Pozor! Priobčujemo (vsaj za nekatere) kot indijanski iičafaj napeto zadevo
Tajinstvena zakristija
šepet treh glav ob brlenju večne lučke
Resnici na ljubo je treba najprej ugotoviti tole: tisto nedeljo dopoldne po maši so mariborske ure vsaka po svoje kazale toliko in toliko. Gospod upravitelj božjega hrama so krenili v zakristijo, za pičel prst odpahnili vrata in poškilili skozi nastalo špranjo čez cesto. Opazili so prihuljeno postavo, ki se je izluščila iz množice pobožnih vernikov, odhajajočih od maše. Postava je previdno krenila proti zakristiji. Z desnega žepa ji je molelo nekaj ključu podobnega, iz česar bi se dalo sklepati, — če bi se točno ne vedejo — da je prihuljena oseba cerkveni ključar. Če bi se cenjeni bralec tedaj nahajal v bližini prizorišča te zgodbe, bi prav gotovo tudi opazil, da se je tej prihuljeni postavi približal še en ključ, nekakšen namestnik cerkvenega ključarja. Liki ščuki sta ključa švignila skozi vrata v zakristijo in iz dvoje grl je bilo čuti: »Hvaljen bodi«, tretje grlo pa je zamrmralo nekaj o »na veke«, potegnilo ključ izpod talarja in zaklenilo zakristijo.
»Sam! smo,« je ugotovilo troje glav, »lahko začnemo.« Šepetaje so pričeli z nekim dogodkom na Ptujski gori, prešli na Stepinca, nadaljevali z novomeško škofovsko smolo in še nekaj podobnih zadev je sledilo. Končno je bilo slišati glas tistega, ki je spočetka škilil skozi špranjo na cesto: »Draga moja vernika, zdaj ie pa najbolj važno, resnico tako preobrniti, da bo za vse dogodke padla odgovornost na posvetno oblast. Ti, Šprah, boš v delavnicah državnih železnic raztrosil, da je vse oblast inscenirala, da so se volkovi spravili nad nedolžne ovce; ti, Jože Bende, pa po tiskarni malo v tem smislu poklepeči ■ in ne pozabi izmakniti iz stroja tiste časopise, ki pišejo zoper služabnike božje. Gospod višji komaj čakajo, da jim kaj prineseš. Saj veš kaj so ti sami gospod ško-1 fijski tajnik Oberžan naročili: o vsem tem morajo biti na tekočem.« Nato je bilo zopet slišati dvakrat »hvaljen bodi« in enkrat »na veke«, vrata zakristije so se previdno odprla, prihuljena ključa sta stopila na cesto in zavila vsak ▼ svojo
smer; tretja postava pa se je oprezno skozi cerkev preigrala na beli dan...
Cenjeni bralec se bo vprašal, kje je ostala tista kot Iičafaj napeta zgodba. Počakajte, _ bralci, napetost še pride I Morda v prihodnji številki, morda kasneje. Pomlad prihaja v deželo, gospod Grafenauer bodo morda spet organizirali ogled maršalovega rojstnega kraja in speljali ljudi na Svete gore. In tam pred škofijo,
dragi moji, najdeš takole v temni noči včasih moža s prižgano cigareto, ki hodi nervozno sem in tja; nekdo pride k njemu po ogenj; oprezno šepetanje sledi in — smuk — zgine oni, ki je prosil za ogenj, v škofijo. Tajinstveno, kaj! Da, še bodo napetosti, napete kot fičafaj, in tudi ta-jinstvenosti bodb.
Upajmo pa, da ne — »na veke«...
LETO V.	LIST	ZA	DOBRO	VOLJO	IN	SMEH	I	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO
10 dinarjev
STEV. 2
Poštnina plačana v gotovini
SOBOTA, 15. MARCA 1952
Kar pri marmorju ga moti.,
... mu »privatno« ni na poti
NEPOTREBNE POSTELJE
Na Češkem pravijo, da ne potrebujejo več postelj. Pravoverni kominformisti morajo biti noč in dan na straži, reakcionarji se ne upajo spati, ostalo prebivalstvo pa je itak zaprto.
IZ PANMUND20NA
Pred šotorom, kjer sejeta severna in južna korejska delegacija, stoji stražar. Dvakrat zazdeha, pogleda na uro in zamrmra'
»Hudiča, danes so se pa zaklepetali! Ze pet minut sejejo!«
Sladko vince piti to me veseli,
Tvrdka »VINO — SADJE« mi ga preskrbi!
Če pa Ti, kmetič, v kleti imaš polič,
»VINU — SADJE ga prodaj, vinskim bratcem piti daj!
■ II
„VIN0 SADJE
Maribor, Slomškov trg 18
RESNICA JE NEVARNA
Klevetiščeva so Rusi zaprli. Obdolžili so ga. da ni govoril tako, kakor bi smel.
Sodnik mu reče- Najbolje je. če poveste resnico.«
Obtoženec: »To pa že ne! Enkrat sem jo, pa mi je še danes žal.«
ZOPET NOV IZUM
Profesor raziskovalec dr Lavrentijev je našel vijak Noetove barke na Uralu. Po tem lahko sklepamo, da je bil Noe pr\*i Rus. ki je znal delati ladje To vedo povedati tudi vsi domačini na Uralu, ki se tega še dobro spominjajo.
NATANČEN OPIS
V Bukarešti hodi razburjen človek po ulicah Jn mrmra po tihem predse:
— Ti prokleti, umazani, podli zločinci! Roparji, prodane duše, morilci! Ti prokleti umazani, podli zločinci! Roparji, prodane duše. morilci! Pobiti bi vas bilo treba!
Kmalu nato sta ga aretirala dva agenta:
— Zaradi napada na državno vodstvo ste aretirani ’
— Toda, saj vendar nisem imenoval nobenega imena, najmanj pa katerega naših voditeljev!
— To sicer ne, sta priznala agenta, toda prav natančno in nedvoumno ste jih opisali!
»DAVAJ ČASI...«
Pri neki kinopredstavi v Leipzigu (Vzhodna Nemčija) so vrteli tudi filmski tednik, kjer so med drugim pokazali prizor, ko predsednik vzhodnonemške republike Wlhelm Pieck daje roko nekemu sovjetskemu oficirju.
Prav tedaj se oglasi nekdo iz publike:
— Wi!helm, pazi na uro!
POKLICNA VNEMA Gasilec (ki je zaspal klic sirene k pripravljenosti, priteče ves zasopel na gorišče in vzklikne): »Hvala bogu, še gori!«
Pipe, okovje, kopalne kadi vse svetlo, lepo in iz čiste medi! Dobra kakovost in velik izbor, to naš ponos je — to ni humor!
MARIBORSKA LIVARNA IN TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV Maribor, Motherieva ulica
Za Irancostto tbtou gre
Poslušajte, otloci, ce ze nasi stali ne splavijo tlajno vlado skup, pa jo sestavimo mi,
Don Ambrosio in vatikanska dto na mora*a
— Denkens ina, frau Kliček, kakšna Švajneraj! Alzo jaz sem einfah brez besed. Visns, moj mož, da Sepp ...
— Jo, jo, i hob a šo bos kert, frau Muršec.
— An šmorn homs kert, libe frau Kliček! Azo, poglejte, moj mož, da Sepp, — saj veste, er is ja sooooo tihtik — je hotel, ^a bi ga noter v tisti — vi tes šo hast — delavski svet zvolili...
— Jo, bos hota den dort mahn vuln, Um gotsvilnl
— Oba, redens net so tepat taher, lib-ste frau Kliček! Moj mož, da Sepp, že ve, bosa moht. Namreč nemlih morte vedet, če eden noter sedi, v totem delavskem sveti, ga iberhaupt sploh ne morejo več vun iz fabrike vreč! In naha mu ni mus nič Več delat, vana drin is, visns?!
— Oje, tez is oba gšajt! Da Sepp, no ja, delal tako ni nikoli rad ...
— Bos den, pri Nemcih je bil dober za blokfirera, pa ni dosti falilo, da bi še aus-fcajhnungo dobil. Zdaj pa da ne bi bil tauglich za tisti delavski svet!
— Bos si net zogn, libe frau Muršec! Azo ga niso zvolili...?
— I — bo! Ham ksakt, te anderen, da ne bojo delali za njega... Und ausa kšmisn hams in, denkens ina, — vun so ga vrgli iberhaupt iz fabrike!
Nekdaj jih zbiral je »Flašopromet«,
saj steklenic je res škoda za smet!
Zberi, operi, prinesi jih nam,
lepe denarce dobil boš pa — sam!
Oddajajte stare buteljke in litrske steklenice v skladišču podjetja
VINO-SADJE
Maribor, Vojašniški trg 4 dnevno od 7. do 14. ure
if
LJUBEZEN DO REDA
Janez Cepidlaka je dobil petnajstega izplačan svoj mesečni zaslužek. Šteje denar, primerja, šteje. Nič ne pomaga, manjka deset dinarjev. Janez hiti k blagajničarki in dvigne strahovit škandal. Blagajničarka preračunava, šteje. Točno: Janezu manjka deset dinarjev. Toda pri kontroli ugotovi, da je Janez dobil prejšnji mesec petdeset dinarjev preveč izplačanih. Blagajničarka je huda-— Kako pa to, da se prejšnji mesec niste prav nič razburjali, ko ste dobili petdeset dinarjev Preveč?
Hja, veste, takrat sem sl mislil — enkrat Se lahko vsak človek zmoti. Toda če gre ta površnost kar naprej, potem pa je tudi meni pre-® • • «
NOVI PREDLOGI ZA NASLOVE TRGOVIN IN USTANOV
Naše uredništvo je prejelo od bralcev mnogo naijnovejših izvirnih predlogov: »Večni fleki« — kemična čistisnica »Dom oddiha« — zobna ambulanta »Obeti« — trgovina s kurivom »Poslednji up« — starinarna »Pomota« — poročni urad »Krive noge« — klub za konjski šport »Pajčevina« — prodajalna umetniških slik
»Luksus« — mestno kopališče »Finale« — pogrebni zavod.
PROFESORSKA
Profesor je stopil v hlače, si oblekel čevlje, nataknil suknjo, poveznil dežnik na glavo, vzel klobuk pod pazduho, vrgel aktovko v omaro in jo odnesel v šolo.
t:®/*
felje qa počasi,
proti Sodni {rasi . . .
»DŽUNGLA V ČAKALNICI« ali: SIMFONIJA STOLOV
Da bi nudili gledalcem pri zadnji večerni predstavi v kinu »Udarnik« v Mariboru čim več umetniškega užitka, poskrbijo uslužbenci kina in sosednje kavarne za dodatno glasbeno spremljavo. Komaj prično na platnu vrteti glavni film, prične glasbo na filmskem platnu (ki ni vedno dovolj učinkovita) spremljati dodatna glasba, ki prihaja od zadaj (in je zato bolj učinkovita). Gre za čudovito »simfonijo stolov«, ki jo prenašajo v dvorano iz čakalnice in ki zelo blagodejno vpliva na živce gledalcev, posebno onih, ki sedijo bolj zadaj (in so več plačali). Ta simfonija ima tri stavke, ki se med seboj prav lepo pVepletajo. Prvi stavek: prinašanje, razstavljanje, prestavljanje stolov in mizic iz kavarne po čakalnici. Drugi stavek: glasen razgovor in smeh med uslužbenci kina in kavarne. Tretji stavek: uglaševanje instrumentov in plesna glasba kavarniškega orkestra. Za večjo učinkovitost simfonije skrbijo uslužbenci kina. ki v majhnih časovnih obdobjih odpirajo in zapirajo vrata ter tako spuščajo v dvorano zdaj močnejše zdaj šibkejše odlomke simfonije, kar se skupno z glasbo in govorom na filmskem platnu zliva v zelo harmonično in blagodejno celoto.
Ker imajo obiskovalci zadnjih večernih predstav dvojni užitek, predlagamo, da se cene vstopnicam za te predstave primerno dvignejo...
Ie%žek peffpofiSavfe
o fliovs občini
Pje, zej pa v nošem kroji lušno cau gre. Oo-čino bomo drgoč dubli. Eni si mislijo, da bi mogli drgoč storega Pungratnika, ko je meu včosih birchaus no je za gulaže plačovau pa pal per cehah odtegovau, za župana zvolit. Zodnič me je pa srečau oni Tevželnov Anzek, tosti ko se ga včosih ob nedelah z mešnim vinom na-fajhla, no mi perpovidau, da se bo še an zravn vštulu. Pje sn si mislo, pal bi blo pa narbolši ko bi cirkvo zravn občine spugali da nabi meu tak dauč do mežnarije. Oni Kurjenkov Tiza, ko je včosih predsednika špilau no gnor pa narodno imovina krodo, bi menda todi rad cu prešo. Pje, toto bi pa bla občina. Pungratnik bi za vino dajau iz občinske blagajne, Tevželnov bi ga ž^gnovau, oni Kurjenkov bi pa lehko govore držau ko zno tak govort ko noš fajmošter, ko jih tote cajte koj naprej motra krščansko mu-čeništvo. Pje, jaz sen že gir prešo, da med nošim fajmaštrom pa med tostimi mučeniki, ko so se včosih po katakombah skrivali ni velke razlike. Samo da tosti prvi, ko so se po gruftah skrivali, niso meli grunta, krav, bikov no svej, te so se pa lehko bol dougo cajta skrivali, ko jim ni blo triba živine futrat. ,)a, pje, ko bi šlo po majem, jaz bi koj ta storega Pungratnika za župana postavo, fajmoštra pa za predsednika usmiljenih sester, ko se zodne cajte tak fejst skop sprav-lajo, da bi lehko na Pohorji svoj parlament oklicali. Ono ta bolšo usmiljeno sestro, Fernažen-kovo Tono, bi todi lehko v občinski odbor zapisali, ko mo tok gobec, da mare zavolo jega vsoko jutro k spuvedi jit Te bi se sej kaj zvidlo ko se na občini dila. ko je Kurjenkov pravo, da čima cajta sestankov sklicovat Jaz kene vim, če bojo noši lodi tak pometni, da bojo tote zvolili Pje, ko bi vedeu, da nobojo tak nori, bi koj šou k fajmoštro no jim zapovedau. da bi naštimali kokega svetnika no svetnico, da bi se perkazovola pa lodi k pometi spravla. Pje. ko bi noši lodi vidli koke latre bojo dubli v občino, menda čebi čokali. Tosti Kurjenk bi lehko tak finance vodo, da bi še ministra financ rajne Jugoslavije posekau. Pungratnik bi pa lehko birc-haus nazaj dubo, pa bogim lodom za bonogra-cijo vrtdo predovau, vino pa po molih procentih zaračunavau. Fajmoštru bi blo todi pomagano. Zej se mi tak smilijo, ko marejo na konelu tak udrihati z rokami, da mojo že čisto trdo kožo no bi si lehko že punčuhe na roke obuvali
Pje, pal bi pa prešli tosti zloti, stori cajti nazaj, ko se je reklo: Ankrat adn, ankrat adn; pa tostemu adnemu, ko je biu na občini či blo triba štibre plačovat.
Ta stori Pungratnik bi pa lehko drgoč nabiu na vrota gmajnske pisarne tosti napis: Sn šou furt, Čl KAGA DAMA!
Tak je naredo testokret ko je prešo okrajni glavar, te je pa zagledau tosti napis no se po-brau nazaj v Morpreg. Čez no leto dni je pa ta stori Pungratnik dobi v pošto od okrajnega glavarja:
»Upam, da ste se že vrnili iz CHIKAGA in da vas pot iz daljne Amerike ni preveč utrudila. Za zasluge v javnem življenju Vam pošiljamo visoko odlikovanje Nj. Veličanstva.«
POHORSKI TEVZEK
je reko on den svaji Micki:
»Pje, zaj ko pa nosiš čevlje, ko si jih Uupla per Trgovskem podjetji »JELEN« v Morpogu,
moš pa ži tak šikane nage, da te mora glih no dvakrat rajši ko prej!
„ JELEN"
Maribor, Jurčičeva ulica 4 in Gosposka ulica 13
KRONSKA
| POTOPE
 C±~£?*^J8l ,
Morebitni prizadeteži naj sledeče kronike ne spravijo v zvezo z nekom, ki mu je zgoraj narisana glava na las podobna. Podobnost med to glavo in ono drugo znano mariborsko frizuro je zgolj slučajna. Zato naj se nihče ne obrne s pisano, ne z ustno ali s kako morebiti še bolj udarno intervencijo na tistega, ki mu je ta glava podobna, temveč na glavo samo...
V času med prvo letošnjo in pričujočo številko »Totcga lista«, to je v trinajstih dneh (nesrečna številka, za mariborsko kulturo namreč, kot sledi iz naslednje statistike!), je slika mariborskih kulturnih prireditev sledeča:
a) 18 plesov v vseh mogočih in nemogočih lokalih;
b) najmanj deset »veselih«, humorističnih in zabavnih večerov, kjer so metali težke tone »bomb smeha« na nedolžno prebivalstvo (le da so to bile po večini takozvane' »pasje bombice«, to se pravi poceni in brez efekta);
c) brez števila »Družabnih prireditev« z jedačo (5°/u), s pijačo (95 %) ter z veselim razpoloženjem (100°/ii) in
č) koncert violinskega virtuoza Ljerka Špil-lerja.
Udeležba pod a) (plesi), b) (»bombe smeha«) in o (družabne prireditve z jedačo in pijačo in s 100"/o veselim razpoloženjem:	občinstvo
mora deloma celo stati, ker ni dovolj sedišč na razpolago; udeležba pod č) (violinski virtuoz): občinstvo naženejo s stojišč na prazna sedišča...
V sindikalni menzi se je zgodilo:
Menza: (pri kosilu abonentu) Danes je mrzla večerja, tovariš abonent, ker imajo avtomobilisti zvečer pri nas že ob 19. uri ples, jedačo in pijačo.
Abonent: (je med temi stavki že pojedel kosilo) Pa mi prinesite to mrzlo večerjo!
Menza: (mu prinese na pločevinastem krožniku mrzlo večerjo).
Abonent: (spričo menze hlastno poje še mrzlo večerjo) — za južino si bo že nekaj omislil, za večerjo pa bo gledal skozi menzna vrata na veselo avtomobilistično rajanje. To tudi stori. Potem gre spat težko zaspi, želodec mu kruli. Drugi dan vpraša pri kosilu): Tovarišica Menza, kaj pa bo danes za večerjo?
Menza: Kruh, sir in kava.
Abonent: Torej bo zopet mrzla večerja?
Menza: Saj ni res, kava bo topla...
Če vržeš bežen pogled na strukturo nekaterih obiskovalk Grajske kavarne, lahko pripišeš skoraj simboličen pomen tistemu gostu, ki je ob tem pogledu zapel: »So tičice zbrane...« Zunij pa visi pomenljivo vabilo: Godba, ples in — kavarniške cene ...
NAZAJ ROČAJ!
Prosim, zakaj je ljubljanski tramvaj prestavil ročaj?
Prosim nazaj daj ta ročaj,
1 ju bi janslti tram v a j!
Božo P odi: ra j ...
»NEBESA NA ZEMLJI«
Mladina v Gončanih v soboškem okraju ima dramsko skupino, ki goji izrazito realističen stil igre Da bi bolje podkrepili realizem svoje umetnosti, so se ga te dni po predstavi igre »Nebesa na zemlji« vsi skupaj korenito napili pod geslom:
»Če že pri predstavi gledalcem nismo mogli dovolj realistično prikazati »Nebes na zemlji«, jih bomo vsaj pri pijači samim sebi.. .1«
MARIBORSKA BREGOVA
Po novih trgovinah v centru potrebe so neznansko silne, zato na desnem pa po starem pekarne so nerentabilne ...
LIBERALNI STEBER
Pred leti bil glavni steber je Sokola, ne zvlekla bi v cerkev ga niti dva vola. Zdaj veren tako je kot prej, — le od jeze steber ta sokolski vse cerkve obleze.
OSMRTNICA
OSMRTNICA . Globoko vzradoščeni javljamo tužno vest, da nas je s prvim marcem dokončno zapustila sicer mlada, a za razvoj tolkalnega športa v Mariboru jako pomembna kavarniška godba »Žigažaga«, ki nas je tako nesebično vzgajala v duhu potrpežljivosti.
Nikdar je ne bomo pozabili!
Naj počiva v miru, ki nam ga je vzela!
Vzemimo spet vato iz ušes in se hvaležno poklonimo njenemu spominu!
JAVNA IZJAVA
Podpisani -ečko, novinar, ponovno izjavljam, da nisem rekel dr Josipu Rapocu, odvetniku v Mariboru, da je zmešan, zaradi česar me je namreč imenovani odvetnik tožil.
MAJHEN PRAVNI NASVET
Vse ljudi, ki bolehajo na odkritosrčnosti, opozarjamo, da je kaznivo komurkoli reči, da je norec. Ni pa kaznivo to misliti.
PO LJUBLJANSKEM DNEVNIKU:
k v<
Ta mala: Nekaj pišejo o prekratkih domačih nayloncah. Čudno, meni so pa čisto prav ..,
ZARADI PTUJSKE TEME NA SVETLO DANO
Kdor Ptuja ne pozna, ne more niti zdaleč slutiti, kako je .to mestece prijetno za zgodovinarja, ljubitelje vinske kapljice in posebej za penzijonista, kakor je moja malenkost.
Naš ljubi Ptuj mi je tako k srcu prirastel, da še v kavarni »Moskvi« sedem zmeraj na tisti konec, odkoder lahko dolgo občudujem oljnato podobo Ptuja na steni. To pa ni ravno prijetno spričo kavarniških sedežev, ki se tako globoko vdirajo pod človekom, da majhen pen-zijonist, kot sem jaz, niti čez mizo ne seže.
, Kje pa je penzijonist, ki ne bi ljubil Ptuja?! Saj je vse mesto zgodovina: vsaka hiša je zgodovinski spomenik, vsak trg in celo ulice, tiste ozke in strme ulice proti Dravi so zgodovinske, čeprav poštenemu penzijonistu preti pri belemI dnevu nevarnost, da si tam zlomi vrat in odide j v večno penzijo.
Ponoči pa pokrije Ptuj zgodovinska tema. Bog ne daj, da bi kaj rekel zoper njo! Saj spada v Ptuj, čisto zares spada! Kako bi izgledale I srednjeveške ulice moderno razsvetljene? Pravi !
ljubitelj starin, kot sem jaz, bi se razjokal pod prvo električno svelilko, ki bi v teh ulicah za- j svetila. Celo ponižno željo bi rad izrazil, da mestni očetje ugasnejo še tiste redke luči, ki S kvarijo to zgodovinsko harmonijo, Ptujčanom pa razdelijo zgodovinske leščerbc, s katerimi bi j ’ ponoči svetili- in pot iskali. S tem bi mahnili j kar več muh naenkrat: štedili bi z dragoceno električno energijo, obvarovali uboge penzijo-niste, ki nosijo očala minus ena dioptr., smrtno j nevarnih padcev — in, ohranili bi zgodovinsko I temo, ki našemu ljubemu Ptuju daje skviv- | nostni čar preteklosti.	,
Po dolgi debati v penzijonistovski družbi, [ »Totemu listu na znanje in priobčenje dal
MARTIN VOHLJAČ ptujski penzijonist
Ne mečite odpadkov, državljani, saj nosijo devize nam bogate.
Če pridno zbirate jih in oddate (le kje je kdo, ki se denarja brani!) brez truda in težav za bagatelo, poplačamo vas dobro za to delo. Pa to vse naše niso le vrline: Prodajamo vam razne še kovine!
..SUEOVIHA"
Podjetje za promet z odpadnim materialom Maribor, Tržaška cesta
Popustim kronika
P i
Povodni
AKADEMSKI
V MAK.190RJM
■— No, ta je pa imel precejšnjo akadem- Edini nepovabljeni gost na akademskem sko zamudo.	plesu
GOSTJE NA AKADEMSKEM PLESU
Študent
Za hišo, za snago, za plin in vodo, za radost, za žalost in vse kar še bo podjetja so naša, ki zate skrbe, od rojstva do smrti — povsod spremljajo Te!
Komunalna podjetja MLO Maribor:
Mestno komunalno podjetje Mestno gradbeno podjetje Mestno podjetje »Gradnje«
Mestni vodovod Mestna plinarna
Mest. podjetje »Pralnice in čistilnice« Mestni pogrebni zavod Mestno podjetje »Surovina«
Mestni projektivni biro Mestno kino-podjetje Mestno parno in letno kopališče Mestno artistično podjetje Mestni gradbeni urad
POVERJENIŠTVO ZA KOMU-NALNE ZADEVE IN GRADNJE MLO Maribor
Akademik	Ta	je	bil	pa zato po-
vabljen, ker ima frak OBRTNIŠKI SREČOLOV
Na obrtniškem plesu v Mariboru, ki je trajal celih dvanajst ur, so imeli tudi bogat srečolov. Sleherni obrtnik je zanj prispeval lep dobitek iz svoje stroke. Nek čevljar je poklonil par moških čevljev, kupil srečko in jih sam zadel. Gledal je svoj izdelek in dejal:
»Hudiča, če bi vedel, da jih bom sam zadel, bi pa boljše naredil!«
ŠTAJERSKI EVANGELIČANI, POZOR!
Prihodnja obdarovalna akcija bo sledila v kratkem. Uspelo mi je razen nekaj ovsenih kosmičev, starih cunj in podobnega, izkopati z raznih podstrešij tudi nekaj preperelih hitlerjanskih kljukastih zastav. S kulturbundom pa pričnemo, če se bo le dalo.	Senior
(V primeru, da se bo evangeliška akcija tako razmahnila, kot kaže, bo tudi oblast nekoliko prispevala k obdaritvi — s kakšnimi brezplačnimi penzioni. — Op. ur.)
V SLOVENSKEM POROČEVALCU BEREMO: Marionete — Šentjakobski trg.
Četrtek, 6 marca: Zaprto.
Petek. 7. marca: Zaprto.
Prodaja vstopnic od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Frančiškanski pasaži.
(Od leve, od desne, od zad in od spred tota rubrika bo okno v svet...)
SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. — Prosimo, da vprašate vašega župnika dr. Jančiča, ali bi hotel rešiti tole računsko nalogo: če pride župnik iskat mrliča na dom v vasi- za 15 kg fir-neža, za koliko kilogramov bi prišel ponj v Maribor? Naj pa upošteva — ponižno prosimo —, da je pred kratkim tako ali tako dobil 55.000 dinarjev za piškav plot in zato naj ne bo predrag.
OREHOVA VAS PRI MARIBORU. — Iz vašega kraja smo slišali, da ste z osmimi pari konj orali sneg na cesti Maribor—Slovenska Bistrica. Prav nič se ne čudimo, da so jo konji po dolgem čakanju pred gostilno sami ubrali domov in da ste jih vi z avtobusom prišli iskat vse do Maribora. Bolj čudno bi bilo, če bi šli vi iz gostilne naravnost domov, vaših osem parov konj pa z avtobusom v Maribor.
PRAGERSKO. — Na »Tote uhe« nam je prišlo, da so vus te dni obiskali nekakšni mariborski »angeli« z veselo »besedo«, da pa so pretežni večini občinstva med žalostnim izvajanjem veselega sporeda zrasle perutnice in je odfrlelo predčasno s predstave. V imenu pragerskega občinstva pa sporočamo angelom, da želite veselega svidenja — po možnosti šele nad zvezdami.
STUDENCI PRI MARIBORU. — Studenčani izražajo svojemu župniku tem potom svoje sožalje ob priliki bridke izgube razstavnega petelina, za katerega so gospod župnik plačali reci in piši 6000 dinarjev. Neznanemu gurmanu pa — dober tek!
KOČEVJE. — Pišete nam o vaši kolodvorski garderobi, ki je nikjer ni. Poročajte nam raje o čem takem, kar pri vas je. Glede garderobe pa vam svetujemo, da zdaj na pomlad površnike tako ali tako ne boste potrebovali, kovčke pa pustite raje doma.
SV. KATARINA NAD TRŽIČEM. — V vašem lovskem revirju, kjer tako samolastno vlada vaš lovski predsednik, se je Peskarjev Meglič iz Loma izredno izkazal: kaže, da je prišel do lepega števila srninih parkljev. Po vsem tem je pričakovati, da jih bo zato dobil tudi sam toliko bolj po parkljih ...
IZ DOLENJSKE METROPOLE. — Od mnogih prejetih prispevkov, ki so nekateri časovno zastareli, nam je najbolj všeč tale:
Za kukuši inu zajkle, naše rnajstu ma kvartir; za l'di pa, k’t zaklejtu, nej ga najti prav enkir.
Pošiljajte nam redno tudi naprej čim več, toda — aktualnosti!
S TOLMINSKEGA. — Tudi ena vaših vasi nam je poslala glas o vas: veseli nas. Hude reči ste doživeli — iz vaših krajev smo sploh zadnje čase slišali mnogo dobrega, pa tudi slabega: dobrega o požrtvovalnih vaščanih, slabega o vse kaj drugega kot požrtvovalnih »gospodih«.
ZA KRANJ -
Lep jubile, vaš Mciod je slavil!
Da bi še dolgo ostal zdrav in čil, kranjskem teatru v veliko korist, to vam in njemu želi »TOTI LIST«!
PROŠNJA: Uredništvo »Totega lista« prosi, da i>i mu pošiljali iz vseh krajev lokalne zanimivosti. »Tote uhe« so široko odprte in pričakujejo signalizacij.
»MODA« — PRODAJALNA SLOVENSKA 4
Naše elegantne, modne srajce debeluhi nosijo in suhe rajce, če tvoj vrat krasi kravata naša, to je za oči prelepa paša.
PRISOJNA MLEKARNA
V ljubljanski Prisojni mlekarna sloji, lii z mlekom dojenčkov vam psičke doji; a takšni mlekarni nagrada ne uide; ker slej ko prej sama na psa tudi pride!
KULTURA, KULTURA...
Dve dami v krznenih plaščih se ustavita ob gledališkem kiosku pred »Astorio« in se ne-!, nadoma začneta hudo živahno pogovarjati.
Irena: »Draga Marlen, lepo te prosim, poslušaj me vendar. Oprosti, toda ti se strahovito motiš. »Snjeguročka« ni balet! Dovoli, »Snjeguročka« je drama, če se ne motim celo srbska drama.. .1?«
Marlen: »Toda tudi ti boš oprostila, kajti motiš se ti in ne jaz! Ne smeš mi zameriti, ča ponovim — »Snjeguročka« je balet in to prekrasen balet!«
Ker se mi je mudilo po opravkih v mestu, sem pustil dami zaverovani v njuna dokazovanja. Čez kake pol ure me je pot zanesla zopet mimo kioska in — joj! — dami sta še vedno stali pri kiosku. Slučaj je nanesel, da sem ujel na uho, spravni del tega »intelektualnega dvoboja«.
Irena: Draga Marlen, »saj mi boš oprostila, zadnje čase sem tako pozabljiva! Imaš prav — »Snjeguročka« je balet...!«
BRALCI OGLASOV, POZOR!
Vse cenjeno bralce inseratov opozarjamo na revijo »Beseda«, Iti izhaja v Ljubljani. —• . V njej bodo našli obilico vseh vrst oglasov, kakršnih koli si poželijo. Tistih nekaj član■ kov vmes, prosimo, naj jih nikar no moli!
ŠE AKTUALNO
Kranjec vsak že svinčnik špici, glosa stara dvanajst let; prošnja je le, ne nasvet:
»Dušan, dajte se ostriči/«
Ko — s
GLEDALIŠKA KRONIKA
Mariborska drama pripravlja že precej časa j Molierovo komedijo: »Namišljeni bolnik«. Ker ta »precej časa« že precej časa traja, se nekateri bojijo, da ne bo treba zaradi bolnikovega šibkega zdravja Moliera nekoliko korigirati in spremeniti naslov v: »Namišljeni mrlič«!
Branko Rudolf:
^/)ntai?olu
Tam v Indiji, v templjih ni eden te bog, tam v džungli pa nosorog vzdiga svoj rog.
Bogovi po templjih so tisi blage volje, zverjad se pa praska in grize in kolje.
Kaj mara tak bog iz lesa ali gline v divjini za neobčutljive zverine!
Profet pa je gledal: glej v templju je tron, podpira ga zlato prebarvani slon.
In poleg, na steni, naslikan je bil svetnik, ki v divjini je tigre ukrotil.
Profet je šel v džunglo, saj s silo ideje — je mislil lahko še zverine ogreje.
Profet je tam v džungli v močvirju obtičal, požrle so ga — ker zveri ni prepričal.
Naj ve, kdor ima za profeta skomine: ni lahko prepričati divje zverino.
ONOMATOPOETIČNA KLASIFIKACIJA Na Klasični v nobenem klasu Klasincu klas ne gre več v klasje.	<-	Klasik
KO BO NATISNJEN NOV »KOLEDAR PREŠERNOVE KNJIŽNICE« ...
Z ozirom na še nekaj zadrug, kjer se pojavljajo razbijaški elementi, bo književnik Franček Filipič v kratkem napisal več liričnih reportaž iz teh zadrug, da bodo z njimi razbijači po vzorcu svečinskih velmož lahko dokazovali, da je vse skupaj samo pomota ...
Če ostal lepo bi siv, ne bi v »Totem listu« bil.
POPRAVEK
V našem uredništvu se je zglasil »Izkušen literat«, čigar izjavo smo objavili v 1. številki »Totega lista« na strani 6 pod naslovom: »Izkušen literat govori«, in protestiral zaradi netočnosti navedb v zadnji vrstici inkriminirane pesmice, ki bi se ne smola glasiti:
»Moj cilj: za isti tekst kar trije honorarji.« ampak pravilno:
»Moj cilj: za isti tekst kar štirje honorarji,,«
Brencelj:
(Jospoffvttt estetom
Pravijo, da vse pred nami je že razodeto, vse opisano, ugotovljeno in zapeto, vse dognano, uvrščeno in razčlenjeno, vse po vrsti doživeto in ocenjeno.
»Z rimami se ne ubadaj več, poet, tvoji verzi niso več za rabo, vse je že zapisano pred tabo,« opozarjajo esteti spet in spet.
Le napihnjenec si domišljuje, da ne more ga nič več pretresti, nič več revčka ne zadovoljuje, ker — načitanec, — je poln objesti.
V iiho pišite me, knjižni molji: niste še zavžili vse modrosti, vsak zdrav verz od vaših fraz je bolji, saj je iz srcci, ne iz mrtve učenosti.
SAJE IN SAJ&
Po sajah postane situacija zelo umazana. Po Sajetu je postala situacija zelo čista.
Skozi džunglo do kultfure
Novoizvoljeni predsednik Zveze kulturnih delavcev v Mariboru se prebija skozi kavarno »Rotovž« v zadnjo kavarniško sobo, ki služi za kulturna predavanja
Dvobarvni pedagog
IDRIJSKI HUMOR
Pust jo sicer že mimo, ali še ni tako daleč od nas, da bi tale pesem, ki je bila prebrana na idrijski predpustni veselici pri Frlincu v Ljubljani, bila zastarela, kajti Idrijčani so od Pusta tako polomljeni, da šele sedaj počasi prihajajo nazaj k sebi ter jih bo zato pesem našla Prav v trenutku, ko so spet postali sposobni za branje.
1
Mi srna ncuj se tukej zbral, de bi pusta pačastil, mpa deb naše lipe Idrje, sam n ki se mal spaunil, pr kazarcu duobrga vina kira riekl al zapil, de bi zmirej luohku riekl,
»al blu je luštnu pr Vesil!«
2
Nej si Brušer, al Prcjnutar, al iz Grape, Riž damč, al iz Skirce, al pa z Ziemle, sam vesilga bud srca.
Dej pruš si ncuj ipauca k iblanske šiške vidu ni,
. ka Vesiu ga zate šparau dougih ži šternajst je dni.
3
Naše zjale ris sa lOštne, takih ni prau nkfr na svit, zatu pa jest nkal nam bajhnu našim zjSlam slava pit Znaje kliklet, znaje plaušet, kuglce u testu zavet, vsak večir pa rade grije svojmu dicu pustle agret.
Lojze Kumer
Riž, kava, sladkor, dišave in čaj, moka, bonboni, še drugega kaj, kje te dobrote so in še ostale? Obrni se naglo na nas!
„K OLO N i ALE“
Maribor, Jurčičeva ulica 5 s poslovalnicami Dolnja Lendava, Slov, Bistrica
EKONOM
Letni občni zbor kmetijske zadruge.
Predsednik zadruge: ».. . da pa je naša Sadruga doživela takšen neuspeh, je kriv ?adružni ekonom. Zato. predlagam, da ga vključimo iz zadruge. Če se 70 procentov Navzočih izreče za izključitev, potem je s«lep sprejet.«
Obtoženi ekonom: »Ej duš, ste jo zaužili! Saj nas v dvorani ni niti 70, komaj 08 nas je.«
POZORI
To glavo naj cenj. bralci sami postavijo na pravo j?esto, kor nam pri postavanju ni šla drugače v list.
2 ro 2}
O M-4 C/5
o-
B) Vi
3 -
»m*-
-. N M _ 01 r*l. —
0“ B
P<73‘
a-°°3 «
§.B*“ H
Jrr:	m	o
o
O
o
3
B.
cr
►i
to
B ®°* B»
o
OTO,
to Pl
r
»B ' e HSff
O O J* W i %—
OD URADA DO URADA
I
ITTTf
n
— Ti, Tepe, meni se pa zdi tale blagajna kar nekam znana
— Kaj je ne boš poznal, če jo od 1049. leta že devetič prenašava.
TELEFON
Bilo je ob treh ponoči.
Telefon je zvonil, zvonil in ni nehal. Končno se je Peter zbudil, prižgal luč in vstal. Iz telefona razburjen ženski glas:
— Tukaj Marta Kurnik! Stanujem v sosednji hiši! Vi, če takoj ne pomirite svojega psa, ki že nad dve uri laja. vas bom naznanila! Razumete?
Knaks. Zveza je prekinjena.
Naslednjo noč, prav tako ob treh.
Telefon zvoni pri Marti Kurnik. Zvoni, zvoni.
Marta se zbudi, vstane in dvigne slušalko.
— Tukaj je Peter, vaš sosed Povedati sem vam samo hotel da še sploh nikoli nisem imel psa...
SLIKARJEV JUTRANJI PROBLEM
?A
Vrag vedi, v kateri tubi je zobna krema..,
BOLJŠA DRUŽBA
Neki neskončno bogat Indijski maharadža je razkazoval gostom svoj razkošni park
— Čemu imate kar tri plavalne bazene? je vprašal eden od gostov.
— V prvem je topla, v drugem pa hladna voda
— Kaj pa v tretjem — v njem vendar sploh ni vode!
— Tretji pa je za moje prijatelje, ki sploh ne gredo v vodo ..
NA CESTI
France in Tine sta šla po ulici. Srečala sta lepo mlado dekle
»Lepo dekle!« vzdihne Tine
France pa krepko pljune vstran.
»Kako moreš vendar pred tako lepim dekletom pljuvati? sc razsrdi Tine
»Ah, veš! Spomnil sem se svoje stare doma!«
VELIKA PODOBNOST Drcmavčnik Franček sedi v parku na klopci in opazuje svojega soseda. Nenadoma se obrne k njemu in reče:
»Čudno, kako ste vi na las podobni moji ženi! — Razen brk, seveda!«
»Ta je pa lepa,« protestira tujec, »saj vendar vidite, da nimam brk!«
Dremavčnik mu pomembno pomežikne:
»Vi ne, pač pa moja žena!«
NAŠIM »ŽRTVAM«
(Prosto po Francetu Prešernu)
Nikari »TOTEMU« preveč ne štej v zlo, če kakšne pikre kdaj bi Te zadele. Pomisli. da je vedno pač tako,
»De na visoki verh lete is riL>l>a strele!«
PRVI PRISPEVEK IZVEN REDAKCIJSKEGA KRGGA
(Anonimnega avtorja prosimo, da nam javi svoj naslov. Dogovorili bi se radi za nadaljnje sode~ lovanje in mu poslali honorar)
i
— Albin, še eno takšno, pa sem vdova!
IZ SOLE
Na mariborski klasični so pogruntali nekaj novih prispodob:
Mrzel — kot šolska peč.
Vpliven — kot šolski sluga.
Omahljiv — kot šolski stol.
TRDI REKLAMA
Kje dobite stole, prima kvalitete, po najnižjih cenah (din 3.925), poizvedite pri Tovarni čevljev v Mariboru, tel. 25-72.
Slika namreč predstavlja njihove tozadevne izkušnje ...
Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava Maribor, Kopališka ulica 6/II — Telefon 29-07 — Čekovni račun Narodne banke 6401-90-332 01 Rokopisov in risb ne vračamp — Tiska Mariborska tiskarna
Približno takole bi morali biti opremljeni tudi mariborski drsalci, ki so po mnenju številnih gledalcev pri Treh ribnikih nahajajo še v dobi praskupnosti drsalnega športa. Seveda se bodo odslej stalno izgovarjali, da trenirajo »pirueto du Bief«
Igralci hokeja na ledu onstran morja imajo baje džungelska pravila v hokeju. Ko so igrali s Švicarji, so baje demonstrirali boks matche, bilo je 18 izključitev itd. Njihov trening v hokeju si predstavljam približno takole:
Po stopinjah športa
<3>
TOVARNE
ma a/aoa
Kamor prideš, na vse konce, po planinah in dolinah je pozimi in poleti EMULGIT —- za šport in sonce! Zahtevajte v vseh drogerijah in športnih trgovinah
ZLATOROGOV PREPARAT EMULGIT
Ko zem čital o smuških poletih v Oberst-dorfu. sem se spomnil na našo mamutsko skakalnico v Planici Kakor so Izumrli mamuti, tako je Izumrla tudi ona Od nje so ostale le cigarete »Planica« Več Časa sem si razbijal glavo, kako da so dobile cigarete to Ime Pa Je neka zveza: eno in drugo se razdimi v nit
BREZ KOMENTARJA
Slovenski poročevalec je dne 8. marca 1952 objavil na zadnji strani članek pod naslovom »Ohranimo mla-dostno svežost, krepimo mišice«, r katerem propagira, da bi se žene bolj udeleževale telovadbe. Pod naslovom pa je objavljena slika, ki so jo priobčili Nemci med okupacijo v svoji protikomunistični reviji »Unter-mensch« (Podčlovek) s podpisom: »Vera in lepota teh nemških deklic ...«
»TOTI UST« RAZPISUJE NAGRADO
bi se nahajal v bolnici ali mrtvašnici . slednjem primeru izvrši potrdilo službujoč zdravnik ali uradno pooblaščeni grobar.
Uredništvo r>T o te ga listi*
NOGOMETNA ZVEZDA
Jaka: »Ti, ali je tvoj sin še tako prizn*' na nogometna zvezda?«	.
Tone: »Seveda. Sedaj je postal ce^j profesionalec!«
Jaka: »Eja!«	-	,	Jj
Tone: »Da, da! Veš, službo si je poiskal'1
Dovolite, da se vam predstavim: sem športnik Kljuse. Sem zelo razgledan človek. Čitam dnevno športno rubriko mariborskega Vestnika. Vkljub prezaposlenosti to zmorem, ker je ta rubrika kratka in jedrnata, poleg tega pa prinaša večinoma podatke vsega našega časopisja, tako da sem stalno na tekočem v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Včasih (posebno prvo dneve v mesecu), ko grem v kavarno, čitam celo načelne članka v »Poletu«, kot n. pr. 2 marca: »Trude Jochum-Beiser In vanilija« ali »Anderl Ostler ima dober tek« itd.
Zanima me zunanji in notranji športni položaj (n. pr. zimsko olimpijado analiziram le seveda preko časopisnih vesti). Tako približno kot naJi smučarski reprezentatlvci (razen dveh), ki so res pravi smučarski Idealisti, ker so na olimpijadi le idealno (t. J. v mislih) smučali.
Zlasti je vzbudila moje zanimanje pirueta Jackqueline du Bief ki je baje pri drsalnem tekmovanju (kot pravi »Poet«) padla »in se kot vrtinec naglo vrtela kar naprej na tistem delu človeškega telesa, kjer hrbet svoje lepo Ime izgubi.« Na misel mi je prišla novatorska ideja za montažo tretje drsalke, ki bi jo morali imeti drsalci pri Izvajanju »piruete du Bief«. • Vsa stvar naj bi izgledala takole:
Italijanski reprezentativni nogometaši so izgubili proti Belgiji z 2:0. Po vsej Italiji razočaranje! Vprašali so nekega filozofa za vzrok poraza Odgovoril je: »Izgubili so, ker so igrali v inozemstvu brez inozemcev, v Italiji pa bres Italijanov.« Vprašal sem za mnenje tudi nekega mariborskega nogometaša. Iz navade opravičevanja porazov mi je rekel: »Italijani so sicer izgubili, toda imeli so več od igre!«
Sedaj pa pustimo zunanjo fizkulturo in pomedimo malo po domačem pragu! Rak-rana naše mariborske fizkulture sta nemnožičnost in pomanjkanje prostorov. Iz te stiske bi nam deloma utegnil pomagati bar »Astoria« — in sicer tako, da bi nam do sedmega dne v mesecu dajal na razpolago ljudi, po sedmem pa prostor.
Zima se poslavlja od nas, kar veseli predvsem naše hokejiste na ledu, ki jih bo pomlad rešila stalnih porazov, ker bodo nehali igrati. Pravijo, da se bodo poleti preusmerili na hokej na travi. Ko sem jih vprašal, če trenirajo, so mi odgovorili. da še ne. ker čakajo, da bo prej zrastla nova trava
Zelo se je razvilo v našem mestu keglanjo. Pri zadnjih tekmah z ljubljanskimi klubi -so gledalci s cigaretnim dimom tako zadimili kegljišče, da skoro ni bilo mogoče videti kegljev. Kegljaški odborniki se resno bavijo z mislijo, da bi uvedli kegljanje na radar. Občinstvo namreč kljub energičnim nastopom prireditelja kadi med tekmovanjem in pravi, da ne bo nehalo kaditi, češ da kegljanje ni pravi šport, ker se igralci- pri tekmovanju ne slečejo. Mislim, da bo moral o tem dokončno odločiti naš strokovno naj višji forum. t. j. športna rubrika »Vestnika«.
Po prihodu novega trenerja upajo nogometaši Branika na eno najboljših mest. Opozoriti jih moram seveda na to da trener ne bo igral namesto njih. Baje trenirajo na snegu. Upajmo, da jim ne bo spodrsnilo
Zadnjo soboto in nedeljo je bila telovadna akademija. Ljudje so bili zadovoljni. Edino na orodju ni bilo vse, kot bi bilo treba. Najbolj neposlušen je bil konj, ki je najbrže precej rital, ker so telovadci na njem marsikdaj trdo obsedeli. Funkcionar konjskega društva »Borec«, ki pravi, da se na konje dobro razume, mi je rekel, da so konji zelo predrzni, kadar jih jezdec ne obvlada.
V pričakovanju novih športnih dogodkov vas pozdravlja — Športnik Kljuse.
REVOLUCIJA V KUBI — REVOLUCIJ/ V POROČILIH
»Slovenski poročevalec« te dni poroča1 — O velikem mednarodnem šahovske!* turnirju v Havani na Kubi pride k nad le malo vesti Tanjugova vest pravi d> sodeluje na turnirju 15 igralcev.
— Po drugih virih ima turnir 22 udele' žencev.
— Po najnovejših vesteh ima turnir 2) udeležencev, ker se je v seznamu igral' cev pojavilo tudi ime Cobo.
Strašno! Vsak dan novo ime. Kdaj b« potem turnir končal? Morda je vsenw temu vzrok revolucija?
za tistega, ki bo uganil do nedelje, kateremu klubu bo prvemu spodletelo.
Podrobna navodila:
Pravico tekmovanja imajo samo klubi, ki tekmujejo v I. slovenski nogometni ligi (II. slovenske lige na veliko veselje živcev nogometnega občinstva k sreči ni večJ. Pod šifro »Ne damo se« sprejema uredništvo i>Totega lista« rešitve do 44’ drugega polčasa s podpisom sodnika, da je še živ. Oboje mora potrditi delegat NZS, razen če
IZ OSLA
— ali kaj se je pripetilo novinarju težke k3“ tegorije.
Sverre: (vnet nabiralec avtogramov) »Prosirf gospod — avtogram!«
Športni novinar (presenečeno): »Jaz..,? Nisertj smučar!... Še nikoli nisem bil na smučeh!« j Sverre: »Nič hudega, zbiram tudi podpis) vozačev boba!«	!