Akademija. Slovensko društvo* za kulturo. ZGODOVINA AKADEMIJE. S.ctvanskli učitetlj iin idealist B1 a ž Kumerdej (1738—1805) ni im&l sreče. da bi bil začel svoje kuiltunnio deto v djub- ljieini damavi_Di. Usoda ga ij-e vrgila v tujtiino, kjer je pauoeval ma diimajskii orientalski atkadiemiiji. A vroča ililubezen do nesrečaie darrKOiviiTie mi dala po__oja njeigoivim mlisliim, ubagi sLavenisikii <uoitei_j je v tupnli neiim-onnio premišljoval, kakiO bii poistaJ vzgojitelj svojega lastnega Jjiudstva in kako bi povzdiigmiil njegioivo ikiulltuno? Leta 1773. je predložil vladi oniglmaten naeirt za Jjudsko šolstvio na Kranjskem na podlag1! maiteriai&ga j-ezika in že leta 1775. je prišel v Ljiuibljainio za ravnatdja oormalke. S pomiočjo šoJskega ireierenta grpia Edliinga se je ilotiil visestransk&ga praktičnega kulturnegia dda in leta 1781. se je pasrečido kultumli sotru^din-ostd 'Siloveeskega Jjudsikega uoitdija. oživiti pod vodstvom gnoiia Edilinga inekdainje kultumo dnuštvo »Academia opefrcisormm«, iki so jo rodojjubl ustainavMi pnvič leta 1693—1725. po zgiledu ffloTeintinske alkademiije. Društvu so pristiopiilii vsi iziOibražeaii stoji: posvetiinjakli (Kumerdej, Li>nhart, EdLing), duhoivniilki (Jaipedj), rediorraiki (PoMin, D&v). 2al, da se je nniorala »Academia iop«rasoTiim«, kudtuTimo društvo za stovansikio zmiainost m iiteiraturo, kmalu raiziti zaradii ipolitičnili raizmer. ¦Nit tradticije je pre-vzeil iskrenli rodolfub in bogati iaižiaiar barom Žiga Zciis (1747'—1819) in zbrail okrog sebe sivobadtno »__kadem_čr_o republiikio«, kaJkor hcičemo imienovati ZoisaviO literairnio driužbo. Z valiikimti <upi je oživela ideja sloveinske akademiije pred dobrinni sito leti, to je od inairodov obljuibiiijeni <i_ti pirioakoivaini »Ver saarum« agrel okorelo in prettinlio Evnopo, a s Zoiisom je zapet omahnM naš vitaLnli kultu-mi zagon. Z novo, pomlajemo, prero-jeino silo trJca zopet idaja sloveinsikie akadetnije na naša vraita danes, kio se je piričela nova kiuilturna pomilaid s sioiviitiimii spomdadansijcimi viharjd svetavne viojne. Vidalii smo, da izhaja tnadicija »Academiae operosorum« iz ltallje. A pagileomo še daije nazaj, odkod izvirajo italijamske aikademiije ? Davmo pred začetki grške kulture se je orgamiaLrala indijska fitoaoiija v brarr.anskih Mozofakih .saimiostainiih (šoilah), v katerih so se samostojni iilozofi, splošno imenoviaini »buddha« (zbusjenec, spoznavalec, vedež), združevali z eaiakoniii&lečiimi prioateil.i k 'skupfnosti življenja in dela v filoaofeko zadnugto, poisiveč&no kmltuiri in dskanju resnice. V 6. veku pr. Kr. /a časa Bude je obsegaila indijska filoooiija 363 različnih fiiozof-kih sistemov, istočasriiO z Budo _e patoivalo po deželi in ¦raizširjalo svo_o lastno f_lia_.0'fiiiio šest fiiiozo'fav-konknrentov, kol zmaigailec je izšel iz te -DTatotične i_i orgamii^Lracie fLLcKZiofsike koinlkurance kraljevi PTdTic-filoKof S i d d- hartha (satnano Oo'tamio - samotar Gotamo), ki so imiu -najdelii poizineje splošno cankvano ime »Buda« (razsvetljeni, prebujeni). Prvi grški kiu_tura_ samos.tan je ustaniorvil V Krotiomu (spadinji Italiji) okiali ieta> 529. pr. Kr. fiifazof Pltaigoras (koiran pyth'budh-zbuditi se, spoiznati). Po v_.oru pitagoreijcev je ustainoivil okoli leta 387. pr. Kr. v Atenah šti/rudeseitletini Plaiton svojo filozafskio zadrugo »Akademijo« z 1 a s tn o u p r a v o i n 1 a s t m i m p r e im ož e n j e m tako ivspešmo, da je tvoiila ima_ane 1000 let do 529. po Kir. glavtno ognjišoe smbtrenega, orgaaiiziranega kiuilturnega deda. Potenn so jo možje renesamse Okali leta 1470. v Ftor-anci zopet obuidili k nioivemu živiljendu, a še do danes mi dos&gila prvotne samostoJTiostii in višiine. Po italijanskam vzot-u so inasttale aikademije po vseh kultunnih dežeilah. Najslavniejše ime si je pridoibHa francoska alkadeimlija, I n s t i t u t d e F r a nc e, ustaniov^ena leta 1629. tooit 2jaisebrao dnuštvio za 'naffoivainie- fraincoskega jeizika. Sedaj obseiga pet akademšj: 1. Prvi iraizred tviofi »Academie irancaise« (40 člaTnov, les quara__te immiortelis), iki se bavi s fraineoskim jezikom in litaraturo ter deii raagrade za sfovstveDia dala in pl&meinite čitie. 2. Dmijgi razred (Aoaderaie des insoniptioirns et belles-lettres) obdelune zg^odaviiriio, arheolagijo in klasičmo literaturo; šteje 40 Tednih, 10 prostiih, 8 zuiniaindih, 50 dcpiisujočih olanov. 3. '1'retji raz/red (Academae de.s soiencas) je posvečen narafviosloiviju, iizilki, kemiji in matematiki: 68 redmdh, 10 prostdh, 8 zunamjili, 100 djopisujoičdh članov, razpada na 11 odsakioiv po 6 č-iar.ov. 4. Četrtd razred (Academiie des beaux-arts) siaži umetoosti: 41 rednih, 10 pirostih, 10 tulLh in 40 dopHisujoiaili čIotov, obs&ga 5 odsekov. 5. Peti razred (Aoajdemie das sciemoes moraJeis et paK<tiquas) je piravzel etditoo, sooialoigiijo in državoslovje: 40 radnih, 6 ipriostih, 6 tujih, 48 dopiisujočiih alatiov. Vsi Taznedd deiuje-Jo iin se zbiirajo p,ose<bej, le enkrat na leto, 25. oktabra, se sniidaj-v? vsi člami na sloivesan generalan zbor v pailači Ins*ituta. Vsak redini član akademiie dobiva na leto po 1500, tcujnik visaikega razreda po 6000 f.rankov. histitut de Fr9jnce je lastoik monumentalne, _eprezentaone palače. 2. KULTURNI 1N DELAVNI PROORAM AKADEMIJE. 2e dolgio pred ivojono so opaziild natši kulturai delavoi v resndh sknbeh neraizivesaijdivio zastajanše kiujltuirneffa nai)_edka zaradi prisiljenegai združevanja kuiturae to poilitione fuokciije v emi roki. Poiitika in kudtura nista idetntična pojmia, ampiaik dive >razdičn!i socialni fuinkaitjli s poiseb_.kni smotri in sredstvi. Kakor napotveduije psdhod©ffija din togiika dagadkiav, se poostre po vojni paMtiični, .trankarsikii bojii: 1. s frotnte ise ipreseli darnov visa brezabziniiost iin bojevitost strdnega janka; 2. nove, onlade stnuije vstopijo v poditiian!. aneno. S te<m se ddo poiliitičnih ddavoev tak© pomaioži in otežkoči, da bo zalitevailio na vsakeim mestu cel&ga inedeijenega moža. 2e naprea odklanjamio sum vsakdga očitanja: ne pa kriivdi kake osebe, amipak zgodj po priradni mujnoisti se bo goidido, da se ne bo raoKila posvečati potreitona pcraonniost fcuiltiuirinamu delu, katero edino ustvarja nanodu trajne vdjave, ¦neodivtisme od toipne palitične kan-. stelacije in aspiraciije, diačira nam zgadiovina ne dokazuje iiste stalnosti drugiih sociakiih tvoirb. Taiko se od_ovejo stavensikd kultumi dedavoi samo gilobokeniiu spo_nanju, kMcu vesti in idio_žxi>oisti s tem, dia jasn. iin zavadmo poispešijo razvoj obstotječe temdence lin ustainoive stavensko Akademijo, samostojno organ!izacijo kulturneiga deda. Akadamija naj združi v širiokeim, kultiuirneim otkviiiru vse loibsfcojeoe kuilturne ustanave iin društva »Slovenska Matica«, »Skuvaniska Sodsika Matica«, Leionova družba, dražba sv. Moboriia, gilasbena Matica, Kpnsareiiij _a inaradnio giedališče in gaileroio, pisatdjsko podpoirno društvo, društv© pravniikav, društvo profiesorjev in učitdjev, dnuštvo zdravniikov in iinženiirrjev itd.) na podfagi skupnega kulturaaga programa: 1. Akadermja Mgotarvdjia, da je sfavenski inarod Mistoriano dana imdividuaikiost, enakopraven olaai v kuiltnnnnii zvezi narodav iin z isto neomeiieino praviioo vsestrainske samostofjinasti, iki tvari zadnji oilii vsakega kulturnega naroda. 2. Akademija hoče teii idealni kiulturini enakosti dati čimipreii realino obliiko z ustanoiviitviio aii soideiloivainieim ob ustanoivitvi vseh tistih kulturaiih naprav, ki zmaoijo v sedamji fazi zgiodiovinskega raizvoija __ultumost kakega nairioda. 3. Akademiija foo izbiiraia c_lje in imetoKle kulturneimm delu vz;poredino in sotrudno z vsemi druigiiimS kuiltunnimi _a_adi, s katerimi bo-iskada v svrhio čim naijvečje uspešoiasti origramiziiraneiga isoddotvainjja na pj-dilaigii p.rajvianasti in medisebojnega spoštovainja; ta sotmdna pot pa vadi seveda najprej sko_i prtirodnjo ibJižino soirodinih m braitskih pletmein. 4. Akademiiifa pro»laša vdjaivncist principa sociatoe lavtanamije (siaimoodilačbe) tudi za inotranje žiiivJijetruie pasaimeziiiih nanodov in skupin \r zimisLu i n d i v i d ua 1 n e avt«nomi j e. Vse stranke, stanovii in svetavmi na_orii, istotako vise asebe v posamezmih _k>upimaih, tvorijo v einotinem orgamizmu nancda (skupime) iSoitruidme orgaine s pralvioo eimaike svobode, avtonomide in. .medi-ebojneKa spošfiavaiiija, dokder ne nasprotiuijejo vlitaloam limteresam mairoda in salidarinega človeštva. Seve da ine smeimio zahtevati in pričakavatii i.d ma§e aika/deinnide taiste popotaosti, ki so io doi-©gle druge akademiije p«_ večstaletnem iraizviojiu; daflje ipa je mišljeina akademija kot zasebno, pirehoidimo drušfcvo, ki nad le pripravi tla in lOKračje defiiraitivmi oibliki. Dnako ae dzkilduoen mehamo&n poisneteik kaike tuije iaikiadieimiiie, «dtočevali ki soddimaii bado ob uistainoivitvi trije specifioni činitelji: 1. mo(v.i, demokratični d'U;h časa; 2. speciiično s-lovenskie raz/mere 5n potrebe; 3. iprizaiaina poseibnost vsaike kuituinne orgianizaoije. Samo o zadnii tačkii par besed! Kultura je i-otrudnio rastoioa kio__ina s sovii&no tradlicigo. Kiier so »iiinaniji činiteJši ipo&eigM v mjein deloknog, taim se je bradicija iprelkiMila in večstoletoi zastoii je iprovzročii pnopad kultiure. Vsaka uspešna kultuima ustainoiva izroSi p . u s t a in o v ti e <m p r a v u vrhovno vioidstvo dosmrtno fevialjeiniemiu kolegiju, ciziTiomia uistianovneimu odbora. Parlametnitama mettoda zaistopa m. večine je zadniii ostanek iz ¦neidamokii-atianah časoiv brutaline, mateniailne trnooi, ki preko nasprotuje diušni mioči ddej iim. ikuiture; samto kanikretoo delo se bo vršilio v 9t/rakicwnih, avtanomnih raizredih z ii z v o 1 i e n i m odborom. Paleig 'sploišnegfa kuiltunnega ipnoi&rama bo vadiil kulturnio deto alkademiiije poseben aktualen, ddaven prcigraim, kakior ga po ra_m©raih in potrebi časa doteči akademionli zbor. Visak deilaivmi pnoK_ram bo veljal do izivršitve in 'do pniihodinje©a akademioneKa zboira. Vsled po&ebniositi 'Sitoveniskih raamer bo morala sprejeti m preivzett akademiija, vsaj za začetek, indcaj pralktačmih, a za kulturni napreddk ineoibhodino potrebnih organiizacij, tia pr.: 1. bofcniško Im podpoT¦no društvio za -VroSe botae in onamfoffle člane; lastoo zdravišče db mioriu in v «©irovju; 2. pravino varstvo imorataih lin imateriaMh interesoiv za žive in po smrti; 3. imalo posojilnoo _i hranlnioo za svoje člane; organizaoija naraščaja in štiipandij; 5. poigreb člamav, skuipna gmbnioa; 6. skrb za pro&lavo spoimiiina in postavo spoineraika; 7. podpoira, vdovam in siTOitaim člamov. AKADEMIJA IN POLITIKA. Tisto naoeilio, ki gia je proigilasiila meradajna sJoiveoska aaivmost z^a razanierje med poditiiloo in gaspoidanstvioini, ivetlja ie v večdi imetrii z;a fcuiJtuijo. To načelo praivi: KuJtura in &ospodarstvio raaj se tnazviiiatta po liunadentMh, _e aniiima ilastoih PTiimcipih. Vsaiko iz dmigega deliotkjroga prene_einio imerido ovira kulturinii ta gospadarskii napredek. Najškodiljlivejše pa i?e meTio strankarske poiLi/tike, M zasfediuje pcnvseiii druge ciifje z druigimi sredstvi. Velja torej jiačolo: Kultura _n g<oispadarstivo sta dve apotlitičmii soipiailiiii funkciji! Gospodairski in fcuilturiii delavec naj torej opusti podiitiiko, tisto strast, ki ijo ij. edino sfoijila skozi desetletja vsa naša javna zavest, miaj kar čez noč lodloži tisto železnio srajoo, ki je taikiorekioč zirasla z njegavim 'telesotm? Nobein psihoiog ine more te>ga zaihtevaitf! Pa tiudj ni potreibno, ¦ker razlikujemo več virst poMtike, in saitio v eni virsti <se iimia otmeijiti — ne odpoveidabi! — kulturnii in gospodarski delavec. Raz'1'ikujemo namreč teoretičiio (znanstvano) in pralkCieno politiko. Praktična paMttika razpade zopet v djve pianioigii: 1. vedliika, zunianja, skuipna narodina podiitika; 2. dcimača strankarska palitika. In gosipodarslki ,in kuitu-rni delavec naj se 'ouneii samo v .diomačfi stnankairskii palitiiki, samo ©imeiii, ker korjst in uspeišniost kuilturnega dela zahteva, da oistane vsak kmlturini delavec v niajo-jeim stiku in prijiaizmosti s svioio potlitično stranko. Nie&iova stran~ karska iomeaiteiv bodi detoma poziitlivna, delonia ineigativna. Pozitiv,na omejiteiv zahteva: 1. da buidli v strainiki zmdiseil za višjo, znarastveno politiikio in politiono izov brazbo; 2. da dviiffa stranko v svioii kuiltuini .trokii po stkupmem kuJturinem pncK graimu; 3. vali pošteno za sviotio stranko. Negativina oimejiitev mtu 'narekuje: 1. da prindipiailino opuisti vsato aktivno sitrankarsko iin osebino agiitaciijo, da vpiliva vedno blažilni- in poraTievalinio na strankarisko strast; da ne jia.topi toat aiktivein, pototičan kandidat; 3. da izkiljuči mladkio iz istnanikianskegia bo-jadio vstapa v praktično, samostiojwo življeniie; dijašfca poMtična društva1 naj se razpuste ,'d)igaištvo naii &e iorgawizira .samo po sitrakah in športih. V isplošmam sodimio kuilturni delavci o doniači straekairski potLitiiki, da maj vji služi za zgled strainltoaristvo veliilkih, svetovwih deroakraciiij, me fctia zilogtlaisna jugoslavanska razoep^emost na tucat imailih stranik s itucat zaniiikaroih dnevnikioiv. Viladata »aj po propoirou dve veliiiki stranki z bistvemo istim proigramom, straniki se postaviita v tako r-azmerje večinie im kontrolme iopo__ic_je, da si e_ak©me__.o sledita v viadli iin da se tako izaive lim pridejo raa ivnsto vs€i narodne sfle. Zadnjli dogiadlki dakazujejo, kaiko uspešen. in koristen je ta poflitičnii dualizem skuipmi, narodiriii politiiki. Pa .tmdi v vsakii velika istranjki sami inaii se lizpedje ta poilitični diudizem večine dn nadzaroivalne opoziicije, sarrao tako se obvaruj^ iStranka ¦stagmaoide m. korupciie. Vodrteilji strank maj bodo sitarejši, na noibeno stiram vezaini imsoižoe z liastmiim premo_enijeim in preskTbljeinimli lotrdkii, opnaviliajio naj brez« plaono častnd poisei vadistva. Ne zavidarno vaditeHemi naiih težavinega in odigoivorniega meiata, saimo želiimo |im v vseh strainkah, da bi delovala mjdh avtordteta ikat Meizon nagiabčnik vsem huijskaeam ta. Mitrteamtnim kreaturam, ki se v vseh 6a_ih im po celem svetu rekrutirajo iz itdstega neizčrpinegia oloiveškega tipa, ki se inaistoja samo ob zavisti, šk-andalu lim zdiražbi. 4. OBRATNA SREDSTVA AKADEMIJB. Ker iniimiairao dastine države in kakor v Ainerdki imiuinifdoentinih mdiliiardairiieiv, iki bi z imilijotni vzdržeivald inaše kuilturne naprave, priskrbeti si moramio poitrebna sradstva i_ lastne moči, po princiipu samiopamoči. In tu je za mašo na_iodinio sviobodio dm kulturo odliooilnagia pomana, da zavlada takai v začetku brezctbzdma jasmost in diagimatična sigiurnoist. Vsa vdika in merodajna gioispodarska podaetja se raahaiaio v rdkah tujega kapitala. Domaoih kapitalistov ni! A veradar so 'breizivestind špelkulanti naaeild par ipisačsv m «ovioniinw, da zmešaijo ipojroe v inaši javjnastii. Td špeku'lainti hiooejo z imaniiramd tujei^a kapitailizma ofkužiti naiš natrod ;in ismatrajo sedanuo splošmo inav.dušeiiost za »brddjantino ikonduntotiuirio« lastnaga dictbiaka. Usadno bi bilo za našo bodoomost, to bd z^apoidid skozd ena vrata kapitalistično kugo in jo lahkomiisetno ^spustiili ziopet sikaz druga, ker so popleskama v kiiičeoih Tiairodnih barvah. Zasefonii špekulanti in agenti pneii raso f znali iničesar uisitvaritd ta idoseči za narad, j zato pa jih tudii sedaa me bamo poizdrav| Jjali s posebniim veseljem. Slovenski kapitail je naraden, to se pravi, veoiTO vlog v hnanlitaicah, zadriugiah _n bamkah tviorijo pribrainkd tnalega moža iz isiredinuiasa stanu. Bistvo stovenskeiga kapitala je zadiružmo, ne indiviiduailno, zaito pa imora ostati tudi bistvio gospodarskeiga prcimeta zadružno. Zadruga je edino veljavna oblika slovenskega gospodarstva. Kapital naii služ-i raarodm, ne narad kapitailu. To je naša sreča v sptošnii nesreči: 1. da njtmamo lastoega ipieimisitva; 2. da raiimamo organiiziinaneigia stainiu kapitaMstov. Tako sta odpadM dve gilavrai oWr; v boiu za narodnosocialmio svobado, dive kolosaini zapredci, ki zavilečetia in 'Otežka natranjd bod pri velliikih idiferetndiramih raarodih. Na drugii strani pa smo doilžnd papravdti zmioto, kakioir da bi biM kratikovddni kamuiniistii to nasprotadki banfce spioh. Smio avitarkdsti. in zahtevam- pravioo -o~ mejene zasebne lasti, piravlicx> inekagia sradnjega '.hagastva, ki >ne fekiljuouue sociailiizaoiiie veMkiLh plaoitaih, ipiiaduktiivMih im prometnili sredstev. Na sivetovmem itrigiu 5odo od-OČavaile banke doi naše zadruge se bodo v_-držaile tadaj v sivetovnem gospadariskem boju, če jih oborožimo z orožjem inajimiodjerinieiše bančinie tehnlike. Zaidrusga nam je torej danes ciilj, a banka naijuspešneiiše siradstvo! Naša akademiija potrebuje predivsem: 1. lastoo tiskarno; 2. lastno kudtiumno, oziroma sociako bamko, katerre gJavmi diobiček se porabd za tolturoe in so cialiie, zdasti zdiravstvene potrebe ljudstva; 3. iastein dom. Lasttna tiskanna ji stojd ma raapdagio v LJičdteilsjski tiskarmd, socialna bamka je pripravJjena iin čaka samo ¦ugiodne-jšega trenotka. Največje težave proivzročd akademigi treitjia, a naijivažflieijša zahteva po iastneim innamurneMtataem, repre_entač{nem posiiopju. Nc tiči inam v kosteh zidar&ka stsrast (male di piatira), ald dva -oizira nam visdljujeta ideijo lastne stavibe: 1. tozir ina ljud/stVio; 2. lotzir na notraejo konsotlMaoiiiio akademiiie. Naii.iaviteje dduje na ilaudsko diušo uimetoosit arhitekitomike. Ljudski instijkt je predmeitein in dimenziioinalen. Impozantna stavba pastane nekak višiS deil zuinanjega, objektLvinoga sveta, mje imiagiočni vtisek se ponavlja nezavedno, zato tem izdatoeje, kadarkoli greš mirao in ti 'induktivtno pretvarja struikituno duha. Kaj šeie, 6e so te harmaniiono umefcniške m ogirornne dimenzije todpnte ki posve.eme Ijudstvu! Tudi mofbrainjo ikoosodidacido akademije pospeši skupniost strehe, če stop^ijo našl ¦kudturnd zatvodi \m diruštva v majožiji kcmtakt skupnega prostora. Do laistnega doima pride akadenmijia samo po nerazdriu-ni kiord-acijd kuilturc in gospoidarstva, temelij doniu postavi sa.mio veldfeo gospodarsko podjetje, ki prevzame stavbne in vzdrževatae istroške. V Ljubliani še nimamo namreč bazarja (Oraind Maigaain, VVarenhoms), zadružne pradajalne za 'maniufakturo in špeceirdjisko blagio. Pariz je dobil 1. 1855 po angleiškem vzoru prvi ikcntinontalinii bazar »Loure«, ki ga vizdržuje dame.s alkoiijska družba^z 22 mdlijomi kopitaila in 5000 ¦uslužibencd. Še ivečja je v Parizu koinandiitna družba tna akci »Bcn niarche«, .natdalje »Pnimtemps«, »Beille Jairdtoi^re«, za špeoedjo Feliikis Potin. V Bepcilinu sta ustainioivliila tak bazar A. Vvertheiim in H. Tdetz, ma Duniaiju A. Oeringross in St. Esdiers. Padjetmosit naših iniladih, kuilturno in sociatoo ¦čutečdh trgovcc\ nam zgradi v Liubiljana velilki bazar s Mdato v Trstu, poseiben trakt prepusti aka¦damtijii- ter postasvi takio vekioitrajen spoimenik /nara-družmotsti kulture m ekonoimdje. D.