. Zato je ponudil svoj odstop. Pridružil se mu je tudi drugi podpredsednik OS Alojz Omar, ki ne želi biti, kot je dejal, nekakšen privesek, za kar dobi borih sedem tisočakov. Pogrešal je tudi tvornejše sodelovanje s predsednikom občinskega sveta Viktorjem Vrečičem. Ta je sprejel kritiko in dejal, da povsem prevzema odgovornost za nastale razmere. Mar res novodobni dvorni norci?! »Na sejah OS smo sprejemali 30. 4. 1997 in dolgovi prebivalcev M H Na papirju, ki kroži po Ljutomeru in ki je priromal iz občinske hiše, je edina, ki je poravnala vse pogodbene obveznosti ga. Kolenko, največji dolžnik pa je Rotovž z nekaj več kot tremi milijoni tolarjev, seveda če k temu ne prištejete obresti. Vsi skupaj naj bi dolgovali čez dvanajst milijonov (če odštejemo t. i-evidentirane stroške mu- ( žeja in knjižnice, okrog 4,8 milijona, je dolg še vedno velik: čez 7 milijonov brez obresti). Kabelski sistemi Na predzadnji občinski seji so svetniki ustanovili komisijo za lastninjenje kabelskih sistemov v ljutomerski občini. Toda nekateri se očitno delajo neumne. Medtem ko Veržej in Križevci sploh nočejo sodelovati, razkriški (prek P0£l; župana) razglašajo, da komisija ni pristojna za sestavo lastninskega modela. Morda res ne, toda kaj se bo zgodilo, če se do konca leta sistemi ne bodo olastninili? Kak” bo takrat razkriški tajnik zagovarjal, da je njegov lokalni kabelski sistem prišel v roke države? A. POTOČNIK razne sklepe, vendar jih nis”10 nikoli izpolnili. Nekoč so in16'1 graščaki dvorne norce, danes smo v tej vlogi mi. Vse se vrt1 začaranem krogu, ko o nekatem zadevah, ki bi jih morali obravi^ vati na seji občinskega sveta.zV em drugje. To pa je podceni®' valni odnos do svetnikov,« ie 1 dokaj kritičen Franc Horv3; Spravljivejši pa je skušal bi« za' pan Alojz Flegar, rekoč, da ,,s vsi skupaj premalo dogovarjanj kar mi ni všeč, čeprav so vrata dialog vedno odprta. Spoštuj”10 vsaj to, da je bilo v minulem 0 dobju vendarle nekaj narejeni ' čeprav nismo zadovoljni z vse^ Štefan Flisar pa je pripomnil’ se večkrat zgodi, da na seja11 0 činskega sveta zaidejo z vsem ske točke, kar se ob praviln®o vodenju razprave ne bi sme zgoditi. s Tudi on ni bil zadovoljen svojo vlogo in delovanjem činskega sveta. Za Avgusta 0» boca pa je slabo, ker se Prern 1 pogovarjajo o ključnih zacfeyn0' saj na sejah približno tretGe časa porabijo zgolj za prc®'|0. zapisnikov in sprejemanje o kov. »Na ta način porabimo več lastne energije in spl«^^ pridemo do bistvenih vPraS nje Pogrešam pa tudi tnf°rrnlanju, svetnikov o sprotnem doga) kar bi lahko storili že na em ni papirja formata A 4.« „ V razpravi smo slišali s® pripomb svetnikov, ki žehl stopiti tudi kot predsedniki i ni posameznih odborov in sij. To seveda ni dobro, je 0 ril župan Alojz Flegar, zat° je o njih resno razmisliti- j. svoj odstop ponudil tudi Pr yfe. nik občinskega sveta Vik1«,pa čič, so sejo prekinili- Skle vj]i so, da morajo vsi. ki so n' j^jti, svoj odstop, to pisno obra kajti šele nato bo komisij3 litve, imenovanja itn ^^tre2' vprašanja lahko pripravi la re- ne predloge novih kadrovs šitev. MILAN z« Er to, ne iti ^2 & to Si n p s/ i> A P A h ^1 Ygstnik, 11. december 1997 aSociala, šolstvo, zdravstvo Endoskopska operacija krčnih žil - prva v Sloveniji Opravili so jo murskosoboški kirurgi V anale slovenske kirurgije bo murskosoboška bolnišnica zapisana kot tista, v kateri so prvič v Sloveniji opravili operacijo krčnih žil z novim endoskopskim pristopom Zadnje dni novembra sta jo s sposojenem inštrumentom in drugo en-Oskopsko opremo, ki jo bolnišnica že ima, opravila žilni kirurg dr. razen Popovič ter speeialst endoskopske kirurgije dr. Borislav Vrba-ec- Operacija krčnih žil na povsem nov način se je na kirurškem od-u murskosoboške bolnišnice lahko zgodila, ker je endoskopska kirur-pa tu zelo dobro razvita, saj jo že nekaj let razvija in se izpopolnjuje v yl tehniki dr. Borislav Vrbanec, v zadnjem času pa tudi drugi operaterji. s 02adju tega dosežka pa je odločenost zdravnikov, da stopajo vzporedno rendi sodobne medicine, ne le slovenske, ampak svetovne. Pravljenje krčnih žil I "Pri zdravljenju krčnih žil ima-I mo več metod. Najprej zdravimo s impresijo z nogavicami in ela-| Učnimi povoji, potem je metoda rr- Dražen Popovič ■^tozacije oziroma zdravljenje ^kcijami, nazadnje pa ostaja g ^enje z operativnimi posegi. t0 . topska operacija krčnih žil nerej sPada med operativne nači-^dravljenja v tistih primerih, ter na televizijskem monitorju sliko in tako spremlja svoje delo. Operater naredi pod kolenom, z notranje strani, rez, skozi katero s posebnim pripomočkom prodre pod mišično ovojnico ter počasi v tkivo, ki se da odluščiti, in naredi tunel. Z inštrumenti gre tako skozi delovni kanal, istočasno pa »Še pred dvema letoma smo se pogovarjali o tem, da je medicina z endoskopi prodrla že v vse odprtine, dele človekovega telesa, le v možgane še ne. Pred kratkim, ko sem bil na kongresu endoskopske kirurgije v Osjeku, pa sem se lahko prepričal, da so kirurgi z endosko-pom prišli že tudi v možgane. Nekaj posegov so že opravili tudi v Zagrebu. Celotna endoskopska kirurgija gre neustavljivo naprej in mislim, da smo delno z njo na tekočem tudi mi,« je izjavil dr. Borislav Vrbanec. Endoskopski način operiranja krčnih žil daje bolnikom, v primerjavi s klasičnim operiranjem, številne prednosti. Rez na nogi je manjša, s tem pa tudi manjša poškodba mišičnega tkiva. Poseg se opravi v zdravem tkivu, ki se potem tudi normalno celi, saj pri klasični operaciji pogosto prihaja do slabega celjenja. Zaradi slednjega je potrebno tudi daljše zdravljenje v bolnišnici. Bolnica, pri kateri je bila opravljena endoskopska operacija krčnih žil, je bolnišnico zapustila dan po operaciji. Operacija, opravljena na nov način, je tudi natančnejša in tako učinkovitejša, njeni učinki pa bodo, kot pričakujejo zdravniki, tudi dolgoročni. »S tem, da preprečimo nastanek razjede na nogi, katere zdravljenje potem lahko traja do konca življenja, smo za bolnika naredili ogromno,« je o prednostih operacije na novi način povedal dr. Borislav Vrbanec. vič. Pretok krvi skozi bolno žilo se v operativnem posegu zapre, s čimer se prepreči zastajanje venske krvi v nogah oziroma kri lahko po drugi poti spet potuje proti srcu. Postopek endoskopske operacije krčnih žil. Za ta poseg je potreben poseben inštrument, ki je povezan b endoskopskim stolpom. Na njegovem koncu je pritrjena tudi kamera, prek katere dobi opera- F°glavitni vzrok za razširjene vene najdemo v dedni ozi-r°tia družinski nagnjenosti zaradi slabše kakovosti vencih sten. Različne spremembe v strukturi povzročajo iz-Subo tonusa, s tem pa se možnost za širitev obolenja posuje. Redkeje je lahko vzrok tudi nepravilni razvoj tiroma zgradba ven. Krčne žile (sekundarne varice) se Pojavijo zaradi sprememb v globokih venah, največkrat Po prebolelih trombozah, ki nastanejo med drugim za-rodi injekcijskih bolezni, malignih obolenj, po poškod-ah ali neposredno po porodu. Zavrt obtok krvi proti SrcU povzroči povišan pritisk proti periferiji, ta pa razširi Podkožne vene. Varice nastanejo zaradi različnih vzro-. °v> primarne so večinoma podedovane, sekundarne pa P^tanejo zaradi različnih obolenj. ment potrebno kupiti in ga čim-prej dati v uporabo.« Vrednost inštrumenta za endoskopsko operiranje krčnih žil je okoli sedem tisoč mark, kar ni veliko, je pa veliko za bolnišnico, ki se ubada z velikimi težavami v poslovanju. »Instrument si bomo poskušali še enkrat sposoditi, takrat za te- > je priključen inštrument, ki vpihava zrak, da odprti del prostora ostane napihnjen kot šotor in ne zakriva operativnega vidnega polja. Pred operacijo žilni kirurg že označi bolni del žilja. Skozi majhno odprtino torej operater s posebnim inštrumentom, in tako da spremlja delo monitoriju, prekine žilo. S tem je poseg končan, rano, skozi katero je operater vstavil instrumente, in ki je daleč pd obolelega mesta, na koncu zapre z dvema šivoma. »Na ta način se problem rešuje pri.njegovem vzroku, izviru in z novim operativnim posegom veliko manj boleče,« je povedal dr. Borislav Vrbanec. Zakaj s sposojenim inštrumentom? »Želeli smo se prepričati, ali je to metoda, ki jo lahko prevzamemo, in ali bo potrebna investicija dobro naložen denar, saj bi potem tovrstne operacije morali opravljati rutinsko,« je na vprašanje odgovoril dr. Borislav Vrbanec. »Mislim, da smo se dokaj hi* tro prepričali, pa ne samo mi, ki smo bili pri operaciji, da je logična posledica sedaj ta, da je instru- jje bolezen že napredovala in °2a močno spremenjena ali V?® nastale golenske razjede. p?*1 Primerih je koža že toliko adeta, da s klasično operacijo la|7ogoče posegati vanjo, saj se lija ^esta potem zelo slabo ce-Op 'Prednost te nove tehnike pranja pa je v tem, da se gre itd dravo mesto, daleč od raz-®fid Se m*^no ov°jn'co lil e d° spremenjenih krčnih ie Povedal dr. Dražen Popo- Kako je lahko pouk zemljepisa tudi zanimiv? Vsak peti na svetu je Kitajec Poglavje iz"učbenika o Kitajski so obdelali še projektno Sr osemdeset odstotkov starejših od šestde-let, ima težave s krč-žilami in pri od-‘^u le-teh bolezen na-^f^je v kronično ven-v 0 insuficienco oziroma Kolensko razjedo. To ^^ni, da imamo v Po-v UrJu na sto tisoč prebi-tVcev od tisoč dvesto do r°č tristo bolnikov z go-^skimi razjedami. To tr-^ ie številka, ki po-da je problem bo-^i žil pri nas razširjen, t Murskosoboški bolni-0 Pomagajo na leto z ^ativno obliko zdra-Čfia do šestdesetim Svojčas smo že bili javni predstavitvi določene teme, ki so jo obravna- vali pri uri zemljepisa na OŠ Stročja vas. Pokazalo se je, da je to kori- stno z več plati. Učenci si na nevsiljiv način poglobijo svoje znanje in vsi v razredu dobijo priložnost, da se predstavijo tudi staršem, ki prav tako lahko zvedo kaj novega in zanimivega ter obenem bolje spoznajo učiteljevo delo. Pred kratkim so se tamkajšnji sedmošolci predstavili s temo o Kitajski - kako velika je ta dežela, kakšno je življenje, delo in Za prvo operacijo krčnih, žil z endoskopsko metodo v Sloveniji je instrument posodila oziroma dala v preizkušanje firma Olympus, najmočnejša tovarna tovrstnih inštrumentov, katere opremo uporablja tudi murskosoboška bolnišnica. je bila pri tej uri v glavnem le opazovalka in poslušalka, ob koncu pa je presenetila obiskovalce z dvema značilnima kitajskima poslasticama. kulturne navade ljudi, katere živali živijo tamkaj, katere posebne načine zdravljenja uporabljajo itd. O vsem tem so govorili in ponazarjali z risbami, petjem (v kitajščini), razstavo predmetov, nekaterih značilnih kitajskih jedi, oblačil... Med drugim so zvedeli, daje najbližja kitajska restavracija pri nas na Ptuju. Seveda pa so posebej poudarili, da je vsak peti prebivalec na svetu Kitajec, njihova država pa je po velikosti tretja. Učiteljica zemljepisa Savičeva J. GRAJ Za Kitajsko je posebej značilna tudi vrsta medveda panda, ki so ga predstavili v obliki velike lutke. (Foto: J. G.) Dr. Borislav Vrbanec den ali dva, da naredimo serijo na primer petnajstih posegov, saj bi potem lahko spremljali rezultate uspešnosti zdravljenja. To bi potem predstavili na naših zdravniških strokovnih srečanjih kot sodoben pristop pri operiranju krčnih žil,« je povedal dr. Borislav Vrbanec. MAJDA HORVAT FOTO JZ Krizni timi za zaščito in pomoč zlorabljenim otrokom Pravica otroka je nad vsem Končno se je zgodilo. Odgovorne inštitucije, ki lahko največ naredijo za zaščito in pomoč zlorabljenemu in trpinčenemu otroku, so prestopile svoje plotove ter so pripravljene zakopati stare zamere, stereotipe in predsodke o zbirokratizirani socialni službi, ki tako nič ne ukrene, ali policiji, ki tako ne posega, o sodnih postopkih, ki se tako vlečejo v nedogled in so jalovi, o zdravnikih, ki se tako vedno skrijejo za svojo etiko, o šolski službi, ki tako vedno tesno zapira svoja šolska vrata. Usedli so se za skupno mizo sodelovanja. Prestopili so institucionalne plotove Največja zasluga za to, da so podrli plotove, gre prav ministrstvu za notranje zadeve in delu Katje Bašič ter potem vseh tistih, ki so njena prizadevanja prenesli v svoje regije. S pozivanjem k sodelovanju so uspeli že v raznih krajih po Sloveniji. Začelo seje torej, najprej z ustanavljanjem tako imenovanih kriznih timov, v katerih sodelujejo strokovnjaki iz najbolj poklicanih inštitucij, pa čeprav v državi ni še nihče pripravil »teoretičnega načrta« za to in čeprav za nobenega sodelujočega država ni rekla, ali mu bo to delo sploh kdaj plačala. Gre torej za svojevrstno prostovoljno delo strokovnjakov. Timsko delo odpira nove možnosti Krizni tim v Ljutomeru se je sestal že dvakrat, prvič spomladi še v nepopolni sestavi, drugič pa oktobra. V timu tako sodelujejo dva strokovna delavca s centra za socialno delo, psiohologinja iz osnovne šole, zdravnica pediatrinja ter strokovnjakinja z murskosoboške uprave ža notranje zadeve. To so stalni člani tima, po potrebi pa potem vabijo še druge, ki lahko pomagajo pri reševanju primera. Na prvem sestanku tima so obravnavali štiri primere in toliko tudi na drugem srečanju. »V večini primerov je šlo za družine, kjer so otroci zanemarjeni oziroma starši ne naredijo tega, kar bi morali. Gre tudi za grobo ravnanje z njimi, pretepanje, kar običajno spremlja alkohol,« je povedal direktor ljutomerskega centra Boris Šunko. Sicer pa so primeri, kijih je obravnaval krizni tim, socialni službi že dobro znani, saj so se že doslej ukvarjali z njimi,«... sedaj pa imamo vsaj to možnost, da se posvetujemo tudi s strokovnjaki drugih služb, ob tem se namreč odpirajo neke nove možnosti, ki so nam bile doslej prikrite, kaj bi se dalo še narediti,« je povedal sogovornik. Delovanje kriznega tima, ki ima »sedež« na centru, bo morda olajšal pot vsem tistim, ki za določene zlorabe in nasilje nad otroki vedo, pa se ob tem sami ne želijo izpostaviti. Ob pomoči tima bi torej mogli lažje odkrivati še vedno tako veliko belo listo nasilja nad otroki, informacije o zlorabah pa bi tudi lažje prišle do tistih, ki so odgovorni za pomoč otroku. »Sedaj, ko tudi šole vedo za delovanje tega tima, bodo verjetno odločneje sporočale svoja zapažanja v zvezi z nasiljen nad otroki. Kajti, po mojem občutku, so šole to poskušale velikokrat reševati same znotraj svojih vrat,« je povedala socialna delavka z ljutomerskega centra Vlasta Zelenko. Lističi o »predajanju« zadeve niso več potrebni Pred kratkim je bil tak krizni tim ustanovljen tudi v Murski Soboti, takoj na prvem srečanju pa so že obravnavali dva primera. V prvem je šlo za fizično in v drugem za sum spolnega nasilja nad otrokom. Koordinator timskega delaje tudi tu center za socialno delo, saj«... ima edini od sodelujočih inštitucij tudi formalna pooblastila, da lahko posega v družino«, je pojasnila socialna delavka z murskosoboškega centra Tatjana Šiker. Strokovnjaki se vključujejo v krizni tim vsak s svojim znanjem, zelo pomembni pa so tudi izmenjava ter zbiranje informacij, tudi z namenom, zbrati dokaze za morebitno obravnavo na sodišču. Ali kot je dejal ened od članov tima: »Sedaj je vendarle konec s tistim medsebojnim pošiljanjem »lističev«, največkrat z vsebino: ... v vašo pristojnost vam predajemo ta in ta primer.« Zaščita otroka med reševanjem primera Otrok, nad katerim se dogaja nasilje, mora biti tudi v postoku zbiranja informacij o tem najbolje zaščiten. Razmere v družini oceni socialni delavec, ki potem najpogosteje v družini išče osebo, ki ga lahko obvaruje. Na našem koncu namreč ni ustreznih zavetišč, zato, kadar je umik otroka vendarle potreben, zanj poiščejo rejniško družino ali v zelo hudih primerih celo odredijo njegov odvzem. Obstaja pa tudi možnost, da organi pregona storilca odvedejo iz družine oziroma umaknejo od otroka. Otrok pa mora biti zaščiten ne le pred nadaljnjim nasiljem storilca, ampak tudi pred inštitucijami samimi. Vemo, da je otrok v postopkih dokazovanja nasilja nad njim še vedno premalo zaščiten ter daje ravnanje v pravosodju še vedno in bolj v korist storilca. Spremembe zakona na področju tožilstva in pravosodja se sicer že pripravljajo, še vedno pa je velika ovira pri razkrivanju nasilja nad otroki v ljudeh samih. Pred odgovornostjo, naznaniti storilca, pa se ne umikajo samo ljudje iz civilnega življenja, pak tudi iz nekatprih ms*; am- pak tudi iz nekaterih inšti- tucij. Sklicevanje na zakon o varovanju osebnih podatkov je namreč nekaterim kot ščit, za katerega se želijo umakniti od odgovornosti, pomagati otroku v stiski. Toda korist otroka« sega tudi po Koncenciji o otrokovih pravicah nad vse, zato je v primerih, ko gre za otrokovo korist in zaščito, molčečnosti odvezan tudi zdravnik. MAJDA HORVAT Kadar otrok ni deležen ustrezne skrbi zanj, ki jo lahko pričakujemo od staršev, potem lahko govorimo o zlorabi otrok. Zloraba otrok je torej strokovni izraz, ki se nanaša na položaj otroka, obsega pa spolno zlorabo, psihično, čustveno, fizično zanemarjanje ter psihično in fizično trpinčenje. intervju vestnik, 11. december 1997 Preveč za potrošnjo in premalo za razvoj Pogovor s Ferijem Horvatom, predsednikom parlamentarnega odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ Poslanci državnega zbora so šele pred kratkim, ko se leto tako rekoč že izteka, sprejeli proračun za leto 1997. Proračunsko porabo je tako letos urejal zakon o začasnem financiranju, ki ga je izglasovala vladajoča koalicija, čeprav bi se morala financirati po dvanajstinah. Za kontrolo porabe proračunskih sredstev je v državnem zboru odgovoren odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ, ki mu predseduje poslanec Feri Horvat. Ker poročila računskega sodišča in drugi uporabniki javnega denarja često opozarjajo na pomanjkljivo normativno ureditev in nadzor proračuna, smo predsednika odbora najprej vprašali, ali ta odbor sploh lahko opravlja svojo funkcijo. Pomanjkljiva zakonodaja FERI HORVAT: Odbor lahko opravlja to funkcijo in jo tudi opravlja. Moram povedati, da smo imeli v tem razmeroma kratkem obdobju, od junija letos, šest sej in na njih obravnavali čez 40 poročil računskega sodišča. Vseh teh poročil je več kot sto, večina se jih nanaša še na prejšnja leta, jih pa pripravlja tudi sproti. Dogovorili smo se, da jih obravnavamo po tematskih sklopih, po več poročil skupaj, da bi čimprej končali obravnavo starih poročil in bi lahko potem obravnavali sprotna poročila in ugotovitve računskega sodišča. Delo odbora pa je oteženo predvsem s tem, ker Slovenija nima nekaterih temeljnih sistemskih zakonov.o financiranju javne porabe. Manjka predvsem zakon o proračunskih načelih, ki ga vlada že dolgo pripravlja in obljublja, parlament ga vključno z našim odborom že tudi dolgo zahteva in upam, da bo vsaj v začetku januarja ta zakon predstavljen parlamentu. Zakon najdbi urejal sistem prihodkov in odhodkov državnega proračuna, proračunov občin, upravljanje z državnim premoženjem ter z državnimi sredstvi in dolgovi. Pomanjkljiva pa je tudi druga zakonodaja, predvsem tista, ki ureja plače in druge prejemke zaposlenih v državni upravi in pri porabnikih javnih sredstev, zato ni naključje, da je bilo eno najbolj kritičnih poročil računskega sodišča, ki ga je pred nedavnim obravnaval naš odbor, poročilo o plačah. To področje je zdaj urejeno s številnimi predpisi. ki med seboj niso usklajeni, zato prihaja tudi do kršitev in različnega tolmačenja posameznih predpisov. Iz tega izhaja tudi aktualni spor okrog skladov, kajti računsko sodišče hoče po enotnih kriterijih ocč-njevati pravilnost ali nepravil-, nost, medtem ko se nekateri skladi izgovarjajo, da predpisi, ki veljajo za vlado, zanje ne veljajo. Zato je tudi ena od glavnih nalog našega odbora, da predvsem zahteva ustrezno zakonsko ureditev celotnega področja financiranja javne porabe in tudi posameznih področij. Obravnava vaš odbor izključno le poročila računskega sodišča ali pa tudi samoiniciativno preverja pravilnost izvajanja proračuna! FERI HORVAT: Glavno delo in glavna naloga tega odbora je, da obravnava poročila računskega sodišča, kajti le-to je strokovna ustanova, ki ugotavlja pravilnosti oziroma nepravilnosti. Tako so te zadeve urejene tudi v drugih državah, medtem ko je naloga parlamentarnega odbora, da na osnovi ugotovitev računskega sodišča, ki jih sprejme kot pravilne, zahteva od vlade, da sprejme ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Odbor lahko tudi zahteva od vlade in posameznih ministrstev dodatne informacije. Če pa ugotovi, da zakonadaja ni ustrezna in je ta razlog za kršitve, predlaga vladi, da pripravi spremembe ali nove zakone. Prav zdaj se s tem veliko ukvarjamo, saj ugotavljamo, da je prav pri predpisih precej praznine. neusklajenosti in nereda. Moram pa povedati, da tako računsko sodišče kot naš odbor ugota vljata, da se razmere na tem področju v zadnjem času precej izboljšujejo. Trošenje proračunskih sredstev je bilo vprašljivo Dokler proračun za tekoče leto ni sprejet, je dovoljeno njegovo trošenje po dvanajstinah. Letošnji proračun je bil sprejet šele pred kratkim, trošilo pa se ni po dvanajstinah, saj je parlament sprejel zakon o začasnem financiranju. Je bilo takšno ravnanje upravičeno? FERI HORVAT: Proračunsko porabo je urejal zakon o začasnem financiranju, ki je bil sprejet poleti, in nato je bila veljavnost podaljšana z glasovi vladajoče koalicije. V opoziciji smo temu zakonu nasprotovali in bilo je celo postavljeno vprašanje ustavnemu sodišču, o ustavnosti tega zakona. In da bo zadeva še slabša, je ob tem, ko je bil proračun sprejeman praktično zadnje dni tega leta, vlada prišla še z dopolnjenim predlogom proračuna in ga tako še poslabšala. S tem ko je obseg odhodkov za pet milijard večji od prvotnega predloga, se povečuje primanjkljaj, ki zdaj znaša 33,6 milijarde tolarjev ali 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Če vlada in parlament z zakonom o izvrševanju proračuna ne bi podaljšala proračunskega leta v januar prihodnjega leta (zajeta bodo vplačila prometnega davka do 15. januarja), bi znašal proračunski primanjkljaj okoli 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Ob že tako pozno sprejetem proračunu in ob doslej rekordnem primanjkljaju je najslabše to, da to povečanje z dopolnjenim pre Znano je, da ob sprejemanju letošnjega proračuna ni bil sprejet noben amandma, ki ga je predlagala opozicija? FERI HORVAT: Neposredno ni bil sprejet noben amandma opozicije, razen nekaterih, ki jih je vlada že prej upoštevala v svojem dopolnjenem predlogu. In prav zato je največ očitkov opozicije na ravnanje koalicije, ki ni niti povedala, katere amandmaje poslancev iz opozicije je upoštevala, kaj šele, da bi kakšen amandma tudi sprejela. Sam sem dal amandma za sofinanciranje RTV-programov za Slovence po svetu v višini 22 milijonov tolarjev, saj je to izpadlo iz proračunske postavke. Amandma sicer ni bil sprejet, gaje pa vlada deloma povzela in za to namenila 5 milijonov tolarjev. Za turizem sem predlagal amandma za dodatnih 205 milijonov tolarjev in tudi tega je vlada povzela in dodatno zagotovila 200 milijonov tolarjev za promocijo turizma. Predlagal sem, naj se dodatnih 200 milijonov tolarjev zagotovi za malo gospodarstvo, deloma tudi z motivom za sofinanciranje našega regijskega podjetniškega pospeševalnega centra, vendar to ni bilo sprejeto, prav tako ni bil sprejet tudi amandma za povečanje sredstev za celostno urejanje podeželja. Vlada pa je povzela tudi amandma za regionalno cesto pri Vidmu ob Ščavnici. dlogom ni nastalo zaradi razvojnih nalog, pač pa zaradi porabe države, predvsem povečanja plač v državnih organih in izvajalskih organizacijah, materialnih stroškov, plačila obresti in podobnega, tako da je ta proračun še bolj protirazvojni od prvotnega predloga proračuna. Kritične pripombe potrjuje tudi najpristojnejši član vlade, minister za finance Mitja Gaspari, ki jp v intervjuju v sobotni prilogi Dela med drugim dejal, daje to v zadnjih letih najslabši proračun, in priznal, daje usklajevanje zelo težko in na koncu vedno vodi v povečanje proračunskih izdatkov. To vašo trditev potrjujejo tudi nekatere proračunske postavke, saj je, denimo, za subvencije v gospodarstvo namenjenih le 37 milijard tolarjev. FERI HORVAT: Žal je ta ugotovitev točna, in to je bila tudi moja glavna pripomba na ta predlog proračuna in tudi glavna pripomba opozicije, ki si je bila tokrat zelo enotna. Zmanjšane so prav postavke proračuna, ki so najbolj neposredno v funkciji spodbujanja gospodarskega razvoja. Transferji v gospodarstvo so zmanjšani za 1,3 milijarde tolarjev, za 150 milijonov tolarjev je zmanjšan znesek za dokapitalizacijo slovenske izvozne družbe, zmanjšana so sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, in to v času, ko se brezposelnost ne znižuje, zmanjšala so se sredstva za celostno urejanje podeželja, premalo je sredstev za prilagajanje gospodarstva Evropski zvezi in še bi lahko našteval. Slabšanje proračunske sestave Podaljšanje letošnjega proračunskega leta v prvo polovico januarja se bo gotovo poznalo na proračunu za prihodnje leto, saj bodo ti prihodki manjkali v prihodnjem proračunu. FERI HORVAT: To je točno, izpad pa bo tudi pri nekaterih drugih prihodkih, saj bo zaradi prostotrgovinskih sporazumov manj prihodkov od carin in še nekaterih drugih virov. Država zato namerava uvesti nekatere nove davke, ki bodo sestavni del napovedanega vladnega paketa. Vse kaže, da se ne bodo uresničile tudi vse napovedi vlade in vladne koalicije, da bo proračun za leto 1998 v znosnih mejah. S prvotno načrtovanih 810 milijard tolarjev odhodkov so po zadnjih usklajevanjih že prišli na 840 milijard in prav nič ne kaže, da bi se tu ustavilo, in bojim se, da bo primanjkljaj najmanj takšen kot letos. To pa bi lahko povzročilo razvojne težave in tudi vstopanje v Evropsko zvezo. Po napovedih predsednika vlade naj bi se proračun prihodnje leto povečal za pet odstotkov. Tudi če bi takšne napovedi vzdržale, je povečanje skrb zbujajoče, saj je večje od rasti bruto domačega' proizvoda, ki naj bi porasel za 3,8 odstotka. FERI HORVAT: Tudi sam sem mnenja, da ni glavni problem višina proračuna, pač pa slabšanje njegove sestave. Že nekaj let opažamo, da na odhodkovni strani narašča hitreje od bruto domačega proizvoda, pa tudi znotraj proračuna je opazno, da gre vedno večji del za delovanje države in manj za spodbujanje gospodarskega razvoja in prestrukturiranje. Ža podkrepitev te trditve le nekaj podatkov: Subvencije v gospodarstvu so se od leta 1992 do 1997 zmanjšale v odnosu do bruto domačega proizvoda z 1,22 na 0,74 odstotka in v tej sestavi je največji delež za sanacijo bank, saj znaša skoraj 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Še bolj se je zmanjševal delež za podjetniški sektor, kije z 0,28 odstotka v letu 1992 padel na 0,20 odstotka v letu 1997, za spodbujanje malega gospodarstva z 0,4 na 0,1 odstotka, za aktivno politiko zaposlovanja se je zmanjšal z 1.13 na 0,35 odstotka, zmanjšal seje delež za tehnološki razvoj in tudi za demografsko ogrožena območja z 0,15 na 0,04 odstotka. Bi pa moralo biti ravno nasprotno, saj bi se morali ti deleži povečevati. Ob tem ni mogoče obiti tudi zadolževanja javnega sektoija. Ministrstvo za finance je letos določilo kvoto zadolževanja javnega sektorja, ki ne bi smela preseči 55 milijard tolarjev, kar predstavlja 9,8 odstotka bruto domačega proizvoda. To zadolževanje lahko prav tako predstavlja določeno nevarnost, saj stoji s svojim poroštvom za tem javnim sektorjem država. FERI HORVAT: Ta bojazen je upravičena, zato so že v zakonu o izvrševanju proračuna za le tošnje leto dane večje omejitve oz. možnost večjega nadzora države pri zadolževanju javnega sektorja. Mislim, da bo potrebno v prihodnje to še bolj poudariti in bo potrebno imeti pod nadzorom celotno zadolževanje, saj sicer lahko zaidemo v težave. Ena od odlik slovenske države v preteklosti je namreč bila, da zunanja zadolženost v odnosu na izvoz ali bruto domači proizvod ni bila previsoka, v zadnjem obdobju pa se to zadolževanje zelo povečuje. So dobre in slabe strani varčevanja Da bi zmanjšala proračunski pri-manjklaj v prihodnjem letu, je vlada pripravila program ukre pov, ki naj bi na eni strani povečali proračunske prihodke, na drugi pa zmanjšali odhodke. Kako ocenjujete te tako imenovane varčevalne ukrepe vlade? FERI HORVAT: Vse podrobnosti še niso znane in objektivno oceno bomo lahko dali, ko dobimo v parlament predloge zakonov in predlog proračuna, iz katerega bodo razvidne številke. Nekatere usmeritve, o katerih vlada govori, tako na področju varčevanja kot na področju spodbujanja razvoja so v načelu dobre, vendar še ni zagotovil, da bo res tako, in glede na dosedanje izkušnje sem malce skeptičen. Po mojem bo dober ukrep znižanje davka od dobička za investicije, prav tako tudi ukrep zmanjšanja davka na izplačane plače, čeprav prvi konkretni izračuni kažejo, da prihranek ne bo tako velik, kot napoveduje vlada. Da bi zmanjšali stroške dela, bi po mojem ta davek morali celo ukiniti. Vlada napoveduje, da bo nadaljevala spodbujanje izvoza, vendar takšno spodbujanje, kot je bilo lani in letos, ni zadostno. Prav tako napoveduje krepitev aktivne politike zaposlovanja, ki bo podprta z večjimi sredstvi, vendar bomo to lahko ocenjevali šele takrat, ko bodo znani konkretni predlogi. Med prednostnimi nalogami vlada predlaga nadaljnjo gradnjo avtoceste, to bomo podprli tudi opozicijski poslanci, menim pa, da bi bilo potrebno dati večji poudarek skladnejšemu regionalnemu razvoju, ki ga zapostavljamo že nekaj let. Pri socialni politiki pa so predvidene omejitve in tu čakajo vlado težka pogajanja s socialnimi partnerji, predvsem s sindikati. Pri omejevanju javne porabe je v načelu potrebno omejiti zaposlovanje ter s tem povezan obseg plač in drugih izdatkov. Vendar nisem prepričan, daje način, kot ga predlaga vlada z linearno zamrznitvijo v vseh re- SKUPAJ PROTI POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI sorjih, najboljši, saj imamo s takšnim načinom nekaj sla i izkušenj v preteklosti. Menim, da bo na nekaterih podrocjin potrebno zaposlitve celo po večati. Tudi nasilno omejevanje plač v državni upravi bo lan imelo negativne posledice ms bo začela negativna selencij ■ saj boljši strokovnjaki že o hajajo iz državne uprave. Če bi želeli te ukrepe spraviti v življenje, je potrebno sprejeti o-spremeniti ustrezno zakonodaj • Predlogi za to bi morali Prl parlament še letos, vprašanje p je, ali bodo ti zakoni še pravom sno sprejeti. . FERI HORVAT: Vlada P tem zelo zamuja, neodgovotn pa je tudi, da poslancem ni P dstavila niti tistih predlogov, jih ima že pripravljene. S tem omogočila, da bi jih lahke' treje obravnavali in tudi P sprejeli. Predlogov zakonov ni v parlamentu, po poslovm pa se delo parlamenta ko 20. decembra, tako da ne vi realne možnosti, da bi te za ne lahko obravnavali in sp™ Predlog proračuna in ukrep je vlada obravnavala včeraJ upam, da bo nekaj od tega teh dneh prišlo tudi v parlam Vseh zakonov do končale« veda ne bo moč sprejeti, P nost pa bosta vsekakor i« zakon o dohodnini, ki s^P. minja in zakon o obdavči^1 lančne vsote bank. Za pre° £ je realno kvečjemu to, dfe vlada še pred božičnimi P0^ cami predstavi parlamenta, ravnavamo in sprejmemo? januarja. Tudi »lustracijska razprava« je zapravljanje proračunskih sredstev _ Čeprav je pred poslanci t nega zbora veliko odgovo'' dela in nalog, trošijo v za“^ p času preveč časa in enem J^ stvari, ki v tem trenutki1 najpomembnejše. V mislih t razpravo o predlogu reso' protipravnem delovanju stičnega totalitarnega rezi lustracijski zakon. FERI HORVAT: Sam tj6 mnenja, daje takšno P .{jo neodgovorno, to pa Pot LljO-tudi zelo odklonilne reak J di. Ob koncu tedna sem jj, veliko ljudi tudi tukaj v P .^i ni ob Muri in vsi so zelo k eno do tega početja in upra elji-sprašujejo, ali ni drug'11 P ^efit bnejši zadev, ki bi jih Pa ‘. t6pi moral obravnavati, m P imajo prav. Pripravljen1^ veliko zakonov, velik <|aga-treba sprejeti zaradi P pa janja Evropski zvezi, goCjal' je tudi tem, povezanih nim in gospodarskim 1^' jem. Če bi predlagatelji plavali dosedanjo razprav ja mentu ter javno mne ne, predlog sami umaknil • tll pa upam, da bo v pa 6dlo? prevladal razum in »o h resolucije zavrnjen, i bj bi? da se to ne bi zgodilem pre- resolucija sprejeta s glasovanjem, pa b° rjhO Salo težave tej državV k dnje. Zato bi bil pamj^ ali zavrnitev resolucij: t,k no pripraviti neki d°k j]^1 bi kritično ocenil nep bj) pre -preteklosti, vet* dvsem spraven, S w trebi> kumentom bi bilo Pinses^ opraviti s preteklos Jšnjih, paj lotiti odprtih ra jutrišnjih vprašanj. £ LUDVIK vestnik, 11. december 1997 /kulturna obzorja Židje so bili nosilci razvoja so zbrani še opisi pomembnejših židovskih stavb in v poglavju Če bi spregovorile hiše, torej meščanske hiše, predvsem v Partizanski ulici, so zapisane usode teh hiš. kako pod njihovim vodstvom in kakšen gospodarski in kulturni razvoj je Lendava imela in seveda tudi kakšno je bilo meščansko življenje.« Z Židi je povezane Pred kratkim sta Mirjana Gašpar in Beata Lazar v samozaložbi izdali knjigo Židje v Lendavi - Lotili sta se teme, kije, kot sta povedali, zelo slabo raziskana, mnogi zgodovinarji pa se temu obdobju lendavske zgodovine zaradi pomanjkanja virov raje izognejo Avtorici sta tudi povedali, da ju je najbolj presenetilo to, da so bili vsi Židje pripravljeni sodelovati pri nastanku knjige, čeprav je obujanje spominov povzročalo veliko bolečino. »Presenečeni sva preveč negativne konotacije, sami pa sta se pri svojem delu prepričali ravno o nasprotnem. Knjiga Židje v Lendavi je torej poleg treh stavb, ki so ostale, še en spomenik židovstva v tem mestu. Lendavo pa so Židje v zgodovini prav gotovo zaznamovali, med drugim pa je edino mesto v Sloveniji, ki ima ohrajene tri spomenike židovstva: sinagogo, šolo in pokopališče, poleg tega so bili Židje nosilci gospodarskega in kulturnega dogajanja. Ker je avtorici židovstvo zanimalo od malih nog, vseh odgovorov na svoja vprašanja pa nista našli, sta se sami lotili raziskovalnega dela. Knjiga Židje v Lendavi je tudi bogato opremljena z ohranjenimi fotografijami, besedilo pa je v slovenskem in madžarskem jeziku. Mnogi viri, ki pričajo o židov-stvu, so bili uničeni, zato sta toliko bolj brskali po arhivih, pre- dvsem na Madžarskem, po starih časopisih, veliko pa so jima pomagali tudi še živeči Židje Ludvik Blau in Ladislav Vajs iz Lendave, Elizabeta Fiirst, ki danes živi v Murski Soboti, ter lenda-vski Židje, ki živijo v tujini, Freddie Strasser, Thomas Teichman ter Tarnaš Berthold Schwarz. Avtorici sta v uvodu najprej pregovorili o judovstvu nasploh ter zgodovini, v kasnejših pogla-vJih pa sta se bolj posvetili posameznim temam, ki so povezane z židovstvom v Lendavi. O Priseljevanju Židov na naša tla avtorici Pišeta, da so se v Lendavi Židje naselili konec prve četrtine 18. stoletja, v letih 1725-1728 pa jih tri dele: prostor hevra, prostori zunaj hevre in prostor za otroke. Na prostoru hevra so pokopavali samo člane društva Hevra kadiš, dobrodelnega društva, s strogo notranjo disciplino in določenimi nalogami. Avtorici sta omenili 128 nagrobnikov z napisi, ki so večinoma v madžarščini, redki pa tudi v nemščini. Zanimivo je, da so na nagrobnikih napisani datum in letnica rojstva ter starost umrlega. Ponekod so pripisani tudi umrli v taboriščih. Po končani drugi svetovni vojni pa so žrtvam holokavsta postavili skupen spomenik. Obravnavata tudi močan Gospodarski in kulturni razvoj Židov v Dolnji Lendavi, na kar je vplivala ugodna geografska lega. Ukvarjali so se s trgovino, do prve Vdovska šola, danes' Knjigo je dobil na mednarodnem simpoziju o Židih v Mariboru v roke Gezi Komor6cy, vodja oddelka Judaica na Univerzi v Budimpešti in član madžarske akademije znanosti. Navdušen je bil nad knjigo in tem, da se s to temo ukvarjajo v Lendavi. Sam tudi piše knjige o tem, pred dvema letoma je izdal knjigo s študenti in premišljevali so, ali bi v knjigi navedli židovske običaje, praznike, in tudi avtorici v Lendavi sta razmišljali, ali je to potrebno. Pretresljiva so se mu zdela pričevanja preživelih holokasta in veliko fotografij iz, osebnih zbirk Židov. Pohvali! je posebno pozornost otrokom, ki so bili žrtve, ter omenil, da je knjiga mogoče edini spomenik ali spomin na vse triletne, petletne in dvanajstletne otroke, ki so umrli v Auswitzu. Lendavska sinagoga, danes bili, kaj vse je bilo v Lendavi ne- A. NANA RITUPER RODEŽ °menja prvi popis. Takrat seje Poselilo nekaj družin, v pravo ^dovsko skupnost pa so se obli-*°Vali konec 18. stoletja. Eden treh spomenikov židovstva je Prav gotovo lendavska sinagoga, ^adnje katere so se lotili leta torej v obdobju, ko je števi-0 Židov v Lendavi naraslo (po svetovne vojne pa je bila Lendava gospodarsko, politično in kulturno središče jugovzhodnega dela Prekmurja. Veliko so prispevali h gospodarskemu in kulturnemu razvoju in nastanku meščanstva. V rokah so imeli vso trgovino, bili so tudi ustanovitelji prvega denarnega zavoda v Len- lendavskih Židov. Pri nas so šele leta 1944, ko so Madžarsko okupirali Nemci, začeli množično odvažati Žide v vojno ujetništvo. 26. aprila 1944 seje v Lendavi pojavil odposlanec madžarske vlade in izdal nalog za takojšnje zbiranje Židov v lendavski sinagogi, židovske družine so natovorili na kamion in jih prepeljali v Čakovec, kjer sojih predali ge-stapu, in od tam pa v taborišča, kjer so stopili na območje za tablo z napisom: Arbeit macht frei! Avtorici sta zapisali mnoga pretresljiva pričevanja lendavskih Židov, ki so preživeli holokavst. Dodali sta tudi seznam žrtev nacističnega rasnega sovraštva iz Lendave, tudi otrok, ki so bili žrtve genocida. kovaško židovsko pokopališče, danes davi Dolnjelendavske hranilnice, v posesti so imeli opekarno, mline, Bela Wortmann je ustanovil tovarno dežnikov in še druga podjetja. Kavarna v Kroni pa je bila priljubljeno zbirališče in središče družabnega življenja. Prirejali so ^'•Niz leta 1880 jih je bilo 231),* ri|°žnostne molilnice pa so bile ^majhne. Ij pišeta tudi o Židovski šoli v I® nJi Lendavi, ki je obstajala od d 4 1848, saj so Židje visoko vre-v??lpi izobraževanje in so sami ^rževali osnovnošolske izobra-^Viline ustanove. Ukiniti sojo v °rali leta 1921, ko so otroke 5o'Sah v državne šole, izginili pa 'Udi matične knjige, dnevniki zfugi šolski dokumenti. D .।retji spomenik židovstva je |.j ”jevaško židovsko pokopališče, imenujejo tudi lendavsko. °vsko pokopališče se deli na zabave, delovala sta pevski zbor, glasbeni orkester. Imeli pa so tudi teniško igrišče. Dva likovna umetnika iz Lendave sta dosegala pomembne uspehe tudi v tujini -Gydrgy Zala, predstavnik neoba-ročnega sloga na prelomu stoletja, ter Marton Freyer Faraga. Osredotočili sta se tudi na Vpliv druge svetovne vojne na usodo V poglavju Življenje lendavskih Židov po drugi svetovni vojni pišeta avtorici o tistih redkih Židih, ki so preživeli genocid, se vrnili domov in doživeli novo negativno presenečenje. Poleg tega, da so v vojni izgubili družine, jim je nova oblast odvzela še vse premoženje. Večina preživelih seje takrat izselila v tujino in z nekaterimi preživelimi ali njihovimi potomci sta se avtorici pogovorili o tem, kaj se je dogajalo v njihovih dušah, ko sojih odvažali ^taborišča, o čem so premišljali ter nasploh o zgodovini, v kateri so bili vedno kaznovani. Na koncu pa | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski l i^gzo^A^ __ ~ 25 __ Portreti a ithrtroH Pri nastajanju in koncipiranju prekmurskega katoliškega časopisja na začetku 20. stoletja je sodeloval tudi Ivan Baša. V vseh treh publikacijha, Najsvetejšega srca Jezušo- IVAN BAŠA vencev; tretji (cilj je splošno družbenega značaja - skrb za (narodno) enotnost in dvig družbenega življenja. Takole se glasi ta del, prečrkovan iz hungarice v gajico: voga velikem kalendaru za /iidstvofobičajneje Kalen-dar sfca Jezušovoga), v mesečniku Nevtepeno poprijela devica Marija zmožna gospa vogrska Cobičaj-neje Marijin list) in v tedniku Novine, pa je sodeloval tudi kot pisec člankov. V Novine je v prvih letih pisal predvsem uvodnike, v Kalendar je prispeval, prav tako v prvih letih, verske in poučne članke. V ta čas spada tudi njegova samostojna knjižica, priredba katekizma pod naslovom Katolicsanszki katekiz-mus za solare III.-V. razreda. Delo je izšlo v Budimpešti 1909. leta in bilo ponatisnjeno 1913 ter še 1926 (v gajici) in 1943. Pomemben pa je tudi Bašev prispevek v Marijinem listu. Od leta 1904 do 1913 je vanj neprekinjeno prispeval članke, predvsem verske vsebine, med katerimi so bili nekateri objavljani v nadaljevanjih v daljših časovnih periodah. Med temi so npr. prispevki pod naslovom/z zgodovine sv. matere cerkve, ki so z manjšimi prekinitvami izhajali od 1907 do 1910, ali pa skozi vse 1912. leto izhajajoči prispevki pod naslovom Mi-lošče si pitna. Ob takšnih nadaljevanjih pa je objavil še precej posamičnih besedil. “List ostane tudi.vu mojij.rokaj, ka je dozdaj bio: Gla-sitel velikosti blažene Device Marie, širitel liibeznosti Boga, branitel sv, materecerkve; duševna hrana za vse, ki glad ino žejo majo za pravico. Ešče več bi vam rad bio naš list: Vezalje, štero vogrske Slovence vkiiper združi vu jedinosti vere, vu stanovitnosti vu boji za verske pravice. Navdiišavati vas šče vu driištveno življenje, na složnost ino jedinost. ” Leta 1913 je uredništvo Marijinega lista ponovno prevzel Klek! st. in že v januarski številki uvedel gajico. Vendar je Bašd mesečnik urejal še enkrat: leta 1918, ko je zaradi vojnih in negotovih političnih razmer izšel le en list, obsegajoč vseh 12 številk. Naslovnica pne številke ML, ki jo je uredil Ivan Baša ^ZMOŽNA GOSPA V0GWA^-| POBOŽEN MČSEČEN LIST. VrejOje ga z dovoljenjem višešnje cerkvene oblasti: BASSA IVAN plebanoš v Bogojini. BAGONYA, (Zalamegye). Lastnik i izdajalel M. Lista ie: KLEKL JOŽEF plebanoš na pokoji v Crebsovcih, CSERFOLD, (Zalamegve), j Prihaja vsaki mesec 8. ni veseli spomin pddesctkliocc, 1. 1914. dec. 8. obhajane zavojo razglašenja verske pravice od Marijinoga nevlepenoga poprijelja, Meri I uen je te pobožen lisi vogrskim Slovencorn kak prvi slovenski list do rok dani., Cena M. Lista z Kovinami vred, ti skupno hodi v edno faro, je 6 K., vsakomi j na njegov lasten naslov 8 K.. K. M. Listi dobijo naročniki proti konci leta Ka- i lendar Srca Jezušovoga. M, List prihaja vsaki mesec, Novine vsaki tjeden. Na- j ročniki so deležni sadov več kak šlirijezero sv. met. na leto. Marijin list za leto 1918 Hkrati je leta 1908, ko je Klekl st. zbolel, za pet let prevzel še uredništvo Marijinega lista. Njegov prvi uredniški uvodnik je z napovedjo nadaljevanja dotedanje uredniške politike značilen primer zaporedja oz. hierarhije ciljev, ki jih je imela ta publikacija: prvi in glavni cilj je verski; temu pa sledi drugi cilj, ki je povezan s prvim in je socialno-verskega značaja - skrb za versko enotnost prekmurskih Slo- Delo pisca in urednika v prekmurskem verskem časopisju na začetku 20. stoletja zaokrožuje podobo Ivana Baše. S svojim duhovniškim in prenoviteljskim delom seje vpisal med pomembne prekmurske duhovnike v prvih treh desetletjih tega stoletja; s svojim pogledom naprej in višje, ki gaje vodil k Plečniku, je ime Bogojine za zmeraj vpisal v umetnostnozgodovinske zemljevide; svojim delom pri omenjenem verskem časopisju pa se je vpisal med tiste, ki so prispevali svoj del k narodnostni ohranitvi prekmurskih Slovencev v najtežjih časih madžarizacije in posredno tudi k njihovi združitvi z matičnim narodom. (Naslednjič portret Jožefa Baše-ilroslava) Glavna literatura, o Ivanu Baši: - V. Novak: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976. 93. - V. Novak: Baša Ivan, bogojanski plebanoš. Kalendar srca Jezušovoga, 1933. 31-37. - Jožef Smej: Psalmi vaškega župnika. Celje: Mohorjeva družba, 1992. 10 Raziskava vestnik, 11. december 1997 VESTNIK IN MURSKI VAL V SLOVENSKEM MEDIJSKEM PROSTORU Je osrednji tednik severovzhodne Slovenije, ki izhaja ob četrtkih v nakladi 20.000 izvodov. Po vsebinski zasnovi je magazin, ki se približuje zahtevam vse populacije, s servisnimi prilogami za svoje bralce. Je časopis z večdesetletno tradicijo, trdno usidran med bralci v domači pokrajini, v zadnjem času pa postaja predvsem zaradi svoje kritičnosti iskan tednik tudi zunaj regije. V povprečju ga prebira 91 tisoč bralcev, več moških kot žensk, največ v starosti 40 do 49 let z osnovno in poklicno izobrazbo. Prednost Vestnika pred drugimi časopisi, ki se berejo v pokrajini ob Muri, je v njegovih naročnikih in izredno velikem odstotku bralcev, ki ga redno prebirajo. NAJŠIRŠI KROG BRALCEV V DELEŽIH ■ Redni bralci H Pogosti bralci d Bralci □ Občasni bralci Minili so tisti časi, ko sta bila Vestnik in Murski val skoraj edina medija v severovzhodni Sloveniji in ko sta naročila za oglase množično dobivala kar po inerciji. Z naraščajočim številom časopisov, raznih publikacij, novih radijskih in televizijskih postaja medijski prostor v severovzhodni Sloveniji dokaj obremenjen. V Veneri, trženjski agenciji Podjetja za informiranje, se zato zavedamo, da je ključ preživetja Vestnika in Murskega vala odvisen od dveh stvari: od okolja, kjer delujeta, in od trženja. Za slednje je nujna oboroženost s podatki, ki morajo biti verodostojni, sveži in neodvisni, narejeni na reprezentativnem vzorcu. Samo takšni lahko koristijo mediju in njegovim oglaševalcem, ki se vedno bolj zavedajo, da je za objavo oglasnega sporočila najboljši tisti medij, katerega avditorij je optimalno skladen s ciljno skupino, ki ji je komercialno sporočilo namenjeno. Zato ni čudno, da sta Vestnik in Murski val že nekaj let zapovrstjo stalna udeleženca multimedijske raziskave o branosti, gledanosti in poslušanosti slovenskih medijev, ki jo pripravlja inštitut za raziskovanje medijev in je znana pod imenom Mediana. Ta je skozi leta postala zanesljiva in zaupanja vredna vodnica po slovenskem medijskem prostoru. Z Mediano sta Vestnik in Murski val postavljena v prostor in čas, raziskani so njuni bralci, preverjen njun doseg. Temeljna ugotovitev letošnje Mediane je, da je branost oziroma poslušanost medijev Podjetja za informiranje nad slovenskim povprečjem, pomembna je ugotovitev, da nimata izrazite publike in da sta enakomerno razporejena med ljudmi z različnimi življenjskimi slogi različnih starosti. Sta medija, ki zaradi aktualnih in kritičnih lokalnih informacij izrazito obvladujeta medijski prostor severovzhodne Slovenije. r /MV \ Radio Murski val 94,6 Mhz Je slovenski radijski prvak - na Festivalu slovenskih radijskih postaj je letos zmagal sedmič zapovrstjo -, ki ga dnevno posluša 109.000 poslušalcev, več žensk kot moških, največ v starosti od 30 do 49 let z osnovno in poklicno izobrazbo. Murski val je radio z zvestimi poslušalci, po dosegu oziroma poslušanosti četrta radijska postaja v Sloveniji. BRANOST VESTNIKA NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE ___________________________________—....*________ Glede nato, da rezultati Mediane ne dajejo zadosti reprezentativnih podatkov o tem, kaj pomeni Vestnik oziroma kakšna je njegova branost na območju severovzhodne Slovenije, smo pri SPEM-u, komunikacijski skupini iz Maribora, naročili še dodatno raziskavo. Z njo smo Vestnik postavili ob bok konkurenčnim časopisom, ki se berejo na tem področju, obenem pa testirali tudi zadovoljstvo bralcev. Raziskava je potekala 14. in 15. oktobra 1997 na območju občin Beltinci, Cankova-Tišina, Črenšovci, Petrovci, Gornja Radgona, Hodoš-Šalovci, Kobilje, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Moravske Toplice, Odranci, Puconci, Radenci, Rogaševci, Sveti Jurij, Turnišče, Ormož in Lenart na naključnem sistematičnem vzorcu 400 registriranih telefonskih naročnikov. Vestnik ima po podatkih raziskave na območju, kjer je bilo opravljeno anketiranje, naročenih skoraj 48 odstotkov anketiranih. Okvirna ocena števila gospodinjstev, kjer lahko najdemo Vestnik, se giblje med 19.000 in 21.000. Sledijo Večer, na katerega je naročenih dobrih 16 odstotkov anketiranih, ter Nedeljski dnevnik in Slovenske novice. Vsi drugi časopisi oziroma revije imajo nižji delež naročnikov. Vestnik ima najvišji delež tudi med bralci, sledita Večer in Slovenske novice. Vestnik bere še dodatno skoraj osem odstotkov anketiranih, kupi pa ga še dodatno 17 odstotkov anketiranih, to pomeni, da ga redno ali občasno kupijo ter berejo še v približno 8.000 do 10.000 gospodinjstvih. Visoko ocenjena zanimivost lokalnih novic potrjuje, daje to področje konkurenčna prednost Vestnika. R. FICKO Povejte, prosim, na katere časopise (dnevnike, tednike, mesečnike) ali revije ste naročeni? NA KATERE ČASOPISE OZIROMA REVIJE STE NAROČENI? Podatki raziskave so pokazali, daje 40odstotkom bralcev v Vestniku všeč vse, dobri tretjini pa najbolj domače novice. Na vprašanje, o čem naj bi Vestnik pisal, 40 odstotkov anketiranih ni navedlo nobene vsebine, med konkretnimi odgovori pa so se največkrat pojavile naslednje rubrike: kmetijstvo, šport, domače dogajanje, gospodarstvo. Omenjeno f prvo % skupaj f % Vestnik M. Sobota 150 37,6 191 47,7 Večer 43 10,7 66 16,5 Nedeljski dnevnik 31 7,7 56 14,1 Slovenske novice 33 8,2 51 12,8 Delo 16 4,0 21 5,4 Kmečki glas 13 3,2 19 4,6 Drugo 21 5,3 78 19,5 Nič nimajo naročeno 93 23,2 400 100,0 REZULTATI INŠTITUTA ZA RAZISKAVO MEDIJEV MEDIANA O POVPREČNEM DOSEGU RADIJSKIH PROGRAMOV V OBDOBJU JANUAR-SPETEMBER 1997 RADIJSKA POSTAJA DOSEG V % RA SLOVENIJA II........ 22,6 RA SLOVENIJA I......... 18,7 RADIO MARIBOR MM1 ...... 6,3 MURSKI VAL............. 5,3 RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH... 5,3 RADIO CITY MARIBOR...... 4,6 RADIO SALOMON........... 4,6 RADIO HIT DOMŽALE....... 4,4 RADIO OGNJIŠČE...........3,9 KOROŠKI RADIO ...........3,2 STUDIO D................ 3,1 RADIO CELJE............. 3,0 RADIO KRKA ............. 2,9 RADIO PTUJ ............. 2,5 RADIO KOPER........... 2,4 RADIO FANTAZY........... 2,3 RADIO KRANJ............. 2,0 RADIO TRBOVLJE........... č9 RADIO TRIGLAV............ č8 RADIO CAPRIS............ 1’6 RADIO BREŽICE .......... 1-6 RADIO 94................ 1,8 Preostali so navedeni po vrstnem redu: 1. RADIO SORA 2. RA SLOVENIJA lil 3. RADIO VELENJE 4. RADIO MAX 5. RADIO MB. INT. 6. RADIO ORMOŽ 7. RADIO RADLJE 8. RADIO ŠTUDENT 9. RADIO SEVNICA 10. RADIO CERKNO 11. RADIO MARŠ 12. RADIO TRŽIČ rlolOČ0n' * V doseg sodijo anketirani, ki so ° ^ti-radijski program poslušali dan pred hiranjem vsaj 15 minut, tudi če so to P°° mogrede. ^tronika vestnik, 11. december 1997 Vladimir Žbogar iz, Benice Sluti, kaj je v jaških Jaška, ki naj bi vodila v rudnik premoga, še naprej vznemirjata. Le redkomu uspe, da s svojim naglasom ne izdaja svojega porekla. Zgled: Prekmurec, pa naj govori še tako knjižno slovenščino, ostaja Prekmurec. Brž ko sem se pozdravil z Vladimirjem Žbogarjem iz Benice, sem ugotovil, da ni »staroselec« lendavskega kota, ampak Primorec. Potem mi je na kratko povedal svojo življenjsko zgodbo. "Rodil sem se 1919. leta v barakah v taborišču v Strnišču (se-daj Kidričevo), kamor so bili eva-kuirani mati in brat ter sestri, Medtem ko je bil oče pri vojakih. Prej so živeli v Solkanu (sedaj Nova Gorica). Leta 1922 so nas, Primorce, preselili v Benico. Spr-Va smo živeli v barakah, ki so jih (razstavljene) prepeljali po žele-2nici iz Strnišča v Lendavo, po-tem so posamezne dele vrgli v Potok Ledava in v Benici so jih Prestregli in spet sestavili začasna Bivališča. Tako je voda .naplavila’ 'udi ostanke kapelice iz Strnišča, J do ponovne sestave ni prišlo, *er so les porabili za druge name-ne- Ne vem pa, kam je .odšel’ ■nanjši zvon, ki so ga pripeljali od tam.« Primorski kolonisti do dobili Po pet hektarjev zemlje, kar ni Bilo malo, saj so imeli staroselci v Povprečju manj zemlje. Vladimi-rjevi starši so želeli, da bi on ostal d°ma na kmetiji. Pristal je, vendar pod pogojem, da mu kupijo «°lo. Starši sefniso dali izsiljevati, °n, tedaj star 16 let, pa tudi ne, Pa se je usedel na vlak in se odp-eUal v Maribor, kjer seje zaposlil Pri nekem zidarskem obrtniku. Tri leta je delal, nakar sp ga vpoklicali k vojakom. Uniformo je . Hosil devet mesecev, potem je izbruhnila vojna, starojugoslovan-vojska je razpadla in fant se ? na lepem pojavil spet doma v oeniCj , »22. junija 1942. leta so nas r>morce iz Benice) odpeljali v ^borišča Sarvar na Madžarsko. če je tam tudi umrl. Potem ko 0 las Rusi osvobodili, smo se vrnili nazaj v Benico. Po osvoboditvi sem bil mobiliziran v partizansko vojsko in 18 mesecev sem sodeloval v KNOJ-u na območju od Trdkove do Pece na Koroškem. Pozneje sem bil vpoklican še trikrat kot rezervist in nosil Vladimir Žbogar je eden redkih beniških Primorcev, ki so povsem ostali zvesti zemlji, ki so jo dobili v lendavskem kotu po preselitvi v »Sibirijo« (Prekmurje). Nenehno pa ga vznemirja misel, da v opuščenih rudniških jaških ni le voda. uniformo vsakokrat po tri mesece. Če bi bil član partije, mi tege ne bi bilo treba,« je zdaj prepričan Vladimir. . kolektivno gospodarjenje. V tistem času (leta 1949) se je uspel poročiti s Primorko z Benice. Imata tri hčerke, od katerih se je Mlin na Muri pri K / Vrtelo v poletju Kolo se bo 6 ^stitali naj bi z murskimi voščilnicami prj^silci projekta oziroma pogodbeni partnerji za zgraditev mlina na Muri dr 'ZaKovcih so: Občina Beltinci, Krajevna skupnost Ižakovci in Turistično ha ^Hiraš Ižakovci, vendar navzven predvsem nastopa Občina Beltinci, katero se bo tudi glasilo gradbeno dovoljenje. Glede na to, da lokacijsko lavln,ajo in da na Projektivnem biroinženiringu Murska Sobota hitijo z izde-Pri? Očrtov, se utegne uresničiti terminski plan: dokončanje načrtov in °bitev gradbenega dovoljenja enkrat pozimi (1997-98). pl redsednik odbora za zgraditev kujočega murskega mlina pri plovcih je Tine Mlinarič, pod-pa । Sednik je Stanislav Sraka; v 2°rnem odboru projekta pa je pen °d članov Jože Kavaš, ŽU-Beltinske občine. Ti trije mo-s° v ponedeljek na novinarski prjnfcrenci predstavili dosedanja P0^adevanja (in rezultate dela), membno: les, nepogrešljiv grad-material za plavajoči mlin, že bjtjj0: mzžagan, posušen, le obro-prj!8«je še treba, in spomladi Zadnjega leta bodo končno ' graditi mlin. Napoved, da °do splavili (spustili na valove d0/e) nekega dneva v poletju, je Ud aJ Opt*m'stična. Seveda vsi, ki do tega, da se nadaljuje ^lcija murskih mlinov, želimo, da se to zgodi. Tudi napovedano obratovanje (mletje), ki naj bi bilo kmalu potem. Koliko bo stal »ižakovski« murski mlin? Kdo bi to vedel? Občina je doslej menda prispevala tri milijone. Vsega, kar je bilo narejenega za uresničitev zamisli, niti ni mogoče ovrednotiti. Snovalci mlina so poleg občinskega denarja predvideli državno pomoč, računajo na denar iz programov Phare ... Dobrodošla je/ bo pomoč donatorjev (pravne in fizične osebe). Prav Je dni pa so izdali večnamensko voščilnico Mure z maketo mlina; želijo si, da bi jih kupilo čimveč podjetij in posameznikov (cena ene je 100 tolarjev) in bi tudi na ta način podprli gradnjo mlina. kurilno olje! * gotovinsko plačilo in plačilo s kartico MAGNA *°Bročno plačilo pri nakupu nad 1000 litrov •možnost plačila ob dostavi •Brezplačni prevoz ^LADlŠČE Murska Sobota, telefon 069/37-560. PETROL Zanimivo: dasiravno ni imel redeče knjižice, je postal predsed- nik kmetijsko-obdelovalne zadruge (KOZ-e). Kmetje na Benici so združili »sredstava in delo« (njive, travnike, živino, vozove, pluge, brane ... in dvoje človeške moči) in skupaj gospodarili v svojem »kolhozu«. Vladimirje zdaj povedal, da so gospodarili dobro, kajti po 1952. letu, ko so zadrugo razpustili, ni bilo izgube in so posamezniki dobili nazaj vsaj toliko, kolikor so vložili v ena poročila domov, zet je iz Me-džimurja, vnuka pa sta tudi že velika. Moj sogovornik oziroma njegova družina so ostali zvesti zemlji. Ne le zvesti, ampak prav trudili so se (in se še), da bi kar največ pridelali in priredili. Vse do pred nekaj let so imeli krave, potem pa so vse štiri »repe« naenkrat prodali. Tudi pri Žbogarjevih je tako kot marsikje drugod: mladi so zaposleni, stari pa so - stari. Ni delovne sile. Vladimirju Žbogarju ni bilo vseeno, ko so prišli v Benico delavci in stroji ter začeli kopati v zemljo kot krti. Tam med potokom Ledava in reko Muro naj bi bilo bogato nahajališče premoga. Iz rovov, jaškov so res privlekli nekaj »črnega zlata«, čez čas pa je bilo sklenjeno, da rudnik ne bo obratoval, ker da Slovenija ne bo umazana, ampak lepa, dežela dežela. Oba jaška so na njunih ustjih zazidali ali zabetonirali, skratka zavarovali, da si ne bi kdo drznil iti v njuno notranjost. »Nekoč sem tudi sam hodil tam naokoli in nastavljal ušesa, da bi ujel, o čem se pogovarjajo inženirji. Še prav dobro se spominjam, da je eden dejal kolegu: ,Čuj, ti, se ti ne zdi, da je bila ta investija predraga za namen, ki mu bo služila?’« Pa smo tu! Med tistimi, ki slutijo, da so bile raziskave o rudniku premoga le navidezne, je tudi sosed Vladimir Žbogar. Prepričan je, da v jaških še zdaleč ni le voda, ampak nekaj, kar »vsaka država odlaga na mejo.« S to izjavo me je spomnil na dolgovaško odlagališče odpadkov, ki ni na sredini območja, ampak tik ob slovensko-madžarski meji. Iz časopisja in teveja pa prav tako vem, da tudi drugod po svetu odlagajo radioaktivne odpadke čim dlje od sebe, pač v okviru gesla Naj sosedu crkne krava. Oh, kar zaklepetal sem se s tem beniškim Primorcem, ki je ostal zvest materi zemlji. Presneto: tudi zdaj, ko je star 78, mu ni vseeno, kaj je v tistih jaških. Tudi zato ne, ker je nad njimi nekaj njegove zemlje. Sam pa je seveda nemočen, da bi z »macolo« šel razbit zid. Bo to storil kdo drug? Dvomim. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN nesla«, kot se je to često dogajalo s prejšnjimi mlini, je odveč, kajti pred nevarnostmi ga bodo potegnili v zaliv pri Otoku ljubezni. Mlin utegne vplivati na razmah dopolnilnih dejavnostih: brodar- Kaj pa pravzaprav bo poslanstvo mlina pri Ižakovcih? »Spomenik tehnične kulture pokrajine ob Muri; pomemben element turistične ponudbe pokrajine; didaktični (učni) objekt predvsem mlajšim rodovom; nosi- stvo, čolnarjenje, splavarjenje, kopanje, prirejanje piknikov (obrok v naravi), šotorjenje, sprehajanje, ukvarjanj« s starimi obrtmi, prirejanje mitoloških prireditev po starih izročilih ... Spodbudno je, da imajo pobud- 75-letni mlinar Franc Bernjak iz Ižakovec je človek, ki lahko veliko pomaga snovalcem mlina na Muri, saj je delal 13 let v očetovem mlinu na Melincih. Še preden je prepisal oče mlin nanj, je šel po zlu; nemški vojaki so v začetku 1945. leta zagrozili, da ga bodo ubili, če ne bo hotel sam odnesti eksploziva v mlin. In potem je odjeknila eksplozija. Pet razdejanj, saj so tudi druge štiri •mline »pokončali« na enak način. Po osvoboditvi je Franc šel za dobri dve leti k vojakom, nato je delal tri leta v Meizlovem mlinu v Beltincih. Leta 1951, ko sta si z ženo Heleno zgradila hišo, sta dala postaviti tudi prizidek za mlin na električni pogon, v katerem sta še zdaj dvovaljni mlinski stroj in »kamen«. Franc je upokojenec od 1975. leta. Rad se odzove pobudnikom novega murskega mlina pri Ižakovcih. »le pohiteti bo treba, če bodo hoteii imeti še kaj koristi od mene«, nam je zaupal. lec obnovljene tradicionalne mlinarske dejavnosti s ponudbo specifičnih produktov; eksperiment alternativnega koriščenja vodnih potencialov,« so zapisali v gradivu. Mlin na Muri pri Ižakovcih torej bo. Bojazen, da bi ga »voda od- niki gradnje mlina veliko moralno podporo, zdaj pa je tudi že skrajni čas, da dobijo za projekt še potreben denar, da bi potem tesarski mojster in sodelavci čimprej začeli z gradnjo. Poletje, ko naj bi mlin splavili, bo prišlo kar hitro. Š. S. Lendava: Ponarejeni dolarji in lire V enoti Pomurske banke v Lendavi so 8. decembra ob prevzemu dnevnih izkupičkov posameznih trgovin odkrili ponarejenih 100 ameriški tolarjev in 50.000 italijanskih lir. »Bankovca« so sicer poslali naprej - v tako imenovano ekspertizo -, a so prepričani, da nista prava. Škoda, da tega niso ugotovili že tam, kjer soju vzeli od neznancev. Gornja Radgona: Kdo je odpeljal kadet? S parkirišča pred stanovanjskim blokom v Gornji Radgoni je 3. decembra izginil osebni avto IDA Kadet 1.3, rdeče barve, registrska številka MS 12 29K. Če bi ga kdo kje videl, naj pokliče telefonsko številko 113. Zgodilo se je ... Ljutomer: Smrt na prehodu za pešce 2. decembra okrog 18.30 se je zgodila v Ljutomeru huda prometna nesreča, saj je terjala življenje 87-letnega Franca Verbančiča. Na prehodu za pešce v Ulici Nade Rajh gaje podrl osebni avto, ki gaje vozil 22-letni Stanislav U. s Srednje Bistrice. Pešec je umrl med prevozom v bolnišnico. Rakičan: Z avtom v smrt Pomurske ceste so terjale menda že 27 letošnjo žrtev! V petek, 5. decembra, se je zgodila tragedija v Rakičanu. Okrog 18.50 se je 29-letni Tomaž Ošlaj iz Murske Sobote peljal z osebnim avtom Peugeot iz’ smeri Beltinec proti Murski Soboti. Tik pred Rakičanom je iz nezanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in čelno trčil v kamion s priklopnikom, ki je peljal iz soboške strani, za krmilom pa je sedel 38-četni Milivoj S., državljan ZR Jugoslavije. Ošlaj in sopotnik (31-letni Milorad Kučič iz Siska na Hrvaškem) sta se v silovitem trčenju hudo poškodovala. Prepeljali so ju v bližnjo bolnišnico, kjer je Ošlaj čez dve uri umrl. Razkrižje: Vozil je »v škarje« 42-letni avtomobilist Slavko M. iz Stročje vasi je 2. decembra na cesti zunaj Razkrižja prehiteval tovornjak, ki gaje vozil 26-letni Franc Brodnjak iz Ivanjkovec. Da ne bi trčil z nekim vozilom, ki je peljalo naproti, je Slavko M. zaviral, to pa se ni izkazalo za učinkovito na cesti, ki je bila mokra: avto je zaneslo naprej - v bok tovornjaka, ki ga je nato potisnil v jarek. Avtomobilist seje hudo poškodoval, škode pa je za 150.000 tolarjev. Gornja Bistrica: Podrl dve Mariji Gornjebistričanki: Marija L in Marija G. sta se 3. decembra ob 22.40 peš vračali iz službe na svoja domova. Šli sta ob robu ceste, naenkrat pa se je pojavil osebni avto, ju tesno prehiteval in podrl ter hudo poškodoval. Avtomobilist pa ni ustavil in jima pomagal, ampak odpeljal naprej. Niti ga ni pekla vest, da bi se poznje prijavil na policiji. Naslednji dan, 4. decembra, ob 14.50 pa so ga le izsledili in nato zaslišali. Nesrečo naj bi povzročil Janez R. iz Murske Sobote. Cankova: Sem ter tja po cesti Štefan F. iz Serdice se je 2. decembra peljal po cesti zunaj Cankove in zapeljal na desno bankino, nato pa sunkovito na levo stran. Prav tedaj pa je pripeljal nasproti osebni avto, ki ga je vozil 25-letni Romeo H. Taje močno zaviral, a trčenja vseeno ni uspel preprečiti. Posledice: sopotnik 61-letni Friderik Š. iz Serdice sije hudo poškodoval hrbtenico, petletna Larisa H., kije sedela na zadnjem sedežu, pa je lažje poškova-na po nosu. Rožički Vrh: Vlomil in izginil V noči s 1. na 2. december je nekdo vlomil v trgovino na Rožičkem Vrhu, katere lastnik je podjetje Most iz Gornje Radgone. Odnesel je večjo količino živil in tekstilnih izdelkov, tako daje škode za okrog 500.000 tolarjev. Preiskovalci poizvedujejo za nezanim tatičem. Dokležovje: Ni »videl« prometnega znaka 4. decembra ob 19. uri seje Milan K. peljal z osebnim avtom po Kovaški ulici v Dokležovju. Ko se je pripeljal do Glavne ulice, ni upošteval prometnega znaka križišče s prednostno cesto, kar je imelo za posledico, da je trčil v osebni avto, s katerim se je pripeljal Sebastijan V. Ta je utrpel lahko telesno poškodobo, njegov sopotnik Alojz G. pa se je hudo poškodoval. Škode na vozilih je za 500.000 tolarjev. Stara Gora: Priboljšek za praznike? V noči s 3. na 4. december je neznanec vlomil v dom gasilcev in krajanov na Stari Gori, kjer je našel kramp, s katerim je potem vlomil skozi okno v prostore trgovine z živili, katere lastnik je Darko L. Vlomilec je odnesel razna živila, akoholne pijače, pralni prašel in sredstva za osebno higieno, vse skupaj pa je vredno 150.000 tolarjev. Še ga iščejo. Blaguš: Izginili tehnični predmeti Kaj imata skupnega Stara Gora in Blaguš? To, da oba spadata v Občino . Sveti Jurij ob Ščavnici,, in to da v noči s 3. na 4. december vlomilec ni »operiral« le na Stari Gori, ampak tudi na Blagušu, pravzaprav ob tamjkajšnjem jezeru. Ob vodi je namreč zabojnik, ki so ga v poletni sezoni uporabljali za okrepčevalnico. Neki tip je s silo telesa odprl vhodna vrata in iz notranjosti pobral različne tehnične predmete, s čimer je oškodoval lastnika za 125.000 tolarjev. Cven: Tudi prašiče že kradejo Na prašičji farmi na Cvenu pogrešajo devet pujskov, težkih od 18 do 20 kilogramov. Medtem so tudi že ugotovili, da se niso pogreznili v zemljo, ampak jih je nekdo ukradel. To naj bi storil takole: ponoči se je pripeljal do farme, preplezal dva metra visoko žično ograjo, nato pa je odšel v nezaklenjen hlev in prašičke odnesel v svoj avto. Škode je za 63.000 tolarjev, za zdaj pa še ni uradne informacije, kdo je to storil. Murska Sobota: Požar v Prešernovi ulici V četrtek, 4. decembra, ob 15. uri je izburhnil požar v novi garaži, ki je v sestavi stanovanjsko-gospodarskega poslopja v Prešernovi ulici v Murski Soboti. Požarje povzročil sosedov otrok z raketami. Ena je padla na okno garaže, ki je bilo zatesnjeno s kartonom, ki se je kmalu zatem vnel, nato pa je zagorela še PVC-folija, ki je bila na oknu, uporabljali pa so jo sicer na vrtu. Še dobro, da so tlenje pravočasno opazili in pogasili; kdo ve, kaj bi se lahko zgodilo. Trnje: Človek s pištolami Lendavski policisti so 6. decembra obiskali 46-letnega Ivana K. iz Trnja, pokazali odločbo o hišni preiskavi, potem pa začeli stikati po hiši, saj je bil utemeljeno osumljen, da ima neprijavljeno orožje. Sam je sicer že pred začetkom preiskave izročil neprijavljeno malokalibrsko puško in dva naboja, a s tem preiskovalcev ni zapeljal na led. Ti so potem našli kar pet pištol in 23 različnih nabojev. Murska Sobota: Izginilo je 285.000 tolarjev V noči s 6. na 7. december (noč, ko je dobri Miklavž obdaroval otroke) so imeli, kot se je izkazalo, »Miklavža« tudi na OŠ II v Murski Soboti. Neznanec je namreč nekako prišel v notranjost.šolske zgradbe in v zbornici vlomil v železno omaro in iz nje ukradel ročno blagajno, v kateri je bilo 285.000 tolarjev, potem pa seveda izgnil v noč. Le kdo neki naj bi to storil, tuhtajo policisti in - prosvetarji. Norički Vrh: Segel v registrsko blagajno Vsak gost je dobrodošel, pravijo gostinci, vendar si v Coco baru na No-ričkem Vrhu takega, kot jih je obiskal v noči s sedmega na osmi december, ne želijo. Bil je namreč vlomilec! Ta je odstranil zaščitno mrežo z okna, nato odprl priprto okno in žeje bil v notranjosti. Vleklo gaje k točilni mizi, kjer je »vzel na piko« registrsko blagajno, jo s silo odprl in iz nje pobral 50.000 tolarjev. Š. S. 12 »Šport vestnik, 11. december 1997 Odbojka Odbojkarice Ljutomera Zavarovalnice Maribor - članice 1. A-lige. Stojijo od leve: Kosi (pom. trenerja), Štumperjeva, Vrečkova, Kosijeva, Vrbnjakova, Jureševa, Pirherjeva, Šerčeva, Kolednik (trener); čepijo: Kodilova, Šoštaričeva, Stankovičeva, Hazlova in Tretinjakova. Fotografija: N. Juhnov Šport od tod in tam Badminton - V Budimpeti je bil tradicionalni mednarodni turnir v badmintonu za Miklošev pokal za dečke in deklice. Sodelovali so tudi Lendavčani in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najuspešnejša sta bila Simona Koncut in Marko Ketler (do 15 let), saj je zasedla drugi mesti.Tretja sta bila Matjaž Žalik (do 13 let) in Tomaž Skledar (do 15 let). Boštjan Simon je bil peti, Simon Pal pa sedmi. (V. S.) Košarka - V desetem kolu prvenstva v tretji slovenski košarkjar-____ ski ligi je ekipa Lindau Miarte iz Lendave premagala ekipo Dren Lesično z 79 : 70 (34 : 34). Strelci: Sijarič 21, Neuvirt 19, Feher 16, Cdr 15, Horvat 5, Gasparič 2 in Žižek 1. (F. Bobovec) Namizni tenis - V drugem kolu prve občinske namiznoteniške ____ lige Ljutomer so bili doseženi naslednji izidi: Lo-Ko : Razlag 2 : 5, Žibrat: Agro-Ma 2 : 5. Vodi servis razlga s 4 točkami. Druga liga: Stara nova vas : Vučja vas 3 : 5, Razkrižje : Žibrat II 0:5 in Mekotnjak : Lo-KO II 2 : 5. (NŠ). Namizni tenis Članska namiznoteniška ekipa Radgone v prvi državni ligi. Stojijo od leve: Rihtarič, Benkovič, Kovač in Benko. Fotografija: J. Zauneker Judo __________________ Pet prvih mest DOS Lendava V Lendavi je bilo tekmovanje osnovnih šol v judu. Sodelovalo je 190 učencev in učenk iz 39 osnovnih šol. Največ uspeha so imeli učenci DOS Lendava, saj so zasedli pet prvih mest. Prva mesto v svojih kategorijah so zasedli: Tadej Časar, Robert Hajdu, Rene Žunič, Matej Časar. Aleš Nedelko (vsi DOS Lendava), Damir Lukač (OŠ Bakovci), Tadeja Rojko (OŠ III. MS), Adriana Zver (OŠ Turnišče). Druga mesta so zasedb: Maja Uršič, Aljoša Cipot (oba OŠ III. MS), Ana Legčevič, Peter Kardoš (oba DOŠ Lendava), Boštjan Tkavčič (OŠ Pikado A-liga MS Joly Rankovci 4 Cafe Royal 4 Bakovci 4 Franky bar 4 Kanu Krog 4 Benčec 4 Hribček 4 Satahovci 4 4 0 0 35:512 4 0 0 33:7 12 4 0 0 26:1412 2 0 2 17:23 6 1 1 2 13:27 4 0 1 3 13:27 1 0 0 4 14:26 0 0 0 4 9:31 0 B-liga MS Špilak Bodonci 4 4 Cigut Krog 4 3 Asfalt Borejci 4 2 Picolo Melinci 4 2 Rajbar Lipovci 4 2 Zmaj Rankovci4 2 Umprofor 4 2 Pufra Puževci 4 1 C. B. Sebastjan4 1 0 0 28:1212 0 1 26:14 9 1 1 25:15 7 1 1 19:21 7 0 2 22:18 6 0 2 18:22 6 0 2 18:22 6 0 3 18:22 3 0 3 12:28 3 Bakovci). Tretji pa so bili: Liljana Korošak (OŠ M. Nedelja), Lea Benko (DOŠ Lendava), Maja \ Zver (OŠ Turnišče), Alen Rogan (OŠ I. MS), Domen Balažič (OŠ Bakovci). Atletika______________ Zmagala Horvatova in Dugar Na krosu v.Leobnu v Avstriji, ki šteje za točkovanje mednarodnega zimskega krosa Laufprofi so med 100 tekači nastopili tudi tekmovalci iz pokrajine ob Muri. Najuspešnejša sta bila Polonca Horvat, ki je bila prva v teku mladink na 2.800 m in Gregor Dugar, kije zmagal med st. dečki. Drugi mesti sta v svojih kategorijah zasedla: Samb Pelci in Nina Jakopec. Damir Čašek je bil tretji, Damir Zinko šesti in Marjan Jakopec deveti. Vsi so tekmovali za AK Pomurje iz Murske Sobote. Geza Grabar je bil v teku na 8.400 m drugi, Gregor Marušič pa na 2.100 m,peti. Oba sta tekmovala za TS Radenske. (G. G.) Prva državna nogometna liga Uspešna jesen soboške Mure, manj zadovoljni pri Potrošniku Soboški prvoligaš Mura je največje presenečenje jesenskega dela prvenstva v prvi državni nogometni ligi. Z odličnim fini-šem, saj v zadnjih dvanajstih kolih niso izgubili, pa so Sobočani ne samo prvič v zgodovini osvojili naslov jesenskega prvaka, temveč so si priigrali prednost sedmih točk pred drugouvrščenim Primorjem, to pa tudi niso mačje solze. Novo strokovno vodstvo iz domačih logov (Milan Koblencer in njegov pomočnik Jože Karoli) je uspelo iz izkušenih in mladih igralcev, ki jih pri Muri ne manjka, ustvariti moštvo, ki je z odličnimi igrami in zmagami navduševalo ljubitelje nogometa, ki so se zopet vrnili v Fazanerijo. V jesenskem delu prvenstva je Mura 12-krat zmagala, 3-krat igrala neodločeno (Korotan, Gorica, Publikum) in 3-krat izgubila (Gorica, Olimpija, Primorje), dosegla 36 zadetkov, kar je največ, in jih prejela 20. Če pa k temu dodamo, da je Mura v četrtfinalu slovenskega pokala izločila Maribor, potem je to uspeh, na katerega so So- 1. SNL jesen 1997/98 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1. Mura 2:4 1:0 3:1 1:2 1:3 2:1 1:0 2:0 1:0 2:0 3:1 0:0 2:2 2:0 2:1 2:2 5:2 4:1 2. Primorje 4:2 1:0 4:2 0:1 3:3 0:2 2:0 2:1 4:1 0:2 2:0 2:6 0:1 5:2 2:1 0:0 1:3 3:0 3. Maribor 0:1 0:1 1:2 1:0 2:0 1:1 0:1 5:0 3:1 1:3 0:2 3:0 1:0 1.3 1:0 2:0 1:0 5:1 4. Publikum 1:3 2:4 2:1 1:3 2:0 2:2 4:1 1:2 4:3 0:0 6:2 0:3 1:1 1:1 0:0 1:0 4:0 3:1 5. Gorica 2:1 1:0 0:1 3:1 0:2 2:0 0:1 5:1 4:0 2:2 1:0 0:1 1:1 1:1 0:1 2:3 1:1 2:1 6. Olimpija 3:1 3:3 0:2 0:2 2:0 1:1 2:2 1:0 2:2 0:2 2:5 3:1 1:1- 1:1 2:1 3:1 4:2 0:0 7. Rudar 1:2 2:0 1:1 2:2 0:2 1:1 1:0 1:3 0:1 1:2 1:2 0:1 0:0 1:0 1:2 3:0 3:0 2:0 8. Korotan 0:1 0:2 1:0 1:4 1:0 2:2 0:1 1:1 1:0 2:2 0:0 0:2 0:1 3:2 1:3 0:3 2:1 1:1 9. Potrošnik 0:2 1:2 0:5 2:1 1:5 0:1 3:1 1:1 2:0 2:5 3:1 0:1 0:4 1:1 2:4 0:3 1:2 0:1 10. Vevče 0:1 1:4 1:3 3:4 0:4 2:2 1:0 0:1 0:2 1:4 0:3 1:5 1:3 1:2 0:0 0:2 1:1 1:0 Nogometaši Potrošnika iz Beltinec, ki tekmujejo v 1. SNL. Stojijo v zadnji vrsti od leve: Zver, Damiš, Dvoršak, Mirtič, Golob, Forjan, Kečan, Neuvirt; v srednji vrsti: Činč (tajnik), Markovič, Osterc, Veselič, Kuzma, Franko, Zemljič, J. Maučec (fizioterapevt), Jakob (pom. tehničnega), Tarbuk (trener); sedijo v prvi vrsti: Horvat (direktor), Tratnjek, Godina, Džafič, M. Maučec (predsednik), Kotnik, Zec, Črnko, F. Maučec (tehnični). Fotografija: J. Zauneker Karate_____________ Zmagali Sobočani V Kuzmi je bilo’ tradicionalno tekmovanje karateistiv za peti pokal Tromejnika. Sodelovalo je 173 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 klubov. Največ uspeha so imeli Sobočani, ki so zmagali v skupni uvrstitvi. Od pomurskih tekmovalcev so v svojih kategorijah zmagali v katah: Zdravko Kovač, Peter Kaštrun, Mateja Recek, Nina Gaber (vsi MS), Matic Ru-des, Nika Marinič, Mojca Tuš /v«; c, m bočani zares lahko ponosni. Prednost sedmih točk pa daje Sobočanom tudi velike možnosti, da osvojijo naslov H’<| , I H g) Nogometaši Mure iz Murske Sobote - jesenski prvaki v 1. SNL. V zadnji vrsti od leve: Jančar (fizioterapevt), Skaper, D. Baranja, A. Baranja, Šahmanovič, Moreč (predsednik), Ristič, Babič, Talaber, Fras, Gutalj; v srednji vrsti: Osterc, Sever (tajnica), Slavic (podpredsednik), Černjavič, Gabor, Ošlaj, Cifer, Dominko, Cipot, AlihodžiG Horvath, Nemec, Cigiit, Filo (direktor), Babič (blagajnik); sedijo: Ilič, Vogrinčič, Bukovec, Karoli (pom. trene-rja), Koblencer (trener), Gjurič (pom. trenerja), Gomboc, Lukič, Mesarič, Cirkvenčič. Fotografija: F. Bobo^ Rokoborba V Mariboru je bil mednarodni mladinski (do 20 let) rokoborski turnir. Med 41 tekmovalci iz štirih držav je sodeloval tudi Sobočan Slavko Miholič in v kat. do 56 kg zasedel drugo mesto. (RB) V Stari Turi na Slovaškem je bil mednarodni rokoborski turnir za dečke. Med 200 tekmovalci iz 9 držav so sodelovali tudi Ljutomerčani in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši je bil Niko Horvat (do 33 kg), saj je zasedel prvo mesto. Saša Hladen (do 35 kg) je bil drugi, Urban Bibianko in Damjan Germin pa sta bila četrta mšt državnega prvaka. Poleg tega je Štefan Škaper z 10 zadetki drugi najboljši strelec prve državne lige v jesenskem delu prvenstva. sledijo: Gutalj 8, Cipot 4, Ilič 3, Fras 2, A. Baranja 2, Šahmanovič 2, Vogrinčič 2, Cirkvenčič, Lukič in D. Baranja po enega. Beltinski prvoligaš Potrošnik, ki je v letošnji tekmovalni sezoni štartal s povsem novim moštvom, saj je večina igralcev klub zapustila, z novim trenerjem Milovanom Tarbukom ni povsem izpolnil pričakovanj. Bel-tinčani so sicer odlično štartali, saj so si v prvih šestih kolih priigrali 10 točk, v preostalih 12 kolih pa le 4 točke. Tako naglega padca v igri nihče ni pričakoval, četudi je na dlani, da ima Potrošnik v prvi državni ligi najmanj kakovostno moštvo. Zlasti so Beltinčani razočarali na odločilnih tekmah za uvrstitev na lestvici, to je z Vevčami in Korotanom. Osnovni vzrok je vsekakor neučinkovitost napadalcev, na slabšo uvrstitev pa so vplivali tudi nekateri drugi vzroki, ki jih bodo v Šah __________________________ Končano je bilo 10. jubilejno prvenstvo Pomurja v pospešenem šahu, ki ga je organiziralo ŠD Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote. Sodelovalo je 34 šahistov in šahistk z obeh bregov Mure. Tretjič zapored je zmagal Boris Kovač z 8 točkami pred Danilom Ha-rijem, Igorjem Kosom, Matijo Gaborjem, po 6,5, Bogdanom Ha-rijem, Jankom Brunčičem (zmagovalec med nižjekategoriniki). po 6, Robijem Radosavljevičem, Ale-nom Kelemenom in Jožetom Vučkom, po 5,5 točke. V četrtem krogu odprtega prvenstva Nagkanizse je Vida premagal Bolla, Gerenčer na izonhi! s Kassaiiem. tFRl klubu morali odpravljati. Nogometaši Potrošnika so dosegli štiri zmage, dve doma (Rudar. Publikum) in dve v gosteh (Vevče, Primorje), dve tekmi so igrali neodločeno (Korotan, Gorica) in 12-krat izgubili. Najboljši strelec v moštvu je bil Kečan, ki je dosegel 5 zadetkov, sledijo: Kotnik 4, Džafič 4, Markovič 3, Franko, Dvoršak in Zver P° enega. Velik uspeh za nogo^6' taše Potrošnika iz Beltinec Pa so nove tribune za 1.500 gle^1' cev, ki sojih letos zgradili iB,^ so zagotovo med najlepšimiv Sloveniji. •Feri Maučec V prvi in drugi slovenski malega nogometa je bilo odi£ra no zadnje jesensko kolo. Vpn ligi je Orkan v Žrečah preM4 Interier - Meteorplast z 9 : in D. Novak, Nemec, HošP6 • Ljutomerčani bodo s 5 točka,n prezimili na predzadnjem meS 1 V drugi ligi je Agrotim prei”2^ Tomaž s 6 : 3 (Modlic 3, vec 2, Sobočan 1), osvojil točk in zasedel četrto m65*1’. Marco Polo je v Murski Sob® premagal Železne Dveri -Belec s 5 : 2 (Ivančič 2, Don0^ Zrim, Habjanič za Marco P® ter Potočnik in Vrbnjak za * lezne dveri). (NŠ) . : V Radencih je bil četrtFma turnir v malem nogometu učence osnovnih šol. Največ peha je imela OŠ Radenci, ki Je, finalu premagala OŠ Kapela s ' 3. Vrstni red: I. OŠ Radenci^ OŠ Kapela, 3. OŠ Apače, 4- $ Stogovci, 5. OŠ Videm in Radgona. V polfinale sta se u stili prvi ekipi Radenec in KaP le. (O. Bakal) MNL MS - mladinci Vega 1212 0 0 7^ Beltrans 12 9 0 3 53-4 Čarda 12 8 1 3 617<2 Serdica 12 7 1 4 35. Univit 12 7 0 5 51:4» , Ižakovci 12 7 0 5 40- Lesoplast 12 6 1 5 46- Goričanka 12 4 2 6 31- .4 Roma 12 4 2 6 34:4^ Kerna 12 3 2 7 1»^ Ljutomer 12 3 1 8 32 . g Tromejnik 12 2 010 16' 3 Piramida 12 1 011 10' MNZ MS - ml. dečki Mura 8 8 0 0 65- l9 Potrošnik 8 6 1 1 $ .5 0 Lesopalst 8 6 0 2 2 ; U Univit 8 3 2 3 2 ■ % 3 Slatina 8 3 0 5 '• 9 Bakovci 8 3 0 5 . 7 Vega 8 2 1 8 9'33 g Phoenik 8 12 5 ^8 J Beltrans 8 10 7 MNZ MS-st. dečki 4 Mura 9 8 0 1 G 2ž Slatina 9 7 1 1 ^g 2] Serddica 9 7 0 2 .^8 U Ljutomer 9 5 2 2 4 P Potrošnik 9 5 0 4 N Kerna 9 3 1 5 2^9 « Vega 9 3 0 « J 46 * Beltrans 9 3 0 6 gg Ižakovci 9 2 0 7 g.gi ClnriČAnka 9 0 0 9 vestnik, 11. december 1997 XXXIV. anketa za izbor športnikov Pomuija_________________________| Marika Kardinar in Marko Slavič športnika Pomurja 1997 Predstavljamo vam______________ Jožica Verbančič, športnica Športno uredništvo Vestnika iz Murska Sobota je letos izvedlo Med športnimi novinarji in dopisniki iz Pomurja že 34. tradicionalno anketo za izbor najboljših športnikov, športnic in športnih kolektivov Pomurja za leto 1997. Delo, ki so ga opravili, ni bilo lahko, saj so v letu, ki se izteka, številni pomurski športniki in športnice dosegli odlične rezultate. Zlasti je bil izbor zelo težak Pri športnikih, kjer so izstopali Predvsem štirje. Za najboljšega pomurskega športnika v letu 1997 je bil izbran Marko Slavič mlajši iz Klju-carovec, član Konjeniškega kluba Ljutomer. Prvič v zgodovini kasaškega športa je postal evropski Prvak voznikov amaterjev na kasaških dirkah, drugi pa je bil na slovenskem kasaškem derbiju (Ira MS) in na državnem prvenstvu triletnikov (Demos MS). Si-cer pa je letos na kasaških dirkah zmagal 26-krat. Drugo mesto je osvojil kegljavec Konstruktorja iz Maribora Hary Steržaj iz Ljuto-mera. Je državni članski prvak, najboljši tekmovalec v prvi državni ligi in v ekipi Konstruktorja, kije na evropskem klub- ^Namizni tenis Moravske Toplice tretje Z devetim kolom je bil končan Jesenski del prvenstva v prvi dr-24yni članski namiznoteniški ligi, kjer sta pomurska ligaša dosegla Polovičen uspeh. Sobočani so po hudem boju v Novem mestu do-Segli tesno, a tudi srečno zmago, i V odločilnem srečanju je Horvat Premagal Hribarja, čeprav je slednji po dobljenem prvem nizu v . drugem že vodil z 12:2. Unger I >n Nekhmedovič nista imela te-I žav z Retljem in Hribarjem, reprezentant Komac pa je bil za premočan. Radgona je doma izgubila z lanskim držav-nim prvakom Olimpijo, čeprav je °dličen Kovač premagal državna ^Prezentanta Škafarja in Tokiča. Odločilno je bilo srečanje dvojic, k'stajo Radgončana izgubila na Razliko. Rihtarič je zopet ostal rez zmage, Benko pa je bil boljši °d Reflaka. Krka : Moravske Toplice Sobo-. 3 :4 (Retelj: Horvat 18:21, 19 '2L Komac : Nekhmedovič 21 : 21 : 16, Hribar: Unger 8:21, J 21, Komac - Hribar: Unger -^khmedovič 21 : 13, 15 : 21, 22 '20, Retelj : Nekhmedovič 17 : Omagate le Sobočanke . y štirinajstem kolu prvenstva v j.r^vni moški odbojkarski 1. A-l^1 J® Salonit v Šempetru pri pri ■ Oyi Gorici premagal Pomgrad ‘Murske Sobote s 3 : 0 (17:15, Prepričljivi '•nagi Poleta •9 Radgone dr?”Osmerrl kolu prvenstva v drugi k p Vn* moški rokometni ligi vzhod sl °let iz Murske Sobote v pomur-Vi?1? derb>ju premagal Razkrižje z Sl. । m jezuita taom 36 : 23 (19 : 9). 5 .pi: Škraban 10, Slamar 6, Sečko vj'Merica 4, B. Merica 3, Šanta- 2, fefer 2, Murgelj 2, Cvetko 1 k.°'et ter Ovsenjak 8, Hedžet 7, 5, M. Zanjkovič , Kosec in tita^arič po 1 za Razkrižje. Roko- । i Radgone pa so v Vuzenici z fe^tom 42:30(20: 15)prema-L (uzenico. Strelci za Radgono: 9, Trbuc 9, Klun 6, Strah 5, 3> Husar 3, Žinkovič 2. Ro-®taši Pyramide pa so nepričako-vCc° Premagali Pomurko iz Bako-H? 23: 20 (14: 7). Strelci za Po-V. : Okreša 6, S. Buzeti 4, A. s A D. Buzeti 3, Javernik 2, Ri-'U J. Husar po enega. skem prvenstvu zasedel tretje mesto, na svetovnem pokalu posameznikov pa je bil peti. Tretji je kanuist Borut Horvat, član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga. Je državni članski prvak v spustu in maratonu, šesti na svetovnem pokalu in dobitnik bronaste medalje na evropskem članskem prvenstvu v moštveni vožnji 3 x C-1, med posamezniki je bil deveti. Za najboljšo športnico Pomurja v letu 1997 je bila izbrana ke-gljavka Miroteksa iz Celja Marika Kardinar iz Dobrovnika. Je državna članska prvakinja med posameznicami in dvojicah, najboljša tekmovalka v prvi državni ligi, peta na evropskem klubskem pokalu in druga na svetovnem pokalu posameznic. Druga je atletinja AK Pomurje iz Murske Sobote Sonja Roman s Hodoša. Je državna mladinska prvakinja v teku na 800 in 1500 m ter v štafeti, državna članska prvakinja v teku na 800 m in druga v teku na 1500 m ter kljub padcu sedma na evropskem mladinskem prvenstvu. Je državna prvakinja v pokalnem tekmovanju in v krosu ter udeleženka evropskega prvenstva v krosu. Letos je postavila 11 rekordov. Tret- 21,11: 21, Hribar: Horvat 21: 9,. 10 : 22, 18:21, Komac : Unger 21 : 10,21 : 11); Radgona : MM Olimpija 3 : 4 (Kovač : Tokič 13 : 21, 21 : 19,21 : 19, Benko : Škafar 21 : 19, 12: 21, 9: 21, Rihtarič : Reflak ,19 : 21, 12 : 21, Kovač -Benko : Škafar - Reflak 21 : 23, 22 : 24, Kovač : Škafar 21 : 16, 21 : 12, Rihtarič : Tokič 13:21, 19 : 21, Benko : Reflak 21 : 16, 17 : 21,21 : 18). Strelstvo_______________________________ Janko Jurkovič premagal Portorož V petem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je Ljutomer premagal Kamnik s 1727 : 1726 krogov. SD Ljutomer: Manuela Rudolf 587, Rajko Robnik 573, Darko Horvat 567 krogov. Ljubljanska Olimpija je premagala Ekipo Kolomana Flisarja s Tišine le za pet krogov, s 1735 : 1730 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina: Branko Bukovec 581, Drago Pertoci 576, Dušan Ziško 573 krogov. Ekipa Trnovega je 15:4, 15 : 6) in se tako oddolžil za poraz v Murski Soboti. V petnajstem kolu pa so odbojkarji Pomgrada nepričakovano izgubili tekmo v Kamniku s 3 : 0 (15 : 2, 15: 13, 15: 10). Pomgrad: Topovšek, Tot, Ke- rec, Horvat, Marič, Tinev, Fujs. V nadaljevanju prvenstva v dr- žavni ženski odbojkarski I. A-ligi je vodeči Infond Branik v Mari- boru premagal Soboto s 3 : 1 (15 : 5, 12 : 15, 15 : 9, 15 : 7). Od- bojkarice Krima so premagale Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 2 (9 : 15, 11 : 15, 15:6, 15: 10, 15 : 11). V petnajstem kolu prvenstva so odbojkarce Sobote premagale študentsko ekipo Julči Kegljanje Zmagi Lendavcanov V devetem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi so kegljavci Slovenskih Konjic v Radencih premagali Radensko s 6 : 2 (5149:5113). Za Radensko sta zmagala Kučan, 881, in Hojnik, 823 podrtih kegljev, Streržaj je igral neodločeno, 876, tekmovali pa so še: Drvarič, 833, Maaser, 816, in Lešnik, 884 podrtih kegljev. Kegljavci Nafte iz Lendave ja po izboru športnih novinarjev in dopisnikov je Manuela Rudolf iz Ljutomera, članica SD Ljutomer. Letos je dosegla nekaj odličnih rezultatov in rekordov strelišč (Cerknica 595 krogov), je udeleženka evropskega prvenstva v Varšavi in prva na kontrolnem tekmovanju, s čimer je izpolnila normo za svtovne pokale in evropsko prvenstvo. Za najboljši športni kolektiv je bil izbran Nogometni klub Mura iz Murske Sobote. Je jesenski prvak v prvi državni ligi in polfinalist slovenskega pokala. Uspešno dela tudi z mlajšimi selekcijami. Drugi je Rokoborski klub Murska Sobota, ki letos praznuje 20-letnico uspešnega delovanja. Je državni ekipi prvak, v svojih vrstah ima dobitnika bronaste medalje na sredozemskih igrah ter se ponaša s številnimi državnimi naslovi med posamezniki v vseh kategorijah. Tretji je pridobil Odbojkarski klub Pomgrad iz Murske Sobote, ki letos zelo uspešno tekmuje v prvi državni ligi. Razglasitev najboljših športnikov, športnic in športnih kolektivov Pomurja za leto 1997 bo v torek, ob 19.30, v osnovni šoli v Beltincih. Feri Maučec Dve ekipi MT Sobote na DP Na kvalifikacijskih turnirjih (štirje) sije pravico sodelovanja na državnem ekipnem mladinskem prvenstvu pridobilo osem ekip. Med njimi sta kar dve ekipi Moravskih Toplic Sobote. Prva ekipa Moravskih Toplic Sobote je igrala v Velenju in premagala vse tekmece, druga ekipa pa je v Zalogu izgubila le z drugo ekipo Olimpije. M. U. premagala ekipo Štefana Kovača iz Turnišča za štiri kroge, s 1727 : 1723 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče: Robi Markoja 587, Božidar Draškovič 578, Danijel Režonja 558 krogov. Strelci Janka Jurkoviča iz Vidma so premagali Portorož s 1709 : 1609 krogov. SD Janka Jurkoviča Videm: Gorazd Kocbek 580, Vajda Sebastjan 569 in Anton Kocbek 560 krogov. V petem kolu prvenstva v dru- ŠOU Frupi Vital iz Ljubljane s 3 : 0 (15 : 8, 15 : 7, 15 : 6). Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Kopilova, Šlebinger, Kerčmar, Kuhar, Moreč, Kolar. Vodeča ekipa Infonda Branika iz Maribora pa je premagala Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 1 (14: 16, 15:2, 15: 12, 15 : 9). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Stankovič, Šoštarič, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Štumperova, Vrečko. V štirinajstem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Granit iz Slovenske Bistrice nepričakovano premagal Ljutomer s 3 : 2 (15 : 9, 5 : 15, 15 : 5, 12: 15, 15 : 11). Ljutomer: Primec, Šmauc, Babič, Šumer, Do-bošič, Onišak, Savič, Horvat, Pirher, Rajnar. (FM, NŠ) so gostovali v Trbovljah in premagali Rudarja s 5 : 3 (5108 : 5039). Za Nafto so zmagali: Peric, 877, Horvat, 870 in Žalik, 854, tekmovali pa so še: Radakovič, 847, Fel-šo, 844, in Matko 816 podrtih kegljev. V petem kolu prvenstva v tretji državni kegljaški ligi je lendavska Nafta premagala Krilato kolo s 6 : 2 (2252 : 2183). Za Nafto so zmagale: Staničeva, 394, Žalikova, Športniki Pomurja 1997 1. Slavič, Marko (kasaški šport) 2. Steržaj, Hary (kegljanje) . 3. Horvat, Borut (kanu) 4. Bačič, Rade (rokoborba) 5. Fujs, Dejan (odbojka) Hašaj, Goran (judo) 7. Kovač, Štefan (namizni tenis) 8. 9. Alihodžič, Haris (nogomet) Gomboc, Roman (fitnes) Podlunšek, Peter (letalstvo) Maček, Boštjan (strelstvo - trap) Markoja, Robi (strelstvo) 13. Ulaga, Dušan (košarka) Maučec, Franc (hokej) Vogrinčič, Boštjan (zveneča žoga) 36 35 34 27 6 6 5 3 2 2 2 2 1 1 Športnice Pomurja 1997 1. 2. 3. 4. 5. 6. 8. 9. Kardinar, Marika (kegljanje) Roman, Sonja (atletika) Rudolf, Manuela (strelstvo) Vrbančič, Jožica (strelstvo) Števanec, Marija (atletika) Jocič, Daliborka (košarka) Šiftar, Jožica (atletika) Drevenšek, Andreja (odbojka) Štumberger, Tanja (šah) Vohar, Maja (jahanje) 11. Dražnik, Mateja (atletika) 12. Janežič, Marta (atletika) Brezovac, Brigita (karate) Vrečko, Jasmina (odbojka) Nagy, Sanja (badminton) Športni kolektivi Pomurja 1997 1. Nogometni klub Mura MS 2. Rokoborski klub MS 3. Odbojkarski klub Pomgrad 4. ŽOK Sobota MS 5. Kajak - kanu klub Mura Krog 6. Konjeniški klub Ljutomer 7. ŠD Radenska Pomgrad MS 8. Zmajarski klub Mavrica Lendava 9. SD Stefana Kovača Turnišče HK Lek Lipovci HK Triglav Predanovci NTK Radgona NTK Moravske Toplice Sobota SD Štefana Kovača Trap MS 15. Atletski klub Pomurje MS Tekaška sekcija Radenska Košarkarski klub Radenska 53 44 20 16 6 5 5 4 3 3 2 1 1 1 1 52 24 22 13 11 8 7 4 3 3 3 3 3 2 1 1 1 gi državni strelski ligi severje Radgona premagala Kovinarja iz Štor s 1745 : 1700 krogov. SD Radgona: Ernst Huber 586, Milan Svetec 583, Branko Horvat 576 krogov. MI Pomurka iz Murske Sobote je premagala TS Ormož s 1726 : 1695 krogov. SD MI Pomurka: Tomaž Kerčmar 584, Milan Kreft 574, Martin Žigo 568 krogov. V tekmovanju tretje državne strelske lige je ekipa Frana Lešnika Vuka iz Hotinje vasi premagala drugo ekipo Kolomana Flisarja s Tišine s 1674 : 1657 krogov. SD KF Tišina II: Simon Marič 564, Borut Flegar 554, Simon Šoštarec 539 krogov. (DS, FŠ, JM) Valter Pajič in Pomurka V Škofji Loki je bilo odigrano tretje kolo državnega prvenstva za pionirje. Sodelovalo je 24 ekip. Zmagala je ekipa SD MI Pomurka iz Murske Sobote s 539 krogi in po treh kolih vodi s 70 točkami. Ekipa Coala iz Petišo-vec je zadela 498 krogov. Med posamezniki je zmagal Valter Pajič (Pomurka) s 183 krogi in po treh kolih vodi s 105 točkami. Bojan Babič je bil peti, 180, in Blaž Gomboc sedmi s 176 krogi. (FŠ) 369, Novakova, 365, Ščapova, 387, tekmovali pa sta še Rašperge-rjeva, 379 in Utroševa, 358 podrtih kegljev. V petem kolu prvenstva v mariborsko-posavski kegljaški B-ligi je soboška Mura v Slovenskih Konjicah premagala Lokomotivo iz Maribora s 5 : 3 (3995: 3873). Za Muro so zmagali: Šebjanič, 706, Durič, 680, Ger-gjek, 638 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Borovič, 667, Smolko-vič, 652, in Bojnec, 652 podrtih kegljev. (M. Žalik, S. Durič) leta 1997 Zveza za šport invalidov Slovenije je razglasila najboljše športnike, športnice in ekipe za leto 1997. Za najboljšo športnico leta je bila izbrana 28-letna Jožica Verbančič iz Lendavskih Goric, članica SD Varstroj Lendava. S strelstvom se je začela ukvarjati leta 1991 pri SD Varstroj Lendava. Ob strokovni pomoči trenerja in inštruktorja športnega strelstva Stanislava Zvera je že isto leto postala državna prvakinja s serijsko zračno puško. Ta naslov je osvajala tudi v naslednjih letih. Zaradi svojih odličnih rezultatov je že leta 1993 sodelovala na svetovnih igrah v Bolgariji, kjer je zasedla deseto mesto. Leta 1995 je sodelovala na evropskem prvenstvu v Bolzanu v Italiji in zasedla osmo mesto. Na lanskem mednarodnem tekmovanju, ki ga je organizirala Športna zveza invalidov Slovenije, je zasedla prvo mesto. S kolegico Sandro Zver se je vestno pripravljala na letošnja tekmovanja doma in v tujini. Udeležila se je vseh tekmovanj, ki jih je organizirala Strelska zveza Slovenije, na državnem prvenstvu je Sonja Roman atletinja Slovenije 1997 Atletska zveza Slovenije je razglasila najboljše atlete in atletinje v letu 1997. Za najboljšo atletinjo Slovenije med starejšimi mladinkami je bila izbrana Sonja Roman s Hodoša, članica Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote. Gre za odlično atletinjo, kije samo letos postavila 11 državnih rekordov. Je državna mladinska prvakinja v tekih na 800 in 1500 m ter v štafeti, državna članska prvakinja v teku na 800 m in druga v teku na 1500 m, pokalna zmagovalka v teku na 800 in 1500 m in sedma na evropskem mladinskem prvenstvu v v teku na 1500 m (če ne bi padla, bi gotovo dobila eno od medalj). Kot članica slovenske reprezentance je tudi nastopila na evropskem pokalu skupine A na Irskem, kjer je Slovenija zasedla prvo mesto. Zmagala je tudi na srednješolskem prvenstvu, na državnem prvenstvu v krosu in na mednarodnem tekmovanju v krosu. Kot državna prvakinja v krosu se bo Sonja Roman ude- | Košarka ~ Nepotreben poraz Radenske V nadaljevanju prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Ilirija iz Ljubljane v Radencih premagala domačo Radensko z 79 : 74 (38 : 43). Radenčani so imeli večji del tekme pobudo in so vodili, vendar so v končnici popustili in igrali preveč naivno, kar so znali izkoristiti gostje in so zmagali. Pri domačih se je poznala odsotnost Ojsterška. Strelci za Radensko: Želj 19, Karlo 16, Novak 13, Pavlin 9, Bratkovič 7, Ulaga 7, Bratkovič 5. Sah___________________________________________ Tretja zmaga Hulaka Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo 8. tradicionalni mednarodni turnir v pospešenem šahu. Sodelovalo je 90 šahi-stov iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Zmagal je član Radenske Pomgrada Krunislav Hulak z 8 točkami, to je njegova tretja zaporedna zmaga. Sledijo: Horvath (Mad.) 7,5, Zupe, Supančič, Krumpačnik (vsi SLO), Bagonyai (Mad.), Simič, Justin (vsi SLO) po 6,5, Horvat (Mad.), Jankovič (Hrvaška), D. Hari, Vučko (oba SLO), Horvat (Mad.), I. Kos (ŠLO), Rezsek (Mad.), Brglez, Gruškovnjak (vsi SLO) po 6, Režonja, Gabor po 5,5 točke itn. Planinstvo Pohod ob 30-letnici pomurske poti Medobčinski odbor planinskih društev Pomurja in PD Hakl od Svete Trojice sta pripravila ob praznovanju 30-letnice pomurske planinske poti jubilej ni pohod od Voličine do Svete Trojice, kjer je bil krajša slovesnost s kultur nim programom. Ob tej priložnosti je govoril o pomurski planinski poti predsednik Medobčinskega odbora planinskih društev Pomurja Jože Ružič T H zasedla 12. mesto, ves čas pa je tekmovala tudi za ekipo Varstroja Lendave v tretji državni ligi. Je tudi letošnja državna prvakinja med invalidi. Svoj največji uspeh pa je dosegla na 18. poletnih svetovnih igrah na Danskem, saj je v streljanju z zračno puško v skupni uvrstitvi zasedla šesto mesto, med ženskami pa je bila druga. Zaradi njenih odličnih rezultatov jo je Zveza za šport invalidov Slovenije izbrala za športnico leta 1997, to je vsekakor lepo priznanje za njeno dosedanje delo, hkrati pa spodbuda za delo v naprej. Čestitamo! Feri Maučec ležila evropskega prvenstva v krosu, ki bo 14. tega meseca v Lizboni na Portugalskem. Za tekmovanje se je vse leto vestno pripravljala pod strokovnim vodstvom trenerja Tibora Lebarja in je odlično pripravljena. Po trenerjevih besedah tudi upa na visoko uvrstitev. Osvojitev naslova najboljše atletinje Slovenije za leto 1997 je vsekakor lepo priznanje in tudi spodbuda za njena prizadevanja. Čestitamo! Feri Maučec PKL - moški Rezultata - 3. kolo Miarte II : Mah Sebeborci 70 : 81 Radgona : Creativ Sobota 81:76 Sobota : Claudia shop preloženo Radgona 3 3 Sobota 2 2 Creativ 3 1 Sebeborci 3 1 Claudia shop 2 1 Miarte II 3 .0 0 240:211 6 0 159:135 4 2 243:220 4 2 212:237 4 1 135:130 3 3 174:251 3 (K. Glažar) 14 Iz naših krajev vestnik, 11. december 1997 Kulturni utrip soboških upokojencev Vabljeni v Budimpešto in Monošter Društvo upokojencev Murska Sobota bo decembrske dni posvetilo predvsem kulturi. Trinajstega decembra bo v prostorih Zveze Slovencev na Madžarskem v Budimpešti božični koncert pevskega zbora Avgusta Pavla iz Porabja. Ob tej priložnosti bodo tam odprli likovno razstavo članov soboškega društva upokojencev. Svoje umetniške slike bodo predstavili: Vlado Sagadin, Lojze Veberič in Ernest Bransberger. Komisija za kulturo pri DU Murska Sobota prireja 22. decembra v hotelu Zvezda v Murski Soboti literarno-glasbeni večer. O svojih najnovejših knjižnih delih bodo pripovedovali: Karolina Kolmanič, Cilka Sukič in Franček Štefanec. Prireditev bodo popestrili z glasbenimi vložki. 28. decembra bo v Monoštru odprtje razstave staroste soboških fotografov, gospoda Ferija Hochstatterja. Ob tej priložnosti bo tam razstavljal svoja likovna dela še slikar Lojze Veberič. F. Š. POLEG PARKIRIŠČA ŠE UREDITEV KOPALIŠKE ULICE - Na drugi strani zdravstvenega doma v Murski Soboti so delavci SGP Pomgrad Nizkogradnje asfaltirali površino za 52 parkirišč. Ta naložba spada v širši projekt ureditve Kopališke ulice, vreden 45 milijonov tolarjev, za kar je denar priskrbela mestna občina. Tako bodo zgradili še 106 parkirišč v Kopališki ulici, kjer bodo obnovili tudi cestišče ter uredili pločnike in kolesarsko stezo. Če ne bo večjih vremenskih ovir, bodo omenjena dela končana še letos. Besedilo in fotografija: M. JERŠE I .... BOKRAČI - Vaški odbor je znova vložil zahtevek za sofi- nanciranje modernizacije vaške ceste Bokrači-Krnci v višini 50 odstotkov vrednosti opravljenih del. Gre za odsek v katastrski občini Bokrači. Kot so odločili na seji občinskega sveta, so njihovi prošnji ugodili. M. J. DANKOVCI - Na izrednem zboru občanov je bila večina krajanov proti geološkim raziskavam ljubljanskega podjetja Geoplin, ki želi tu skladiščiti plin. Če bo do raziskav vendarle prišlo, zahtevajo, da se le-te izvajajo v oddaljenosti 200 metrov od stanovanjskih in gospodarskih poslopij, posebno pozornost naj bi namenih vodnim zajetjem, rok za prijavo poškodb pa na bi se povečal na 10 let. Ob saniranju nastale škode na vaški infrastrukturi bi morah poskrbeti tudi za vnaprejšnje plačilo odškodnine vaški skupnosti za uporabo vaških cest in infrastrukture. M. J. Obiskali smo krajevno skupnost Sv. Ana v Slovenskih goricah Spodbudna rodnost, ki je lahko vzor vsem Slovencem Od leta 1993 se imenuje nekdanja krajevna skupnost Zgornja Ščavnica Sv. Ana v Slovenskih goricah - Takšno ime je imela že občina, kije tu obstajala med obema vojnama pa vse do leta 1955, ko je nastala precej velika občina Lenart In ponovno si prizadevajo, da bi jim občino vrnili. Kraj ima več kot 730-letno tradicijo. V zadnjih šestih letih se je povečalo prebivalstvo v KS Sv. Ana in bližnji KS Lokavec za 60 oseb, kar je lahko vzor vsem Slovencem. Tukaj živi v 557 gospodinjstvih okoli 2.400 prebivalcev. Življenje na teh slikovitih grebenih in v grapah je zelo dejavno. O tem smo se pogovarjali s tajnikom krajevnih skupnosti Sv. Ana in Lokavec gospodom Viktorjem Kapljem. Pozneje se je pridružil še predsednik KS Sv. Ana gospod Bogomir Ruhitel, ki je obenem predsednik tamkajšnjega turističnega društva. KS Sv. Ana sestavljajo zaselki: Sv. Ana, Zgornja Bačkova, Froleh, Zgornja Ščavnica, Zgornja Ročica, Dražen Vrh, Krivi Vrh, Krem-berk, Ledinek in Žice. Kraj Sv. Ana je prvič omenjen v otokar-skem deželnoknežjem urbarju iz let 1265-1267. Tedaj je bil tukaj strelski dvorec za obrambo proti Madžarom. Tukaj so bili rojeni dr. Janko Šlebinger, prvi ravnatelj univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Franc Perko, ki je bil v tridesetih letih tega stoletja dolgoletni zaslužni župan Novega mesta, in drugi. Krajani so ponosni tudi na cerkev, katere začetki segajo v leto 1654. Prizadevajo si, da bi jim Državni zbor Republike Slovenije dovolil oblikovanje občine, ki bi zajemala tudi območje Lokavca. Zaenkrat niso naleteli na razumevanje, ker imajo premalo prebi- nogradništvu, postavljajo vaški klopotec, ustanavljajo vinotoče in vedno več krajanov je uredilo svoje domove za potrebe kmečkega turizma. Naslednje leto bodo odkrili na kulturnem domu spominsko ploščo v spomin na rojaka dr. Janka Šlebingerja. Zadnjih nekaj let je dobilo precej domov telefonske priključke. Kmalu jih bo dobilo še 84. S tem bo imelo telefon okoli 95 odstotkov gospodinjstev. Cena za telefonski priključek v Sloveniji je 103 tisoč tolarjev. Tukajšnji novi naročniki pa so primaknili še po 72 tisočakov po gospodinjstvu. Pitno vodo dobivajo iz mariborskega vodovodnega omrežja. Letos so povečali tukajšnji vodni zbiralnik in precej prebivalcev je dobilo vodovodne priključke. Gospodinjstva so za te potrebe plačala po 300 tisoč tolarjev. Načrtujejo še napeljavo vodovoda v Dolino Ščavnice in na območje KS Lokavec. V ta namen potrebujejo 40 milijonov tolarjev. Delno pomoč pričakujejo iz državnega proračuna, precej pa bodo primaknili zainteresirani krajani. Na območju KS Sv. Ana imajo asfaltiranih 40 km krajevnih, 24 km občinskih in 7 km republiških Članice aktiva kmečkih žena in deklet od Sv. Ane so se ob letošnjem krajevnem prazniku izkazale s pripravo okusnih domačih in »bolj mestnih« jedi. Predsednik krajevne skupnosti in TD Sv. Ana Bogomir Ruhitel (levo) *** tajnik KS Viktor Kapi sta se zagledala v smer, kjer naj bi nekoč stala posl(h vno-stanovanjska hiša, v kateri bi imeli novo ambulanto. Foto: F. Stefan^ po tri hektarje in pol zemlje*11, samo od nje se težko živi. Preč®! dohodka prihaja iz Avstrije, Wef so mnogi na stalnem ali ob®3' snem delu. V kraju imajo bef°' narno, ki zadošča potrebam lotne lenarške občine. Imajo 1* gostiln s prenočišči, mlin, oljarn*’ večjo kmetijsko trgovino z b®n' cinsko črpalko in različne obrti16 dejavnosti. Kulturnoumetniško društv0 Sv. Ana postavi vsako leto na oder doma naštudirano drams^0 delo in z njim gostuje tudi v sosj ščini. Križem rok ne stojijo tud* in letos so oživeli dejavnostiv športnem društvu. Posebno P®' hvalo pa si zaslužijo žene in d®* leta, ki se ob krajevnih slovesni stih rade izkažejo s kulinaričnim* dobrotami. Pri Sv. Ani imajo popoD0 osemletko v sodobnem poslopij V vasi pa stojita še dve dokajtr ni nekdanji šolski poslopji- K zdaj služita drugim potreba kraja. FRANČEK ŠTEFANEC SERVIS. POPRAVILO in PRODAJA TEHTNIC Dušan Štrakl Ul. ob kanalu 22, Murska Sobota, tel./ taks: (069) 32 486 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ Knaul - 84 339.84 356 KARBA, mge., Ljutomer r TESARSTVO - OPRAVLJAMO VSA TESARSKA IN KROVSKA DELA - polagamo ladijski pod, stropne in talne obloge in vse drugo. KROVSTVO > Branko BELEC Cvetkova 23, M. Sobota tel. in faks: (069) 31 355 mobitel: 0609 643 851 Mohor 9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830 NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO POSTANITE DOBER VOZNIK AVTO I deL_ teL: 22 364, 63 100, 87 873, 42 443 NOVOST: prodaja vgradnih omar, izdelava po meri ŠOLA TA valcev. Če bo rodnost na tem območju še naprej tako spodbudna, bodo morda kdaj dosegli tudi ta cilj? Zahteve po samostojnih občinah so vložile vse KS z območja sedanje lenarške občine. Zadnje leto plodno deluje pri Sv. Ani na novo ustanovljeno turistično društvo. Polepšali so naselje in razpotja. Postavili so, ponekod pa jih še bodo, lične smerokaze. Uvedli so tradicionalni Anin teden, kije bil letos od 20. do 27. julija. Poudarek dajejo vi- . Tišina namesto Cankove Dve številki nazaj je v Vestniku na 14. strani v rubriki Iz naših krajev bila pomotoma objavljena vest z oznako Cankova, a se v bistvu nanaša na Tišino. Za napako se prizadetim opravičujemo. M. J. cest. Makadamskih cest imajo 40 km. Letno asfaltirajo po kilometer. Letos so modernizirali cesto na Dražen Vrhu v dolžini 1.200 m. Gospodinjstva so prispevala po 1.500 tolarjev. Lani je bila razširjena in na novo prevlečena tudi glavna vpadnica iz občinskega središča. Na makadamske ceste pa so letos nasuli prek 900 kubičnih metrov gramoza. Z željo, da bi doma ostalo še več mladih družin, so komunalno opremili pet parcel. V središču naselja bi radi zgradili tudi poslo-vno-stanovanjski objekt, v katerem bi bila ambulanta. Med prebivalstvom je blaginja. Od 557 gospodinjstev je 108 delavskih, drugi se delno ubadajo s kmetijstvom in delom v lenarški, sladkogorski ali mariborski industriji. Kmetije imajo povprečno dnevU 63-letni Stanko Rojko od Negove, ki letos praznuje 40-letnico članstva v zeleni bratovščini, je v cne1** “^((ii uplenil kar tri divje prašiče! Povedal je: »25. novembra okrog 19. ure sem na lovskem reviju na Km® za, opazil sledi divjih prašičev na sveže zapadlem snegu. Potem sem iz bližnje Lipnikove njive, kjer je bila ^ijcjl zaslišal šelestenje. Ni trajalo dolgo in že je bil eden moj. Nato še eden in še eden - trije! Potem seB Povili lovske tovariše in uplenjeno divjad smo s terenskim vozilom odpeljali in očistili, nekaj malega pa tudi pr*P za pod zob (jetra). Slavje seje nadaljevalo do poznih jutranjih ur.« - Fotografija: L. Kramberger vestnik, 11. december 1997 It naših krajev Dimnikarske storitve v Pomurju med najcenejšimi v Sloveniji Sreča, ki jo prinaša dimnikar, je draga Povprečna življenjska doba dimnikarja traja 57 let - V Pomurju dimnikarjev ne primanjkuje, kajti dimnikarska služba skrbi tudi za izobraževanje dimnikarjev plini ter da se čim manj onesnažuje okolje. Če sta kurilna in di-movodna naprava dobro očiščeni, lahko uporabnik prihrani tudi do 10 odstotkov goriva pa tudi življenjska doba naprav se poveča. S tem nameravamo povedati, da so dimnikarske storitve zelo poceni ali celo zastonj. V drugih delih Slovenije pa je čiščenje dražje. Dimnikarska služba se opravlja na podlagi Zakona in pravilnika o rokih in načinu čiščenja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav.« Soboški dimnikarji imajo se- Vsi dimnikarji pa ne dobijo slu-v domačem kraju, ampak si jo Poiščejo drugod po Sloveniji in pri naših sosedih Avstrijcih. Med občani je večkrat slišati Pripombe na račun visokih cen dimnikarskih storitev. Dejstvo je, da eno čiščenje kurilne in dimo-v°dne naprave na tekoče gorivo, Pa četudi traja le nekaj minut, stane lastnika stanovanjske hiše i-660 tolarjev. Prav zato smo “tiskali podjetje ABD Dimnikarje, ki je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki v Prekmurju skrbi za čiščenje okrog '500 gospodinjstev in 180 objektiv v družbeni lasti. Za vse našteti stranke skrbi 12 kvalificiranih dimnikarjev, ki imajo 4. stopnjo 'tobrazbe. Omenjeni skrbijo za kurišča in dimnike v mestni obči-ti Murska Sobota in občinah Ro-Pašovci, Kuzma - Grad, Cankova Tišina, prav tako pa tudi v obči-“ah Moravske Toplice in Pucon- Soboški dimnikarji imajo v računalniku vse podatke o $500 kurilnih napravah, zato lahko strankam svetujejo tudi pri nakupu novih peči. Tačas večino peči uvažamo iz dalije in so namenjene kurjenju na plin, zato je njihova življenjska doba v primeru, da lastnik kuri s kurilnim oljem, krajša. Zanimivo je, da imamo Slovenci dobro urejeno dimnikarsko službo, kar je posledica nekdanje Madžarske zakonodaje, kjer je ta služba najbolj urejena. Za primer naj navedemo, da Italija sploh nima organizi-rane dimnikarske službe. 0, V omenjenih dveh zadnjih . c*iah se podjetje srečuje s kon-“renco. Na Goričkem namreč Javlja dimnikarska dela še postile Dimnikarstvo Martjanci in amin Beltinci, vendar so cene dimnikarskih storitev povsod enake. Dimnikarske storitve lahko podjetje ABD kot tudi druga dimnikarska podjetja opravljajo samo na tistem območju, ki jim ga je občina dodelila. V ABD so povedali, da kurilna sezona traja od 1. oktobra do 31. maja naslednjega leta. Temu naj bi bil prilagojen tudi urnik čiščenja za stranke, ki kurijo le v tem času. Stranke, ki kurijo vse leto, naj bi dimnikar obiskal vsak mesec. Za tiste stranke, ki se ogrevajo s trdimi gorivi, je določeno, da dimnike in kurilne naprave v kurilni sezoni čistijo vsak mesec, eno čiščenje pa stane povprečno 870 tolarjev za gospodinjstvo. Direktor g. Bojan Brežic je na vprašanje, kaj pomeni za kurilno in dimovodno napravo čiščenje za uporabnika, odgovoril: »Da kurilna in dimovodna naprava varno delujeta, da ni ogrožena požarna varnost ali zastrupitev s dež v sodobni zgradbi. Vodja nam je pokazal tudi sodobne garderobe, kopalnice in garažo za službene mopede, s katerimi vsak dan potujejo »prinašalci sreče«. Seveda smo imeli priložnost videti sodobne sesalnike za čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav, razne merilne naprave za merjenje izgorevanja peči oziroma dimnih emisij in stroj za pranje pod pritiskom, ki je najprimernejši za pranje večjih kurilnih naprav. Še več, dimnikarji imajo celo posebne kamere za pregledovanje notranjih dimniških tuljav. Menijo, da so dobro opremljeni za opravljanje dimnikarske dejavnosti. BORIS HEGEDUŠ Kanalizacija v Gornji Radgoni kljub vsemu bo Župan v zadnjem trenutku podpisal pogodbo Se začenja trenutek streznitve svetnikov? Zgodba o sofinanciranju kanalskega sistema in čistilne naprave v Gornji Radgoni je z županovim podpisom pogodbe prišla do srečnega konca, kljub temu pa še vedno ni dobila svojega epiloga. Potem ko je Miha Vodenik do zadnjega dne čakal s podpisom pogodbe in občinskemu svetu poslal sporočilo, da pogodbe ne more podpisati, se je vseeno odločil in na novinarski konferenci obvestil, da bo kljub vsemu pogodbo z izvajalcem del za gradnjo kanalskega sistema podpisal. S tem je zagotovil, da bo občina dobila odobrena nepovratna sredstva iz programa Phare iz Evropske zveze, čeprav bomo o natančnih podatkih podrobneje obveščeni do 20. decembra. S tem se je torej končalo negotovo obdobje, ko se ni vedelo, ali bo vladajoča garnitura v Gornji Radgoni delala v korist občanov ali bodo zaradi ene ali druge strani ostali brez podarjenih sredstev za kanalizacijsko omrežje. Župan, ki je edini pooblaščenec za podpis pogodbe in je imel na koncu v rokah vse vajeti, se je na koncu vseeno odločil v korist občine Gornja Radgona in njenih občanov, čepav, kot je povedal, je moral pri tem nekoliko čez meje, prek katerih človek lahko gre. Na tehtnici so prevladale koristi občine, ob tem pa je poudaril, da ta odločitev še ne pomeni, da se strinja z delom in odločitvijo občinskega sveta. V prejšnjih številkah smo že poročali o obljubljenem denarju iz programa Phare, katerega bi občina dobila, če bo dala svoj delež iz občinskega proračuna. Župan je za to namenil posebno postavko v proračunu, ki pa so jo svetniki razporedili za druge namene, sprejeli pa sklep, da bodo kanalizacijski sistem financirali iz proračuna, torej iz nedorečene postavke. Župan se z navideznimi postavkami ni strinjal, poleg tega pa je nasprotoval temu, da bi se namenska sredstav porabljala nenamensko. Odločil se je, da bo takoj po uradni objavi proračuna poklical pristojne organe, Ustavno sodišče in ministrstva, ki bodo preučili porabo namenskega denarja. Župan vztraja pri zakonu, da se namenski denar tudi namensko porabi, svetniki pa to opravičujejo in razlagajo z integralnim proračunom. Povedal je tudi, da se bo morala marsikatera stvar v prihodnjih dneh urejati prek računskega sodišča. Omenil je še, da je na Ustavnem sodišču že sedem primerov iz njihove občine. Za prihodnost izvajanja proračuna pa je napovedal, se bodo sredstva trošila tako, kot so zagotovljena in kot je v skladu z zakonom. Župan je svoj podpis komentiral v smislu, da je podpisal, da se mednarodna sredstva ne bi izgubila, in dodal, da je sedaj prišel čas, ko mora biti konec anarhije in nespoštovanja zakonov, saj občinski svet ne more delati po svojih pravilih. »Jaz ne nagajam občinskemu svetu in nisem trmast, ampak moramo spoštovati zakonodajo,« je še povedal Vodenik na novinarski konferenci in prihajajoče obdobje označil kot obdobje streznitve. ANRR I I PUCONCI - V komisijo za izbiro grba in zastave Pojavnem razpisu so imenova-n' Ernest Nemec, Evgen Sa-Pač, Franc Podlesek, Vlado Sabadin in Franc Mesarič. V komisiji za izbiro praznika pu-“°nske občine pa so Franc Ku-^ar, Zorica Sečko in Franc žlezen. M. J. M PUCONCI - V tamkaj-l—I šnji osnovni šoli so pri-Pravili prisrčen kulturni prodam ob srečanju starejših ob-“anov. Pozdravil jih je vaški Predsednik Jože Časar. Nasto-P'ii so malčki iz otroškega vr-tca pod vodstvom Majde Šoš IBARSKI SREČNO - Pred kratkim smo srečali Ignaca Horvata, ki V J6* opravlja poklic poštarja. Prej je nekaj let delal v Beltincih in Soboti, zdaj pa pokriva širše območje bogojinske občine in neka-ijf pednje kraje. »S svojim poklicem sem zelo zadovoljen, saj me Iju-1)^. katerim prihajam s pismi, časopisi in drugimi pošiljkami, radi ^mejo. Trenutno delam na območju Bogojine, Ivanec, Filovec in hk^tie. Z avtom razvozim pošto dnevno v približno sedmih urah. *uUya|U teiodmeneno dohodnino za 41688 SIT in se zavezancu vrnejo. Po 95. členu zatona o davčnem postopku se po I pravnomočnosti te odločbe od navedenega zneska preplačila obračunajo obresti po obrestni meri, določeni v zatonu o predpisani obrestni meri zamudnin obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, št. 45/95). I Zavezancu, kateremu je potekel rok za plačilo davkov, določen z zatonom o davčnem postopku, se v skladu z dragim odstavkom 95. člena tega zakona, vračilo preveč plačane dohodnine zmanjša za znesek davčnega dolga. I Po določbah 20. člena zakona o davčnem postopku pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe. । Ociiuubu je izdana po uiadni JoUncsu in je takse prosta. " PRAVNI POUK. Zoper to odločbo je dovodna pritožba na Ministrstvo za finance - Davčno upravo RS, Glavni urad ,y Ljubljani, v 15 dneh od prejema te odločbe. Pritožbo se vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri tukajš. | izpostavi m kolkuje s 270 SIT upravne takse. u zaradi napačnega žiga zelo ogorčeni in se sprašujejo, kdo je odgovoren za tako (malomarno) početje, kajti pri tej zadevi je pač moral nekdo narediti napako. Sedaj je na potezi Davčni urad Murska Sobota, izpostava Murska Sobota, da se vsem prizadetim (tudi spodaj podpisanemu) opraviči. Morda še to: nekateri starejši prebivalci občine Beltinci sicer aktivno ali pasivno obvladajo madžarski jezik in so se v tej »godlji« po svoje znašli, mlajši pa so za dvojezični pečat (madžarski) ODLOČBO VROČITI: , - zavezancu I - odmerni spis PO POOBLASTILU DIREKTORJA VODJA IZPOSTAVE le potrebovali prevajalca. Obvestilo o dohodnini ima na koncu odločbe še pravni pouk, v njem je med drugim zapisano, da je zoper to odločbo dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance -Davčno upravo RS, Glavni urad v Ljubljani, v 15 dneh od prejema te odločbe. Pritožba se vloži pisno ali ustno in se napiše zapisnik pri tukajšnji izpostavi in kolkuje s 270 tolarjev upravne takse. Toda prebivalci občine Beltinci so ta rok najbrž zamudili, saj so bile odločbe o dohodnini odposlane že pred več kot enim mesecem. A napake in za nekatere celo »žalitve« nekateri ne bodo pozabili kar tako. JOŽE ŽERDIN 16 /eportaža vestnik, 11. december 1997 LENART - Cvetličarji lenarške občine, združeni v Z Miklavžem in njegovimi spremljevalci najprej k sv, Miklavžu, nato pa še okrog po vasi Otrokom darila, odraslim pa šibe sekciji cvetličarjev pri Območni obrtni zbornici Lenart, so imeli med 26. in 30. novembrom v gostišču Vindiš razstavo adventnih venčkov, ki so jo poimenovali v Adventni navdih. Šest lenarških cvetličarjev se je zares potrudilo in svoje ideje so domiselno vtkali v razstavljene izdelke. Sekcijo cvetličarjev so na pobudo Saše Lovrenčič iz Benedikta ustanovili v lanskem septembru. Tokratna razstava je bila druga po vrsti in ogledalo si jo je veliko ljudi. Bili so navdušeni nad razstavljenimi adventnimi venčki. (F. B.) MORAVSKE TOPLICE - Še letos naj bi v zdravilišču Moravske Toplice pričeli graditi drugo fazo apartmajskega naselja Prekmurska vas. Zgraditi nameravajo 144 apartmajev v šestih različnih velikostih ter centralni objekt z recepcijo in gostinskimi lokali. Tudi te apartmaje bodo ponudili v prodajo. (G. G.) RADENCI - Folklorna skupina kuda Bubla iz Radencev je gostovala pri zdomcih v Sindelfingenu v Nemčiji. Koreografinja in mentorica Frančka Cizi je bila z nastopom zelo zadovoljna, prav tako pa seveda tudi gledalci. Na poti domov so si ogledali Dachau in olimpijsko vas v Miinchnu. (B. M.) TURNIŠČE - Kulturno društvo Štefana Raja Turnišče je objavilo natečaj za amaterska dela s področja fotografiranja, vi-deosnemanja ter literarnega in, likovnega ustvarjanja. Čas za dostavo del, kijih bo pregledala strokovna komisija, je 10. januar 1998, rezultate pa bodo objavili (in nagradila najboljša dela nagradili) na dan slovenskega kulturnega praznika. (J. Ž.) GORNJA RADGONA - Da-siravno je minilo že precej časa, odkar so na Meleh uredili veliko Petrolovo bencinsko črpalko, so nekako »odlašali« z odstranitvijo strega bencinskega servisa v Gornji Radgoni. Pred kratkim pa je neko gradbneno podjetje iz Ormoža odstranilo vse, kar je spominjalo ne staro črpalko, tudi bencinske rezervoarje so izvlekli iz zemlje, in na prostoru so delavci uredili zelenico ter tako polepšali križišče. (J. Ka.) ____ MURSKA SOBOTA- V Po ____ murju je 18 občin in zanimivo je, da je tako imenovano drobno gospodarstvo najbolj razvito v Mestni občini Murska Sobo ta, kjer je na 1.000 prebivalcev v povprečju 17,8 takih podjetij oziroma obratovalnic. Dokaj dobro je dejavnost razvita še v gornjera-dgonski, lendavski, radenski, ljutomerski in črenšovski občini, medtem ko v drugih občinah ne dosegajo regijskega povprečja, ki | -sicer znaša 8,4 gospodarske družbe na tisoč prebivalcev. (G. G.) KAPELA - Na OŠ Kapela imajo 211 učencev. Veliko jih je angažiranih tudi pri zunajšolskih dejavnostih. Tokrat naj omenimo folkloriste, kijih vodi Slavica Kovačič. Mladi so zelo navdušeni učenci (in plesalci) prekmurskih in štajerskih plesov. In kdo je harmonikar? Nihče drug kot Stanko liješ iz Radenc, ki je sicer komandir policijske postaje v Murski Soboti. Lepo! (F. KI.) Ko so bili še mlinarji na Muri, je bilo miklavževo zanje naj večji praznik Mesec december je res poln pričakovanj in presenečenj. Slavnostno razpoloženje najprej prinese Miklavž, ki v noči s 5. na 6. december obiskuje otroke ter »preverja«, ali so bili med letom pridni, in če znajo moliti. Vsem, ki se izkažejo s pridnostjo, izroči lepa darila. Gospodinjam pri hiši pa »pokloni« šibo, da jo bodo imele pri roki, če bodo možje preveč in predolgo hodili po gostilnah. Če pa se otroci ne srečajo z Miklavžem, ker prej zaspijo, jim nastavi darilo v čevlje, ki morajo biti lepo očiščeni in nastavljeni na oknu ali pred vrati. To je običaj, ki ga poznajo v številnih krajih v naši okolici. Mi pa smo se pridružili Miklavžu in njegovim spremljevalcem na Gornji Bistrici. Spomenik sv. Miklavža na Gornji Bistrici, pred katerim so se Miklavži priklonili, preden so se podali od hiše do hiše. Zakaj ta spomenik tukaj? Nekateri so slišali pripovedovati, da je bila nekoč velika poplava in da ga je voda naplavila blizu tega mesta, potem pa se je čez čas spet vrnila v svojo strugo. Ta spomenik naj bi torej rešil vas pred poplavami. Zvedeli smo, da se skupina najprej zbere pri nekdanjem mlinarju Štefanu Vučku, kjer so med letom shranjena oblačila in oprema za miklavževanje. Gospodarje na to ponosen, saj se še dobro spominja, ko so imeli mlin na Muri, Miklavž pa je bil glavni zaščitnik mlinarjev. Varoval naj bi jih pred poplavami in drugimi nevšečnostmi na valovih nemirne reke. Zato je bil ta dan njihov največji praznik. Največ dela so imeli pri »napravljanju« Miklavža. Obleči ga je bilo treba v dolgo belo haljo (alba) in čeznjo ogrniti poseben plašč (pluvial), na glavo pa so mu nataknili kapo, ime- »Parklini«! Ko se jih ne bi zbal? Najboljše stvari so najdražje. Najboljši MARIBOR Ptujska 133 Tel.: 062/424 680 W LJUBLJANA Danajska 103 Tel.: 061/165 33 80 CELJE Ljubljanska 14 lel. 063/482 311 KOPER C Zore PereHu GMina 2 Tel.: 066/401 420 HYPO Si j Sveti Miklavž je bil škof v mestu Mira v Mali Aziji. Umrl je leta 324, njegove posmrtne ostanke pa so leta 1084 prenesli v Bari v Italiji. O njem se govori, da je bil velik čudodelnik in mogočni zavetnik. Tako naj bi tudi rešil sramote tri hčere siromašnega očeta, ki se niso mogle poročiti, ker jim niso mogli dati dote. Sv. Miklavž jim je ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata in hčere so se lahko srečno poročile. Od tod izhaja nemara navada, da sv. Miklavž prinaša tudi darove otrokom in jih nastavlja v čevlje ali kakšne primerne posode. Druga legenda govori, da je neki krčmar umoril tri popotne študente, jih razsekal in skril v kad. Sv. Miklavž, ki je pripotoval tam mimo, je zaznal zločin in vse tri šolarje obudil v življenje. Nekoč pa naj bi pomiril hud vihar na morju, zato so ga vzeli za svojega zavetnika tudi mornarji, brodniki in mlinarji. »Kar naprej, naprej,« je povabil gospodar Ciglar Miklavža, angela in »parkline«. Ob slovesu so pustili za njeg® vo ženo dolgo šibo, da ga bo lahko kaznovala, če bo preveč hodil po gostilnah. novano mitra. V eno roko je vzel škofovsko palico, v drugo Pa evangelij v slikah, v katerem so bila zapisana tudi imena pridmn in porednih otrok ter mohtve' Spremljali so ga angel in štirje hudiči (peklenščki ali parkeljni)- Ko so bili vsi skupaj priPraj vljeni za odhod, so se šli najPreJ poklonit k spomeniku sv. Mikhv ža, ki stoji nedaleč od Vučk°v® domačije, potem pa so se po^ od hiše do hiše. Ponekod soi1. pričakovali in jim na stežaj odprl rali vrata, drugje pa jih niso spa stili v hišo. Najbrž so se preV^ bali »parklinov«, ki so rožlj^1 »lancem« in spuščali čudne g^s ve. Ampak vse se je dobro ko,1<: lo. fe' Besedilo in foto^Rj JOŽE 0^ Pri Gonzovih (Ritlopovih in Žižkovih) so se zbrali na Miklavžev večer skoraj vsi najožji sorodniki. I® njih tradicija. Gospodinja Cecilija namreč sneče dobre »miklavže« in prinese na mizo domače dobrote, g dar pa poskrbi za dobro kapljico. Ko je prišel k njim Miklavž z angelom in »parklini«, so morale babice in mamice na vso moč miriti otročad. V mesecu decembru podarimo vsaki stranki ob podpisu leasing pogodbe za vozila brezplačen trening varne vožnje pri g. Kuzmiču! vestnik, 11. december 1997 /eportaža Šest let dela v socialnih programih javnih del v ljutomerski občini To je zgodba o možu z naslovne strani »Ljudje so mu rekli Vreček, mi pa smo ga klicali po imenu Franček. Imeli so ga za reveža, socialnega podpiranca, posebneža in samotarja. Živel je do-bro uro hoda iz Ljutomera, nad vinogradi na Strmcu, v stari. podirajoči se viničariji. Bil je skoraj čisto slep. Živel je sam. Pravil je, daje imel nekoč ženo, ki ga je zapustila in odšla z drugim. Tako ni imel nikogar, ra-2en psa, ki pa je bil ravno tako kot on star in slep. Prav neprijetno je bilo pogledati v njegove razlite oči. Franček je vsake toliko časa Prišel na center. Prihajal je k •kozini, ki jo je klical gospa Zinka. Vedno je bil prav takšen kot na sliki. S starim zamaščenim riahrbnikom, palico in nekoč modrim predpasnikom, klalo si je oddahnil od dolge Poti, poklepetal in pokadil »ta boljšo« cigareto, ki si jo je spro-sil od Rozine. Vsak njegov obisk je bil poseben dogodek za vse na centru. k-e ga dalj časa ni bilo, smo ga Pogrešali. Prirasel nam je k sr-cu- Nič se ni preveč pritoževal nad svojim življenjem, le včasih s° ga ujezili paglavci, ki so mu nagajali na račun njegove slepo-Ite. Enkrat seje Franček znašel celo v časopisu. Pod sliko je : bilo zapisano, da je jesen življenja lahko tudi lepa. Seveda tisti, ki ga je posnel in to zapisal, o njem ni vedel ničesar. Slika je bila pač zanimiva. Meni Pa je pomenila nekaj več, zato Seinsijo izrezal. Potem seje zgodilo. Šele po treh dneh je nekdo iz okolice °Pazil, da ga ni nič na spregled. । Rozino sva ga našla v zares i slabem stanju. Niti nama ni mo- To so majhne stvari, ki naredijo življenje zanimivo, smiselno * * 1 ' '----; '/onip np.nnHnmPistlih , *Letos poteka že četrto leto, ^ar sem vključena v program 'uPaj zmoremo ali socialno-^agoška pomoč otrokom na “°mu, in ne morem si zamisliti, ,a bi zdaj, ta trenutek morala “nčati z delom. Pri tem delu $etn v eni osebi prijatelj, učitelj, gojitelj. Moje delo tudi ni veto končano takrat, ko je ko-ec delavnika. , doživetja te spremljajo tudi asneje, večkrat še zvečer, do-a v postelji. Z družino, ki jo “'skujem, sem zelo povezana, ^ogoče zaradi tega, ker se vsako-"evno srečujem z njihovimi tehtni in veseljem, strahom in Rušenjem. Sem v jedru dru-J ne’ Z njimi delim veselje ob dobri šolski oceni in žalost ob slabi, navdušenje nad novo obleko in žalost ob pomanjkanju, ko si le-te ne morejo kupiti. Tedensko dva do trikrat otroke spodbujam pri učenju, igri, jih navajam na nošenje copat v hiši, posebej v zimskem času, in na vsakodnevno higieno. Vesela sem, ko rečejo, da so me’ pogrešali, če me en teden ni bilo, kajti takrat vidim, da sem Z Miranom sva postala dobra prijatelja »7. Miranom sva se spoznala pred dvema letoma. Tri popoldneve v tednu preživljava skupaj. Ko se nisem mogel spraviti k učenju, sva se veliko pogovarjala. Ukvarjala sva se s športom, igrala sva nogomet, košarko in namizni tenis. Miran mi je pripovedoval veliko šal, dostikrat sva se smejala. Z Miranom sva postala dobra prijatelja.« •• ^rt zanje nenadomestljiva. In obrat no. Tudi oni meni veliko dajo. Kaj vse ti pove otrokov obraz, ki prvič nastopa pred številnim občinstvom! Kaj šele obraz njegovih staršev. In to so takšne majhne stvari, ki naredijo življenje zanimivo, smiselno.« Mateja gel priti odpret, pes pa naju ni pustil zraven. Še isti dan smo ga odpeljali v Lukavce, bolj na silo kakor na njegovo željo. Drugače pač ni moglo biti. V domu si je od bolezni še malo opomogel, od žalosti po svojem bednem, samotarskem in samosvojem življenju pa nikdar. Hitro za tem je umrl. Njegova zgodba se je končala tako kot mnoge druge. Nihče ni niti pomislil, da bi lahko bilo drugače. Kakšno leto ali dve kasneje smo uvedli pri centru pomoč na domu. Ob že dolgotrajnem zavedanju potreb po tej obliki pomoči v centru, zadostnem razumevanju s strani občine in novih možnosti, ki jih je ponujalo zaposlovanje z javnimi deli, je bilo potrebno zbrati le dovolj poguma za to, da se odtrgaš od stare in varne obale. Takrat me je ob pogledu na že dokaj porumenelo Frančkovo časopisno sliko presunila misel, da bi on še prav gotovo živel, če bi mu takrat, ko je moral v dom, že lahko ponudili pomoč na domu. S to mislijo je postala ta slika, z njo pa seveda tudi mož na njej in njegova zgodba, tesno povezana s programom pomoči na domu. Postala je nekakšen zaščitni znak programa, kmalu pa tudi nepogrešljivi del identitete našega centra. Za vse nas ima ta slika zelo jasno simbolno sporočilo: česar takrat nismo mogli njemu dati, lahko sedaj naredimo mnogim drugim. Zgodba se vendar lahko zasuče tudi drugače.« Boris Šunko Da bi takšna pomoč še dolgo trajala »Bilo je pred šetimi leti, ko nam je bila ponujena pomoč na domu. V tistem času je bila moja mama v postelji in po mnenju socialne službe te pomoči potrebna. Sprva sem pomoč odklonil, ko pa so mi jo ponudili še enkrat, sem privolil, za kar mi ni žal, saj sem tudi sam potreben take pomoči. Moram priznati, da na obisk gospe Milene komaj čakam. Opravi vsa tista dela, ki jih sam bolj težko. Prinese iz trgovine in postori še marsikaj drugega, kar je potrebno za človeka na vozičku. Veliko mi pomeni tudi to, da kaj poklepetava in mi je potem lažje pri prenašanju svojih težav. Za vse to sem Mileni zelo hvaležen. Želim si, da bi bila taka še naprej! Nekaterim življenje naloži velik križ, tako gaje tudi meni, in s tem križem živim iz dneva v dan, iz leta v leto, zato mi pomoč na domu pomeni toliko več. Naj končam z željo, da bi takšna pomoč še dolgo trajala.« Jože Želja vaščanov Pertoče, da bi ob glavni cesti, ki vodi proti Roga-šovcem, postavili križno znamenje, s katerim bi zaznamovali obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, se je po manjših administrativnih zapletih uresničila. Križ je izdelal in daroval Anton Osko iz Pertoče, križanega Jezusa pa je kupila rogašovska občina. Nabožno znamenje je blagoslovil domači župnik Jože Vinko-vič. Taje zbranemu občestvu na kratko spregovoril o križu, ki da osmišlja življenje in daje upanje. Po slovesnosti, ki se je je udeležil tudi župan Janko Halb, je bila pogostitev s pecivom in kozarčkom vina. - D. Vogrinčič Vinogradniki so napolnili sode z moštom, ki je zdaj že mlado vino. 9.246-litrski sod Stanka Kačiča od Negove pa že nekaj časa rabi drugemu namenu: postavil ga je na prostem na višji točki, s katere je lep razgled daleč naokoli. Na sodu je naredil vratca in tako se lahko vsakdo »vtihotapi« vanj, seveda če ima pravi ključ. Tega ima le Stanko, a vsakomur, ki je radoveden, rad odpre vratca. Obiskovalcev pa je kar precej, na primer otroci iz vrtca, šole ... Sod - razgledno točko so »krstili« gasilci s Podgorja. Mladi mož pa rad pove, da soda, ki je bil nekoč v Vinagovi kleti, ne bi mogel sam razstaviti in spet sestaviti, ko ne bi imel ob sebi prijaznih ljudi. Posebej je omenil očeta Rudija in brata Andreja. - Fotografija: J. Jančar stiL^tomerski Center za socialno delo je po še-V “ eizvajanja socialnih programov javnih del p0 “čini pripravil strokovni posvet izvajalcev, Po^Hikov in financerjev teh programov. Toda Veta ni naslovil kar tako z nekim formalistič-sPlošnim naslovom, ampak z udarnim Korist j “ena javnih del v sociali. Ne vem, da bi se bil trQ^° izjavnih, državnih služb ali od tistih, ki to Proračunski denar, pripravljen tako odpr-tjstniavni pogovarjati o tem, kakšna je (bila) ko-de “iegovega dela ali za kaj je bil trošen državni V|jg r' Ljutomerski center pa je s tako našlo-t|e“° temo strokovnega srečanja izpostavil jav-Preverjanju najprej samega sebe in svoje lan ’ ^raL tem Pa Je rnogel vprašati oba fi-C^a Programov, tako Zavod za zaposlovanje Hl0AO“čino, kaj bo s programi, kijih izvajajo, Po-$trovna domu in Skupaj zmoremo, v prihodnje. Vn' posvet Je namreč pokazal, da so pro-X'so se mogli roditi prav zaradi možnosti, ta JaVj*L z zaposlenimi v javnih delih, prerasli lova .r’ aF če rečem v prispodobi, v teh letih de-se0^Ja s° Prerasli svojega očeta. Javna dela, ki so - N -'Z' zaPos'ovanja pri nas pokazala kot ve-Prav Z'ln'k *e'te’s0 b'*3 čredna priložnost in 4 0 orodje (sredstvo) za določene programe dela v sociali. Ampak sedaj so s svojimi okviri za razvoj teh programov utesnjujoča, vsaj v naši regiji, kjer so ti programi tako dobro razvejeni, dograjeni in uspešni. To pa so mogli postati tudi zaradi pripravljenosti odgovornih ljudi z murskosoboškega zaposlitvenega zavoda, da so upognili togost predpisov in okvirov toliko, da so socialni programi prek javnih del zaživeli, kot so. Toda tudi zadnji strokovni posvet je pokazal, da zaposleni v socialnih programih javnih del potrebujejo izobraževanje in potem zaradi vse večjih potreb postaja njihova zaposlitev kar zaposlitev na odgovornem delovnem mestu za poln delovnik. Toda za svoje delo prejemajo plačilo v višini prispevka z zaposlitvenega zavoda, ki jim zagotavlja tudi socialno zavarovanje in občinske nagrade, vse skupaj pa je dosti manj od primernega plačila in drugih pravic, ki jih imajo redno zaposleni. Kakšen bo torej status zaposlenih v javnih delih? Ali drugače: bo mogoče to oblike neposredne socialne pomoči ljudem spraviti v drugo organizacijsko obliko in tako doreči tudi način financiranja le-tega? To sta aktualni vprašanji, ki postajata po ljutomerskem posvetu še aktualnejši. MAJDA HORVAT Foto: Nataša Juhnov PETROL PETROL, D. D., TOE MARIBOR, Enota Murska Sobota NAJUGODNEJŠA SEZONSKA PONUDBA KURILNEGA OLJA Ugodna ponudba kurilnega olja po nesezonskih cenah! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA - pri nakupu nad 1OOO litrov 45,80 sit/l, brezplačen prevoz - pri nakupu nad 2000 litrov 45,30 sit/l, brezplačen prevoz OBROČNO PLAČILO S ČEKI PRI PREVZEMU NAD 1000 litrov - plačilo v 3 obrokih s čeki 46,60 sit/l, brezplačen prevoz - plačilo v 5 obrokih s čeki 47/60 sit/l, brezplačen prevoz OBROČNO PLAČILO S ČEKI PRI PREVZEMU MED 700 IN 1000 LITROV - plačilo v treh obrokih s čeki 47,60 sit/l, polovični stroški prevoza Za naročilo kurilnega olja pokličite: SKLADIŠČE Murska Sobota, Obrtna ul. 42 Telefon: 069 37 560,37 561 18 Zrač vestnik, 11. december 1997 Ko princesa ne more jesti... No, zdaj je postalo tudi uradno: naslednica švedske krone trpi, ker ne more jesti. 25 funtov je skujšala dvajsetletnica in tehta samo še 50 kilogramov. Njena mati, kraljica Silvia, pravi: »Preveč natrpan terminski plan.« res cool? Ostane Kirn Basingercool, ko vidi fotografije filmskega ljubezenskega prizora, v katerem je moški pol nihče drug kot njen mož Alec Bal-dwin? Prizor je iz »The Confession«, ki gaje režiral Števen Spielberg, ženska na fotografiji pa je nihče drug kot Amy Irving, prejšnja Spielbergova žena. In snemanje v newyorškem Central parku je bilo obema v veselje. Mar gospa Ba-singer ni postala malce ljubosumna? Olala Supermanekenka Tyra Banks je v newyorški trgovini s perilom predstavila specialni modrček. No, Tyra ga je tudi nerada slekla. Ne samo, ker ji je pričaral čudovito obliko, temveč ker je posut s sto majhnimi diamanti. Vrednost: čez tri milijone dolarjev. Sharon Stone Ja, če še ne veste, v marcu 1998 bo Sharon Stone moderirala podelitev oscarjev. Očitno že zdaj vadi. Tako se je v obleki Emanuela Ungara nastavila fotografom. Slastni požirki pa so nič drugega kot martini bianco, za to pijačo je namreč posnela tudi reklamo. Kraljičin mož — Psihologi pravijo, da kadilci ne kažejo odvisnosti, temveč sproščenost. Toda odkar je Pavarotti pogosto s svojo prijateljico, ga fotografi velikokrat ujamejo s cigaro v ustih. Samo po naključju? Adijo INXS Redkokdaj se zgodi, da bi za moškim jokalo toliko lepih žensk. Na pogreb avstralskega pevca Michaela Hut-chenceja, ki je umrl v skrivnostnih okoliščinah sydneyskega hotela, so prišle ženske, ki so pevca spremljale v njegovem kratkem, sedemintridesetletnem življenju. Tam je bila manekenka Paula Yates, ki se je januarja s pevcem nameravala poročiti. Paula je v naročju nosila 16-mesečno hči Heavenly Hiraani Tiger Lily in oblečena je bila v obleko, v kateri naj bi januarja na otoku Bora Bora Michaelu dahnila svoj da. Ko je na pogrebu avstralski pevec Nick Cave (Where The Wild Roses Grow) zapel poslovilno pesem »Into My Amrs«, je dva tisoč gostov zajokalo. Pogrebno slovesnost, ki je potekala v sydneyski katedrali svetega Andreja, je prenašala avstralska TV. Odločitev, ki so jo člani INXSA zelo kritizirali, saj so menili, da Hutchence tega ne bi želel. Tudi Nick Cave je prepovedal prenos njegove balade. Kljub temu so bili TV-gledalci ganjeni. Krsto je prekrivalo 500 irisov. Med žalujočimi sta bili tudi nekdanja prijateljica Kylie Minogue in Helena Christensen. Žalovali pa so tudi številni poslušalci legendarnih lnxsov. papparazzo Dobro zavarovana kraljica Beatrix je v Egiptu obiskala piramide. Njen mož Claus je za družinski album dokumentiral njen pogum. r n ® med zvezdami nt / - h OVEN Ona: Bolje, da svojih preteklih 'podvigov’ ne obešaš na veliki zvon, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vse skupaj vendarle'ostalo v mirnejših vodah. On: Pri tvojem hobiju se ti obeta enkratna priložnost, zato je nikar ne zamudi. V začetku delovnega tedna pa se raje posveti denarnim zadevam, ki jih že dalj časa zanemarjaš. BIK Ona:, Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak Živi raje tako, kot ti narekuje tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čimprej dosegla svoj cilj. On: Prepir, ki si ga začel, se bo pomiril, ostal pa bo grenak priokus po nezaupanju. Nepričakovano se ti bo oglasil star poslovni sodelavec s povsem novimi idejami. Še najbolje bo, da sprejmeš izziv, takšen ali drugačen! DVOJČKA Ona: Trenutek, ki si se ga tako bala, je končno za teboj. V resnici pa se bo sedaj šele začelo, zato si nikar ne jemlji predolgih počitnic. Prijatelj se ti bo oglasil z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo realizirati. On: Kritično obdobje je sicer za teboj, vendar ti sploh ne bi škodilo, če bi še vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu se ti ne piše nič dobrega, zato se raje potrudi, da ti ostane vsaj to, kar imaš. RAK Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste, zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji zabavali na tvoj račun. Nekdo pa se vendarle, ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost. On: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati o pravilnem poteku. Le tako ti bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se ti obeta prav prijeten konec tedna, ki ti bo še dolgo buril duhove. LEV Ona: Prehitro se boš odločila, vprašanje pa je, ali bo tvoja odločitev tudi' pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti ne bo kasneje še žal. On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločtti, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali previdno pobereš dobiček. Če boš vztrajen, ti nagrada ne more uiti. Nepričakovan obisk. DEVICA Ona: Posrečit se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda kaj hitro boš spoznala, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost, a kljub temu boš preživela prav prijetne urice. On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa enostavno ne gre iz glave. Sicer bo tveganje precej veliko, a se bo na koncu izkazalo, daje bila odločitev pravilna. TEHTNICA Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar^0 odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoj® raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tvegani®1 lahko prinese le izgubo, zato raje dvakrat premisli-On: Pravzaprav je zadnji čas, da zakrpaš luknje ’ svojih poslovnih zadevah, saj se ti lahko v nasprotne111 primeru vse skupaj kaj hitro poruši. Partner ti bo sic® pomagal, vendar se boš moral potruditi tudi sam-ŠKORPIJON Ona: Uspelo ti bo nekaj, karti bodo zavidale mnog® prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve P rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj n® piše prav nič dobrega. Darilo! On: Posledice odločitve boš nosil sam, zato pa2111 vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa kop1!® jamo, čeprav se ti drugače predstavlja kot prijaj ' Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta škod1 • STRELEC Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala!® nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala uje svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost - ne b° žal! m On: Prepiru s partnerjem bo sledila sladka vajin medsebojni odnos bo le še trdnejši. V zač® . tedna bo nastopila poslovna streznitev in le stez* bo uspelo odnesti celo kožo. KOZOROG oV Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar imaš že dolg načrtu, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavcu so načrtovali nekaj podobnega. Nikar se ne P zmesti, ampak raje poberi smetano, dokler je J® kaj- .- pčt® On: Postajal boš vedno bolj ljubosumen in nic v ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazi se, se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav p°s ® Qt zameriš. Uspešna poslovnost te bo stala vec, pričakuješ. VODNAR n od Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kame pa srca. Rešila se boš nadležnih znancev, poleg_1 boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti še v pomenil. Več pozornosti posveti svoji zunanjo3 u 0 On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne g° s6 stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti tebi. Nek r(16 ti bo na vse kriplje skušal maščevati, zato se m zanašaj na svojo srečno zvezdo. RIBI poš Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjav-e|0 sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj z a0 ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si kar hitro uspeli razjasniti novonastali položaj-On: Ravnal boš predvsem po svojem preud^ k’kgen dar bi ne bilo slabo, če bi včasih poslušal tudi K dober nasvet. Sedaj ti gre sicer čisto v re°U, ti-kako dolgo bo še tako. Najboljši odgovor veš sa trač 19 vestnik, 11. december 1997 Sejnine Dežurni kabelski snemalec (samo priskoči na pomoč), tajnik KS Razkrižje in podžupan občine Ljutomer ter predsednik sveta krajevnih skupnosti Ljutomer je od svetnikov zahteval, naj uvedejo sejnine za svet KS v višini, kot je uvedena za odbore in komisije občinskega sveta. (Pa naj še kdo reče, da ne zna poskrbeti zase news.) Prlek | Po tistem, ko je iz vinskih krogov Prišla informacija , o novem vinu I ‘Prlek v glaži«, . so se na prleški I strani pojavile I špekulacije o I tem, katerega Prleka bi bilo j Potrebno j ustekleničiti. (Glede na redko sorto, nam ni povsem jasno, ali so ga izbrali kot mojstrski prleški proizvod ali pa se je v glaži znašel, da bi mu onemogočili njegove mojstrske akcije news.) prvi pogled vredna vse pohvale: župan daje za plače ubogim delavcem. Toda: s tem se v podjetju nič ne spremeni, saj je podjetje pri dobaviteljih tako zadolženo, da mu banke ne dajo posojila, slednje pa pomeni, da ni tudi nobenega programa. (Nekateri pač radi nastopajo v vlogi božička news.) Vodenik in delitvena bilanca Gornjeradgonski župan daje menda nekatere renovirane stavbe v najem kar zastonj. (Tako preostalim občinam, ki so solastnice, ne pade v žep noben tolar, vprašanje pa je, ali bi se temu lahko reklo, da se župan ravna po načelih »dobrega gospodarja« news.) Božiček bo svetojurjevčanom prinesel občinsko glasilo v katerem bo župan zaželel vsem prebivalcem tudi srečno novo leto (Ni nam uspelo izvedeti, ali bo čestital tudi Videmčanom news.) Spodnjepodravska regija odločitev o financiranju projekta news.) Bratuša in lokalna samouprava Ljutomerski župan je obiskal ministra za lokalno samoupravo, da bi med drugim pri njem izvedel, ali so plače njegovih občinskih delavcev res previsoke. Ta naj bi mu pritrdil, torej so si ljutomerski Občinarji od leta 1995, ko je bila uvedena lokalna samouprava, izplačali kar krepko milijonov več, kot jim pripada. Občinska uprava je na svetniško vprašanje o študiji o spodnjepodravsko-štajerski regiji natančno popisala nosilce naloge in utemeljevanje naloge. (Še vedno pa niso ugotovili, na kateri seji izvršnega sveta je padla (Iz občinskih logov pa je že slišati, da je ministrovo mnenje samo mnenje in da bo zadnjo besedo moralo reči Računsko sodišče — če bo seveda v Ljutomer prišlo news.) OBIŠČITE WeR NAS! SlEJ NAJVEČ JA TRGOVINA ZA OTROKE V ^TRlJSKI RADGONI V NOVIH PROSTORIH MASPRotI CERKVE oz. POEEO LIBRA. > BOŽANOVIČ 4 Trgovsko in proizvodno podjetje MURSKA SOBOTA d.o.o. KlovnUka T, »OOO Murska Sobota T«l.0*»/22-»»7;Fax. 22-»B4 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE TER MONTAŽA —Franc Bolta, s. p- O Kranjčeva 12, 9226 Moravske Toplice ABANKA TUDI V LENDAVI Sirimo poslovno mrežo bančnih enot -odpiramo novo ekspozituro v Lendavi. Od 8. decembra 1997 naprej nas lahko obiščete na Partizanski 29, od ponedeljka do petka od 8. do 11.30 in od 14. do 17. ure, v soboto pa od 8. do 11. ure. Pokličete nas lahko tudi po telefonu: 069 74 380 in 74 340. ABANKA- CELOV1TA BANČNA PONUDBA! j °s°jevalnica s,ovesnih poročni servis »ROŽA« Želimo vam ZVER srečno 1998. Kmečka 4. Beltinci, tel.: (069) 41 542 J 20 £/dsevi mladosti vestnik, 11. december 1997 Tjaša se vzepnja po glasbeni lestvici Imejmo se radi Te dni smo prejeli pošto tudi iz Škofje Loke, odkoder sta nam pisala Aleš Grah in njegova hčerka Tjaša. Njegov oče oziroma njen dedek je bil doma od Grada, zato rada zahajta v Prekmurje. Stalno vez z domačimi kraji pa jima predstavlja naš tednik Vestnik. No, v omenjeni pošti je največ besed o Tjašinem velikem veselju - petju. Izdala je tudi že samostojno kaseto, na kateri poje z nekaterimi znanimi pevci, kot so Braco Koren, Jan Plestenjak, Brendy, ansambel Blegoš idr. Njen mentor je prav tako priznani glasbeni ustvarja- Tjaša in Marko Milič J. G. Tjaša in Martin Strel Sloveniji in na radijskih postajah. Pred kratkim je praznovala 12. rojstni dan. Iskrene čestitke ji pošiljamo tudi z našega konca! Kakovost in jaz Kakovost. To je relativno širok' pojem, ki vključuje veliko vrednot, ki v življenju nekaj pomenijo in so nujno potrebne. Ne morem si zamisliti ljubezni ali uspešnega prijateljskega odnosa med dvema osebama brez odkritosti in resnice. Ljudje smo srečni, če imamo nekoga, s katerim se lahko pogovorimo, ki nas spoštuje in je do nas pozoren. Odnos mora biti torej kakovosten. Zanj je včasih potrebno ogromno truda, vendar se nam obrestuje. V današnjem svetu je kakovost tudi najbolj zaželjena in iskana vrlina materialnih dobrin. Včasih ljudje niso toliko gledali na kakovost, saj industrija in trg še nista Babica Kopalke v juhi in dedek KUPON št. 1 4 - ALI VESTE? (D >03 Neverjetno, kaj vse ste nekateri »pogruntali« v povezavi z besedo smrk, s katero označujemo predvsem vrtinec (morski, peščeni, veterni) ali sifon za vodo. Nekaj vaših domiselnih primerov: - Izvoli, ata Smrk, se je nejevoljno vanj obregnila Smrketa. (Sandra Svetec, Černelavci) - Smrk je odšel po gobe. (Anton Benko, Gajševci) - Morski smrk je obtičal, zapihal je veter in ga odpihnil na peščeno plažo. (Ciril Koren, M. Sobota) - Na odprtem morju mora biti krmar še posebno previden. Poleg visokih valov ga lahko preseneti še zahrbtni smrk, pa je odgovoril Matevž Herzog iz Cankove, ki je tudi naš današnji nagrajenec. Čestitamo! Ali veste, kakšno pokrivalo nosita dedek Mraz in Božiček? Odgovore zbiramo najpozneje do 17. decembra na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. Priložite (zalepite na dopisnico) tudi kupon, če želite sodelovati pri žrebanju za knjižno nagrado. lec Jože Burnik. Zdaj pripravlja izdajo druge kasete z naslovom Tjaša v pesmi s športniki svetovnega kova, na kateri bo nastopala skupaj z Brigito Bukovec, Martinom Strelom, Markom Miličem, Mirkom Lebarjem idr. Pogosto nastopa tudi na raznih prireditvah po bila tako razvita. Ni bilo veliko izbire pri določenih vrstah izdelkov, zato so bili kupci bolj ali manj zadovoljni s tistim, kar so dobili. Dejstvo pa je tudi, da je vladala pri nas v preteklosti revščina, da smo imeli nazadnjaški družbeni sistem, zato se industrija ni dovolj razvijala niti ne trudila, ker ni imela konkurence. V zadnjih letih pa je podjetništvo in vse drugo tako napredovalo, da se bije velik boj za obstanek med raznimi konkurenčnimi podjetji, v trgovinah idr. Mislim, daje to nasplošno gledano prav, saj se tako vsi bolj trudijo, da imajo dobro izbiro ter kakovostne in dobičkonosne izdelke. V Sloveniji se je na podlagi (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) tega uveljavil tudi SQ (Slovenian quality) ali slovenska kakovost -znak, ki ga dobijo podjetja oziroma posamezni prozivodi, če so resnično dosegli vrh kakavosti pri nas. Ljudje namreč pričakujemo in danes zahtevamo za svoj denar kakovost bodisi pri živilih, oblekah, pijačah ... bodisi pri postrežbi v restavracijah ah televizijskih programih. Ja, tudi sama najraje gledam zanimiv, pester, skratka kakovosten program. Če je dolgočasen, kaj hitro menjam kanal na televiziji. Kakovost je torej zelo pomembna lastnost v življenju in še predvsem pri delu vsakega posameznika. Bodimo pozorni nanjo, kajti kakovost je pot do uspeha! SANDRA SVETEC, 8. b OŠ I M. Sobota Lepa beseda nikomur ne preseda. Razmišljanja in pobude učencev OŠ Apače, Gornja Radgona, Kapela, Negova, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici Učenci osnovnih šol so se v minulih dneh veliko pogovarjali o medsebojnih (medvrstniških) odnosih, to je bila tema letošnjih šolskih, občinskih, medobčinskih parlamentov in nazadnje še republiškega otroškega parlamenta. Pred odhodom na sklepno razpravo v Ljubljano (zasedanje je bilo ta ponedeljek) so se zbrali na medobčinskem parlamentu tudi predstavniki osnovnih šol prejšnje skupne gornjeradgonske občine. Mlade parlamentarce je uvodoma pozdravil predsednik Društva prijateljev mladine G. Radgona in ravnatelj radgonske osemletke Dušan Zagorc, nato pa so predstavniki šol spregovorili o svojih pogledih na medsebojne odnose in tudi predlogih za reševanje nekaterih problemov. Skupina učencev OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici je posebej poudarila, kako lepo bi bilo živeti, če bi se imeli otroci in vsi ljudje med seboj radi. Ob koncu svojega nastopa so vse navzoče povabili, naj skupaj z njimi zapojejo pesem Mi se imamo radi. Otroci OŠ dr. Janka Šlebingerja (s prilagojenim program) so med drugim povedali, da si že- Zaljubljena Rekel si, da sem lepša od vsake cvetoče rože, ko je za mano gledal Jože. A zdaj, ko sem ga zapustila, je tebi najljubša Lila, ki je kakor slon iz Nila. Ko te bo ona odpisala, nobena opravičila ne bodo pomagala. Mene ima Jože še vedno rad kot noben drugi sad. METKA MARKOČ, 6. raz. OŠ Mala Nedelja Moj bratec Moj bratec je priden, včasih pa tudi nemiren. Je ves čas doma in zelo rad se igra. Ob meni uči se hoditi, smejati, loviti, peti, govoriti... Zvečer pa utrujen in srečen zaspi. SANDRA KUHAR, 3. raz. OŠ Puconci Babica izredno dobro kuha, iz lonca vedno zadiši juha. Dedek pa nahrani kravo Lišo, potem vrne spet se v hišo. Skrbno se umije in si na fotelju odpočije. Babica prinese mu pečenko, zraven pa pristavi še solenko. Takrat se dedek razveseli, babica pa sladko nasmeji. ANITA BERDEN, 4. raz. OŠ Bogojina lijo toplih besed. Delegacija OŠ Apače je menila, da bi morali biti pozorni tudi na grafite, ki jih nekateri rišejo tudi po zidovih šole. To svojo »umetniško« zagnanost naj bi raje izkazovali pri likovnem pouku. Mladi z OŠ Stogovci so poudarili, da bi morali spoštovati pravice in dolžnosti tako učenci kot učitelji. Delegacija OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova je kritizirala izživljanje močnejših nad šibkejšimi. Učenci OŠ Kapela so se zavzeli za kulturno obnašanje in menili, da bi morali boljši učenci pomagati šibkejšim. V prostem času se mladi nimajo kam dati, zato segajo po alkoholu, cigaretah in drugih omamnih sredstvih, so ugotavljali učenci OŠ Radenci in menili, da bi morali starejši več storiti zanje. Učenci OŠ Gornja Radgona pa so med drugim opozorili na problem brezposelnih staršev, ki se zaradi Zgodilo se je v poletnih počitnicah, ko sem bila s sošolci in sošolkami na morju. Tisti teden je bil zame eden najlepših, nepozaben ... Vsak dan je kdo naredil kaj neumnega ali nerodnega, potem pa smo se iz tiste nerodnosti ves teden smejali. Še sedaj, ko se spomnim na tiste dni, se do solz nasmejim. Najbolj zanimivo je bilo v vodi, ko pa smo prišli s plaže, smo najprej dali sušit kopalke in brisače, nato pa smo šli na kosilo. Tako je bilo tudi nekega dne. Tri malodušja pogosto predajajo alkoholu, svoje otroke pa zanemarjajo. Želijo si več medsebojnih pogovorov, srečanj, plesnih, športnih in drugih prireditev. Njihova želja je tudi, da bi deloval šolski radio, da bi zgradili bazen, uredili mladinski klub, dobili avtomat za brezalkoholne pijače in še kaj. LUDVIK KRAMBERGER Mladost Nikoli ne zapusti me, mladost, naj bom vedno mlad, naj nikoli ne ujame me starost ... Tako zelo imel sem rad le tebe, najlepša mi norost. Nikoli ne obišči me, starost, naj ne bom nikoli star, naj na veke sije mi mladost in razum naj ne sprejme nikdar vso tisto starih let modrost. Zato uživam tebe le, mladost,, saj vem, da tudi jaz bom star, da zgodnje dni mi vzela bo starost in večno mi ne bo vladar mladih dni lepa mi skrivnost. NATALIJA PERŠAK' Radenci sošolke iz naše sobe smo s e J ena pa je ostala v sobi in P° K j6 vljala kopalke. Naenkrats prj zgodilo nekaj nepredvidneg^ pobiranju kopalk z ograje J hote ene »vrgla« dol. Bile s r njene. Spodaj so bile mi njih pa krožniki z juho. Tako so se tudi kopal pale« v juhi. Nam je bilo pak smešno, njej pa nerodno. f to bi se lahko zgodilo vsa MARINA FICKO.7 05 (D (D c vestnik, 11. december 1997 n* glasbeni sceni 21 Pogovor z ustanoviteljem Beneških fantov »Prekmurce imam rad na drugem mestu« V naši rubriki smo gostili že marsikoga, ampak skupine s tako dolgim uspešnim glasbenim stažem še nikoli. In prav gotovo bomo imeli tudi v Prihodnosti redkokdaj priložnost, da se pogovarjamo, lahko rečemo da z legendami. Predstavljamo skupino Ansambel Antona Birtiča Beneški fantje, ki je na glasbeni sceni neverjetnih 45 let. Je najstarejši narodnozabav-ni, ki gaje leta 1952 ustanovil Anton Birtič, še danes aktiven vodja ansambla. Gospod Birtič je Slovenec iz beneške Slovenije, iz Nadiške doline, sodelavce v svojem ansamblu pa je imel že od vsega začetka samo iz Slovenije. »Mi smo pravi ansambel Beneški fantje, ne tisti, ki pod tem imenom nastopajo po Sloveniji, nihče drug nima pravice do tega imena.« Zakaj deluje v Sloveniji več an-samblov z imenom Beneški fantje? »Takole bom povedal. Že ’62 leta seje zgodilo, da so si začeli Posamezni člani ansambla, ki so las zapustili, lastiti pravice do teža ansambla, čeprav niso tvorci in nosilci zasedbe. Tako je v Sloveniji več primerov, da nastopa pod istim imenom več različnih an-, samblov. Tako je tudi z našim ansamblom. in da ne bi prihajalo do zamenjav, sem leta '62 ansamblu dodal še svoje ime, s čimer sem Zaščitil ime ansambla in delo. Od takrat se imenujemo Ansambel Antona Birtiča Beneški fantje.« Ali so si tisti, ki so si lastili ime, lastili tudi glasbo? »Moram povedati samo to, da od tistih ni nobeden pisec niti glasbe niti besedila. Zato bi bilo kakršno koli izvajanje mojih skladb čista kraja.« In vi še danes pišete skladbe in besedila? »V glavnem jaz, sicer pa za naše nastope prirejam tudi beneške narodne pesmi in pesmi, ki sojih nekoč peli v Benečiji. Nekoč pa sem veliko prirejal tudi za moški pevski zbor. Naj povem, da imam 73 polnih let, da še vedno pišem glasbo, učim učence, kot ansambel pa se pripravljamo na nasle- dnja snemanja in upam, da bodo tudi v prihodnje tako uspešna. Sklepam, da bo imela nova plošča in kaseta naslov Beneška Slovenija, in upam, da bo istoimenska pesem moja najlepša doslej. Naj še dodam, da pišem iz notranje potrebe in ljubezni do moje zemlje, do beneških Slovencev in iz ljubezni do vseh Slovencev.« Na glasbeni sceni pa ste že polnih 45 let? »Jaz sem ustanovitelj tega orkestra in edini od vsega začetka. Skupino smo ustanovili, da bi razširili vest o Beneški Sloveniji, nastopili smo na radiu Ljubljana v oddaji za Beneške Slovence. Tako seje ansambel uveljavil, najprej z mojo pesmijo Zvezde žarijo, ki sem jo napisal že 48. leta, besedilo pa je napisala Micka Mrak, in takrat sem jo v oddaji prvič izvajal. Ta pesem je ponarodela imje dobila razne oblike besedil. Danes lahko slišimo, da nekateri pojejo pet kitic, drugi sedem, originalna pa ima tri kitice. In mnogi pravijo. da se je takrat s to pesmijo začel razvoj narodnozabavne glasbe in narodnozabavnih ansamblov. Spoštujem klasično glasbo, ker je najboljša, vendar jo razume samo ozek krog izobražencev, jaz pa imam rad vse ljudi, ne posameznika. Tudi zato sem se odločil in ustanovil ansambel Beneški fantje.« Koliko plošč in kaset ste do sedaj izdali? »Nikoli jih nisem preštel, ampak nismo jih izdali veliko, morda bi bilo prav, da bi jih izdali več. V življenju je tako, da se vedno ne moreš posvetiti samo glasbi ali samo nastopanju. Družinsko življenje ima včasih prednost.« O čem najraje pojete? »Najraje pojem o ljudeh, ki so v emigraciji, v izseljenstvu, ki imajo veliko željo, da bi se vrnili domov. O ljudeh, ki v tujem svetu niso srečni, ker jim manjkata dom in toplina, vendar doma nimajo možnosti preživetja. Beneška Slovenija je industrijsko nerazvita, zato je danes po svetu veliko Beneških Slovencev.« Torej je precej podobnosti s Prekmurci, tudi oni so morali iti po svetu. »Naj poudarim, z ansamblom Beneški fantje sem prvič nastopil v Murski Soboti že pred štiridesetimi let v kinodvorani, tega se dobro spomnim. Po koncertu so ljudje dvignili roke in začeli ploskati, na koncu so želeli, da še enkrat zapojem skladbo Dolince beneške. Tako jim je bila všeč in tako zelo so čutili s to pesmijo. Moram priznati, da sem se po mnogih turnejah po Prekmurju na to pokrajino zelo navezal. Prekmurje je zame poleg Beneške Slovenije moja druga mala domovina. Naj povem še to, da so Prekmurci na drugem mestu po tem, kako jih imam rad, prvi so Beneški Slovenci, potem pa imam enako rad vse preostale Slovence. Zato sem v Prekmifrju tako pogosto nastopal, mislim, da smo imeli okoli petdeset koncertov. Zadnja leta sicer ne več tako pogosto, ker so se nam nabrala tudi leta.« ANRR Novice od tu......in tam Jazz & Blues Letošnja prvaka po izboru najvplivnejše jazzovske revije Down Beat sta vsekakor trobentač Wynton Marsalis in alt saksofonist Kenny Garrett. Prvi je zasedel mesti letošnjega najboljšega glasbenika leta in najboljšega skladatelja. Drugi pa je na vrhu kategorij jazz album leta (Pursuance: The Musič Of John Coltrane) in alt saksofonist leta. Preostale kategorije so bolj ali manj podobne lanskim. Električna jazz skupina je letos Pat Metheny Group, akustična skupina leta pa je že nekaj let skupina Charlia Hadena. Pianist Jpta je tokrat Keith Jar-rett, trobentač pa Tom Harrell. Prvo mesto med električnimi kitaristi je tokrat že drugič zapovrstjo zasedel Bill Frisell. Med jazz pevkami Cassandra Wilson tudi tokrat nima prave konkurence, med moškimi pa je tokrat vodil Mark Murphy. Najboljše mesto med violinisti je tokrat zadnjič zasedel legendarni Stephane Grappelli, ki je žal umrl v nedeljo, 30. 1 1.1997. Med blues ploščami je bil tokrat na prvem mestu legendarni orgličar James Cotton z akustičnim albumom Deep In The Blues. Najprestižnejše mesto v kategoriji »Hall Of Farne« pa je za letošnje leto pripadalo Natu Kingu Colu. * Velikanski uspeh, ki ga je dosegla plošča z naslovom Kansas City iz istoimenskega filma režiserja Roberta Altmana, je producente pripravila do izdaje drugega dela te plošče. Skladbe na plošči z naslovom Kansas City After Dark so preostanek s snemanj glasbe za film, to pa ne pomeni, da so skladbe po kakovosti kaj slabše. Plošča je vsekakor poslastica za ljubitelje jazza iz dvajsetih in tridesetih let. Izšla je pri založbi t Verve. Najboljših sedem tujih skladb na murskem valu: n s t s n m v 1. ANYBODY SEEN MY BABY - Rolling Stones 2. TUBTHUMPING - Chumbawamba 3. N’ OUBLIEZ JAMAIS - Joe Cocker 4. CONGO - Genesis 5. BITTER SWEET SYMPHONY - The Verve 6. JUST POR YOU - M People 7. TELL HIM - Barbra Streisand/Celine Dion PREDLOGI: YOU MIGHT NEED SOMEBODY - Shola Ama DID IT AGAIN - Kylie Minogue CATCH ME - Bandits lestvica slovenske zabavne glasbe: 7 veličastnih 1. POT DO SRCA - Alenka Godec in Damjana Golavšek 2 LATINO - Jan Plestenjak 3. ČE ME SLIŠIŠ - Andreja Makoter 4. NIKOLI NE POZABIVA - Simona VVeiss in Werner 5. NAZDRAVIMO PRIJATELJSTVU - Berti Rodošek in NSO 6. BRIGA ME - Slo Active 7. ČRN TULIPAN - Big Foot Mama PREDLOGI: SVEČA V VETRU - Nikola PESEM PRIJATELJSTVA - Edvin Fliser KRILA - Aleksander Mežek Lestvica narodnozabavne glasbe: s krščakon, cekron pa z marelof L TA PRESNETA LETA - Ans. Franca Miheliča 2. KRUH PONOČI SPI - Ans. Tonija Verderberja 3, BELA VRTNICA - Alpski kvintet 4. ABRAHAM - Jože Burmk-s prijatelji 5. ZA MAVRICO - Fraj Kinclari 6. VSAKO JUTRO - Vrtnica 7. MOJ RODNI KRAJ - Show band Klobuk PREDLOGI: NAŠA POLKA - Vrisk NE JOČI, DEKLE - Igor in Zlati zvoki VESELO V KAMNIK - Ans. bratov Poljanšek polnjene kupone pošljite do četrtka, 18. decembra 1997, na naslov: Murski aL Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. " Kupon št. 50----------------------------------------------------— Psujem za skladbo - tuja:______________________________________ domača:_____________________________________________________________ narodnozabavna: ______________________________________________ in priimek ter naslov: _____ Ansambel Vesele Štajerke so pred kratkim izdale svoj novi glasbeni projekt, ki so ga poimenovale kar Vesele Štajerke, na kaseti je dvanajst skladb, za kompaktno ploščo pa so dodale še devet uspešnic s prejšnje kasete. Na njej so med drugim tudi skladbe, kot so Hej ciganka, Zdaj že si govorijo in Moja Slovenija. Glasbeni sodelavci so postali tudi Vlado Kreslin in skupina Parni valjak. Skupina Parni valjak je na repertoar svojega novega albuma, ki so ga snemali v ljubljanskem studiu Metro, uvrstila skladbo To ni političen song, ki so je Vlado posnel skupaj s skupino Martin Krpan. Pravijo, da je sedaj pravi čas za to skladbo. Med nesmrtne glasbenike prestižnega Rock and Roli Hall Of Farne se bodo vpisali še Mamas & Papas, Eagles, Fleetwood Mac in Santana. Slovesna razglasitev bo 12. januarja prihodnje leto v newyorškem hotelu Waldorf As-toria. Mnogi pa pripominjajo, daje še veliko takih, ki si ta naslov bolj zaslužijo. Poznavalci pravijo, da je Mariah Carey potem, ko se je ločila od moža, kar zacvetela. Ugotovila je, da lahko živi tudi brez svojega sedaj že bivšega moža, ki ji je omogočil strmo pot navzgor. Kljub vsemu lahko še vedno zelo prepričljivo odpoje skladbo With-out You. Glasbena uganka Michael Hutchence je ime umrlega pevca skupine INXS. Izžrebali smo dopisnico Sandre Svetec, Ledavska 21, Černela-vci, 9000 Murska Sobota! Čestitamo! Ploščo bomo poslali po pošti. Novo vprašanje se glasi: Naštejte štiri glasbenike, s katerimi smo imeli v tem letu pogovor za našo rubriko? C Odgovor: ___________________________________ Kupon št. 68 Odgovore pošljite do 19. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! Že pred letom umrli Joe Pass ostaja še do danes eden največjih med kitaristi. S svojimi izrednimi sposobnostmi melodičnega improviziranja in harmoničnega igranja ostaja še danes eden največjih izzivov in vzorov večini kitaristov. Pri založbi ACT je nedavno izšla še ena posthumna plošča z naslovom Joe Pass In Hamburg. Na takratnem nastopu se je Joe predstavljal z NDR Bigban-dom in Hannoversko radio filharmonijo. Na plošči so predvsem standardi v preobleki Joa Passa pa tudi nekaj originalnih skladb Joa Passa, ki ga kažejo kot izredno fluidnega in domišljijskega kitarista. 16. 12. 1997 bo v dvorani Orpheum v avstrijskem Gracu nastopil legendarni »funkyjaš« Maceo Parker. Altsaksofonist s svojo skupino že nekaj časa dviguje razpoloženje na svetovnih koncertnih odrih. Po odhodu iz skupine Jamesa Browna, kjer je bil vodja znamenitih trobilcev JB Horns, je začel skupaj s trombonistom Fredom Wesleyem in tenorsaksofonistom Pe- flLusic Q O a: X H B4 Z a m rt =3 3 Bi ejem Weejem Ellisom svoj zvezdniški pohod po glasbeni sceni. Obeta se vroč predbožični koncert. IZTOK R. MU RSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Angleška prestolnica. ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 17. decembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: koneetedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. ’ KUPON ŠT. 43! ^kmetijstvo vestnik, 11. december 1997 Koruza v Domajincih V Domajincih je svetovalec Branko Kornhauser nastavil demonstracijski poskus hibridov koruze pri kmetovalcu Andreju KORNHAUSERJU. Poskus je bil dobro zastavljen in tudi izveden, vključeni pa so bili hibridi zrelostnih razredov 190-370. Vedno skušamo vključevati le tiste hibride koruze, ki jih kmetovalci na našem območju lahko sejejo, da pravi čas dozorijo in da imajo ob žetvi čim manjši odstotek vlage. Ta poskus je bil pospravljen 27.09.1997, le hibrida AURA in DK 250 sta bila pospravljena 17.09.1997. Glede na odstotek vlage zrnja menim, da je bilo spravilo preuranjeno, vendar smo bili odvisni od tehtnice in nismo mogli počakati. Vsi hibridi so bili požeti in stehtani ob navzočnosti tamkajšnjih kmetovalcev, saj je bil takrat organiziran tudi DAN KORUZE in so se ljudje lahko sami prepričali o rezultatih. Na prokusni parceli, ki je bila dolga 234 m, je bilo 5 hibridov posejanih v 4 vrstah, 3 hibridi pa v 8 vrstah. Tip tal: tla so bila peščepo-ilovnata. Oskrba z vodo: takoj po setvi je bilo sušno obdobje, rastline so vznikale neenakomerno in smo imeli dvojni, celo trojni vznik, pred cvetenjem so rastline še doživele manjši stres - pomanjkanje vode. Predposevek: leta 1996 je bila tu posejana sladkorna pesa, leta 1995 pa pšenica in koruza. Gnojenje: 25.04.1 997 je bilo gnojeno z NPK-jem 7/20/30 v količini 650 kg/ha in UREO v količini 200 kg/ha, dognojeno pa je bilo 09.06.1 997 s 300 kg/ha KAN-a. Varstvo pred pleveli: 26.04.1997 je bil uporabljen STOMP 330-E (aktivna snov pendimetalin) v količini 3,5 l/ha in RACER (aktivna snov flu-rokloridon) v količini 1 l/ha. Datum setve: 26.04.1997. V preglednici 1 so prikazani doseženi rezultati koruznih hibridov. Pridelek suhega zrnja je bil stehtan na njivi in preračunan na 14 odstotkov vlage, odstotek vlage je bil izmerjen na njivi takoj po spravilu ob navzočnosti kmetovalcev, ki so se udeležili DNEVA KORUZE. Preglednica 1 Pridelek % vlage Gostota Setvena HIBRIDI FAO kg/ha (zrnje) (zrnje) rastlin/harazdaljav vrsti AURA 190 ........ 8.500 ....33,9...... 83.000......14 cm DK 250 250 ..... 10.690......35,6...... 87.500......14 cm LG 22.44 260.... 11.740......35,3........ 91.500....14 cm ARTEMIS 320 .... 11.660.....35,7...... 89.000......14 cm LG 23.06 330.... 12.780 ...... 35,5.... 92.000 ..... 15,5 cm DK 312 330 ..... 12.670......35,8...... 95.500 ..... 15,5 cm LG 22.98 340.... 11.560......35,5...... 93.000 ..... 15,5 cm DK371 370 ....... 11.510 ....35,9...... 91.500 ..... 16,5cm Graf 1: Grafični prikaz doseženih rezultatov koruznih hibridov v Domajincih 1997 glede na pridelek suhega zrnja v kg/ha Legenda : N^j 1 -pridelek suhega zrnja Graf 2 : Grafični prikaz doseženih rezultatov hibridov koruze v Domajincih 1997 glede na vlago zrnja ob spravilu HIBRIDI Legenda: Odstotek vlage zrnja ob spravilu Graf 3: Grafični prikaz doseženih rezultatov hibridov koruze v Domajincih 1997 glede na pridelek suhega zrnja’in glede na vlago zrnja ob spravilu Legenda : Nizi 1 - odstotek vlage zrnja ob spravilu, Nizi 2-pridelek suhega zrnja Na tej poskusni parceli smo preskušali tudi škropivi STOMP 333-E in RACER. STOMP 330-E je bil uporabljen v količini 3,5 l/ha, RACER pa 1 I/ ha. Poškropljeno je bilo takoj po setvi in pred vznikom koruze, še isti dan, ko je bila koruza posejana. Ko opravljamo poskuse s fitofarmacevtskimi sredstvi, pustimo majhen del površine nepoškropljen (kontrola), da lahko primerjamo plevelno floro in ocenimo učinkovitost sredstva. Prvo oceno smo naredili 21.05.1997. Vemo, da so bili letos v začetku rasti koruze neugodne vremenske razmere (bilo je suho) in da sredstva, ki delujejo prek tal, niso dala željenega in pričakovanega učinka. Kot prvo smo že od daleč opazili, da s koruzo nekaj ni v redu. Bila je rahlo belkasta, pripravek RACER jo je poškodoval. V začetku so bile videti poškodbe kar precejšnje, vendar je kasneje koruza to prerastla in pridelek zaradi tega ni bil zmanjšan. Ob prvem pregledu smo našli precejšnjo plevelno floro: osat, slak, kostrebo, muhvič, po naši oceni je bilo zaraščene 60 odstotkov površine. Na tretiranem delu pa smo našli muhvič in kostrebo, ki pa sta bila zelo majhna in prizadeta, vendar nista bila popolnoma posušena. Ob naslednjem pregledu čez mesec dni smo ugotovili, da so talni herbicidi delovali pozneje in precej uničili plevelno floro, ki je ob kontroli zelo tekmovala s koruzo. Ni bilo potrebnega nobenega korekcijskega škropljenja, tako da smo lahko ugotovili, da je kombinacija STOMPA 330-E in RACERJA dobra. Edino pri RACERJU je potrebno količino zmanjšati na 0,8 l/ha, da ne pride do poškodb mlade koruze v zgodnjih razvojnih fazah. Pripravila : METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Tradicionalna Miklavževa trgatev na Janževem Vrhu Dva tisoč litrov Miklavževega vina V Radgonskih goricah bodo z njim napolnili štiri tisoč steklenic, ki bodo na voljo vinskim sladokuscem V vinogradih na Janževem Vrhu je bilo minulo soboto, na miklavževo, živahno kot že dolgo ne. Miklavževa trgatev je postala tradicionalna, saj so jo v podjetju Radgonske gorice pripravili že sedmič, nanjo pa so ob svojih delavcih povabili tudi številne goste. Za dobro razpoloženje je skrbel harmonikar, brači pa so se ogreli s kuhanim vinom in si privoščili obilen zajtrk, tako da tudi tistim najbolj občutljivim mraz ni mogel do živega. Tisti, ki so pridno pospravljali grozde z obložene trte, so sicer imeli nekoliko otrple prste, saj je bilo kakšno stopinjo pod ničlo, vendar to ni zmotilo prijetnega razpoloženja. In četudi so bili med brači poslanci, lokalni politiki in gospodarstveni, se beseda ni vrtela okoli politike, pač pa predvsem okoli vina, še posebno letošnjega letnika, ki bo po napovedih strokovnjakov eden najbolj kakovostnih v tem stoletju. V podjetju Radgonske gorice namenjajo kakovosti svojih vin posebno skrb in tako že nekaj let namenjajo nekaj grozdja tudi za posebne trgatve. Za trgatev na miklavževo so tokrat namenili 3 tisoč trsov, s katerih so potrgali okoli 3.500 kilogramov grozdja in iz njega iztisnili čez 2 tisoč litrov mošta. Razmere za posebne trgatve so bile letos izredne, nekaj žlahtne gnilobe, ki bo dala vinu posebno aromo, je bilo tudi na tem laškem rizlingu, v katerem so po stiskanju namerili kar 120 Eokslejevih sto- Vlada o kmetijstvu Vladaje sprejela uredbo o določitvi odkupne cene sladkorne pese za leto 1997 Ta znaša 8,34 tolarja za kilogram sladkorne pese standardne kakovosti (s 16-odstotno polarizacijo sladkorja). Ministrstvo za kmetijstvo bo zagotovilo finančna sredstva za pokrivanje razlike med ceno sladkorne pese, ki se Tovarni sladkorja Ormož prizna kot strošek (7,82 tolarja za kilogram), in odkupno ceno sladkorne pese v višini 0,52 tolarja za kilogram. lada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, in sicer so kot predstavniki ustanovitelja v svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS imenovani: Maksimilijan Mohorič, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ervin Kuhar, državni podsekretar v kmetijskem ministrstvu, Mladen Begine, državni podsekretar v ministrstvu za okolje in prostor, Niko Rainer, Zavod za gozdove Slovenije, in Jože Tratnik, državni podsekretar v ministrstvu za finance. Kot predstavnike uporabnikov oziroma zakupnikov kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov sklada ter denacionalizacijskih upravičencev pa je vlada imenovala Jožeta Hobiča (kot predstavnika lastnikov kmetij in gozdov), Milana Cajnerja (predstavnika podjetij) in Marijo Stritar (predstavnico razlaščencev). Poslabšal se je ekonomski položaj kmetijstva Vlada se je seznanila tudi z rednim letnim poročilom o stanju kme-tij^va, gozdarstva in živilstva v letu 1 996, v katerem je med drugim ugotovljeno, da se je ekonomski položaj lani poslabšal tudi v kmetijstvu, medtem ko so bili proizvodni rezultati na agregatni ravni razmeroma ugodni. Obseg kmetijske proizvodnje je lani porasel za 2,3 odstotka, zaradi izjemno dobre letine kaže visoko stopnjo rasti vinogradništvo, porasel pa je tudi obseg živinoreje. Prve ocene kažejo, da se je skupni obseg podpor kmetijstvu v letu 1996 pomembno zmanjšal, stopnja zaščite kmetijstva pri nas pa je bila lani na ravni povprečja OECD-ja. V poročilu ministrstvo za kmetijstvo omenja, da se je dohodkovni položaj kmetijstva lani poslabšal. Za gospodarjenje z gozdovi v letu 1996 je značilno, da se je posek nekoliko povečal oziroma da je bil največji v tem desetletju in je dosegel 233.000 kubičnih metrov oz. 80 odstotkov načrtovanega z območnimi gozdnogospodarskimi načrti. Predstavniki v Skladu kmetijskih zemljišč Vlada je med drugim imenovala tudi osem predstavnikov v svet Sk- S pravimi gospodarskimi potezami za boljši položaj naših kmetov Kdaj bo prašičereja dobila svoje pravo mesto v kmetijstvu? Za uresničitev projekta Prašičereji vrniti svoje mesto se zavzemata Štefan Cigut, inž. agr., direktor KZ Hotiza -Polana, in Franc Režonja, inž. agr., vodja kmetijske svetovalne službe v lendavski enoti. Želita, da bi se v prašiče-rejske objekte vnovič vrnili pitanci - prašiči in da bi zopet redili plemenske svinje. Turnišče: cene pujskov Na sejmu pujskov v Turnišču so minuli četrtek ponujali 38 pujskov, starih od 8 do 11 tednov in težkih do 24 kilogramov. Prodali so jih 24, par pa je stal od 15.000 do 16.000 tolarjev. Od naslednjega četrtka bo sejem spet na deponiji KZ Turnišče. Prašičerejo zopet oživiti, so si zadali člani in delavci Kmetijske zadruge Hotiza - Polana ter kmetijski svetovalci iz Lendave. Tako so se na nedavnem sestanku dogovorili, da bo KZ Hotiza - Polana pri svojih članih, predvsem tistih, ki so nekoč že redili prašiče in imajo primerne objekte, s posebno pogodbo uredila proizvodni odnos, kmetijska svetovalna služba in ŽVZ Murska Sobota pa skrbita za kakovostne plemenske svinje, za pravilno krmljenje živali ter eko- pinj ali 27 odstotkov sladkorja. Po donegovanja bodo Miklavževo vino napolnili v posebne pollitrske steklenice, ki ponazarjajo stiskalnico, vreteno, utež in vinsko trto, ovito okoli kola. Pravijo, da s prodajo tega vina ne bo težav, saj kupci zlasti ob različnih slovesnih priložnostih radi posegajo po njem. Miklavževa trgatev pa ni bila zadnje dejanje opravil v vinogradih podjetja Radgonske gorice. Na površini 20 arov čaka na trsih še grozdje sorte chardonnay, ki 9a bodo potrgali na svečnico, 2.f®" bruarja. Besedilo in fotografija; LUDVIK KOVAČ Izkušnje kmetovalcev Oddal sto šestindvajset pitancev Največji rejec govejih pitancev v Občini Cankova - Tišina. 36-letni Jože Grahfol iz Mur- zato je prejel nagrado Go^ skih Črnec je v zadnjih treh le- dorejskega društva lisaste P®' tih oddal 126 govejih pitancev, sme Cankova - MurskeTSob0^ Jože Granfol iz Murskih Črnec v občini Cankova - Tišina j® 0 leč naokoli največji rejec mladega pitanega goveda; v zadnje času pa je znan tudi po svoji mobilni sušilnici za sušenje k° ze. - Foto: B. H. nomski vidik proizvodnje. Prav zato, ker je prašičereja čedalje bolj »zapostavljena«, velja za omenjeni projekt veliko zanimanje pri kmetih in drugje. Tako se Štefan Cigut in Franc Režonja zavzemata za uresničitev projekta Prašičereji vrniti svoje mesto in »vlečeta« prave gospodarske poteze, ko se namesto politiziranja, kot delajo nekateri drugi, maksimalno zavzemata za boljši dohodkovni položaj naših kmetov. JOŽE ŽERDIN in ŽVZ-ja Murska Sobota. Na kmetiji dela od svoje9 12. leta, gospodar pa je P stal, ko mu je bilo 20 let. deluje 1 4- hektarsko P°® stvo. Letos je pet hektarjev menil pridelovanju pšenice. hektarje koruzi za silirani6 dva hektarja koruzi za zrn Prideluje tudi buče. Letos je imel na površini enega tarja. Ker (za zdaj) nim6 užine, mora največ dela op viti sam, pri tem pa so neP ,, grešljivi tehnični priponi0 ima tri traktorje z od 39 d° konjskih moči. Je tudi las kombajna za žetev pšen|0 pa spravilo koruze. Pre kratki je kupil še mobilno sU gta|a za sušenje koruze, ki j® tri milijone tristo tisoč to 3 dnevno pa lahko P°sUStL|di ton koruze. Na voljo )e|tre-vaščanom. Ljudem torej -e, ba več voziti koruze na .g( nje v velike sušilnice, 00 ponavadi niso dobili sv p pridelka, ampak tujega3'^ pa lahko kar na svojem 9i p (z Granfolovo sušilnic0) P |eK-šijo in shranijo svoj P^fto. Sušilnica se ogreva na r' B. HEG^ vestnik, 11. december 1997 as ve ti 23 POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO ZDRAVILNE SKRIVNOSTI Bolezen se začne, ko žongler zgreši žogico. Bolnik zvali krivdo nanjo. Trgovec izkoristi priliko in mu proda drugo žogico. Zdravnik vidi krivdo v žonglerju in ga napoti k lekarnarju. Ta vzame krivdo nase in žongler spet veselo meče žogice. Kdo stori največ? Droga: Svetlin, dveletni (Oe-nothera biennis L.). Uporabni del: Olje iz semena. Raba v prehrani: Korenina se raU kot začimba zaradi popraste-okusa, olje iz semena pa kot dodatek hrani zaradi vsebujočih n-® (omega-6) esencialnih maščobah kislin, brez katerih telo ne mo-r® shajati, linolne kisline (LK) in c's-gamalinolenske kisline (GLK). Obe se sicer užijeta s hrano, prve lov njej več, druge je največ v materinem mleku, ovsu in ječmenu, "tanjši količini tudi v drugih običajnih živilih, ob nemoteni presno-1,1 Pa tudi nastane v telesu iz prve. Zeliščna raba: V ljudskem *dravilstvu je poparek iz zeli čislan* teradi pomirjevalnih in krčilnih lahnosti, notranje se rabi pri nadutem in sopečem kašlju, želod-ono-črevesnih motnjah ter proti bolečinam zaradi vznemirjenosti, Vnanje pa kot topli obkladek pri Podplutbah in za celjenje ran. Švedovo olje je v tujini registrirano za Pravljenje atopičnega ekcema, Prirojenega kožnega obolenja, in Pastalgije, bolečin v dojkah. Kot Estetski pripravek je v pomoč tudi Pri drugih boleznih, denimo te-Pvah pred menstruacijo, luskavi-P'’ multipli sklerozi, zvečanem ho-6sterolu v krvi, sklepni revmi, obo-kriju žilnih živcev na prstih, zmanj-s3nem izločanju solz in sline, ut-Menosti zaradi virusne okužbe, Paduhi in obolenju živcev ob slalomi bolezni. Odmerek za odrasle: Odviha je od zdravilnega namena, pri Utopičnem ekcemu se vzame dne-"Oo 6 do 8 gramov svetlinovega °lja z vsebnostjo 8 odstotkov GLK, °troci pa 2 do 4 grame. Pri ciklični n neciklični mastalgiji se pripo-r°ša 3 do 4 grame na dan. Olje se vzame samo, z mlekom, dru-"°'6Kočino ali hrano, zdravljenje v primerih traja 3 mesece. nevno živilsko dopolnilo je pol "raPa olja. Novejša dognanja: Svetlino-0 °ije je zdravilno, ker vsebuje socialne maščobne kisline, ki Pihajo na sintezo prostaglandi-vnetnih posrednikov v telesu. Tie predhodnica GLK, ta pa ta-0 nevnetnih prostaglandinov E1 ■°* vnetnih E2, vendar se bolj zve-a raven prvih kot drugih, nevnet- || cene sadja M zelenja Zelenjava M. Sobota Tržnica G. Radgona Ljutomer ^»Ika 60 70 90 250 - 300 ""sne lin,. 144 130 170 "one 267 260 240 ^ie 660 460 560 k 420 290 400 137 200 240 ,^’rine 197 200 240 'm 236 250 260 420 300 370 ..M 394 300 360 , pr|i tra mesta kmetije s kravami, svinjami in kokošmi. Sprehodite se v poznih popoldanskih urah po Ljutomeru in si napolnite pljuča s pravim mestnim smogom, kar je dokaz, da je Ljutomer mesto. Mestni inštitut PAZU: izjava za javnost št.2 Strokovna raziskava je pokazala, da je devetdeset odstotkov prebivalcev Ljutomera malome-ščanov in da med njimi ni najti niti enega malovaščana, kar dokončno potrjuje, daje Ljutomer mesto. Preostalih deset odstotkov Ljutomerčanov je velikih meščanov. Kujski val, slavnostni val Ob bližajočih se novoletnih praznikih '97 bo občina Ljutomer preimenovala Postružnikovo ulico, v kateri stoji ljutomerska policijska postaja, v Banditen Strasse, v čast slovenskemu policijskemu ministru Bandlju. Ime je tudi primerno zaradi bližnjega vstopa Prlekije v Evropo in naraščanja slovenske naklonjenosti nemško govorečim Evropejcem. Kujski val, požrešni val Ljubljana postaja čedalje močnejše upravno in denarno središče naše države. Moč Ljubljane zelo nasilno sega v najbolj oddaljene kotičke Slovenije in pri' haja do nas po poti podrejenih centrov moči nekako tako: Ljubljanska banda, Pomurska banda, PE Ljutomer, poslovalnica Ciprpaj. V obratni smeri od nas'' Ljubljano odteka denar. Riše in piše: I. Banfi 'SINKO ZLATI; SO TE TAN ) JA KATURLIH. J REJDNO KRMILI f /GE SAJ JAN IMER. W _ J , —POKJOK GEGESEN. ODI SINEK, KA T| / /DEVA MUVA S/MEK V ' FU2AJ. TEL) SVETOVLJANI NEJTRBEJ POSLUŠATI M - PLEB&JCOE V MM... UM-/ TVOJ SIN Je PA H KoKovr ' ŠPILA / TO KRAVA KK1A. //01 , X SHUJŠALA ‘A NfJ PA KA SAKO, ) 0 SEKSI Plantavi brus pa melgjske koline Vidla sen ga skoz okno. Leža je pod hutoj. Noge je meja pod krozjakon. Tri je meja svoje, venda prve, štrto pa je virt po-iska met prigli. Tan je čaka na žago, sekiro pa pec. Bija je skoro pri vsaki hiži. Noži, sekire, šofle vse se je brusilo na jen. Meter dugi pa 40 do 50 cm šiirki pen ali tram je meja v srdini skopano jačko za vodo. Ob jač-ki na vsaki strani so bile plitve lukje za železno os z rajtlon. Na os je kovač nareda zic za brusni kamen. Brusi so bili natur kamen, čez cajt pa že cimentovi. Brus je moga biti dobro zagozdeni, ka je ne meja ahtara. Vsa mašinerija je stala štirih nogah. Nucala je moč štirih rok. Pozimi so ga postavili v kuj-sko ali kravjo štalo, tan je pač bilo toplo. Neso pa smeli pozabiti vun sprazniti vode, dere je ša nazaj pod huto. Pen bi razgnalo. Virtovo delo je bilo nabrusiti nože, pripraviti trage pazrihtati glavnega mesara. Navada je bila, ka si je rodbina pomagala. Že v temi so se dedi spravili v hleve. Krničko z žegnano soljo je nesla kera od žensk (krnička, skopana z jegjedovega ali vrbovega lesa je bila skoro pri vsaki hiži virtovo ročno delo). Krv se je nucala za krvavi močnik ali krvavice s hajdinsko kašo. V mrzla zimska jutra se je čulo po celi vesi, ge so klali. Deca smo si viiha doj držali, če se je duma klalo. Najbole lušno pa je bilo poslušati, kak so se mesari eden z drugega režali, če je keri moga vun s hleva vujti. Eno takšno so si v toti naši vesi celo v pesmarico (beležnico) napisali. Tak je bilo zapisano: OD KOLIN Ker če koline meti, more dosti si zadeti, predno si žival spokolje, vžije dosti si nevolje. Če gostuvanje pripravlja, te skrbi se vsaka mravlja, da bi ti pozvani gosti meli jesti vsi zadosti. WK BB BIIK Zaj mo mi račun držali, kak mo mi prašička klali. Te je vsaki mene kaza: Ti boš tan po hlevi gaza! To jas enčas premišlujem pa se temi odpovedujem -da sen za to preboječi, pa zato premalo živ... Zaj so vsi name mrmrali, kaj do meni piti dali. Rajši pojdem ga lovit, kak bi bija zato bit. Dajo meni prav žganice, jas si plunem na pešice, da je zaj drugače nej, da jas pojdem le naprej. Vuha špiči in posluša, v meni pa trepeče duša, da on tak nad menoj kruli, ka me lahko vse oguli. Nej sen vupa ga prijeti, že mi leta drek po peti, , da on tak nad menoj Čampa, ka bi nuca jas dva krampa. Zaj se dekla vuni zdere, prašeč drugič me podere. Zaj sen misla, ka vse je preč, prašiča nemo klali gnes. Zaj se zderen: Dveri gor! Prašič pa ide vunta v dvor, te bežijo vsi za njim, jaz pa v koti le pezdim. Vsaki se je meni špota. Jaz pa se ne genem skota, da že bi se vsi posrali, zakaj ste mene sen posla i- Zaj mo še vam poveda, kak prašič je mene gleda, gda sen priša notri v je misla, ka mu nesem P'e ' Jas se moren prej oprati’ kak bon vam pomaga kla > to je sreče le zadosta, da sen pri življenji osta. Zaj sen se vam jaz potoz z kaka je zaj moja koža. Keri z menoj prste šteje, tisti se mi lehko smeje. ■ ^Eliz3' Prepisano iz beležnic- £re-bete Kokol, poročene । uSt-šnjevec v Mele. Zapis R nem izročilu. Milena vestnik, 11. december 1997 Lenart v Slovenskih goricah Magistrala in črpalka motorna vozila Modernizacija magistralne ceste na odseku v Lenartu je stala 22O.OOO.OOO tolarjev. Četrtino naložbene vrednosti je primaknila ^narška občina, ker je bilo potrebno'v sklopu teh del obnoviti vodovodno omrežje in druge infrastrukturne instalacije. V Lenartu so prejšnji teden pospešeno potekala tudi sklepna ^ela pri gradnji Interinine črpalke, "i so jo medtem, ko to poročamo, že odprli. Spodbudno je, daje naložbenik pomislil tudi na ureditev okolja. Sicer pa je bila tudi Prejšja v prijaznem okolju. Z odprtjem nove črpalke je prišlo tudi do spremembe prometnega režima, na kar bodo morale biti pozorne stranke bencinskega servisa in poslovno-trgovskega centra Vrba pa tudi udeleženci v prometu na magistralni cesti. F. B. Ob tednu starejših občanov Mestna občina Murska Sobota je ob tednu starejših občanov krajevnim skupnostim iz proračuna nakazala denar za reševanje problematike starejših občanov, ki ga smejo nameniti za nakup ozimnice, kurjave ali organizacijo kulturnih in družbenih srečanj zanje. V ta namen so odobrili po 11 70 tolarjev na občana, starega sedemdeset let in več, ter pozvali društva, humanitarne organizacije, šole in vrtce, da se spomnijo ostarelih iz svoje soseščine in naredijo dobro dejanje v skrbi zanje. Ob tem je koordinacijski odbor za varstvo starejših občanov pri mestni občini sestavil tudi dopise zdravstvenim delavcem, voznikom, sprevodnikom in drugim zaposlenim v avtobusnem in železniškem prometu, delavcem v trgovini in mladim, v katerih jih opozarjajo na drugačno obnašanje in težave, ki jih imajo starejši v stiku z njihovo inštitucijo ter jih prosijo za razume- vanje in pomoč starostnikom. MH DVOJNI FINALE Tradicija Vestnika je, da ob izteku starega in pričakovanju novega razglasi najboljše športnice, športnike in športne kolektive Pomurja. Letos se bo to zgodilo v torek, 16. decembra, ob 18.15 v osnovni šoli v Beltincih. Slovesen športni dogodek bomo nadaljevali s finalom kviza SPOZNAVAJMO SVET MED DRAVO, MURO IN RABO, ki je vse leto razveseljeval in bistril poslušalce MURSKEGA VALA. DEŽELI OB MURI SE OBETA POMEMBEN DOGODEK VABIMO VAS, DA GA DOŽIVITE Z NAMI! Vstopnine ni! L /M Radio Murski val 94,6 Mhz FORD TAUNUS 1,3, letnik 1970, prodam v celoti, ali po delih. Motor generalno obnovljen. Tel.: 48 085. movš FIAT 126 P, letnik 1987, ugodno prodam. Tel.: 45 211. ml6317 VENTO 1,8 CL, letnik 1993, zelo lepo ohranjen, z veliko dodatne odpreme, prodam. Tel.: 23 418 ml6319 WV HROŠČ, letnik 1975, registriran, JUGO 45, letnik 1986, rdeč, prodam. v dobrem stanju, poceni prodam. Tel.: Kupšinci 3. m 16326 77 087. ml6195 LADO SAMARO 1300, letnik 1994, mušici Slomškova 43, tel.: 37 333 PREDNOVOLETNO ZNIŽANJE CEN VIDEOREKORDERJI PHILIPS IN GRUNDIG BREZŽIČNI TELEFONI PANASONIC KLASIČNE KITARE ......... NEKATERE CD-PLOŠČE DO ZELO UGODNO OZVOČENJE FENDER PASSPORT (komplet z dvema mikrofonoma) AKUSTIČNI BOBNI BASIX - komplet SINTETIZATOR CASIO CTK-501 VIDEOIGRICE »FAMILY COMPUTER” GLASBENI KOLEDAR ....... VELIKA IZBIRA: 20 °/o 1 62.900 84.800 4 1.850 . 12.990 1.640 HI-FI KOMPONENT, GLASBENIH STOLPOV SINTETIZATORJEV KITAR IN MIKROFONOV ’ S % GOTOVINSKEGA POPUSTA PRODAJA NA VEČ OBROKOV S ČEKI OB NAKUPU NAD 30.000 TOLARJEV PRAKTIČNO DARILO VSEM CENJENIM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998! Želite imeti trakor, ki je vsestransko uporaben in ima dolgo življenjsko dobo TRAKTORIMT 539 (39KM) s kabino in kompresorjem samo do novega leta Prodaja po sistemu staro za novo, možnost posojila ali lizinga. Pooblaščeni prodajalec za Pomurje FINANCER, d. o. o., Trgovina in storitve, Ledavsko naselje 16, Murska Sobota tel.: (069) 32 888, (069) 35 888 Ekonomika vojne in revolucije - v Sloveniji Fenomen komunističnih reformatorjev Janez Šušteršič ^skatere socialistične države so prišle SlosPreinembe politične ureditve prek po-^Piiega razvoja, ki gaje spodbujal tudi Ho v|4dajoče komunistične elite. V eko-literaturi seje za pojavkomunistič-l teformatorjev uveljavila razlaga, da si ti ^zorom procesa reform lahko zagoto- Pomembne osebne prednosti za čas izstopu demokracije - predvsem s po-divje privatizacije in pridobljene iu ^'čne priljubljenosti. Toda takšna raz- Predpostavlja, da so imeli vodilni ko-veliko moč predvidevanja, kar je ^t°?erjetno že zat0> ker zaradi nedemo-^lcnega političnega sistema ni bilo mo-°cen‘l' dejanskega političnega pov-। anJa> ter daje reformatorska skupi-ko dovolj natančno nadzorovala %-S sPrememb in svojo vlogo v njem. VJe takšna razlaga predvsem zgolj mi- J^odba o zaroti dobrih proti zlim. Če 'slimo o individualnih računih vla- dajočih komunistov, pa lahko evolucijo reformatorskega duha med njimi opišemo brez tako zahtevnih predpostavk. Centralni komite vladajoče partije, ki se srečuje s povečano gospodarsko ali politično nestabilnostjo države, ima na izbiro dve nasprotni čisti strategiji: lahko skuša ohraniti obstoječe stanje ali pa poskusi razmere popraviti z “reformo”, se pravi s prilagajanjem svoje tekoče politike in z institucionalnimi spremembami. Toda druga strategija je tvegana. Ohranjanje obstoječih odnosov ima znane in močne podpornike, medtem ko bi dejansko podporo za morebitne reforme morali šele ugotoviti - dotlej se namreč zaradi zaprtosti političnega sistema ni mogla prav izraziti. Spremembe ponavadi spodbudijo prerazdeljevanje ugodnosti in položajev, korenite reforme pa bi skoraj neizogibno tudi zmanjšale skupni obseg koristi oziroma rent, ki so v ob- stoječi ureditvi na voljo vladajoči eliti. Ohranjanje obstoječega stanja navsezadnje zahteva tudi manj ustvarjalnosti in napora. Vsi ti preudarki govorijo, da je za centralni komite trmasto ohranjanje obstoječih razmer in načina delovanja dominantna strategija. Za njegovega posameznega člana pa je račun drugačena. Prav.lahko se namreč pripeti, da bodo v prihodnosti takšne ali drugačne reforme postale neizogibne, in tedaj bodo tisti, ki se bodo lahko potrkali po prsih, češ da so o njih prvi govorili, na boljšem od svojih bolj zadrtih kolegov. S tega stališča je za posameznega člana lahko priporočljivo predlagati skromne spremembe, še zlasti zato, ker je verjetnost, da bo predlog v resnici sprejet, majhna, zato s svojim predlogom pravzaprav ne ogrozi kolektivno optimalne strategije. Če bi hoteli izračun posameznega pripadnika oblasti formalizirati, bi morali vanj vključiti tele elemente: - verjetnost dolgoročne ohranitve režima v njegovi sedanji obliki, - posameznikove rente v obstoječem režimu, - verjetnost, da bo v doglednem času prišlo do reforme, - posameznikove rente v reformiranem režimu, - nagrada za predlaganje sprememb, če reforma uspe, - takojšnja nagrada za predlaganje sprememb, - tveganje kazni za zavzemanje za spremembe. Toda s takšnim naštevanjem elementov smo tudi sami zagovornikom spre-, memb pripisali sposobnost predvidevanja, ki je v resnici najbrž nimajo. Posamezni pripadnik oblasti verjetno ne bo znal niti približno oceniti, kolikšne bi utegnile biti njegove rente po reformi in prodam za 570.000 SIT. Telefon 48 842 ali Noršinci 34. m 16329 BX 1,6 TZS, letnik 1990, ugodno prodam. Tel.: 22 979. m 16348 HONDO CIVIC 1,5, 16 V, sedan, letnik 1991, rdečo, prvi lastnik, OPEL ASCONO, letnik 1980, prodam ter odkupujem rabljena vozila znamke Zastava. Rogašovci 6, tel.- 57 171 0609 625 560. m!6354 ZASTAVO 128, registrirano do julija 1998, prodam. Tel.: 53 174. m 16361 MERCEDES 230 E, letnik 1987, kovinsko črne barve, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 72 288. ml6362 RENAULT Ekspres, letnik 1987, in OPEL REKORD, zadnji model, dobro ohranjena in registrirana, ugodno prodam. Tel.: 45 599. m 16371 GOLF JGLI, starejši, YAMAH0 XT 600, letnik 1994, in KAVASAKI 60 cross, otroški, letnik 1995, prodam Tel.: 87 082. ml6377 FIAT TEMPRA 1,6 IESX, letnik 1994/3, kovinsko sive barve, naprodai Tel.: 49 130. m!6382 Živali PLEMENSKO TELICO, simentalske pasme, rodovniško, brejo 7 mesecev, prodam. Režonja. Franja Kozarja 10 Veržej, tel.: 87 157. ml6302 SVINJO za zakol, 130-140 kg, krmljeno z domačo hrano, prodajo Andrejci 12, tel.: 48 616. m 16320 BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Cena je 200 SIT/ kg. Melita Srša, Veščica 36, tel.- 89 046. m 16345 PUJSKE prodam. M. Črnci 40 tel • 46 298. m!6346 PERZIJSKE MUCE prodam. Tel ■ 76 590. m 16351 KOZO molznico in dve mladici za pripust ali nadaljnjo rejo prodam Tel ■ 62 470. ml6352 NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 10 tednov, oče Oris cicerov, mati Mol-ly cicerova, prodam. Vanča vas 62b tel.: 46 873. m 16364 PUJSKE prodam. Franc Pukšič, Plečnikova 4 Krog, m 16369 ŠARPLANINCE, odličnih staršev, z rodovnikom, prodam. Tel.: 062 724 597. ml6373 DE FACTO - Zapiranje lerjalev (možnost premostitvenega posojilat ■ Odkup terjatev in odkup čekov - Preverjanje plačilne sposobnosti podjetij ■ Posredovanje posojil pravnim osebam in s. p. ■ Posredovanje posojil posojilodajalcev ■ Posojila ob zastavi vrednoslnih papirjev - Finančno svetovanje • Računovodstvo za d. o. o. in s. p. - Borzno posredovanje < Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508 VEDEŽEVANJE IN NAPOVED 10TA 090 PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 a st Imin 156 sit NON STOP VEDEŽEVANJE - TA ROT 090 ■** 1 oa Imin 1 56 sit NON STOP kolikšno nagrada si bo za svojo podporo v resnici priboril; hkrati bo imel le medle predstave o tem, koliko časa se bo obstoječi režim še uspel ohraniti. Toda lahko je prepričan, da bo zaradi zavzemanja za spremembe na boljšem, če do njih v resnici pride, hkrati pa ob gospodarski krizi ali javnih protestih z gotovostjo čuti, da je trdnost režima zmanjšana. Zavest o tem, da se skupinski položaj oblasti slabša in da svoje zasebne možnosti lahko izboljša s predlaganjem sprememb, je sama po sebi zadostna spodbuda, da določene omejene spremembe v resnici predlaga - čeprav ne zna oceniti dejanske višine morebitnih nagrad in rent ali verjetnosti reform. S tem smo ekonomsko logiko v bistvu pripeljali do konca. Ker posamezni član oblasti s svojim zavzemanjem za spremembe njihovo dejansko verjetnost poveča povsem zanemarljivo - to pomeni, da s svojim predlaganjem ne škodi trdnem sti režima -, v bistvu kot posameznik ne more vplivati na to, kdaj in kako bo do sprememb dejansko prišlo, še manj pa na to, kakšne vrste bodo. Dejanski nastop političnih sprememb je zanj torej nekaj takega kot vreme: povzročajo jih dejavniki, ki so zunaj njegovega dosega o njihovi naravi obstajajo le povsem nezanesljive napovedi, nanje pa se je vseeno potrebno pripraviti. Prihodnjič: “Preračunljivost in zastonjkarstvo” 28 vestnik, 11. december 1997 posesti DILLdoo POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJ ETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA 615 999, od 18. do 20. ure. m 16363 DVOSOBNO STANOVANJE, 52 m2, v središču M. Sobote, prodam. Tel.: 88 191, popoldan, m 16367 MANJŠE STANOVANJE v centru Murske Sobote prodam. Tel.: 21 087. ml6372 ENOSOBNO STANOVANJE, ogrevano, delno opremljeno, v bloku v M. Soboti oddam. Tel.: 31 542. ml6374 STANOVANJSKO HIŠO v Lendavi prodam. Mlinska ulica 19, Lendava. ml6378 TIARA, d. o. o. NEPREMIČNINE Slovenska ul. 39 9000 M. Sobota V središču M. Sobote, prek Blagovnice, se oddajajo v najem prostori za vse vrste dejavnosti (vhod z glavne ceste z izložbo). INFORMACIJE PO TEL.: 21 156, popoldan 53 006. ENODRUŽINSKO HIŠO, v Slovenski Bistrici ugodno prodam. Tel.: 062 513 183. ml6305 STARO HIŠO z nekaj zemlje na lepi lokaciji v Nuskovi prodam. Tel.: 062 772 264. m 16309 VEČJE PROSTORE, 2 x 500 m2, primerne za skladišča ali obrtne dejavnosti, damo v najem. Tel.: 51 233. ml6322 GRADBENO PARCELO s staro hišo, približno 8 arov, v Beltincih ugodno prodamo. Tel.: 41 588. ml6323 SOBO s souporabo kopalnice in ga; ražo v Murski Soboti damo v najem. Tel.: 31 891 GRADBENO PARCELO s starejšo hišo v Lemetju 70 prodam. Tei.: 0609 kmetijska mehanizacija UNIVERZALNI MLIN UM 11 prodam. Tel.: 62 782. m!6318 IMT 533, ugodno prodam. Franc Ja-blanovec, Kolesarska 58 Tropovci. m!6336 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 60 06 S, s kabino, registriran, 1000 delovnih ur, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel.: 44 058 ali Fokovci 51. ml6341 TRIBRAZDNE OBRAČALNE PLUGE, nove, in traktorski nakladalnik Carlo Pešci ter planimo desko prodam. Tel.: 27 553, Satahovci 32. ml6342 ENOOSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ kupim. Tel.: 82 041, zvečer. ml6353 TRAKTOR STEYER, 18 KS, in Tomo Vinkovič, 18 KS, prodajo. Tel.: 53 476. RAZNOVRSTNE DELE za škodo favorit in lado samaro prodajo. Tel.: 53 476. ml6355 DROBILNIK ZRNJA BLISK DB 350, nov, z garancijo, prodam 10 odstotkov ceneje. Tel.: 43 427. m 16358 MLIN za mletje koruze na traktorski pogon prodam. Tel.: 77 180. ml6379 lesa, skobeljni, brusilni in krožno žago, prodam. Tel.: 31 891, zjutraj in zvečer, m 16347 DELNICE PID serije B G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 061 575 287. ml6294 PREKLICUJEM TR, št. 131, od št. 1240 164 do št. 1240170, na ime Ernest Čerpnjak, G. Radgona, m 16306 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala poklicne šole za avtomehanike, letnik 1979/80, Ivan Sobočan, V. Polana 102. ml6307 TRAJNOŽARNO PEČ za centralno ogrevanje Ferroterm, 32 KW, nerabljeno, otroški voziček in otroško posteljo z jogijem prodamo po zelo ugodni ceni. Danjkova 3. G. Radgona, tel.: 61 170. ml6314 SEDEŽNO GARNITURO in enojno posteljo prodam. Tel.: 27 605. ml6315 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota, letnik 1995/96, Nina Prah, Razlagova 14, M. Sobota. mi6316 Preklicujem veljavnost spričevala 1. in 2. letnika Srednje strojniške šole v M. Soboti. 1983/84 in 1985/86. na ime Robert Kiralj, Prekm. čete 9, Črenšo-vci. m 16330 HLODOVINO, bukev, smreka, bor, jelša in hrast, odkupujemo. Tel.: 063 754 343. ml6333 KAVLI ZA OBEŠANJE MESA - za samo 1.900 SIT vam po pošti pošljemo komplet 24 kosov. Tel.: 062 810 174 ali 062 810 538. m 16350 TRDI IN MEHKI TERVOL ugodno prodam. Tel.: 33 003. m 16356 KURILNO OUE - UGODNO, gotovinsko plačilo:do 1.000 1 47,60 SIT/1, do 3.000 1 45,70 SIT/1, nad 3.000 I 45,20 SIT/1. Ob plačilu na več obrokov je cena 47,50 SIT/1. Dostava brez-plačna. Tel.: 87 095, 88.206. m!6365 ODKUPUJEMO DELNICE KEME PUCONCI, POMGRADA, Gorenja, Radenske. Perutnine Ptuj in Telekoma. Tel.. 61 363. ml6376 delo GOSPODINJSKO POMOČNICO, enkrat tedensko, na deželi, iščem. Tel.: 063 851 285, zvečer. m!6152 ENKRATNA PRILOŽNOST! Bližnjica do pokojnine z nekajletnim dodatnim delom. Tel.: 27 817, po 15. uri. m!6269 NATAKARICO ali priučeno delavko v gostinstvu nujno pogodbenazaposlim. Tel.: 75 137, gostilna Kančal, Lendava. m!6310 DEKLE za varstvo otroka v Švici iščem. Tel: 77 057. ml6344 POSLOVNA PRILOŽNOST za vse. ki želijo samostojno trgovinsko dejavnost. Tel.: 24 775. m 16370 HONORARNO ZAPOSLIMO komercialista na območju Prekmurja za prodajo živilskega programa. Pogoj: poznavanje terena z izkušnjami. Tel.: 061 162 13 26. ml6381 razno KOMBINIRANI STROJ za obdelavo KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. / PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. * DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA N SPOMIN 14. decembra 1997 bo minilo petnajst let od takrat, ko nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedek, brat in prijatelj Štefan Lipič trgovski potnik iz Maribora 77 nisi umrl, ti samo spiš, ko bomo umrli mi, boš umrl tudi ti. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi naj dražji Ljubil si življenje, ljubil si dom. Že dve leti ti krasijo rože tvoj večni dom. V SPOMIN Jožef Kuhar iz Trdkove 86 Počivaj v miru, vsem pa, ki ga še niste pozabili, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi tvoji, ki v srcu ohranjamo spomin nate Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite' šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Oh kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prepbila tako prijazna, zdaj pa pusta, sama tam stoji. ZAHVALA V 74. letu nas je brez slovesa zapustil dobri dragi mož, oče in dedek V SPOMIN Te dni mineva leto žalosti od takrat, 'ko nas je zapustila draga Marija Benkič iz Beznovec 38 Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem grobu,!' prinašate cvetje in prižgete svečko spomina. Vsi njeni V 74. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Viktor Škerget iz Lipovec 234 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala celotnemu zdravstvenemu osebju za vso pomoč in nego med zdravljenjem. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Micka, sin Drago, hčerka Marjana z družino in drugo sorodstvo Prazen dom Je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.. ZAHVALA Zapustil nas je, dragi mož, oče in dedi Karel Luthar iz Gregorčičeve ul. 13 v Murski Soboti Ob boleči zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za prelepo cvetje, vence in sveče. Hvala družini Ritonja in Donša, ki sta nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, g. Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi dr. Ivanu Neratu za požrtvovalno skrb med njegovo boleznijo in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Irma, hčerka Marta z možem in hčerka Lidija Z družino iz Maribora Dediju Primož in Matjaž Jožef Tkalec iz Žižkov 108 Ob boleči izgubi dobrega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Iskrena hvala gospodoma duhovnikoma za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Tibautu za besede slovesa in pogrebnemu društvu iz Žižkov. Žalujoči vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. Vendar ti nisi umrla, ti boš umrla, ko bomo umrli mi. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Hermina Buček iz Serdice 125 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, vence in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala Janezu in Cvetki Buček iz Sotine 42 za nesebično pomoč in vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali v njenem življenju. Hvala dr. Mariji Perič za pomoč med boleznijo, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči njeni najdražji V SLOVO Hermini Buček Z žalostjo v srcu smo se poslovili od tebe, babi Mina. Pogrešali bomo tebe in tvoje Prekmurje. Tvoji pravnuki Sara, Ana in Luka V SPOMIN Angela Kolbl iz Vučje vasi Ob 3. obletnici njenega večnega odhoda z ljubeznijo v spomin vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila kad ZAHVALA V 52. letu je odšel po večno plačilo k svojemu Gospodu, ki -a je srčno ljubil, naš dragi mož in oče Avgust Lopert iz Bogojine 97 -se Ob nenadomestljivi boleči izgubi skrbnega moža in očeta prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh na globoke žalosti stali ob strani, nam izrekli ustno ali P*®1' sožalje, darovali vence, cvetje, za svete maše ter v dobi namene in ga pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala g. župniku mag. Stanku Zveru za pogre 11 obred in izrečene besede tolažbe, pevcem pa za odpete žalostinke. Bog plačaj vsem! Bogojina, 5. decembra 1997 Žalujoči: žena Antonija, sin Tomaž, hčerki Nada in Li^) ter sestra Marija z družino 29 vestnik, 11. december 1997 Čas hiti in celi rane, a ne zaceli jih nikdar. V prsih skrita bolečina srce razjeda dan in noč. N SPOMIN Otožna tišina zimske narave nas je spet spomnila na 13. decembrsko jutro, ko je pred štirimi leti zemlja zakrila ljubljenega moža, očeta, dedija Jožefa Vogrinčiča iz Gederovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate rože in prižgete svečo. Njegovi najdražji In dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, bilo težko se je ločiti, vendar vse solze, jok - zaman. V SPOMIN Včeraj so minila štiri leta od takrat, ko je tragično izgubil življenje naš ljubi sin, brat in vnuk Robert Ivanič iz Noršinec Ne moremo se sprijazniti z usodo,- da te ni, saj te čutimo na vsakem koraku. Vsak hip si z nami in v naših srcih boš ostal do konca naših dni. Hvala vsem za darovane sveče in cvetje, namenjeno njemu v spomin. Za njim žalujemo: mama, oče, sestra in stari starši Vsi bomo enkrat zaspali in v miru počivali, vsi, in delo za vedno končali, v hišo očetovo šli. Ali odšel si tja, odkoder ni več nazaj poti, ugasnila je luč življenja, ostala nam je luč spomina, ostaja nam v srcu tiha skrita bolečina. N SPOMIN 8. decembra je minilo pet žalostnih let in bolečine od takrat, ko je na beli cesti ugasnilo tvoje življenje, dragi sin in brat Miran Filipič iz Borec Ljubil si življenje, ljubil si dom. Že dve leti ti krasijo rože tvoj večni dom. N SPOMIN Laci Kuhar iz Puconec Vsem pa, ki ga še niste pozabili, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče - iskrena hvala! Njegovi naj dražji Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 81. letu zapustila Vera Kuhar s Tišine 22 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremljali k zadnjemu počitku, darovali vence, sveče, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Bratkoviču ter pogrebništvu Kampuš. Žalujoči vsi njeni 8. decembra so minila štiri leta od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. V SPOMIN Ludvik Časar iz Križevec v Prekmurju Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi Usoda kruta, kaj storila si, v zimskem večeru morila si, dragega nam sina vzela si. ZAHVALA Tragično in nepričakovano, za posledicami prometne nesreče 5. decembra 1997 pri Rakičanu, nas je mnogo prezgodaj, v 30. letu življenja, zapustil naš Tomaž Ošlaj iz Ulice M. Kuzmiča 43a in Vrtne ulice 8 v Murski Soboti 7. decembra 1997 smo ga v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Murski Soboti položili v mnogo prerani grob. Ob tej tragični izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence, sveče, za svete maše in humanitarne namene. Zahvaljujemo se reševalcem in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino in pogrebništvu Komunale iz M. Sobote. Žalujoči vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Klopčič) ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in brat Vendel Haužar iz Ropoče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu za odigrano Tišino, govorniku za poslovilne besede, GD Ropoča in drugim gasilskim društvom. Zahvaljujemo se kolektivu in učencem 8. a razreda OŠ II M. Sobota in pogrebništvu Banfi. Ropoca, 29. decembra 1997 Žalujoči vsi njegovi Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči tvoji najdražji Kje si, moj ljubi mož, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoje toplo srce in pridne roke, ki skrbele so za me. Na prvi adventni četrtek je v 47. letu prenehalo biti zlato srce mojemu ljubemu, skrbnemu možu Alojzu Grahu 12. 4. 1951- 04. 12. 1997 iz Dolnjih Slaveč 55 (živel je v Nemčiji) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v težkih urah slovesa. Hvala za prijazne besede sočutja, prelepo cvetje, za svete maše in sveče. Hvala gospodu župniku Vdrešu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in sveto mašo, gospodu župniku Gumilarošu za ganljive besede ob slovesu in vsem pevcem za lepo odpete u žalostinke. Hvala dr. Gomboču iz zdravstvenega doma pri Gradu ter dr. Korenovi iz zdravstvenega doma v Celju za požrtvovalno nego in skrb na domu. Hvala pogrebništvu Banft in prijateljem iz Nemčije. Posebej hvala vsem sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Neutolažljiva žena Stanka Sigmaringen, 5. decembra 1997 Saj molčal si, molče trpel in upanju se sladkemu upiral. Prišla je ura, nisi mogel več. Izgubili smo te, ostala nam solza je spomina, zakaj ta pot bila je le edina. V SPOMIN Otožna tišina zimske narave nas je spet postavila v čas, ko je pred dvema letoma zemlja zakrila mlado telo našega ljubega moža in očeta, ker nas je za vedno zapustil Jani Lačen iz Murske Sobote Tvoji najdražji Ni s smrtjo konec, temveč nov začetek. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in strica Viljema Doma iz Lendave izrekamo iskreno zahvalo delovni organizaciji Lek, internemu oddelku splošne bolnišnice v M. Soboti ter kaplanu Tomislavu Šantaku za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter darovali vence in sveče. Žena Marija s sinovoma Gorazdom in Miranom Med naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. Tudi če spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SLOVO Alojzu Grahu Stankica, Bojan, Nadica Celje, 5. decembra 1997 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN 9. decembra sta minili dve žalostni leti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Anton Camplin - Tončibači iz Lendave Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi >MERKUL VROČE Vroče servirano! 99022 16« Ž2« akumulatorski vrtalnik-vijačnik s priborom, SKI L, 2360 HS, s 16-delnim priborom, napetost 14,4 V, hitrovpenjalna glava s premerom 10 mm, zvezna regulacija hitrosti v območju od 0 do 650 vrt/min, vrtenje levo ali desno, nastavljiv vrtilni moment, čas polnjenja akumulatorja 3 ure 12-delna garnitura nerjavne posode s termostati, Chef Line, s 3-plastnim dnom, primerna za kuhanje brez maščob in v pari, iz kvalitetnega jekla 18/10 božično-novoletna jelka, višina 185 cm božično-novoletna jelka, višina 125 cm kavni avtomat, SIEMENS, TC 31006, moč 900W, do 10 skodelic 21-delni jedilni servis, Daphne, po 6 globokih, plitvih in desertnih krožnikov, 2 servirna krožnika in skleda Vroče cene veljajo od 4. do 31 decembra 1997 R za izdelke v zalogi. MERKURJEVI POPUSTI IN PLAČILA NA OBROKE ŠE 4% DO 10% POPUSTA • 4% ceneje pri vsakem takojšnjem plačilu s kartico DINERS-MERKUR • n do 10% ceneje pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SIT z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA DO 5 OBROKOV BREZ OBRESTI • pri nakupu na 5 čekov z odloženim plačilom • na Merkurjevo posojilo do 5 obrokov • pri obročnem nakupu z DINERS-MERKUR pa priračunamo obresti (2=2%, 3=2%, 4=3%, 5=4%) s tem da obenem UPOŠTEVAMO TUDI 4% POPUST na kartico TUDI NA 12 OBROKOV • možnost nakupa na 12 čekov z odloženim plačilom • na posojilo do 12 obrokov • na največ 6 obrokov s kartico DINERS-MERKUR Minimalni znesek oz. obrok je 5.000 SIT, pri nakupu nad 5 obrokov priračunamo obresti, in sicer 6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%. Pri obročnem nakupu z DINERS-MERKUR pa velja 6-5%, s tem da obenem upoštevamo tudi 4% popust na kartico. OBIŠČITE MERKURJEVO PRODAJALNO MURSKA SOBOTA: TC Merkur. IN MERKURJEVI FRANŠIZNI PRODAJALNI ORMOŽ: Merkur v Hardeku. ROGAŠKA SLATINA: PC Negonje. ... in še več kot 40 izdelkov za vaš dom po izjemno vročih cenah: dvovratni hladilnik, IBERNA, ID 24 56.990,00 pomivalni stroj, IBERNA,.LSI 56 W 69.990,00 stojalo za pršut, BAŠIN 8.990,00 pekač za biskvit, KAISER, 621-227 990,00 sekljalnik, MGA, S 301 17.990,00 palični mešalnik, BOSCH, MSM 4101 8.690,00 ožemalec citrusov, MGA, OC 701 3.790,00 likalnik, BOSCH, TDA 6501 9.490,00 kavni avtomat, SIEMENS, TC 52001 24.790,00 sušilnik za lase, SIEMENS, MH 51502 3.990,00 videorekorder, PHILIPS, VR 475 45.990,00 televizor, GRUNDIG, 55 731 59.990,00 televizor, GRUNDIG, P 37-071 33.990,00 žepni tranzistor, GRUNDIG, Boy 47 2.990,00 radio ura, GRUNDIG, Sonoclock 21 4.690,00 klaviature, CASIO, CTK-100 22.990,00 24-delni jedilni pribor, TONER 9.990,00 sobno kolo, My Cardio 33.990,00 sani, Davos 90 4.890,00 podaljšek, KOPP 330,00 kabelski podaljšek, ELLES, KRH-3/1 2.490,00 žepni organizator, CANON DM 320 1.999,00 kovček za orodje, ZAG, 16001 1.290,00 krožna žaga, ISKRA ERO, KZ 55 D 12.490,00 vbodna žaga v kovčku, BLACK & DECKER, 'KS 631 KA 10.990,00 akumulatorski sesalnik, BLACK & DECKER, HC431 7.390,00 kotni brusilnik, ISKRA ERO, KB 148 $ 16.590,00 tračni brusilnik, SKIL, 1200 15.690,00 lučke za jelko 999,00 girlanda, ŠTAMBERGER 1.890,00 smrečica, ŠTAMBERGER 1.190,00 perla 390,00 fotoaparat, YASH IGA, Clearlook AF 17.990,00 sesalnik, BSD, 1400 W 17.990,00 pralno-sušilni stroj, ZANUSSI, WDS 832 C 98.900,00 sredstvo za čiščenje in preprečevanje zmrzovanja vetrobranskih stekel, KEMIKAL 250, uu zamrzovalna omara, ZANUSSI, ZVE 230 M 59.900,00 3delna garnitura večnamenskih doz 1.790,00 podstavek za torto s pokrovom 4.290,00 ekonom lonec, LAGOSTINA 6 990,00 18-delna garnitura kozarcev, CREOLA 2.990,00 pladenj, DORATI 1.690,00 vestnik, 11. december 1997 Tl apovednik Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota Danes ob 17. uri si lahko ogledate ameriški akcijski film Ugrabitev, ob 19. uri pa slovensko črno komedijo Stereotip. V petek, 12. decembra, ob 17. uri, v soboto, 13. decembra, in v nedeljo, 14. decembra, ob 15.30 je na sporedu ameriški mladinski pustolovski film Willy 3, medtem ko bodo Ugrabitev znova vrteli v petek ob 19. uri ter v soboto in nedeljo ob 17. in 19. uri. Kino Gornja Radgona V petek, 12. decembra, ob 17. in 19. uri, v soboto, 13. decembra, ob 1 7.30 in v nedeljo, 14. decembra, ob 19.30 si lahko ogledate ameriški mladinski pustolovski film Willy 3, ameriško komedijo Bean pa v petek ob 21., v soboto ob 19.30, v nedeljo ob 17.30 ter v Ponedeljek ob 17.30 in 19.30. Kino Ljutomer V soboto, 13. decembra, ob 19.30 prihaja ameriški film Portret dame, v nedeljo, 14. decembra, ob 17.15 in 19.30 pa bo na sporedu francoska komedija Smešno. KINO Na naše nagradno vprašanje je tokrat prispelo malo odgovorov, vendar so bili vsi pravilni. Tako je za podatek, da je ameriški režiser Wes Craven v začetku osemdesetih let zaslovel s kultno grozljivko Mora v ulici brestov (saj veste: Freddy Krueger), vedel tudi Mihael Markoč, Dolnji Slaveči 138, 9264 Grad, ki bo dobil brezplačno vstopnico. Čestitamo, naše novo vprašanje pa se glasi: Koga predstavlja ameriški igralec Harrison Ford v filmu Ugrabitev oziroma v originalu Air Force One? Odgovor: Kupon št. 39 Odgovore pošljite do 16. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. kapela, vinogradništvo IN VINARSTVO, d. d. KAPELSKI VRH 5, 9252 RADENCI razpisuje JAVNO DRAŽBO, ki bo 20. 12. 1997 ob 10. uri na upravi Kapele, d. d., Kapelski ^rh 5, za naslednje nepremičnine in opremo: IZKLICNA CENA Lokacija Turjanci - kravji hlev s stavbiščem in dvoriščem, °ca 3236 m2 ...... 16,600.000,00 SIT > Lokacija Turjanci - lopa za seno ln mlekarna s pisarnami s stavbiščem in dvoriščem, Cca 2402 m2 ...... 15,000.000,00 SIT Lokacija Turjanci - nadstrešnica Za kmetijsko mehanizacijo s stavbiščem in dvoriščem, cca2551 m2 ....... 11,500.000,00 SIT Lokacija Turjanci - garaže z iopo s stavbiščem in dvoriščem, cca 1186 m2.........4,100.000,00 SIT 5' Lokacija Turjanci - nezazidano stavbišče, 309 m2...300.000,00 SIT Cj । ■ Lokacija Turjanci - nezazidano stavbišče, 231 m2 ..230.000,00 SIT • Lokacija Turjanci - stanovanje Turjanci 25, 49,625 m2 .......... 1,800.000,00 SIT 8' Stavbišče z dvoriščem, 416 m2, Pare. št. 1223/7, k- o. Radenci . 750.000,00 SIT • Stanovanjska hiša z gospodarskim po-sl°Pjem na Kapelskem Vrhu 4 sstavbiščem in dvoriščem, $$3 m2, na pare. št. 319/6, k- o. Kapelski Vrh..1,500.000,00 SIT Stavbišče z lopo in kletjo, m2, na pare. št. 665/2, K o. Kapelski Vrh...200.000,00 SIT I - Stanovanjska hiša z gospodarskim Poslopjem in kletjo na Turjanskem Vrhu 6 ® stavbiščem, 290 m2, na pare. št. ‘60, K o. Rihtarovci.....5,300.000,00 SIT Tovorni avto Zastava 80.1 OD, etnik 1986, MS M9-774.420.000,00 SIT Osebni avto Renault 4 GTL, e*nik 1991, MS D7-997..290.000,00 SIT 5' Osebni avto Renault 4 GTL, jetnik 1991, MS B6-638 . 270.000,00 SIT 1 . • Hidravlična stiskalnica s transporterjem n klinom za sadje....300.000,00 SIT nepremičnin in opreme je mogoč 19-Pcembra 1997 od 8. do 13. ure oziroma po P°9ovoru z. upravo družbe tudi druge delovne neve. Vsak, ki hoče sodelovati na dražbi, Ora plačati varščino v višini 10 % od izklicne in sicer na dan dražbe med 8. in 10. Stroške prenosa in davke plača kupec. ^Podrobnejše informacije kličite po tel. 069 L 5 003 vsak delavnik od 7. do 12. ure. Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota objavlja na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. RS, št. 44/97) in sklepa Upravnega odbora z dne 4. 12. 1997 JAVNI RAZPIS z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč v k. o. Murska Sobota, in sicer: I. Gradbeno parcelo površine 7123 m2, ki predstavlja zemljišče pare. št. 3809/1, površine 6558 m2 in pare. št. 381 2/2, površine 565 m2, k. o, Murska Sobota, ki je po zazidalnem načrtu namenjena gradnji trgovskega centra z lokalom, etažnosti K + P + M, za izhodiščno ceno 32.879.301,00 SIT. Izhodiščna cena predstavlja ceno stavbnega zemljišča, ne vključuje pa komunalnega prispevka in odškodnine za spremembo namembnosti zemljišča, pare. št. 3812/2. II. Gradbeno parcelo št. 275, površine 871 m2, k. o. Murska Sobota, ki je po zazidalnem načrtu namenjena za gradnjo poslovnega objekta etažnosti K + P + M za izhodiščno ceno 4.000.268,00 SIT. Izhodiščna cena predstavlja ceno stavbnega zemljišča, ne vključuje pa komunalnega prispevka. III. Pogoji razpisa: 1. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe pod naslednjimi pogoji: - da v ponudbi navedejo gradbeno parcelo in ceno nad izhodiščno, - da vplačajo varščino v višini 10 % od izhodiščne cene parcele, za katero so vložili ponudbo na žiroračun Sklada stavbnih zemljišč mestne občine Murska Sobota, štev. 51900-625-23329, - izbrani ponudbnik mora v 15 dneh po izbiri skleniti pogodbno in plačati kupnino v 15 dneh, po podpisu pogodbe v enkratnem znesku, 2. Prometni davek, stroške sestave in overitve pogodbe ter zemljiškoknjižnega urejanja plača kupec. 3. Ponudniki morajo poslati ponudbe ali jih oddati v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota z oznako »Za javni razpis parcel v k. o. Murska Sobota« - ne odpiraj! 4 Ponudbi je potrebno priložiti: - potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, - potrdilo o vplačilu varščine, - idejno-programsko zasnovo objekta, - rok zgraditve objekta. . Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa vrnili v 8 dneh po končanem postopku razpisa Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve stavbnega zemljišča in ne sklene pogodbe, varščina zapade v korist Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota. 5. Če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki ponudi: - ustreznejšo idejno-programsko zasnovo objekta, , , . , . -višjo ceno za gradbeno parcelo od določene izhodiščne cene, - krajši rok zgraditve objekta. 6. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnaval Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota ter o izboru vse ponudnike pisno obvestil. Podrobnejše informacije o razpisu lahko ponudniki dobijo na Skladu stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa , soba št. 23, tel.: 31 000 (int. 442). Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota GLASBA MURSKA SOBOTA: V četrtek, 11 . decembra, bo v grajski dvorani ob 19. uri koncert Big banda Murska Sobota pod vodstvom Ernetsa Lukača. MURSKA SOBOTA: V soboto, 13. decembra, bo ob 13. uri ob 60-letnici pevskega zbora cerkve sv. Nikolaja slavnostna koncertna maša v katoliški župnijski cerkvi. Koncert adventnih in božičnoh pesmi bosta izvajala Komorni zbor cerkve sv. Nikolaja pod vodstvom Franca Zvera ter Komorni zbor Stadtpfarrkirche iz avstrijske Radgone pod vodstvom mag. Bernabe Palaby. MURSKA SOBOTA: V torek, 16. decembra, bo v grajski dvorani koncert latinsko-ameriške in španske glasbe, na katerem bodo nastopili vokalist Diega Barriosa Rossa.Vitalij Osmačko in Aljoša Kosor na akustični kitari ter Primož Vitec na kongih. KOBILJE: V soboto, 13. decembra, bo v Kobilju medobčinsko srečanje Družina poje. Začetek bo ob 13. uri. GORNJA RADGONA: V soboto, 13. decembra, bo v domu kulture ob 19. uri promocijski koncert komorno-vokalne skupine Orfej ob izidu njene zgoščenke. GLEDALIŠČE GORNJA RADGONA: V četrtek, 11. decembra, bo ob 19.30 v kulturnem domu satirična komedija Malomeščanska svatba. Gostuje gledališka skupina Soke iz Murske Sobote. KNJIGA MURSKA SOBOTA: V petek, 12. decembra, ob 17.30 bo v mali dvorani Galerije predstavitev knjige Grlica pisateljice Bee Baboš Logar. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: V ponedeljek, 15. decembra, bo v grajski dvorani ob 17. uri predstava za otroke Prihaja cirkus. Gostuje lutkovno gledališče Maribor. OTVORITVE: MURSKA SOBOTA: V petek, 12. decembra, bo v galeriji Zavarovalnice Triglav ob 19. uri otvoritev razstave likovnih del Endreja Gonterja in Endreja Gonterja mlajšega. Razstavo si lahko ogledate do 15. januarja. MURSKA SOBOTA: V petek, 12. decembra, bo v razstavišču Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu otvoritev razstave dr. Janez Blevvies in njegov čas. Razstavo posreduje Gorenjski muzej iz Kranja. GORNJA RADGONA: V soboto, 13. decembra, bo ob 15. uri otvoritev razstave, kjer bo svoje izdelke, zlasti slikano keramiko ter slike na svili in steklu, predstavila Tamara Filipič, študentka četrtega letnika Tehniške fakultete, smer tekstilna tehnologija. LJUTOMER: V četrtek, 11. decembra, bo ob 19. uri v knjižici otvoritev razstave umetniških fotografij D. Steinerja Moje mesto. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava slik akademskega slikarja Lasz-la Nemesa Skrivnostni svet Lendavskih goric. Odprta bo do 4. januarja. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na novo postavljena stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Ogledate si jo lahko od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo likovnih del Geze Kocona. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-asi lahko ogledate razstavo Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar Fran Levstik, in sicer ob 110-letnici njegove smrti. Na ogled bo do 13. decembra. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate likovno razstavo akademskega kiparja Matjaža Počivavška in akademsmkega slikarja Iva Prinčiča. RADENCI: V razstavnem salonu Medikoss v hotelu Radin si lahko ogledate likovna dela akademskega slikarja Ludvika Pandurja. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskem gradu si lahko ogledate razstavo 25. mednarodne likovne kolonije. Odprta bo do konca decembra. MORAVSKE TOPLICE: V razstavni dvorani občine si lahko ogledate razstavo likovnih del Štefana in Sandija Červeka. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA DELA - STREŽBA; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: VESELJE DO DELA V GOSTILNI; do 12. 12.'97; ŠTEFAN GOMBOC, S. P. GOSTILNA PRI LOVCU, PUŽEV-Cl 18, BODONCI KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR; določen čas 3 mes.'do 12. 12. ’97; STEVO KAL-JEVIC, S. P., STEKLES, OBRTNA ULICA , MURSKA SOBOTA OBLIKOVALEC KOVIN PRIPRAVNIK ALI DELAVEC; določen čas 3 mes.; do 12. 12. '97; ME-GRAS, D. O. O., GRADBENE STORITVE IN TRGOVINA, OBRTNA CONA , M. SOBOTA; št. del. mest: 2 SPONA MIZARSKO OKOVJE Akcijska prodaja kuhinjskih delovnih pultov - za tekoči meter boste odšteli samo 2399 tolarjev + 10 % p. d. - cena velja ob nakupu cele plošče (4,2 m) V enakih barvah so na voljo tudi okrasne letve, stenske obloge, servisne ter mizne plošče (v zalogi 16 vzorcev). POHIŠTVENO OKOVJE vodila za predale, vodila drsnih vrat, obešalniki, pohištveni ročaji, kuhinjske nape (tudi vgradne), odmične spone, ravne že od 66,00 SIT + 20 % p. d.. STAVBNO OKOVJE Največja izbira medeninastih, kromi-ranih in eluksiranih kljuk za okna in vrata v Pomurju (več kot 50 vrst). Medeninaste kljuke z zaščito, že od 1272,00 SIT ob gotovinskem plačilu. V zalogi tudi varnostne ključavnice s kljuko. - cilindrični vložki za vhodna vrata že od 735,00 SIT + 10 %, - cilindrični vložki z varnostno kartico že od 2.500,00 SIT + 10 %. Za mizarje posebne ugodnosti! Obiščite nas v Panonski ulici 6 v Beltincih vsak delavnik od 7.30 do 12.30 ter od 14.00 do 17.30, ob sobotah od 8.00 do 12.00. Telefon: (069) 41 469 Mobitel: 0609 627 753 PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje ________________________Izobrazba__________________ l-ll lll-IV v VI VII-VIH SKUPAJ Murska Sobota 110 3 2 4 20 ELEKTROMONTER ELEKTROINŠTALATER; določen čas 4 mes.; do 16. 12. 97; JANEZ MAGDIČ, S. P., ELEKTROINSTA-LACIJE, PREŠERNOVA 5A, LJUTOMER ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER; določen čas 4 mes.; do 16.12.97; JANEZ MAGDIČ, S. P., ELEKTROINŠTA-LACIJE, PREŠERNOVA 5A, LJUTOMER VOZNIK - AVTOMEHANIK VOZNIK-AVTOMEHANIK; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 12. 12. ’97; ŠTEFAN MALAČIČ, S. P., AVTOPREVOZNI-ŠTVO, VUČJA GOMILA 6, FOKOVCI; št. del. mest: 2 VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: OPRAVLJEN IZPIT ADR ZA PREVOZ NEVARNIH SNOVI; do 16. 12. ’97; SATRIZ, TRGOVSKO-TRANSPORTNA DRUŽBA, D. O. O., KAPCA 52, LENDAVA/LEN DVA VOZNIK; določen čas 3 mes.; do 16. 12. ’97; GLORIJA, D. O. O., LOMANOŠE 6C, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2 EKONOMSKI TEHNIK ZASTOPNIK PRODAJE NA TERENU (KRANJ); določen čas 12 mes.; do 1 2. 1 2. 97; POMURSKA ZALOŽBA, D. D„ LENDAVSKA 1, MURSKA SOBOTA RAČUNOVODSKO-KOMERCIAL-NE NALOGE; določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: DRUGA USTREZNA SMER; do 1 2. 1 2. '97; VABACO VAROVANJE, D. O. O., LENDAVSKA 39, MURSKA SOBOTA POMOŽNI REFERENT V MEDNA-ROD. ŠPEDICIJI V PE LENDAVA -D.VAS; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno; do 12. 12. '97; IN-TERTRANS, D. D., LJUBLJANA ENOTA LENDAVA, PARTIZANSKA ULICA 1, LENDAVA/LENDVA INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE PRIPRAVNIK - KEMIJSKI TEHNOLOG; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno, angleški jezik - govorno; do 1 2. 1 2. ’97; DALI, D. O. O., PODJETJE ZA TRŽENJE IN PROIZVODNJO, BORA-ČEVA 39B, RADENCI VARNOSTNI INŽENIR REFERENT ZA VARSTVO PRI DELU; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušeni; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: VVord; drugi pogoji: ZAŽE-LJEN JE OPRAVLJEN IZPIT IZ VARSTVA PRI DELU; do 12. 12. '97; MURA - PROIZVODNJA OBLAČIL, D. D., STROKOVNE SLUŽBE, PLESE 2, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; druga znanja: vozniški izpit za kat. B; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV, LASTEN AVTO; do 12.12. '97; SLOVENIJALES, GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO, D. O. O., PRODAJNO MESTO MURSKA SOBOTA, MARKIŠAVSKA9, MURSKA SOBOTA PROFESOR GEOGRAFIJE UČITELJ GEOGRAFIJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 1 2. 12. '97; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, OPRAVLJEN STROK. IZPIT; do 16. 12. '97; ZDRAVSTVENI DOM, LJUTOMER , LJUTOMER ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI SPLOŠNEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, OPRAVLJEN STROK. IZPIT; do 16. 12. '97; ZDRAVSTVENI DOM, LJUTOMER , LJUTOMER; (*) Zadnja stran j | PANONKA BLAGOVNA HIŠA, d. o. o. | ■■■■■■■■ Kocljeva 1 6, Murska Sobota “ AKCIJSKA PRODAJA do prodaje zalog do 40 % popusta - motorne kosilnice in škropilnice - PVC-galanterija - cvetje ... Trgovina z živili odprta tudi ob nedeljah od 8.00 do 12.00. V dvoje je lepše »Ogledalce, ogledalce, povej, kdo najlepši v deželi je tej?« sta se spraševala Natalija Vrabanščak iz Bunčan in Damjan Borko iz Miklavža pri Ormožu. In tedaj se je zgodilo: ona je zagledala Damjana, on pa Natalijo. No, resnici na ljubo ni bilo ravno tako, to pa ne pomeni, da ne bi moglo biti, saj se čudeži še dogajajo. 25-letni Damjan je po poklicu Roža meseca______________ Božična zvezda (Euphorbia pulcherrina - Poinsettia) ključavničar in je zaposlen v Ormožu, 27-letna Natalija pa dela kot veterinarka v Ljutomeru. Nismo ju spraševali, kje sta se spoznala, povedala pa sta, da sta se navezala drug na drugega pred štirimi leti, pred dvema letoma pa sta začela skupaj živeti, kar je bilo pametno, kajti dobila sta sinka Tadeja, ki je zdaj star dve leti. Pred kratkim sta se poročila. Najprej seveda civilno na matičnem uradu, nato pa še v križevski cerkvi. Tako na poroki kot na poznejši gostiji je bil deležen velike pozornosti tudi njun sad ljubezni - sinko. Gostija je trajala kar dva dni (v soboto in nedeljo) v gasilskem domu v Borečih in nanjo je prišlo ISO svatov. To se je jedlo in pilo! In plesalo! Ko zaigrajo Kurbusovi bratje, potem pač človeka zasrbijo pete, akoravno ni kdove kak plesalec. Damjan se je priženil v Bunčane in se dobro vključil v Vrbaščakovo družino. Ta šteje poslej sedem članov, kajti poleg mladoporočencev in njunega sinka v njej živijo še: mati oz. tašča Antonija, Natalijina sestra Hermina in njen sopotnik Marjan ter njuna poldrugo leto stara Anja. To, kar sta storila Natalija in Damjan, Hermino in Marjana še čaka: poroka vendar. Le katera naj bi bila roža meseca decembra, če ne božična zvezda ali kot ji nekateri pravijo »božičnica« ali »roža božiča«. Njena dekorativnost je tako očarljiva, da jo moramo kupiti. Je simbol božičnih praznikov. Robert Poinsett - botanik iz Združenih držav - je bil prvi ameriški ambasador, ki jo je opazil v Mehiki. Pulcherrina pomeni najlepša in je v Mehiki samorasla. Na Kanarskih otokih jih gojijo kot živo mejo. Lepo obarvani ovršni listi ali brakteje so glavni čar rastline, ki obdajajo rumene dežnikaste cvetove s črnimi prašniki. Te brakteje so lahko rdeče, roza, bele, rumene ali krem različnih oblik odvisno od sorte -ovalne ali v obliki hrastovega lista. Rastlino razmnožujemo z zelenimi potaknjenci v poletnem času. Božična zvezda je kratkod-nevnica kot krizantema. In kje je najprimernejši prostor v stanovanju? Ustreza ji primeren svetel prostor pri temeperaturi 12-21 stopinj Celzija. Občutljiva je za nižjo temperaturo in prepih. Ob skrbni negi jo lahko obdržimo s cvetočimi brahtejami od šest mesecev do enega leta. Rada ima ro-senje z mlačno vodo. Zalivamo jo zmerno s prekuhano ali mlačno vodo. Vsakih 14 dni jo lahko gnojimo s tekočimi gnojili. Glavne napake, ki jih delamo pri božični zvezdi: - prevroč, presuh zrak v stanovanju, zato listi hitro porumenijo in odpadejo, - listi odpadejo tudi pri čezmernem zalivanju ali zaradi nizke temperature, - rastlina propade, če je na prepihu, - ne prenaša plinske peči. »Ogledalce, ogledalce, povej, kdo najlepši v deželi je tej?« Damjan in Natalija, ki se po novem piše Borko. - S. S., fotografija: M. Tivadar Po cvetenju jo prerežemo in presadimo in damo na prosto, vendar zaščitimo pred žgočim soncem. Poleti jo dognojujemo. Zakaj si ne bi pripravili bo-žično-novoletnega pogrinjka v stilu zvezd? Namizni prt, potiskan z drobnimi zlatimi zvezdicami, --- SPODNJA ŠČAVNICA, GORNJA RADGONA - Srečanja, ki je bilo na turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici, se je udeležilo veliko ljudi, starih čez 70 let. Tiste, ki so zaradi bolezni ostali doma, so »rdečekri-žarji« obiskal na domovih. Upokojenci nekdanje Avtoradgo-ne pa smo imeli družabno srečanje v gostišču Šeneker v Spodnjih Ivanjcih. Direktorja Branka Kurbusa je nadomeščal obra-tovodja Slavko Golob in povedal, da Avtoradgone ni več, pač pa delniška družba Arcont z nekaj več kot 300 delavci. Ge za izvozno naravnano firmo, ki izdeluje bivalnike. (J. Ka.) — MALA NEDELJA - Na ob-____ močju malonedeljske pošte si že leta prizadevajo za novejši poštni urad, zdaj pa se je le premaknilo: načrti so pripravljeni, prostor tudi, in če bo Pošta Slovenija našla še denar, potem naj bi začeli z gradnjo že spomladi prihodnjega leta. (J. Ž.) ORMOŽ - Zdravljenci — oddelka za bolezni odvisnosti smo obiskali svoje sotrpine na Pohorskem dvoru pri Ma- riboru. Po pogostitvi smo zdravljenci in terapevti obeh skupin predstavili svoje programe in delo ter ugotovili, da v načinu zdravljenja ni bistvenih razlik. Obiskali smo tudi romarsko cerkev na Ptujski Gori in poslušali patra, ki nas je seznanil z njeno zgodovino in pomenom. Potem nas je pot vodila na ptujski gradi Občudovanja vredni sta zbirki turkerij in starih glasbil. Med vrnitvijo smo se ustavili še nedaleč od grada Bori, a ga na žalost nismo videli. Bila je že tema in nekoliko utrujeni, a dobro razpoloženi smo se vrnili v bolnišnico, svojci pa na svoje domove. (Zdravljenici OBO) KOBILJE - Prireditav — Družina poje se je na Kobilju dobro »prijela«, zato jo bodo pripravili tudi v letošnjem adventnem času, in sicer v soboto, 13. decembra, v kobiljan-ski dvorani kulturnega doma. Sodelovanje so napovedale družine iz lendavske, črenšovske, turniške, odranske in kobiljan-ske občine. Pokrovitelj srečanja bo Občina Kobilje. (J. Ž.) Menjalniški teč svečka na mizi v obliki zvezde, zraven suho pecivo - zvezdice in rože - božične zvezde tokrat kot rezano cvetje. In darilo v mesecu decembru ob obisku: božična zvezda! OLGA VARGA ZVEZDA - DIANA Pomurske banke 9. 12. 1997 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 9. 12. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.342,3885 1.327,00 1.344,00 Francija 100 2.822,4918 2.763,10 2.826,80 Nemčija 100 9.445,4581 9.340,00 9.460,00 Italija 100 9,6514 9,35 9,67 Švica 100 11.645,2108 11.400,00 11.663,10 ZDA 1 168,9037 166,20 169,20 GANČANI - V večnamen- skem objektu, ki nastaja v Gančanih, bodo »slačilnice« za nogometaše, avtomatsko strelišče za zračno puško pa tudi večja dvorana za prireditve. Ker gre za NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO DISKONTNA TRGOVINA Tel.: (069)21 339 Vabimo vas, da nas obiščete na Markišavski cesti 1. Za diskontne količine vam zagotavljamo najugodnejše cene. AKCIJSKA PRODAJA ČE STE SE ODLOČILI ZA PRVI KORAK, LAHKO Z NAMI NAREDITE ŠE DRUGEGA! Z decembrom smo razširili našo kreditno ponudbo -odslej lahko naši komitenti najamejo GOTOVINSKO POSOJILO z odplačilno dobo tudi do 5 let (60 mesecev) Primer: Znesek posojila Mesečni obrok 800.000 SIT............ 19.279 SIT 1.000.000 SIT.......... 24.099 SIT 1.500.000 SIT...........36.148 SIT zahtevno naložbo, ki potrebuje veliko denarja (tega pa ni nikoli dovolj), bo v zimskem času krajši predah, spomladi pa bodo z deli nadaljevali. Ta čas pa so polno zaposleni pri posodabljanju dvoranice pri stari osnovni šoli. En prostor bodo namenili turističnemu in kulturnemu društvu, drugega pa bo uporabljala krajevna skupnost, ki je tudi dala denar za omenjena dela. Stala bodo milijon tolarjev. (T. H.) Podrobnejše informacije zahtevajte v vaši enoti Pomurske banke. /O pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nova Ljubljanske banke ---- SVETI JURIJ OB ŠČAV----- NICI - Pri društvu upokojencev Sveti Jurij ob Ščavnici so ustanovili mešani pevski zbor, v katerem poje nekaj čez 20 upokojencev. Vodi ga pedagoginja tamkajšnje OŠ Nada Špišič. Pevci se radi udeležujejo vaj, zato so nekaj pesmi že »izpilili« in za njimi je tudi že prvi nastop. Peli so svojim stanovskim prijateljem - upokojencem. (F. KI.) - jabolčni sok Fructal, 1 I.......... 119,00 SIT - pepsi cola, 2 1.................... 190,00 SIT -stil, 2 I ...........................91,50 SIT - svetlo pivo v steklenici Laško (zaloge omejene), 0,33l............. 104,90 SIT -temno pivo (zaloge omejene), 0,33l.. 104,90 SIT - mariborčan I.97, 1 I............... 407,10 SIT -janževec, 1 I....................... 460,00 SIT Največja izbira buteljčnih vin po najugodnejših cenah za vesele praznične dni - laški rizling, Ljutomer 0,75 I..... 408,00 SIT - chardonay, Ljutomer 0,75 I ......... 520,00 SIT -traminec, Radgonske gorice 0,75 1. 1.285,00 SIT - kava Barcaffe 100 g................ 163,90 SIT Vam smo prilagodili tudi odpiralni delovni čas: PONEDELJEK-PETEK Od 8.00 do 12.00 in od 14.30 do 18.30 SOBOTA Od 8.00 do 13.00 13. decembra od 9.00 do 12.00 vabljeni na poskušnjo MARIBORČANA V prleško metropolo je pricurljalo delegatsko vprašanje iz ene od podeželskih zbiralnic mleka, v katerem oblikovalke javnega mnenja sprašujejo, zakaj na televiziji ni videti prleškega sira, ampak se ponujajo samo luknjice. Ter-ciarke, kot so zlobno poimenovali zvedave rejke krav molznic, uradnega odgovora niso dobile, neuradno pa jim je bilo iz mestne hiše sporočeno, da se sira ni dalo spraviti na ekrane, ker ga ni v popolnosti prekrila žlahtna ple-snoba. Lobi LDS je prevzel krmila soboških avtobusov. Tako podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer - Broker spravlja avtobuse na pravo lastninsko Linijo - brez navodil družbenega pravobranilca upravljanja. *** Ciril Pucko - Levo krilo se v zadnjem času posveča ribolovu, tako so ga v zadnjem času že kar nekajkrat opazili na čolniču papirniškega, tiskarskega in nogometnega magnata Martina Odlazka, s katerim sta muharila na Ljubljanici v Vevčah. Vabe jima je pripravljal Andrej Gerenčer -Broker. V teh dneh je imel otvoritev jesenske koncertne sezone Geza Džuban - Ter-mal. Na koncertu je odi' gral Marš na Drini. Izvedba je bila tako briljantna, da bo nastopil v zlatem abonmaju Cankarjevega doma. Koncert bosta sponzorirala Jožko školjč - Tolminski in Ciril Smrkolj - Višinski- *** Znano drogerijsko-koz-metično podjetjece s sedežem v lendavski Beli hiši Tanja je začelo ob nabavi in prodaji drobnih droge-rijskih in kozmetičnih preparatov z velikimi dobavami parafina, ki naj bi bil namenjen za loščenje viličarjev v Logu, kajti sicer jim ni jasno, zakaj so sodi pristali na dvorišču Loga in ne Ilirije. Radovedneži pa se tudi sprašujejo, od kdaj na Tolminskem izdelujejo parafin. Sedež petrokemičnega giganta lendavske Nafte se počasi seli iz Lendave proti Ljubljani. Tam je bila namreč skupščina družbe, ki je postavila novega šefa nadzornega sveta, nekdanjega dirkača in direktorja enega od kemičnih konglomeratov, danes pa šefa Alpe - Adrie Dagmarja Šusterja - Izgubljenega. Glede na reference in povezovanje Alpe - Adrie z zamejskim finančnim inženiringom Saftijem dobro obveščeni trdijo, da se bo nadzorni svet poslej sestajal v Gorici. Ob imenovanju je dirkač Šuster ze napovedal vrnitev na dirkalne steze. *** Po sklepu enega od svetnikov na Tišini, ki je D1 od razburjenja tako raztresen, da so celo kozarc žvenketali po tleh, bo sedež sveta od ponedeljk naprej v Gerlincih. KESHUrt K0<