Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAPGR NO. 73 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, APRIL 14, 1952 LETO LIII —VOL. LIH Pregled važnih novic preteklega iednaj^ ★ NEW YORK. — NizozSnska' kraljica Julijana je priredila članom Varnostnega sveta' narodov večerjo ter je v svojem govoru opozarjala na nevarnost agresije, katero je treba one-* mogočiti, kjer koli se pojavi. Na večerji sta bila poleg d: tudi sovjetski delegat Jad Malik in njegova žena. ,Ko je kraljica Julijana izjavila, da živimo v dneh, ko propaganda meša pojme in maliči dejstva, je z ostalimi delegati vred tudi Malik vljudno ploskal. General Eisenhower je naprosil predsednika, jv pK' cerkvenega a ga razreši dolžnosti vrhovnega poveljstva _ a svoj generalski čin ne bo podal ostavke, dokler ne bo naj^ cerkvi. SJ' Terezije> kjer republikanski konvenciji odločeno glede njegove mož- 0 oko * o00° ve™ikov, je bine nominacije. ★ HEIDELBERG, Nemčija. — Po enoletnem prizadevanju je vstopilo v ameriško armado v Nemčiji samo 220 razšeljen-cev (DP), dasi jih je sprejemljivih 12,500. — Ko je kongres potrdil zakon za novačenje inozemcev, so pričakovali, da bodo razseljenci v tisočih vstopali v ameriško armado. BEOGRAD. — Yugopress, ttova jugoslovanska časopisna agentura, poroča, da imajo jugoslovanske industrije velike težkoče, ker je zaznamovati neprijetne zakasnitve dajatev denarja in raznega blaga, ki so ga zavezniki obljubili. ★ WASHINGTON. — Vladni krogi so izjavili, da bodo kmalu pričeli graditi novo tovarno za proizvodnjo atomske energije, katera tovarna bo stala en bilijon ali milijardo dolarjev. Tovarna bo najbrž zgrajena nekje v državi Ohio; nje-na gradnja bo trajala tri leta. Sodijo, da bo to prav za prav tovarna za izdelovanje hidro-genskih bomb. ★ LONDON. — Inteligenčna služba je ugotovila, da šteje Poljska armada zdaj 600,000 *ttož. Armada je dobro opremljena, sposobna in največja bied vsemi satelitskimi, armada-mi v Evropi. Njena moč je napasla, odkar so Sovjeti prevzeli v svoje območje obrambo Polj-ske, kar se je zgodilo leta 1949. Poljska armada je danes dvakrat večja kakor je bila pred Prvo svetovno vojno, dasi je živelo takrat v Poljski deset milijonov več ljudi. ★ WASHINGTON. — Sovjetska zveza se tako boji “Glasu Amerike,” da je po sovjetskih In satelitskih podeželskih kra-Ph prekinjena električna energija, kadar ta radio oddaja. — Sovjeti se poslužujejo tisoč radijskih postaj za motnjo ame-Hškega programa, vendar prodre železno zaveso 75 odstotkov teh oddaj. ★ AKRON, O. — štrajkujoči vozniki avtobusov v Akronu so ua veliki četrtek odglasova-ii> da bodo v nedeljo prevažali Vernike v cerkev in iz cerkva., Toda pod enim pogojem: Da bo sprejmejo ne vozniki ne družba, ki lastuje avtobuse, za ^a prevoz nikake plače. (Ko to pišemo, to je v soboto zjutraj, družba še ni odgovorila ba te pogoje). ★ New YORK. — Rečeno je, da bodo oni, ki šobili povabljeni* da si ogledajo nove eksplozije atomskih bomb dne 19. apnila v Nevadi, v resnici priča aksploziji prve hidrogenske bombe. WASHINGTON. — General; Eisenhower je pismeno naprosil predsednika Trumana, naj, razreši vrhovnega povelj st-zapadno-evropskih armad, nakar mu je predsednik v lastnoročnem dolgem pismu odgovoril, da bo ugodil njegovi želji. PARIZ. — Gen. Eisenhower je 12. aprila izjavil, da ne bo aktivno posegel v kampanjo, dokler ne bo — če sploh bo — dne 7. julija nominiran kot republikanski predsedpiški kan- da bo lahko neomejeno govoril o politiki. Iz Pariza je pisal nekemu neimenovanemu prijatelju ter mu v svojem pismu dejal med drugim: “Še eno besedo. V slučaju, da me republikanska stranka nominira kot svojega kandidata. sem trdno odločen povesti stranko v boj, v katerem ne bo pomanjkanja gorečnosti in vztrajnosti, dokler ne bo padla odločitev.” lo v paniki, ki je nastala, ko se je vnel oltarski prt, do smrti (pohojenih 43 oseb, med njimi 21 otrok, več kot 110 pa je bilo ranjenih. V cerkvi se je vršilo velikote-denski obredi, zato je bila tako natrpana. LETALCI - REZERVISTI SO SE UPRLI POLETOM Letalci, ki so služili v drugi svetovni vojni, nimajo veselja, da bi nadaljevali svoj nevarni posel tudi v sedanji vojni. j Razne drobne novice i iz Clevelanda in te okolice didat. Omenjenega dne se bo' namreč vršila v Chicagu kon- WASHINGTON. — Penta-vencija republikanske stranke, gon je odločil, da generalu Ei-Dejal je, da je resigniral kot senhowerju ni potrebno odpo-vrhovni poveljnik NATO čet, !vedati se svojemu vojaškemu ker je pričela ameriška politi-; činu, ako hoče iti v kampanjo ka prizadevati njegov položaj,1 za politični urad. Toda moral toda ne bo pa resigniral s svo-ipa bo stopiti v pokoj, jega generalskega čina, razen; Pokojninsko stanje bi mu ne če bo nominiran kot predsedniški kandidt. V tem primeru pa se bo odpovedal svoji vlogi v vojski, okrnilo niti njegove plače, niti|ta Papež je govorjl romarjem drugih prerogativ ali ugodno-}y šegtih jezikih — v angleščini, francoščini, Italijan- Sv. oče je sprejel na veliko soboio f 0,000 vernikov Govoril jim je v šestih jezikih o Kristovem vstajenju in miru sveta. Vatikan. — Papež Pij je sprejel na veliko soboto v javnih in privatnih avdijencah okoli 10,-000 romarjev iz vseh delov sve- sti, ki so zvezane s činom pete- ne:mščini, rozvezdnega generala. POPLAVE NA SREDNJEM ZAPADU Pred naraščajočimi vodami je zbežalo 10,000 rodbin iz svojih domov. Omaha, Neb. — Spomladanske povodnji, ki se razlivajo po sedmih srednje-zapadnih državah, so povzročile, da je že 10,244 rodbin zapustilo svoje domove, toda bega pred vodo še ni konca. Največjo povodenj je prizadel veletok Missouri, čigar umazana voda poplavlja krajine od South Dakote do Kansasa in Missouri] a. Vsa mesta in drugi kraji v pokrajinah, ki so ogrožene po povodnji, so mrzlično na delu z gradnjo nasipov, da zajezijo vodo. V St. Paulu, Minn., je Mississippi reka pregnala kakih 700' rodbin iz njihovih domov. V North Dakoti preti največja nevarnost od reke Red River. Nadškof Edward F. Hoban bo odlikoval profesorico iz Toronta CLEVELAND. — Nadškof E.. F. Hoban bo v četrtek odlikoval tradicionalni ščini, španščini in portugalščini — o Kristovem vstajenju, o krščanski ljubezni in miru sveta. Drugega dne, to je na veliko nedeljo, se je papež opoldne pokazal vernikom z balkona bazilike sv. Petra, kjer je podal svoj blagoslov “Urbi s Spellman-Aguinas kolajno, ki, et Orbi,” to je - mestu in svetu. pomeni najvišje katoliško odli-| ------o------ kovanje filozofije, Pro^esor^co. Aufftif I aKimAWA So hil Etienne Gilson iz Toronta. Nad-j vW6ll LjSISIliEUlC JC Ui! škof jo bo odlikoval v Statler jc j j hotelu, kjer bo letni sestanek fCOriSIDn jOVJDlOlt! in kosilo organizacije American! n!!|L nnininnih Catholic Philosophical Associ-*1 V HJlil liČlsUSnill ation, katere člani so profesor-! ----- ji filozofije na ameriških kato- T)a ga izrabijo, SO sklenili liških semeniščih, kolegijih in Sovjeti že leta 1937 na seji univerzah. zunanjega ministrstva. Etienne Gilson je profesorica filozofije na Pontiftkalnem institutu za srednjeveški študij v Torontu. Počastitev čistilca čevljev NEW YORK. — R. Adams, predesdnik parobrodne družbe1 Grace Lines in eksekutivni uradnik na Wall Streetu, je dne 9. aprila osnažil in zlikal WASHINGTON. — Bivši svetovalec sovjetskega zunanjega urada, ki je zdaj v ameriški službi v inozemstvu, je izjavil, da so bili Sovjeti že leta 1937 mnenja, da bi jim bil Owen Latti-more lahko koristen v prizadevanju, da se potisne Mongolijo' v Zvezo narodov. SAN ANTONIO, Tex. — Poveljstvo letalske sile je v petek naznanilo, da je šlo šest častni-kov-letalcev na Randolph letališču na “sedečo stavko” ter da so se uprli nadaljnim poletom. Verodostojni viri pravijo, da; je med letalci-rezervisti, veterani iz druge svetovne vojne, že dolgo vladalo nezadovoljstvo, ker so nasprotovali ideji, da bi morali spet v vojno.. Izvedelo se je, da je en častnik hotel telefonirati predsedniku Trumanu iz svoje hotelske sobe v San Antonio. Major Albert Hatcher je izjavil, da je bil samo eden izmed teh šestih več primerov, ko so letalci odpovedali pokorščino ter niso hoteli v zrak. Omenjeni letalci so argumentirali, da so služili v drugi svetovni vojni in da ,so se od takrat poženili. — Mnogi imajo zdaj svoje otroke. Vsi ti letalci so želeli, da bi se jih ne sililo več na polete. Do nedavno je bilo pri letalski sili običajno, da se je odpoklicalo vse one letalce od dejanske letalske službe, ki so izrazili željo, da ne želijo več letati, bodisi da so imeli strah pred nadaljnimi poleti ali pa nobenega veselja do njih. Poveljstvo letalske sile je bilo do- častnikov formalno obdolžen ne-j slej mnenja, da ljudje, ki nima-pokorščine. Dalje je ta major,jo veselja do poletov, itak ne povedal, da nihče od te skupine'morejo biti dobri letalci. Med ni izvajal poletov od 1. aprila, | omenjenimi letalci so: en pilot, to je od dneva, ko so se prvi- trije bombardirji in dva navi-krat uprli nadaljnim poletom, (gatorja. Od šestorice je bil are-Rečeno je tudi, da je bilo že tiran samo pilot. NAnLf^m | Odlikovanje junaka, ki je Včeraj, n.a velikonočno nede-! SdED UDlI 1130 SlO Ijo, je umrl v Fairview Park bolnišnici Andrew Werlick, stanujoč na 23050 Ivan Ave. Pogreb bo oskrbel Grdinov pogrebni .zavod za Lakas-hore Bivd. Podrobnosti jutri. Martin Brinovec Danes zjutraj je umrl Martin Brinovec, star 79 let in stanu- sovražnikov WASHIINGTON. — Tukaj je bil odlikovan s častno kolajno Lloyd L. Burke, nadporočnik petega regimenta, ki je sam samcat ubil v korejskih bojih nad sto komunistov. V naskoku jih je napadel z granatami, s puško repetirko in revplver- joč na 1146 E. 60 St. Umrl je po dolgi bolezni, ki je trajala pol-l-iem- Ko mu Je zmanjkalo roč-drugo leto. Pogreb bo oskrbel Imh ^ranat 111 naboiev, je planil Grdinov pogrebni zavod na E. v zaledje P° novo municijo, na 62. cesti. Podrobnosti jutri. Patrick W. Carlin Včeraj zjutraj jis umrl Patrick W. Carlin, star 86 let. Zapušča sestro Margaret Herbison, ki je mati G. Herbisona, mana-gerja colilnwoodske podružnice North American banke. Njegova sestra Mary je umrla pred dvema tednoma. Pogreb bo to pa se spet vrnil v boj. — O njegovem junaštvu so pričali njegov narednik in vsi njegovi vojaki, kolikor jih je prišlo živih iz tistega pekla. 102-Ietna starka umrla BEVERLY, N. J. Tukaj je u-mrla na svojem domu Char-vjlotte Bond, stara 102 leti, ki je sredo ob 9:30 v cerkev sv. Pavla slišala kot mlada deklica na Chardon Rd. in od tam na pokopališče. Pogreb bo oskrbel na Ta bivši uradnik sovj. zunanjega urada je bivši polkovnik! Gr(hnov pogrebni zavod Rdeče armade Igor Bogolepov,! 17002 Lakeshore Blvd. ki je rekel, da je prišlo vpraša- -o— čevlje nekemu italijanskemu priseljencu. Adams je s tem1^ da bi se izrabiio Lattimorea Avstrijec Figi bo obiskal Pozen zakon počastil italijanskega imigran-jza sovjetske namene, na povr-l Zdr. države NEW LONDON, Conn. Tu ta Tony Rubina', ki je praznoval, gje prj sejj zunanjega urada le-j DUNAJ. — Avstrijski kane- ka sta se -poročila Grace New-T .v . tistega dne 50-letnico. kar je ta 1937. Njega so smatrali So-,ler Leopold Figi bo v kratkem j burg in Jesse Poore iz Pine Blu-ioux i y, owa, je ze enaj|ug|-an,ov;] SVojo čistilnico čev- vjeti kot pravo osebo, ki naj —prispel v Washington na pova-:fa, Ark. Ona je stara 83, on pa svojem rojstnem kraju Chicagu govoriti predsednika Abrahama Lihcolna in se je tudi udeležila njegovega pogreba. tretjina mesta pod vodo, ki je segla v nekaterih krajih do višine osem čevljev. Enaka in slična poročila prihajajo tudi iz drugih krajev j srednjega zapada. ------o------ Na križiščih hodi naravnost preko ceste pa samo kadar je zelena luč. Ijev. ‘prebije led”. bilo ameriške vlade. j 82 let. Tržaški Slovenci o izvajanjih “Ameriške Domovine” o Trstu “DEMOKRACIJA”, ki izhaja v Trstu in je glasilo demokratično orientiranih Slovencev v Trstu in Slovenskem Primorju, komentira na svoji prvi strani v velikem trikolonskem članku izjavo, ki jo je pred tedni objavila “Ameriška Domovina” o Trstu in Svobodnem jino. Slovenci so se vsem tem in drugih javnih uradov na ga jezika Tudi slovenščina poizkusom odločno upirali in področju zone A; vpeljan je naj postane uradni jezik! Ure-zlasti v dobi druge svetovne edino v šole. di naj se vprašanje tržaškega vojne doprinesli strahotne žrtve proti fašističnemu nasilju. Zavezniš,ka vojaška uprava ni popravila krivic, ki so jih Italijni prizadeli Slovencem in Hrvatom. Njim zaplenjeno pre- Mirovna pogodba je brez | državljanstva v smislu mirov-dvoma ustvarila naravne dr- ,nih določb. Slovencem naj se žavljanske in narodnostne pra- vrne lastnina, ki jim je bila Danes oblačno, dežni prši, vetrovno in hladno. Oblačno in hladno ponoči. gim pravi “Demokracija”; Dr. Bogumil Vošnjak je že tržaškem ozemlju. Med dru-1 moženje je še vedno v italijanskih rokah. Vsi zakoni, izdani 1- v času fašistične vladavine, ki 1918 predlagal predsedniku jemljejo Slovencem osnovne Wilsonu, naj Trst zasedejo a- 'pravice na kulturnem, narod-meriške čete. Tedaj se ta slo- nem, socialnem in gospodar-venska želja ni izpolnila; prišli skem področju, so ostali neiz-so Italijani, Amerikanci so pri-1 premenjeni. Vsi javni uradi so Važni dnevi svetovne zgodovine šli šele 27 let pozneje, potem ko so Slovenci in Hrvatje prenašali vsakovrstno nasilje in krivice ital. fašističen krutos-Danes, 14. aprila je Vseameri- ti, ki je na vsak način in z vse-ški dan, ki ga od leta 1931 pra- mi sredstvi skušala to ozemlje znuje 21 ameriških republik. j spremeniti v itali jansko pokra- pod popolnim nadzorstvom Italijanov. Med vsem uradništ-vom je komaj en odstotek Slovencev in Hrvatov, čeprav tvorijo eno tretjino mestnega prebivalstva. Slovenski jezik je še vedno izključen iz veh sodišč vice, ki jih ni mogoče zanikati. In vendar se stanje ni spremenilo, čeprav to očitno nasprotuje svobodnjaškemu mišljenju Z dr. držav. Sa j Trst ni ne italijansko ne jugoslov. vprašanje, je evropsko, svetovno vprašanje! Za dosego mirnega sožitja med Jugoslovani in Italijani predlaga dr. Bogumil Vošnjak, naj ostanejo določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Trst, neizpremenjene. Te določbe naj se izvedejo ne samo, kar zadeva državljanske pravice in osebne svoboščine, ampak tudi glede uradne- Iz bolnišnice— Frank Pultz, 3320 W. 88 St., se je vrnil iz St. John’s bolnišnice. Zahvaljuje se za karte in cvetlice. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. Važna seja— V četrtek zvečer, ob 7:30 bo važna seja odbora za pomoč gasilskemu društvu v Slavini pri Postojni na Notranjskem. Seja bo v Domu na Recher Ave. Odborniki kakor tudi rojaki iz Slavine in okolice so prošeni, da se seje v velikem številu udeleže. 11. obletnica— V torek zjutraj ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Thereso Zalokar ob 11. obletnici njene smrti. Srečno prestane operacija— John Petrič z 1105 E. 74. St. je v St. Alexis bolnišnici srečno prestal operacijo. Obiski so dovoljeni, želimo, da bi se kmalu zdrav vrnil na svoj dom. Seja št. 25 SŽZ— Članice podr. št. 25 SŽZ so vabljene, da se udeleže nocoj ob osmih seje, ki bo važna, ker bodo na njej volitve delegatinj za' konvencijo. Pogrešani lovci na tuljnje ST. JOHN’S, Nova Fundlan-dija. — Pet norveških ladij, ki imajo 1000 mož posadke in ki so so 'bile na potu v Arktični ocean na lov na tuljnje (seals) obdaja velika misterija, ker ladje bi bile morale pripluti že pred tednom dni tja, pa ni o njih nikakega sledu. Ameriški in kanadski letalci, ki iščejo pogrešane mornarje oziroma njih ladje, niso imeli z iskanjem uspeha, ker je bilo za polete slabo vreme in nad morjem gosta megla. odvzeta za časa fašizma in se jim povrne vsa škoda, ki so jo v tej dobi, zaradi svoje narodnostne pripadnosti utrpeli. Tržaški Slovenci smo hvaležni dr. Bogumilu Vošnjaku in vsem ameriškim Slovencem, ki nas podpirajo v težki borbi za! narodni obstoj, čeprav je prav ; te dni preteklo že pet let, od-' kar je bila dne 10. februarja1 podpisana v Parizu mirovna pogodba z Italijo, na podlagi katere bi morali biti deležni zares drugačne usode, kakor je ona, ki nas je doletela!” NAJNOVEJIEVESTI COLUMBUS, O. — Tornado, ki je naglo privršal, je včeraj popoldne zadel več krajev v centralni in vzhodni Ohio. V Doverju je porušil dvoje tovarn, v Columbusu je težko poškodoval terminal neke družbe, ki lastuje trnke za prevažanje tovorov, in porušil je več hiš (cottages) ter neko podeželsko cerkev v Zanesville. Vihar je zadel mesto Columbus ob 12:30 popoldne.. CLEVELAND. — Teden dni trajajoča stavka uslužbencev Bell Telephone družbe bo morda že tekom nekaj ur končana, ko bodo unijski predstavniki proučili nov kontrakt telefonske družbe. SIOUX CITY, la. — Povodnji zmerom bolj naraščajo in prebivalstvo celih krajev ter naselij je prisiljeno bežati iz svojih domov. Zdaj je brez strehe že 74,000 oseb. CLEVELAND. — Med letalci, ki so se uprli, da bi še nadalje izvajali polete, je tudi letalec-nadporočnik Ralph C. Engel iz Clevelanda, ki je veteran zračne sile, s katero se je boril že v Italiji. Vsega skupaj je 255 oficirjev-Ietalcev zahtevalo, da se konča njihova aktivna letalska služba. CLEVELAND. — Snoči so prispeli v Cleveland pevci in pevke Metropolitan opere, ki bodo dajali tukaj operne predstave. Otvoritev bo nocoj z opero Aido, v kateri bo pela glavno vlogo Zinka Milanov, ki je doma iz Zagreba. « , ■L-fe H Ameriška Domovina & gi a a fit 'yr'M 1 f f i> v i jjiiisLi-!— «117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0623 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. zi od vzhoda. Da bi Francozi pristali na oborožitev in na j smo se prav lepo imeli. Naš ve-. Jezerski: obnovo suverene Nemčije, ne da bi prejeli kakih jamstev kastni hram božji sv. Jožefa je za svojo varnost, ni misliti! Jasno je, da zapadni zavezniki niso mogli odbiti ponudbe iz Moskve, ker bi pred Nemci nosili odgovornost, da ne bil ozaljšan nadvse lepo. Lepo j so okinčale naše marljive sestre; Božji grob. In potem Vstajenje, | Iz življenja SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._________________ No. 73 Mon., April 14, 1952 Sovjeti in Nemčija Kakor bomba je zadela zapadne sile sovjetska^ nota od 30. marca, s katero je Moskva zahtevala sestanek štirih^ve-lesil, da bi se čimprej sklenil mir z Nemčijo pod sledečimi oogoji: 1. Nemčija naj se zopet združi v enotno državno telo. 2. Dovoli naj se ji zadostna oborožitev za samoobrambo in da sme v ta namen tudi sama izdelovati potrebno orožje. 3. Njene meje naj se določijo, kot je bilo sklenjeno 1. 1945. v Potsdamu. 4. Vse tuje vojaške sile morajo zapustiti Nemčijo tekom enega leta po sklenitvi miru. 5. Vsem bivšim nacistom se vrnejo vse državljanske pravice, razen onim, ki so v zaporih. Ne samo vse države na Zapadu in njih vodilni politiki, marveč tudi vse komunistične stranke so bile presenečene ob tej nenadni sovjetski ponudbi, ki je nasprotna dosedanjemu stališču Moskve. Dosedaj je podobne predloge za-padnih velesil Kremelj vedno odklanjal, zdaj pa naenkrat ta preobrat! Politiki in časnikarji po vsem svetn^ugibajo, kaj namerava Moskva s to presenetljivo diplomatično potezo, ki je, kot pravijo, največje presenečenje v svetovni politiki od leta 1939., ko sta Hitler in Stalin sklenila pakt. Veliki trije — Združene države, Anglija in Francija, so na sovjetski predlog odgovorili, da zahtevajo v celi Nemčiji, tudi v vzhodni, politično in vojaško neodvisnost. Zdaj je vrsta na Sovjetih, da na podlagi tega protipredloga, odgovore in pokažejo, če je bila njih ponudba resno mišljena ali pa le nolitičen trik. Če nočem« razumeti vsaj nekoliko vse ozadje te sovjet-'ke ponudbe, moramo predvsem poznati ideologijo, cilje in ' komunizma ter tudi okoliščine, v katerih je bila ta ponudba oravljena. Komunizem in njegovi vodielji v Moskvi ne skrivajo, da je njihov končni cilj podvreči ves svet komunistični ideologiji in vladi. Vse delovanje, vsa politika Sovjetov ima ta zadnji smoter pred očmi! Radi tega končnega cilja se komunizem popolnoma po načelih vojaške taktike na kakem sektorju umakne, toda ta-korak stori le zato, da premoti svoje nasprotnike in da si ustvari boljše pogoje za svojo ofenzivo, ki jo izvaja na svetovnem bojišču. Na vsak način ta sovjetska ponudba nima v sebi niti drobca iskrenosti, da bi res hoteli s tem kaj storiti za svetovni mir ali da bi šla na roko težnjam nemškega naroda po svobodi in še manj, da bi kako ustregla zapadnim zaveznikom in zmanjšala svetovno napetost. Vprašanje je le, ali so bili oblastniki v Kremlju k temu koraku kako prisiljeni ali pa je to kaka nova taktična poteza, da bi zopet pritisnili svobodni svet ob steno! Ali so bili Sovjeti prisiljeni k temu? Nekateri mislijo, da je to uspeh ameriške politike, ki je s svojo vstrajnostjo v organiziranju Zapada dosegla uspehe, ki silijo Sovjete, da se na tem evropejskem sektorju nekoliko umaknejo. Pomisliti je treba, da je prišla sovjetska ponudba neposredno po sestanku zapadnih sil v Lizboni, kjer so bili doseženi nekateri uspehi glede vojaške organizacije in obrambe Zapada. Tozadevne pogodbe glede ustvaritve skupne armade zapadnih sil, v kateri bi bila tudi armada Zapadne Nemčije, so že parlamentom v Parizu in Bonnu predložene v ratifikacijo! Kakor hitro bi postala Zapadna Nemčija enakopraven član Atlantske vojaške zveze in bi imela organizirano lastno vojsko, potem bi nastala v tej državi proti sovjetskemu prodiranju zagvozda, ki bi preprečila vsako prodiranje sovjetskih armad na zapad! V Moskvi dobro poznajo nemške vojaške sposobnosti! Kakor hitro bo Nemčija oborožena pod vplivom Zapada in z njegovo pomočjo in celo v zvezi z Zapadom, je odklenkalo komunističnemu prodiranju na zapad . . . Napredek vojaške organizacije Zapada je na vsak način bil vsaj delni vzrok ponudbe iz Moskve! Sovjetska ponudba vsebuje prijazno gesto napram nacistom! Vsekakor to ni brez pomena! Nacisti v Nemčiji postajajo vedno bolj predrzni! Vedno bolj važen političen faktor, ki bo pri bodočih volitvah igral znatno vlogo! Nemški socialisti vedno bolj plavajo v nacionalni šovinizem! Bila bi kaj možna kombinacija med nacisti, socialisti in komunisti v skupni Nemčiji, ki bi potisnila krščanske demokrate v ozadje, ustvarila najprej v Nemčiji socializem in iz tega bi se nujno razvil komunistični režim! Zapad je delal prepočasi glede ureditve nemških razmer! Po prvi svetovni vojni je nespametna politika zaveznikov, ki ni dovolj podprla Bruninga, povzročila, da je prišel na oblast Hitler; po drugi svetovni vojni pa kaj lahko nespametna politika Zapada pomore, da si osvoji Nemčijo — komunizem. Zelo verjetno je za vsakega, ki nekoliko pozna komunistično taktiko, da je sovjetska ponudba past-za zapadne sile. Prvo, kar bi želeli Sovjeti, je sigurno; da bi se ob tem vprašanju razdvojili Zapadni zavezniki! Kar je. zelo verjetno. če upoštevamo francosko občutljivost, ki v svojem strahu pred Nemci ne vidi stokrat hujše nevarnosti, ki gro Bilo je med prvo svetovno | Ferenc se je večkrat bahal, pride do zedinjene Nemčije in ne do miru z njo. Na podla-j imPozantna procesija, pa predvojno v neki vasi Ob Cerkniš-' kako iz bogate družine je doma! gi komunistične ponudbe je Zapad nujno moral zahtevati j krasno petje na našem koru. kem jezeru. V vasi se je nasta- Da imajo pri hiši tam pod Kar- popolnoma svobodne volitve poleg tega pa tudi obnovo SVO- ! Vsakega je kar prevzelo. Tako nil oddelek vojaškega trena, ki pati veliko posestvo, čez dvaj- bodnih demokratičnih strank v Vzhodni Nemčiji, ki so jih lepo more biti le pri sv. Jožefu.'je prišel s fronte pri Gorici tja Sovjeti uničili, če bodo v Moskvi na to pristali, bodo Šele Še se postavimo Jolietčani. Slo- na oddih. Med vojaki so bili ve-možne enotne in skupne volitve v celi Nemčiji in nato šele j venski Rim v Ameriki še krep- činoma Slovaki, na podlagi volitev organiziranje skupne nemške vlade, ki ;ko diha in bo še in še! čast, ko-; To -e bil direndaj po vasi! _ bi mogla v imenu Nemčije skleniti mir. Če bodo Sovjeti |mur čast! I Slovaški fantje so bili kar pri- na to pristali,, potem bo trajalo prilično dolgo, da se vse to izvrši! Če pa komunisti ne bodo pristali na obnovo demokratičnih strank v Vzhodni Nemčiji in ne na svobodne volitve pod kontrolo Zveze narodov, potem bo pa jasno, da je bila vsa ponudba le navadna past. BESEDA IZ NARODA živela fcot kaka graščakinja, ati je/bila že vsa nora ob da fe njeni hčerki ponuja tako^PRia prilika, da postane * HUVITONE l HRIBA. lu. Za državne in zvezne pa bodo končne volitve še le v jeseni obenem, ko bodo volitve za predsednika. Volilci tujejezičnih skupin so tekom zadnjih petdeset'let in še dalj nazaj igrale važne uloge ob volitvah. V takih gosto naseje-nih krajih, kakor v New Yorku, Chicagi, itd. so tujejezične skupine marsikdaj odločile izvolitev. Posebno Italijani so v tem oziru povezani, kakor nihče drugi. Njihovi liderji so kakor Garibaldiji, kar zapovedo, to gre. Pred par leti je v Chicagi neki tak wardni italijanski vodja obljubil nekemu irskemu kandidatu vse glasove in neki pricinct, kjer so sami Italijani, je res tako glasoval. Do zadnjega glasa je dobil tisti Irec, ki je potem pd izvolitvi nagradil nekatere Italijane z raznimi službami in bila je koza cela in volk sit. V političnem rokomavharstvu so - zlasti Irci in Italijani zelo navihani. Njihova politična morala je: ti pa jaz — drugi naj pa v luft gledajo! Ampak v luft gledat se kmalu vsak navGlča, pa zato’ toliko bolj- gleda .političnim ro-komavharjem pot roke. To je pa slabo, ker se vsak hoče tega “poklica” malo priučit In ta bolezen se razpasuje naprej in naprej, kakor kuga. Zato pa je v naših javnih uradih čim več in več takih “odličnjakov,” radi katerih je naš Harry v Beli hiši dobil že marsikateri beli las. Well, tako je, drugače smo pa Joliet, Ul. — Zadnji teden 8. aprila smo imeli primarne volitve. To so volitve za izbiranje in, nominiranje kandidatov. Stranke naj prvo izbero med svojimi pristaši in somišjeniki gotove ljudi za kandidate za primarne volitve. Na posebnih sestankih strank, te same naj prvo določijo, katere izmed svojih ljudi bodo postavili na volivno listo za kandidate. Ko se pobotajo 'vi strankah glede tega, potem take kandidate prijavijo državni, okrajni in mestni volilni oblasti. Te pa jih potem objavijo javnosti oz. volilcem, da so to pravilno prijavljeni kandidati, kakor to zahteva volilni zakon za take slučaje. Nekateri kandidati pa prijavijo svoje kandidature neodvisno, to je neodvisno od kakih strank. Tudi ti morajo izpolniti predpisane pogoje, prav tako, kakor kandidati strank. Navadno je, da za vsak urad mora prijavljeni kandidati dobiti gotovo število podpisov od volilcev v njegovem okrožju, v katerem namerava kandidirati. Dalje mora v takem okrožju ali kraju stanovati, toliko in toliko časa, pred-no more v takem kraju prijaviti kandidaturo. Ko se kandidat tako kvalificira (usposobi), se potem lahko prijavi pri volilni oblasti za taka okrožja. Mnogokrat se dogodi, da tudi kak tak neodvisen kandidat pride do izvolitve. Navadno pa je seveda težko premagati strankine kandidate, za katerimi stojijo aparati strank in denar za kampanjske potroške. Volilne kampanje so kajpada navadno zelo hrupne. Političnei strasti divjajo včasih v skrajnost. Posebno po večjih mestih, kjer se gre za važne in koristi donašajoče urade. Vsak hoče k veliki skledi. Odriniti se ne da nihče rad. Zato pri agitaciji za glasove se poslužujejo vseh raznih sredstev. Zaupniki strank tekajo od hiše do hiše ter vabijo ljudi, da gredo na volišča. V nekaterih krajih celo . plačujejo glasove. Po takih velikih mestih, kakor je New York, Chicago, Philadelphija, St. Louis kandidati potrošijo velike svote v kampanjah. Zastonj gotovo ne. Pač pričakujejo velike ugodnosti in koristi od uradov, za to se tepo kakor petelini za iste. Primarne volitve so marsikje mnogo bolj hrupne in ostre, kakor pa potem končne volitve med strankami za končno izvoli-; tev. Prav v takem političnem •plesu smo bili zadnje tedne. Zdaj, je ta borba zaključena. Tisti kandidati, ki so dobili večino, ,so kandidati strank, ali pa kot neodvisni kandidati za gotove urade ‘ pri končni volitvi, kadar že bodo iste za gotove urade. Za nekatere mestne in okrajne ura- set govedi in štiri konje, prašičev pa toliko, da ne vedo števila. Cela graščina da je njegov dom! Pripovedoval je, da ni imel še nikdar kakega dekleta, Predznamenja tople pomladi jazni vojaki, ki so se znali pri-! cK so mu še nobena ni zdela ta-so ptiči takoimenovani “Mar- kupiti našim ljudem. Mlajši so! Iffi^jot Helenca, da si jo želi tins.” Poznavalci teh ptic pravi- se kaj radi sukali okoli deklet, pogojni %eti na svoj dom,, kjer jo, da še pojavijo v tem kraju ki seveda niso nerade poslušale, okrog 10. aprila. Letos so jih pa ko so jih hvalili, kako so brhke! videli že okrog sv. Jožefa. Tei Pri Andrejevih so tudi imeli ptice rade mrcvarijo potem čreš- dvajset let staro Helenco, ki je nje, jagode in maline. Vse raz- bila prav čedna dekle. Kmalu j begata kakor kaka graščakinja, kavsajo in očofajo. Ljudje pred je pričel v hišo zahajati mlad; Pa tudi Helenci se je vedno bolj njimi zagrinjajo s tuli črešnje,,; vojak, Sovak Ferenc, ki je bil | svetila v glavi lepa hiša tam pokrivajo grede jagod in grmičje, čeden fant in zelo prikupnega j Karpati in tam mlada go-malin. Tudi robini, dasi dru- obnašanja. Najprej se je pričeli sI^dinjaJkot gospa sredi boga-gače lepi ptiči, so pravi hajdu- prijazno sukati okrog stare An-! ki napram črešnjam in jagodam. Naš mestni urad za promet objavlja, da se je dogodilo v našem mestu tekom lanskega leta 3,660 automobilskih nezgod in, nesreč. V teh je bilo 6 ljudi ubitih. Te nezgode bi lahko imenovali automobilsko vojsko, ki se neprestano nadaljuje in bolnišnice so polne ponesrečencev, kr dobe poškodbe v takih slučajih. Zunaj v prirodi se ogreva. Regrat že sili na dan in ta je moj ljubljenec. Z Juretom že par tednov delava načrte, da ga poj-deva nabirat. Kako bo nama šlo; to od rok, bom pa že povedal potem. po nabiranju. prijazno sukati okrog stare An- st* drejevke, kateri je močno hva-j Tedaj pa je nenadoma prišel lil njeno hčerko. Kateri materi! domov na bolniški dopust doma-bi se to ne laskalo, če kdo pri-1 ži sin Janez, ki je bil ranjen v jetno hvali njeno hčer? Tako je vojni, kjer je postal korporal. bila seveda tudi Andrejeva mati Godno je pogledal tujega voja-vsa blažena, ko je poslušala tojka, Slovaka, ki se je kar domače Prihodnja nedelja bo Bela nedelja. Juretova boljša polovica je nama že v naprej povedala, da takrat moramo priti skupaj. Morda bomo dobili v našo sredo našega dobrega muzikanta Rifla, da bo nam kako zaigral po “jazz” načinu, kakor to zna le on.. Jure pa bo nam pokazal, kako se je! sukal z metliškimi In rosalniški-mi, pa lokviškimi deklfei pred 55 leti v Metliki ob Belih nedeljah popoldne. Ej, ej, to bo Starih spominov! Jure jih bo razdiral, da botno kar gledali. Vsem Beokranjcem pošiljam lepe belonedeljska voščila in pozdrave in želim vsem mnogo veselja in zabave. Tako tudi vsem drugim dobrim Slovencem tukaj in po Ameriki in širom sve- “fajst” ljudje. Velika noč je za nami. Pri nas ta! Naj nas Bog živi vse! ■------------------------------o------------ Tita stalijo za zgled Cleveland, O.—Večerne šole, v katerih se novonaseljenci brezplačno učijo angleščine, so ena izmed tistih ustanov, ki zasluži največje priznanje in za katero so vsi, ki obiskujejo te tečaje najbolj hvaležni tistim, ki jih vzdržuj ejo. nega diktatorja Tita, torej človeka, ki je priznan kot eden naj-hujših tiranov sedanje dobe, ki ne prizna najosnovnejših demokratičnih pravic jugoslovanskim narodom, ki je soodgovoren za milijone nedolžnih žrtev, se tu slavi kot nekakega vzornika. Ni Vsi obiskovaci teh tečajev so i čuda, da so mnogi, ko so to opa-polni hvale in občudovanja do | žili, list raztrgali in ga sploh več učnega osobja, ki z vzgedno po-; ne marajo ter da je v razredih trpežljivostjo’in požrtvovalnost-j prišlo dd ostre obsodbe in gne- jo vodi te tečaje. Zato je razumljivo, da jim v tem priznanju skušajo ustreči prav v vsem, kar jim oni nasvetujejo. va napram tistim, ki take stvari priporočajo in širijo. Javno so spraševali, če je sedaj tudi Tito s svojo krvavo diktaturo 1. Poleg angleščine se v teh postal kar naenkrat veliki vzor-večernih šolah stalno in z vso nik toliko opevano ameriške de-vnemo povdarja osnovna načela mokracije. ameriške demokracije in svobo-1 Lansko leto je Ameriška do-de. Tozadevno je vodstvo izda- movina priobčila, da za propa-lo v posebnih zvezkih zbrane te- gando v Ameriki največ izda melje te demokracije; katere Anglija, takoj za njo pa Jugosla-smo se skoro napamet naučili, vija. Navedene so bile tudi gla-■Naj navedem I. Book, “Rights' vne pisarne, katere dobe ogrom-ot fhe People” in. Book 3, “On ne zneske v ta namen, da ustvar-the Way to Demokracy.’ jajo lažno javno mnenje v Ame- 2. Lansko leto so v vseh teh riki. Radi tega je jasno, da je šolah toplo priporočali tednik z tudi ta članek s pomočjo denar-naslovom Weeckly Reader, po- ja prišel v omenjeni list. tom katerega naj bi se vsi poset-1 Nekdo, ki že 2 leti obiskuje niki večerne šole čimpreie pri- večerno šolo, mi je rekel: “Po učili čitanja angleščine. V koli-. dveh letih toliko opevane in hva-kor sem imel priliKO opazovati, 1 jene ameriške demokracije in so ta list brez izjeme vsi radi. svobode, sem ob pogledu na to naročili. List ni posebno dobro. sliko in članek prišel do prepri-urejevan; pač pa so v njem razne ; Čanja, da je vsa ta hvala preva-zanimivošti, ki,bralca le priteg-! ra javnosti in “biznes” za številne] o, da se ga privadi in obdrži, j ne koristolovce na visokih me- 3. Lansko leto je zgoraj ome- stih. Če razne revije in časopisi, njeni, od vseh učnih moči pri- j poleg velikih mož, ustvariteljev poročani list prinesel dolg čla- j ameriške demokracije: Lincolna, nek, ki opisuje n-.dvse lepo ko-j Washingtoha hvalisanje. Ferenc je bil silno postrežljiv fant. Pri vsem delu je kaj rad pomagal in seveda zato je tudi prejemal obilo malice1 in včasi tudi večerjo pri družini. Kadar je videl mater, da nese hrano prašičem, je vedno; zgrabil težki pominjak rekoč: “Dajte meni, mati! To je pretežko za vas!” Oh, kako se je to dobro zdelo stari Andrejevki! še njen sin Janez, ki je bil tedaj pri vojakih, ni nikdar kaj takega storil, dasi je bil dober fant. Vedno bolj pa se je mladi Slovak sukal okrog Helence, ki sicer1 ni dosti dala na njega, pa se ji je vendar dobro zdelo, da ji tak odličen fant tako streže in hodi za njo. \ večjih krvnikov sedanje dobe —■ Tita —, ki je odgovoren za mi-ijone nedolžnih žrtev, potem mora vsak pošten Amerikanec ob taki primerjavi zardeti in protestirati. Saj še ni dolgo tega, odkar je “Ameriška domovina” prinesla poročilo o vrnitvi ameriških Slovencev z obiska v domovini. Ko so zagledali v newyorški luki kip Svobode, so ga pozdravljali s solznimi očmi. Neka “tovarilši-ca,” ki se je tudi vračala, pa je izjavila: “Saj ne bo dolgo tu! Mi že več kot 10 let vemo, da je največja želja komunizma iztrgati temu kipu bakljo svobode in jo nadomestiti s kladivom in srpom.” Ti ljudje so vse to naznanjali na sestankih s sledečimi besedami: “Naš cilj je, ne Anglija, ki je itak sama beračija, temveč Amerika, to moramo dobiti v roke.” Amerika s svojim ogromnim bogastvom je cilj vseh komunistov po vsem svetu. Vse to vidijo številni obiskovalci po svetu, Amerika pa Tita še vedno podpira. Ves ameriški narod že ve, da riba pri glavi smrdi. Vse dosedanje metle, s katerimi so pričeli pometati v Washingtonu, jniso nič zalegle. V kolikor se demokratično usmerjenemu človeku do zadnjega, upira, da. bi vojak zasedel najvišje mesto kjerkoli na svetu, pa so premnogi že priši do prepričanja, da bi edino ta bil sposoben na naj višjih mestih napraviti red. N. N. in drugih, ppstav- de bodo v nekaterih krajih kma-j munistično Jugoslavijo in nje- j Ijajo kot vzornika še enega naj- Pozdravi zvestega nareŠEiika St. Louis, Mo. —1 Dobil sem vaše sporočilo in vam takoj pošiljam $10 za naročnino za naš katoliški list. “Ameriška sukal po hiši. Že drugi dan Janez odločno pogleda mater in reče: “Mati, kaj hodi pa ta vojak v našo hišo? Kako to, da pustite, da se tu obnaša tako domače in se suče krog naše Helence?” Mati je hitela pripovedovati: “Tako dober in pošten fant je to! Pa kako bogat, doma imajo celo graščino, toliko govedi, konj in prašičev kot pri nas štirje kmetje; pravi, da ima pošteno namene in da bo poročil našo Helenco. . .” “Mati”, je vzkipel domači sin, “da ste tudi vi tako nespametni in to verjamete! Vsak hlapec pri vojakih tako pripoveduje dekletom, ki jih zapeljuje! Prepričan sem, da fant nima niti strgane bajte! Saj sem bil na Slovaškem, tam je presneto malo Ijogatih kmetov! Pa četudi bi bil graščak, naj se ne suče okrog naše Helence! Takoj mora izginiti iz naše hiše, ali grem pa jaz z doma!” Ko je popoldan vojak spet prišel k Andrejevim, ga je žei čakal Janez na pragu, mu ostro pogledal v oči in rekel: “Moja sestra ne bo vojaku za igračo! Jaz moram skrbeti za njeno dobro ime! Prosim, da ne zahajate več v našo hišo!’ Močne postave in pa še sarže se je tuji vojak ustrašil in se tiho obrnil ter odšel. Mati je bila sicer nekoliko nevoljna, da je Janez tako odpo-dil prijaznega Slovaka, toda sinu se ni upala upreti. Čež par dni pa pride v vas mlada ženska z dojenčkom v naročju. Takoj pri Andrejevih se ustavi in vpraša: “Ali ni tukaj vojaški tren? In. tam neki voj^k Ferenc, Slovak?” “Da, da,” se je hitro oglasil Janez. “Če njega iščete, ga lahko dobite pri onem skednju, kjer je nastanjen njegov oddelek,”. Mati pa ni mogla krotiti radovednosti, pa vpraša: “Čemu pa iščeš tega vojaka?” Mlada mati se je pričela jokati: “Lani so bili na počitku ti vojaki pri nas, pa mi je ta Slovak pravil, da ima doma graščino, da me bo poročil in me je tako sbeljal na led. Ta otrok je njegov,; pa noče nič slišati, da bi vsaj -kaj malega pačal za otroka in trdi, da nič nima.” Otrok v njenem naročju je zavekal in nesrečno dekle je odšlo naprej, da poišče zapeljivca. Janez je pomenljivo pogledal svojo mater! “Ali vam nisem pravil! Treba je stokrat premisliti, komu se zaupa! Ravno tako bi bil napravil z našo Helenco!’ “Da so taki dedci!” je never- Domovina” mi je zelo všeč. Vse lepo in pravilno piše, zato bom ; jetno zmajala mati z glavo., ostal njen zvesti naročnik tudi j “Pa lahkoverne ženske, ki so v bodoče. Prejmite pozdrave ocl j pametne šele, ko trpe’, se je od- svojiega zvestega naročnika! Mihael Prebil. rezal Janez in šel za svojim delom. srT*1 ^•r Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda Po večini je torej nemštvo na. cerkve. n- e. sef s; in li šemu cerkvenemu življenju vtisnilo svoj znak, ker je ime-lo v tedanjih časih mnogo več Prodirajoče sile v sebi, kakor pa rornanstvo severne Italije, ki ji3 bilo samo podložno nemški cesarjem. Novega misijonskega dela je bilo treba med Slovenci po končanih madjarskih navalih. Ti s bili krščanstvu v Panoniji h ■Karantaniji zadeli hude rane. Cerkve so bile podrte, duhovni-< skega škofa, ki bi ki pregnani, misijonsko delo je : ~~J-" bilo onemogočeno. Ljudje so Padli deloma zopet nazaj v poganstvo, deloma pa na skrivnem ahraniii svojie krščanstvo in o-Pravljali svoje pobožnosti. Le v goratih krajih Koroške se je °branila redna cerkvena oblast br je še klilo versko življenje. Treba je bilo tonej proti koncu stoletja iznova zidati cerkve, snovati župnije in ljudstvo dvig-niti jz duševne zapuščenosti. Solnograški nadškofi so se z Veliko vnemo lotili tega dela. Že Friderik 1. (957—991) je večkrat prepotoval Štajersko in Koroško, posvečeval cerkve in Nastavljal duhovnike. Od ce-Sarja Otona I. si je dal potrditi ysa prejšnja posestva solnogra-ske cerkve in na novo pridobil ^ rnnogo zemljišč. Tudi papež Benedikt VI. mu.je potrdil me-Kopolitsko oblast črez Karanta-Nijo in Panonijo in ga imenoval 2a svojega poslanca (legata), da Nrore samostojno urejati cerkve-ile razmene. Kneed njegovih naslednikov K uspešno deloval v Karantaniji nadškof Balduin (leta 1041.— KOO.), vlivni svetovalec krške grofice Heme, ki jie bogato obda-r°val njen nunski samostan, po-SVetil stolnico Matere božje v grki, in mnogim cerkvam, ki Kh je bila grofica Hema dala kidati, podelil župnijske pravice. Se vplivnejši je bil Balduinov Naslednik Gebhard (1066-1088), bi jie iz zapuščine bi. Heme Ustanovil krško škofijo in samo-stan sv. Blaža v Admontu. V budem boju, ki se je tedaj bil papežem Gregorijiem VIL in nemškim cesarjem Henrikom je Gebhard zvesto stal na strani papeževi. at° je bil dvakrat pregnan s “v°jie stolice in se je moral kot Degunee potikati po raznih kra-Vendar je z besedo in pi-sniom neustrašeno zagovarjal ^y°je prepričanje do smrti. — ebhardu je sledil nadškof Ti-em° (1090—1095), ki mu je bil proden po duhu in delovanju. g'61' je bil zvest privrženec papeži je imel v svoji škofiji mo-cn° naprostno stranko ,kateri je pripadalo zlasti mnogo piem-'pa ae je 0kieniia cesarja Kenrika IV. in od njega postav-Knega škofa Bertolda iz Selič, rišlo je med obema strankama CeK do krvavih bojev. Tiemo je moral bežati iz Sol-N°grada in je iskal zavetišča na vv°jem utrjenem gradu v Bre-2ah. Toda na poti črez Visoke Ure so ga sovražniki ujeli in f*6* let imeli v zaporu. Slednjič Sg mu je posrečilo podkupiti ču-in ubežati na Švabsko. L. 'bi. se je pridružil križarski ^°.iski bavarskega vojvoda Wel-a K Bri mestu Korozaim je bil Nd Saracenov ujet in umorjen. ° burnem življenju je našel Nmčeniško smrt na tuji zemlji. Tiemo je posvetil 1. 1093. Seritpavelsko opatijsko cerkev in K Podelil opatu župnijske pra-^*Ce za oerkev sv. Egidija. — bčno so delovali tudi njegovi Nasledniki, nadškofi Konrad L (1106 —1147), Eberhard I. (1147 1164), Konrad II. (1166 — f}68), Adalbert I. (1168—1177), Konrad III. (1177 — 1183), Adal- bertn (1183—1200). Pospeševa-1 so ustanavljanje samostanov, SNovaii nove župnije in zidali Škofijsko okrožje pa je bilo preveč obsežno, da bi je mogli solnograški metropoliti sami vladati. In čim bolj se je po Koroškem in Štajerskem množilo prebivalstvo, čim več je bilo tamkaj novih cerkva, župnij in samostanov, tem težje je bilo neMciu škofu izvrševati vse posle. 2e solnograška škofa Virgi-lij in Arno sta za Karantanijo postavila posebnega pokrajin-v njunem iMenu nadzoroval duhovnike, posvečeval cerkve in skrbel za razširjanje krščanske vere. Škofa te vrste sta bila Modest in Teodorik. Pozneje, proti koncu jdevetega stoletja, je ta ustanova za nekaj časa prenehala, a v desetem stoletju na novo oživela. Ti pokrajinski škofije so imeli svoj sedež pri Gospej Sveti. Zadnji med njimi je bil Gotapert (okoli 1. 955.). Menda so se solnograški škofije bali, da se Karatanija ne izloči iz njihove škofije in postane neodvisna. Zato so po madjarskih napadih zopet sami izvrševali vse potrebne škofovske posle v deželi. Toda vprašanje novih škofij je postajalo čedalje nujnejše. Nadškof Gebhard je izprevidel, da potrebuje pomočnika v svoji višjepastirski službi. Zato je izpremenil samostansko ustanovo blažene Heme in 1. 1071. v Krki ustanovil škofijsko stolico. Krški škofje niso bili samostojni višji pastirji in tudi niso imeli določenega -škofijskega okrožja, temveč so izvrševali škofovske posle le kot namestniki in pomočniki soinograških metropolitov. Vendar je bilo z novoustanovljeno škofijo postavljeno važno cerkveno središče za pokrajine v zapadni Karantaniji. Enaka potreba se je kmalu pokazala tudi v vzhodnih, deželah. Strožja cerkvena vlada in skrbnejše pastirovanj e je bilo tem nujnejše, ker se je v 12. in 13. stoletju po naših deželah pričelo štiriti krivoverstvo Valden-zov in Bogomilov in našlo mnogo. privržencev. Solnograški nadškof Eberhard H. (1201—1246), ki je večkrat prepotoval svojo obsežno škofijo, se je osebno prepričal o tej potrebi in ustanovil dve novi škofiji stolici, se-kovsko in lavantinsko. V Sekovi je bil tedaj že ko-legiatni kapitelj kanonikov, katerega je ustanovil 1. 1142. neki plemič Adelram Waldeck. Treba je bilo le predstojniku te cerkvene družbe podeliti škofovsko posvečenje in mu odka-zati posebno okrožje. Nadškof Eberhard je poslal 1. 1218. prošta Karola iz Brez v Rim, da predloži papežu načrt nove ustanove in izprosi njegovo potr-jenje. Papež Honorij III. je rad privolil v Eberhardovo namero, ko se je prepričal, da so bili dani vsi pogoji za ustarfo-vitev škofijske stolice. Prvi se-kovski škof je postal prošt Karol. Imel je pod svojo oblastjo le majhno okrožje1, ki se je raztezalo poldrag dan hoda v dolgost ,jn širokost. Deset let pozneje je bila ustanovljena stolica lavantinska. Neka priprava za to pomenljivo. ustanovo je bil tudi tukaj kolegiatni kapitelj, katerega je nadškof Eberhard 1. 1212. zasnoval v št. Andražu po redovnih pravilih sv. Avguština. L. 1225. pa se je s prošnjo obrnil na papeža Honorija III., naj dovoli, da se ta cerkvena družba izpremeni v stolni kapitelj s škofom na čelu. V prošnji je navedel vse tiste razloge, kakor prej, ko je šlo za ustanovitev sekovske škofije. (Dalje prihodnjič) 1952 APltlL 1952 Fmgi KOLEDAR JL, um 13JI4 2i2I ibiiimn mm DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL 20. — Društvo “Bled” š< 20 SDZ priredi za svojo 35-ietnico banket v Slov. nar. domu na E. 80. cesti. 20. — “Glasbena matica” priredi ob 4. uri popoldne v SND na St. Clair Ave. koncert. 27. — Pevski zbor “Planina’ priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights ob 7. uri zvečer koncert. 27. — Keglačice Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ prirede banket in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. MAJ 4. — Pevski zbor “Triglav” obhaja petletnico. Ob štirih popoldne koncert, ob 8. uri zvečer ples. Igra Vadnalov orkester. Prireditev se vrši v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave., domača zabava in okrepčila v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 10. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi v dvorani SND na St. Clair Ave. svoj letni ples. Igra Johnny Vadnalov orkester, j 12. — Dr. Sv. Imena fare sv. Vida prireditev y šolski dvorani v korist cerkve. 25. — Pevski zbor “Adrija’ priredi koncert in opereto “Ko se ljubezen zbudi” v AJC na Recher Ave. ob 4. uri popoldne. 25. — Mladinski zbor pri fari sv. Lovrenca priredi pomladanski koncert ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani pod vodstvom Ivana Zormana. JUNIJ 1. — Podružnica Slov. ženske zveze št. 25 ima domačo zabavo v dvorani šole sv. Vida. 8. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svoji farmi na White Rd. JULIJ 27. — Zveza ruštev Najsvetejšega Imena priredi na “Močilni-karjevi farmi” ‘Slovenski ka-' toliški dan.’ OKTOBER 18. — Podružnica št. 10 Slov. žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-let-nico svojega obstoja. NOVEMBER 15. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo. DECEMBER 7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert. Matija škerbec: CERKLJE PRI KRANJU med okupacijo in revolucijo - Obe domobranski postojanski ; sta pridno patrulirali v vsej o-| količi in preganjali komunistične roparske bande, ki so vedno I bežale pred hrabrimi fanti. V I bojih s komunisti sta ob patru-liranju v Zg. Brniku padla tudi dva domobranca: Skubic Tone iz Zg. Brnika in Polonin iz (Nadaljevanje) Iz Ljubljane pa so domobran-1 Štefanje gore. ci vtihotapljali na Gorenjsko tu-j Idejni vodja vseh gorenjskih di nabožno čtivo, zlasti pa slo-1 domobrancev je bil idealni viso-venske katekizme. Ker ni bilo košolec Franc Rigler, medicinec. tam nič slovenskih duhovnikov,! Ta je skrbel tudi za izobrazbo ki bi mogli poučevati slovenske! in vzgojo pri domobranskih edi-otroke v krščanskem nauku, so nicah, pri katerih so bili po veto nalogo- prevzele razne osebe,; čini res idealni fantje, ki jih je posebno pa dekleta po vseh žu,p- j vodila v domobranstvo le Ijube-nijah. Te so redno vsako leto zen do vere in naroda! pripravile otroke za prvo sv. obhajilo. Nemški duhovnik je pri- Slovenskim domobrancem so I pa tudi pojasnjevali pravni pošel tja, v cerkvi kar podelil vsem; ložaj domobranstva. To ni bil skupaj odvezo in otroci so pre-lkak del nemške vojske in ne jeli na to iz njegovih rok prvo; del nemške policije, pač pa sa-sv. obhajilo. Toda tem laičnim | mostojria pomožna policijska če-apostolom pa je zelo manjkalo, ta, ustanovljena v smislu med-slovenskih katekizmov. Te so se-1 narodnih določb le za vzdrževa-daj v množicah importirali na nje reda v domačem kraju. Gorenjsko slovenski domobranci. Neredko so prirejali ob nedeljah po maši pred cerkvijo mitinge, kjter so ljudstvu razlagali komunistična načela in njih tak- Mednarodno vojno pravo namreč določa, da ima v slučaju vojne okupator skrbeti za red v okupirani deželi, toda tam ostane domače policija, ki pod nadzorstvom okupatorskih oblasti tiko ter razkrinkavali njih zlo-j vzdržuje red. čioe. 1 Ko so Nemci zasedli dva an- gleška otoka v Kanalu med Nemčijo in Anglijo, je tam pod Francijo in Anglijo, je tam pod ško vrhovno komando domača angleška policija še naprej vzdrževala red. Ko so zavezniki zasedli severno Afriko, je tam- o-stala še naprej italijanska policija, ki je vzdrževala skupno z angleško in ameriško red v deželi. Na tc pravno stališče so se postavili tudi organizatorji slovenskega domobranstva. Nemcem je bilo to dostikrat povedano, da se domobranci bore kot pomožna policijska četa le na domačih tleh proti banditom, da zavarujejo premoženje in življenje prebivalstva, da bi se pa ti nikdar ne borili proti zaveznikom. Ko bi komunisti ne bili pobijali nedolžnega domačega prebivalstva v tisočih in tisočih, ko bi ne bili požigali in ropali, bi nikdar ne bilo ne vaških straž in ne slovenskega domobranstva! Sprva so imeli domobranci v Cerkljah kaj težavno stališče. Komunistično usmerjeni so jih gledali sovražno. Dr. Bohinc je ob prihodu domobrancev v Cerklje rekel 22. maja 1944. pri Kaduncu na Klancu: “Sedaj so prišle v Cerklje te preklete bele svinje.” Protikomunistično prebivalstvo pa je bilo vsled partizanskega nasilja vse preplašeno in si ni upalo na zunaj pokazati svoje naklonjenosti do domobrancev, dasi so radi videli, da so prišli v Cerklje. Žal so morali slovenski domobranci na Gorenjskem vzeti v svojo sredo pod pritiskom gestapovcev tudi nekaj pokvarjenih elementov, ki so bili prej v službi Gestapa. Že v Kranju je pred nastopom domobranstva na- Gorenjskem vstopilo v nemško policijsko službo nekaj moških in tako tudi drugod od Gorenjskem. Tem so ljudje rekif “strgani gestapovci,” sami so se pa radi imenovali po vzorcu v Ljubljanski pokrajini domobrance. Med temi je bilo v Kranju nekaj pokvarjenih oseb, ki so kot gestapovci izvrševali razna nasilja, ki so jih seveda potem komunisti naprtili v svoji propagandi domobrancem. Tudi v Cerkljah se je pod vplivom gestapovca — nacista Kemeterja, kj. je upravljal na Zg. Brniku Hočevarjevo posestvo, vrinilo med domobransko četo nekaj takih pokvarjenih e-lementov. Ti so nekoč s Kemet-terjem preoblečeni v partizane šli krast v Lahovče klobase in žganje, kar so seveda domobranci zelo obsojali. Poraz partizanov Domobranski ..postojanki ..v Cerkljah in Lahovčah sta bili zelo neprijeten trn v peti vsem komunistom in njih sopotnikom. Vstrajno sta preganjali roparske in morilske tolpe v -okolici, ki so vedno bežale pred trdo kmečko pestjo in puško. Komunisti sedaj niso mogli več svobodno krasti, ropati in pobijati po okolici, tudi njih “zmagovita” propaganda ni več užigala, ker so tudi domobranci pričeli! ljudstvu odpirati oči, kaj se skri-! va pod lepim imenom Osvobo- ; dilne fronte in kakšne zločine ima ta na svoji vesti. Komunistična zveza med Štajersko pre- j ko Kamnika, Tunjc, Krvavca S proti Kranju m drugi Gorenjski i je bila vsled delavnosti teh po-,j stojank zelo ogrožena, ali celo i popolnoma pretrgana. Zato je; sklenilo partizansko vodstvo, da morati biti obe domobranski postojanki — v Cerkljah in Lahovčah — za vsako ceno uniče-' ni. Komunisti so hoteli na ta način vliti kmetom po Gorenj- * skem strah v kosti, da bi si ni- ■ kjer več ne upali ustanoviti do-! mobranske postojanke. Likvida-j cija cerkljanskih postojank je bila doioqena na začetek oktobru 1944. Za to nalogo so se partizani odlično pripravili! (Dalje prihodnjič.) — Človeški nohti zrastejo v enem mesecu povprečno za eno osminko palca. , MALI OGLASI ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607 PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clai? Ave in E. 68 St. Ali sle prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Molki dobijo delo DELAVCI Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc. Smith Rd. off Brookpark Rcl. (X) Potrebujemo MECHANICS PLANER HANDS RADIAL DRILL OPERATORS HORIZONTAL BORING MILL OPERATORS 2. sift, 5 noči, 9 ur vsak večer ene uro povrhu plačana kot nagrado Dobra plača od ure in liberalen priboljšek BROWNING CRANE & SHOVEL CO. 16226 Waterloo Road IV 1-1400 (73) SEE A H FIRST! Look what Maytag gives you: • Years of faithful perform* ance • Cleaner clothes with famous Gyrafoam washing action • Exclusive Roller Water Remover • Three models to choose from $129.95 to $189.95 Liberal Terms, low Moothly Pay men ft Norwood Appliance A Furniture 6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK SEDAJ JE ČAS — da si še lahko izberete LEP LOT za vaš bodoči dom v EUCLIDU in okolici! Kajti vi vsi veste, da dobrih lotov resnično pri-manjkuj'e! MI imamo na razpolago še nekaj lepih lotov, na katere vam postavimo hišo po VAŠEM OKUSU! Ustavite se v našem uradu za podrobnosti! KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030 POROČILO SVETU — General Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Evropi, je izdal v svojem glavnem stanu v Parizu poročilo o enoletnem uspehu svojega dela. Poročilo je izredno pomembnoza ves svet tostran in onstran železnega za-storja. rMiiiimiiiimiiiiiriiuimiiinmmMmimiHMmimmmiimmiiimimmmimiiiiit | Berite in naročite se na I KOPRIVE ‘Mesečnik za štrgljanje ljudskih grešnikov” i = Humor in satira, poper in koprive na debelo in drobno S Urejuje Ivan Jontez = Naročnina v U.S. $1.00, izven U.S. $1.50 1 KOPRIVE | 1107 E. 74 St. Cleveland 3, Ohio | iiiiHiimiimiimmiHnmiiniiinmniHiHHiumimmimuMuuuHuuuuMmiMMiiji HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjeni in mečem In čudna stvar: Na Bazavlu-ku je stalo samo šest tisoč orde. eRs; da je za njimi stal še ban s celo krimsko močjo, ali v sami Siči je bilo nekoliko tisoč molojcev razen onih, ki jih je bil že poslal Hmielnicki na To-makuvko — in vendar niti en protestni glas se ni dvignil proti Tuhaj-beju. Dozdevati bi se moglo, da je bil način, kako je grozni murza obranil ujetnikaj edino tako izdaten, da ja takoj prepričal Za-porošče, ki jim je bila tatarska pomoč v tem trenutku neizogibna. Deputacija je planila na majdan, kričeč med trume, da se ne bodo igrali z Lahom, ker je ujietnik Tuhaj-beja, a Tuhaj-bej se je razsrdil. “Brade nam je izruval!” so vpili. Na maj-danu se je začelo takoj ponavljati: “Tuhaj-bej se je razsrdil!” “Razsrdil!” so vpile žalostne trume, “razsrdil! razsrdil!” A črez nekaj trenutkov je nekak presunljiv glas začel prepevati okolu ognja: “Hej, hej! Tuhaj-bej Razsrdil se je hudo, Hej, hej! Tuhaj-bej! Oj, ne srdi se tako!” In takoj je ponovilo tisoč glasov: “Hej, hej! Tuhaj-bej —” in glej! tako je nastala ena izmed onih pesmi, katere je potem, rekel bi, vihar raznesel po celi Ukrajini in se zadeval z njimi ob strune lir in teorbanov. Toda naglo je bila tudi ta pesem prekinjena, ker skozi bra-mo, od strani Hasan Baše je planilo nekaj ljudi, prerivalo s.s skozi trume, kričeč: “S poti!” in hitelo z vso silo do zbornice: Atamani so se že odpravljali, ko so planili ti novi gostje v izbo. “Pismo do hetmana! stari Kozak. “Od kod ste?” “Mi smo Čehrinjci. noč hodimo s pismom. Hmielnicki ie vzel iz rok Kozaka in začel čitati. Nagib se mu je izpremenil obraz, prekinil je čitanje in rekel z vznesenih glasom: “Veiemožna gospoda atamani! Veliki hetman pošilja sina Štefana z vojsko nad nas. Vojna!” V izbi je nastal čudovit šum; ni se znalo ,ali šum radosti ali strahu. Hmielnicki je stopil sredi sebe, podprl se v boke, njegove oči so metale bliske, a glas mu je zvenel grozno in zapovedujoče: “Kurzeni do kurzenov! Udarite iz topov na stolpu! Razbite sode z vudko! Jutri ob zori se dvignemo!” Od tega trenutka so se končali zborovi obredi, vlade ata-manov, sejmi in premoč tovarištva. Hmielnicki je vzel v roke neomenjeno oblast. Še pred trenutkom je moral iz strahu, da ne bo uslišan njegov glas po burnem tovarištvu, z zvijačo braniti ujetnika in z zvijačo pogubiti nasprotnika; sedaj je bil gospodar življenja in smrti vseh. Tako je bilo vedno. Pred in po vojni, pa če je bil hetman že izbran, je drhal še narekovala a-tamanom in koševemu svojo voljo, ki se ji je bilo nevarno upirati. Toda kakor hitro se je raztrobila vojna, je tovarištvo postala vojska, podložna vojni disciplini, kurzenovi so postali oficirji, a hetman — vojskovo-dja,-diktator. Radi tega so atamani, začuvši povelja Hmielnickega, takoj odšli k svojim kurzenom. Posveto- je vpil Dan in Tu je!” vanje je bilo končano. Kmalu je z brane, vodeče s trga Hason Baše do Bičevega maj dana, topovski grom stresel izbine stene in se razlegal s tožnim odmevom po vsem Čerto-meliku, naznanjajoč vojno. Začel je tudi novo dobo v zgodovini dveh narodov, toda o tem niso vedeli ni pijani Sičevci, ni sam hetman zaporoški. XII. Hmielnicki in Skrzetuski sta šla h koševemu na prenočišče, a z njima tudi Tuhaj-bej, ki mu je bilo pnepozno vračati se na Bazavluk. Divji bej je ravnal z namestnikom kakor z ujetnikom, ki se je imel odkupiti za visoko ceno, zato ne kot z robom in s spoštovanjem, morda večjim nego s Kozaki, ker ga je svoj čas videl kot kneževega poslanca na banovem dvoru. Radi tega ga je koševi povabil v svojo kočo in je tudi izpremenil svoje ravnanje z njim. Stari a-taman je bil človek z dušo in telesom vdan Hmielnickemu, ki si ga je osvojil in obvladal; o-pazil pa je bil tudi, da mu je pri zborovanju očividno šlo za rešitev ujetnikovo. Toda še bolj se je začudil, ko se je Hmiel- nicki, čim so vstopili v kočo, o-brnil k Tuhaj-beju. “Tuhaj-bej!” je rekel, “ali misliš vzeti odkupnino za tega u-jetnika?” Tuhaj-bej je pogledal na Skr-zetuskega in rekel: “Ti si pravil, da je to znamenit človek, jaz vem tudi, da je poslanec strašnega kneza, a strašni knez ljubi svoje ljudi. Bismillah! Eden palača in drugi plača —skupaj . . .” Tu se Tuhaj-bej zamisli: “Dva tisoč tolarjev.” Hmielnicki na to: “Dam ti dva tisoč tolarjev.” Tatar je nekoliko pomislil. Njegove križoglede oči so se zdele, da popolnoma prodirajo Hmielnickega. “Ti daš tri,” je rekel. “Čemu naj dam tri, ko si sam zahteval dva?” “Ker ga hočeš imeti; tebi je do njega, a če ti je na njem, tedaj daš tri.” “On mi je rešil življenje.” “Allah! To velja tisoč več.” Tu je posegel Skrzetuski v kupčijo. “Tuhaj-bej,” je rekel srdito, “iz kneževe zakladnice ti ne morem nič obljubiti, a če bi imel svoje lastno premoženje porabiti, ti dam sam tri. Imam tudi blizu toliko pri knezu na dobrem in vasico dobro, kar bo zadostovalo. A temu hetmanu nočem biti hvaležen za prostost in življenje.” “Od kod pa veš, kaj s teboj nameravam?” je rekel Hmielnicki. Potem pa se je obrnil k Tuhaj-beju in govoril: (Dalje prihodnjič.) in dr. Raymond Stasny. Duhovni I vodja Rev. Aloysius Rupar. Seje še ! vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Sloenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. Imenik raznih društev Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA, ST. 25 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Poni-kvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Wm. Gliha, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341; zapisn. A. Strniša Sr.; blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje Snovega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-nent se začne pobirati ob 7:00 pred =;io in 25. v mesecu v dvorani zve-'-r ob 6:00. Od 26. pa do konca mesca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 81 St. tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Frank Mulh in Joseph Kovach Jr.; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowsld: banderonošlnja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Mary Filipovič; za SND v Maple Heights: Theresa Lekan in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1952 sledeč: Duh. vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Louise Mlakar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Mace-rol. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica in zastavonošinja Julia Slogar, zastopnica za Ohio Booster Club: Frances Nemanich. Zastopnica za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak privi ponde-Ijek v mesecu v šoli Svetega Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pon-deljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV, JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik John Pezdirtz; podpredsednik Felix Korošec; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St, tel. KE 1-7131; bolniška tajnica Stana Oven, 1219 E. 169. t„ tel. IV 1-5283; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Frances Leskovec; nadzorniki: Stanley Kokotec, Mildred Na-iniger in Anna Skolar. Vratar Ralph Skolar. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednik Joseph Vrtačnik, podpredsednica Mary Hosta, tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. EX 1-1390, blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Meršol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v JSN Domu na 4533 W. 130 St. Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodnine in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do $5000.00 ter za bolniško podporo $1.00 ali $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška podpora se plačuje ne glede na starost, to je tudi po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo. V mladinski oddelek se sprejemajo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez zdravniške preiskave do 25 leta starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let. Asesment se pobira na vsaki seji, in na 25 v mesecu pa na domu tajnika. _______________ DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Alfonse Sajovic, zapisn. Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Mary Strukel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zvečer. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA Šf. 226 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B.J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnikarica in poročevalka Mary Kaplan. Nadzorni odbor: Frank Fabian, Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastopnik za klub ŠND Ulrich Lube. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave., blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zalar in Josephine Šuštaršič. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Mary štrukel, podpredsednica Antonia Šuštar, tajnica Frances Kog, 20357 Goller Ave., tel. IV 1-3486; blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Stef-fie Smolič; nadzornice: Frances Globokar, Frances Gerčman in Amalia Legat. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in postrežba točna. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN 114« E. «1. St. OBLAK HE 1-273« PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St., tel. VU 3-6585; blagajničarka Rose Lausche, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice; Mary Janežič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duh. vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Pqnikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zig-man. Nadzorni odbor. Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stamp-fel. Seje se vrše vsaki drugi pon-deljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14 do 55 leta starosti. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tel. KE 1-3633; tajnica Hattie Kraus, 911 E. 232 St., tel. RE 1-5523; blagajničarka Helen Kovačevič, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Anna Voj e Jr. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Frances So-kač. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Vitus Hri- gajnik Frank Mačerol, 1172 Nor se pridružijo zboru. Seje se vršijo bar, predsednica Frances Jamnik, wood Rd., tel. UT 1-0419. Zapisnikar 2. torek, vsakega drugega meseca, podpredsednica Frances Meše, taj- Primož Kogoj, nadzorniki: Leo No- kot jan. more, maj itd.______________ niča Ella Starin 17814 Dillewood vak, A. Škerl, John Borso. Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka Seje so vsako tretjo nedeljo po-Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Ce- poldne ob eni uri v šoli sv. Vida. rjak. Nadzornice: Julia Bolka in • ' Mary Coprich. Seje se vršijo vsak1-r . |.vi »iv .. prvi torek v mesecu v Slovenskem de- t\.iltOllSKI DOrstnSrjl lavskem domu na Waterloo Rd. soba Št. 3. Slovenska dobrodelna zveza DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem- Ambrožič, zapisnikai ica Angela Virant. Nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv TrHa; nad-borštnar Pred Stemisa, podboršt-nar Ludwig Marolt, bivši borštnar John Persin, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1179; blagajnik Frank J. Godič, Jr., tajnik-za. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija škerbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1 - 6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Stanonik, Mary Pristov, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev ■ SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor: Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik John Sušnik, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81. St. Nadzorni odbor: William Stark Jennie Lavrič, Josephine Hrvat; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub S.N.D. Mike Vidmar. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 3. pisnikar Maximilian Germ, 1033 vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. Yellowstone Rd.; nadzorniki: Frank Žnidaršič Frank Bogovič, Jr. in Daniel Postotnik, sprevoditelja Louis ®r-ste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ONtario 1-3777. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collinwood) uhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, preds. Sebastjan Trampuš, 7:30 zvečer v novi šoli sv. 1M26 Holmes Ave.; podpredsednik Vida. Asesment se tudi pobira vsak* i^Matevž Leskovec, tajnik-zapisnikar, orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli tel. LI 1-0966; Joseph Hochevar, 14805 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Fr. Stefančič in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki: John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vršijo j. vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v Frances Brancel, reerkverh dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne. Ameriška bratska zveza DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ Predsednica podpredsednica Mary Bradač, taj-nica-blagajničarka Dorothy Strniša, 6526 Bonna Ave., tel. EN 1-6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zigman, zapisnikarica Julia Brezovar. Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek " SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave., ob 7:30 zvečer. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajniki ko vrstne police, bolniške operacij-in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svlgel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407: blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donnlel. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsa- ske in odškodninske podpore. 185. St., zapisnikar Anton Strniša nadzorniki Frank Modic, Anton Lev- | t«! n/ff„ i stik in Clarence Tomšič; društveni ^ A*I«CCJlDeeS zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, podpredsednica Mrs. Fannie Kramar, finanč. tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Stefi Koncilija. Zastavonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ Predsednica Nettie Zarnick, podpreds. Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piks, 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Theresa Smoltz in Fanny Majer. Vsi slovenski zdravnkii. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje. DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 55 SDZ Predsednik Geza Kocet, podpredsednik Jože Grdina, tajnik Steve Markolia, 6527 Schaefer Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Jos. Hočevar, zapis. James Stopar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Peru-šek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.. kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74 St.; podpreds. Frand Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387. zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Fr. Petkovšek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25 . v mesecu. Za federacijo SMZ: Frank Brancel, Louis Erste in Frank Petkovšek. PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik Frank Lavrich, podpredsednik Mike Žele, tajnik-bla- CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Agnes Zobetz, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Sec’y Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St, tel EN 1-4753. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Frances Tavčar. Meeting every first Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. .Julia Brezovar, 1173 E. 60 St, EN 1-4758 When becoming ill. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Frances Baraga, 1105 E. 71. St, tel. HE 1-5724, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzornice- Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene in dekleta v Oltarno društvo. uri popoldne v šoli sv. Vida. Člani-gese sprejema od 16. do 40. leta. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St, tel. RE 1-4488; blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek. Nadzorni odbor: preds. Mary Dodič, F. Zgonik, Fr. Julylia in Gusti Zupančič. Seje se vrše vsak prvi pon-deljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob os-mis zvečer. KE 1-9852. KLUB LJUBLJANA Predsednik Ludvik Prosen, podpreds. Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St, tel. KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Ludvik John, John Oshaben. Kuharica Frances Gorjanc; Joseph Plevnik, stric; Frances Rupert, teta; Louis Starman, maršal. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu. DIREKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER, EUCLID, O. Predsednik Tony Vrh, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave, tel. KE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher Jr, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor; John Gerl, Leo Boštjančič, John Barkovich, gospodarski odbor: Frank Derdich, Frank Tegel, Frank Rupert; publi-cijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič, Andrew Ogrin; ostali direktorji: John A. Fakult, John Zupančič, Robert A. Kastelic, Frances Gorjanc. Seje se vršijo vsako 3. sredo ob 7:30 zvečer. Poslovodja je John Žigman, oskrbnik Louis Mohar. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajn. Mary Ižanec. 799 E. 157 St., tel. LI 6056; zapisnikarica Mary Strancar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. Samostojna društva GLASBENA MATICA Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, blagajničarka Carolyn Budan. Nadzorniki: June Price, Felix Tur el, Molly Frank. Posvetovalni odbor: j Frank Bradach, Edward Kenik, Ca- I rolyn Budan, Arme Safred, Joseph-! ine Petrovčič, Josephine Bradach. | Pevovodja: Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 z. soba št. 2 v SND. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpreds. John Krašovec, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Dariey Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Caspar Knafelc, za konferenco 3ND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Andrew Ogrin, podpredsednik Joseph Vičič, tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller ve, IV 1-3822, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odkor: Louis Mohar, John Korošec, Frances Gorjanc; ar-hivarica Mary Medvešek; oskrbnik odra Louis Mohar. Seje se vsak prvi petek v mesecu v American Yugoslav centru na Recher Ave, KE 1-9852. MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU Duhovni vodja Rev. F. Baraga, predsednica Josephine Trunk, podpredsednica Anne Winter, tajnica Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave, zapisnikarica Marge Syzmanski, varuhinja škapulirjev Molly Zaucha, načelnica Zveze dostojnosti Pauline Farrell, odbornica za objave Anne Winter; nadzornice: Julia Giambetro, Mary Mihelich. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v šoli sv. Vida. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik William K. Gabrenja, 19711 Mohawk Ave, tel. KE 1-6829; zapisnikar Ciril Ozbich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor . Slovan apelira jia vse rojake, ki jih veseli petje, da ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Commander James E. Černilogar, Adjutant Matthew F. Nousak Jr., 1133 E. 67. St, Treasurer Frank S. Zobec Jr. Purpose: To afford Catholic Veterans an opportunity of associating with other war veterans of the Catholic Faith, To give visual demonstration of their faith and the patriotic loyalty to its members. All veterans in good standing in the Roman Catholic Church are eligible to join the Catholic War Veterans. Meetings are held every 3rd Tuesday of the month at 8 p.m. in the Post Club Room.