43
Kmetijstvo.
Črtice za sadjarje.
   ni.
Vsak kmetovalec sam ve povedati, da jedne vrste rastline dolgo ne rasto na istem kraju. Slabo bi izhajal, kdor bi tudi na najboljšo njivo več let zaporedoma sejal pšenico, ali pa sadil krompir. Razne rastline potrebujejo različne hrane. Zaradi tega pa ta rastlina še prav dobro  uspeva na kacem kraji,   ko že druga več rasti ne
v
mara. Cez več let se pa v zemlji nabero tudi vse snovi potrebne prvi rastlini in jo zopet lahko seješ ali pa sadiš na prejšnjo njivo.
Ravno to, če tudi morda ne v tolkšni meri, velja tudi za drevesa. Vsakdo je morda že opazil, da na starih vrtih drevesa nikakor tako dobro ne vspevajo in rasto, kakor na novih. Zato velja pa tudi za drevesnice to še bolj, ker baš mlada drevesca potrebujejo potrebnega gojenja in potrebne hrane iz zemlje, da se razvijo. Iz globokih dolenjih plastij tudi ne morejo tako dobivati redilnih snovij, kakor večje drevo, ki že ima globoke korenine.
Zaradi tega pa ni dobro vedno imeti drevesnice na istem kraju. Premeščevanje drevesnice pa ni tako lahko. Treba je premestiti ograjo in še več neprijetnosti j je s tem združenih. Zadnji čas je to nekoliko lažji, ker imajo že premakljive žične ograje. Taka ograja se lahko prenese, Na novem mestu je treba zabiti le nekoliko kolov, in ograjo pritrditi, pa je vse delo opravljeno. Taka žična ograja je pa vsekako predraga in je že zatorej vsakdo omisliti ne more. Poleg tega pa še vsakdo nima na raznih krajih pripravnih prostorov za drevesnico. Tem se pa priporoča, da naj razdele svojo drevesnico v več oddelkov, mej katerimi naj bodo po meter do dva metra široki ne-zasajeni oddelki. Ti oddelki lahko služijo za pota, kadar imaš opraviti v drevesnici. Moder kmetovalec ali vrtnar pa vendar ne bo pustil teh oddelkov neporabljenih. Dobro jih bode obdelal in na njih zasejal razna travna semena. Porabil jih bode v to, da bode na njih prideloval čista travna semena. Tacih travnih semen vedno potrebuje kmetovalec, kateri hoče zboljševati svoje travnike. Kdor jih pa sam ne potrebuje, pa lahko zanje dobi kupca. Tudi trava ali pa detelja tla le zboljšuje.
Čez nekaj let se pa na tistih delih, na katerih je sedaj  trava,   posade  drevesca,   na  drugih  se pa poseje
44
trava. Tako kolobarjenje je jako koristno. Čez koliko časa se smejo zopet sejati drevesca, ko so se prejšnja poruvala, to se težko določi. Mnogo je odvisno od tega, kakšna je zemlja in kako se gnoji in obdeluje. Vsekako je pa dobro, da počiva najmanj kake tri leta ali pa tudi dlje. Le tako je od drevesnice zares pričakovati najlepših vspehov.