GLASILO - l^gl^T^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVII. št. 7 PTUJ, 21. februarja 1974 CENA 1 DIN Danes v Ormožu Potek politične aktivnosti v pripravah na volitve bo osrednja tema razgovora na današnji L seji občinske kandidacijske konference, ki jo je za dopoldan sklical predsednik občinske konference SZDL Ormož Vlado Ožbolt. Dogo- vorili se bodo tudi o predlogu možnih kandidatov za vse organe, ki jih je evidentirala republiška kandi- dacijska konferenca, evidentirali možne. kandidate za občinski družbenopolitični zbor ter se med družbbenopolitčnimi organizacijami dogovrili o številu članov delegacij in kriterijih za njihovo sestavo. Od prve kandidacijske konference je odvisen nemoten potek volilnih priprav, zato tej konferenci v Ormožu pripisujejo toliko večji pomen. Vse o kurentih in kurentovanju v Ptuju 24. febr. 1974 Stran 4 IZ VSEBINE Nekatera načela in značil- nosti delegatskih razmerij Stran 2 SO Ormož - trije zbori Kaj vse do leta 1977? Stran 3 Analiza razvoja industrijske dejavnosti v Ptuju St ran 5 O družbeni vlogi žensk; Nove 00 ZKS v bistriški občini Stran 6 V klubu mladih premalo mladih; Že nad 20 aktivov ZMS v TOZD Stran 7 Hardeški gasilci se izobra- žujejo; Uspešni za volanom Stran 8 Modna revija Mercator-Pa- nonija Stran 9 Pisma bralcev Stran 10 Razširjena kulturna dejav- nost v Cirkovcih Stran 15 Cepljenje proti nalezljivim boleznim Stran 16 Polno zelenih, dve zlati in ena biserna poroka Stran 18 Planine vabijo Stran 19 VREME; Predpust - čas porok Stran 24 ORMOŽ DANES IN JUTRI Berite na straneh: 11,12, 13, 14. PTUJ: REKREACIJSKI CENTER ZA 100 MILIJONOV DIN v petek, 15. II. 1974 je dobil v Narodnem domu v Ptuju širši krog vplivnih Ptujčanov na povabilo Skupščine občine Ptuj na obravnavi urbanistične zasnove in idejnega projekta zdraviliškega ter rekreacij- sko-športnega centra v Ptuju vpo- gled v praktične in koristne možno- sti, da bo postal s tem centrom Ptuj z okolico še privlačnejši, občinska skupnost pa nujna po prvotnih obveznostih tudi večstranske ko^ riti, ki jo tudi opogumljajo, da se bo lotila uresničenja tega idejnega projekta. Po idejnem projektu dipl. inž. arh. Dragoslava Tomiča iz Ljubljane in po njegovih tolmačenjih posebnosti tega ptujskega projekta bo lahko nastajal v etapah, na vehkem pro- storu okrog toplovodnega vrelca, na desni strani Drave, severozahodno od mlina Intes, ob investicijah v v išini 100 milijonov din, Ptuju prepotreben zdraviliški ter rekreacij- sko- športni center. Zdraviliško-ko- pahško poslopje je praktično zasno- vano za čimbolj še izkoriščanje to- plovodnega vrelca ter zdraviliških in kopaliških prostorov večjih kapaci- tet Srednjemu delu zdraviliško-ko- paUške zgradbe je vgrajena obhka za Ptuj zanimivega poslopja zraven ptujske gimnazije in etaže v tem delu poslopja bodo praktično in estetsko lepo izkoriščene. Ko bo "razgrnjen idejni projekt ptujskega zdraviliško-kopališko, re- kreacijsko-športnega centra, po 2L februarju, po razpravi o njem na zasedanju občinske skupščine, v magistratni dvorani, bo lahko vsak- do, ki ga to zanima, videl podrob- nosti projekta in si bo laže predstav- ljal vso preračunljivost in praktič- nost objektov, kakor jih je upodobil v projektu dipL inž. arh. Dragoslav Tomič iz Ljubljane. V razgovoru, ki je sledil tolmače- nju in ogledu projekta v Narodnem domu, je bilo še tolmačenje Martina Berdena, dipl. ekonomista, v imenu odbora za pripravo investicijsko-teh- nične dokumentacije za ta center, da bi bilo potrebnih iz raznih kreditnih in drugih občinskih gospo- darskih virov za prvo etapo 40 mUijonov din. Za podrobnosti so že izdelani predlogi, vendar bo potreb- no še prej te predloge na široki gospodarski ravni temeljito pre- diskutirati predno bodo sprejete dokončne odločitve in obveznosti ter možnosti za začetek izvajanja investicijskega programa. Vsi zbrani predstavniki skupno s predsednikom skupščine Francem Rebemakom so odnesli s te obrav- nave v Narodnem domu vtis, da je idejni projekt odlično zasnovan, da pa bo zahtevala njegova izvedba od ptujskih gospodarstvenikov mnogo skrbi in dela ter študij, kako zbrati prvotno iz lastnih virov potrebna sredstva za izgradnjo prve etape in potem najti dalje še sofinanciranje za naslednje etape s širšega sloven- skega območja. Vsekakor je vse doslej storjeno v korist tega centra v Ptuju upraviče- no kot uspešno, zlasti še odkar priteka na površje iz globine topla voda, ki je glavno gibalo vsega, kar bo še sledilo. Končno bo našlo v tem ptujskem centru zdravljenje in osvežitev ter športno udcjstvovanje nešteto domačinov in gostov, ki bodo potem k zgodovinskim zanimi- vostim Ptuja z veseljem dodajah še posebnosti koristnega zdraviliško-re- kreacijskega centra. J. V. 2 stran tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 Splošna in skupna poraba - drugače z novo ustavo prehajamo tudi na nov sistem delitve rezultatov dela. Opuščamo stari, tako imenovani proračunski ali etatistični (državni)i samoupravni, na družbenem dogo- varjanju in sporazumevanju temelječ sistem financiranja splošne in dcup- ne porabe. Kateri so vse porabniki novo- ustvarjene vrednosti organizacij združenega dela? Najprej je treba financirati eno- stavno in razširjeno reprodukcijo v gospodarstvu, oziroma združenem delu. S tem obdržimo in širimo gospodarsko moč organizacije zdru- ženega dela. Drug porabnik v tem procesu sta splošna in skupna poraba ter osebna poraba (OD). Skupna in splošna poraba sta se prej financirali iz proračunov, sedaj pa se skupna poraba izločuje in se financira samostojno. Sem spadajo republiške, regijske in občinske ali temeljne interesne skupnosti: izo- braževalna, kulturna, telesnokul- turna, raziskovalna, skupnost otro- škega varstva, skupnost pokojnin- skega in invalidskega zavarovanja, skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, skupnost za zaposlovanje in mogoče še katera. Splošna poraba pa še naprej ostane v proračunu občinskih skupščin. Sem spada financiranje državne uprave, javne uprave, sod-^ stva, javnega tožilstva in javnega pravobranilstva, socialnega skrbstva, določen obseg preventive v zdrav- stvenem varstvu, financiranje komu- nalnih dejavnosti, družbeno- političnih organizacij, NO in SLO ter še nekaj manjših zadev. V bodoče bodo občinske skupščine zagotavljale v svojih proračunih sredstva samo za financiranje teh dejavnosti, ne pa več za tiste, ki spadajo v skupino skupne porabe. IZHODIŠČA Za financiranje skupne porabe se samoupravne interesne skupnosti neposredno dogovarjajo z delovnimi ljudmi v organizacijah združenega dela. Proces poteka na osnovi predloženih programov dela posa- mezne interesne skupnosti, ki pa se tudi med sabo dogovarjajo in sporazumevajo o kriterijih za delitev tistega dela sredstev, ki so na razpolago za financiranje skupne porabe. Znotraj posamezne interes- ne skupnosti pa potekajo dogovori, kako si bodo razdelili sredstva glede na to, kje delujejo - občina, regga, republika. Za vsako dogovarjanje so potreb- na neka izhodišča, ki temeljijo na določenih predvidevanjih. Tako se računa, da bo v republiškem merilu, glede na leto 1973, rast družbenega.. produkta večja za 23 odstotkov. Splošna in skupna poraba morata za rastjo družbenega produkta zaosta- jati za 4 odstotke, to se pravi, da bosta smeli biti večji za 19 odstotkov. Tako bo gospodarstvu ostajalo več denarja. Splošna, skupna in osebna poraba bi se naj gibala v naslednjih okvirih: splošna poraba bi naj glede na lansko leto porasla letos za 16 odstotkov, osebna poraba (masa OD) za 19 odstotkov, razlika med obema pa je na razpolago za skupno porabo. Koliko bo to, še ni povsem jasno. (V Ormožu med 18 in 19 %.) V sistemu financiranja bi naj imeli prednost kultura in telesna kultura, ker sta v prejšnjih letih bistveno zaostajali v razvoju. VIRI FINANCIRANJA Repubhška skupščina je že izdela- la predlog zakona o načinu financi- ranja splošne in skupne porabe. Splošna poraba se bo financirala iz davkov, taks in upravnih kazni, medtem ko se bo skupna poraba financirala iz prispevkov od oseb- nega dohodka od delovtiega razmer- ja ter iz dohodkov TOZD. Osebni dohodek kot poraba se financira iz skupnega dohodka od združenega dela. DAVKI Človek niti ne pomisli, koliko različnih davkov pla- čujejo občani katerekoli občine v Sloveniji, saj so predpisani z republiškim zakonom. Letos bomo za financira- nje splošne porabe v občin- skih proračunih plačevali nadednje davke: davek od dohodkai TOZD, davek od osebnega dohodka iz delov- nega razmerja, davek od OD iz kmetijske dejavnosti, da- vek od OD iz samostojnega opravljanj a obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, da- vek od samostojnega oprav-' davek od OD iz avtorskih pravic, davek od skupnega dohodka občanov, od pro- meta proizvodov in storitev, davek na promet z nepre- mičninami, davek na doho- dek od premoženja, davek na dobitke od iger na srečo, upravne takse, komunalne takse, sodne takse, denarne kazni in dohodki upravnih organov ter razni drugi dohodki. Nekatera načela delegatskih razmerij Uresničevanje delavčeve osnovne pravice in izpolnjevanje njegove osnovne dolžnosti, da namreč neposredno, enakopravno in demo- kratično odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, da nepo- sredno ureja skupna družbena . vprašanja, je osnovno vodilo, na katerem ioni delegatski sistem, in je hkrati osnovna naloga, ki naj jo ta sistem in delegatska razmerja pomagajo uresničevati. - Naslednje tako osnovno načelo je, da delovni ljudje izvršujejo te svoje pravice in dolžnosti ne kot neorganizirani posamezniki, ne kot podložniki države, razdeljeni po volilni geometriji na volilne enote, ki ne glede na meje neke samoupravne skupnosti in ne glede na njene potrebe ločujejo ljudi po ulicah ali po delih tovarne itd., temveč jih opravljajo povezani in združeni v svojih temeljnih samo- upravnih skupnostih, kjer delajo in kjer prebivajo. - Klasičnega odbornika in poslanca, ki sta bila največkrat še vedno predvsem splošna politična predstavnika svojih volilcev, bodo zamenjale delegacije delovnih ljudi, organiziranih v temeljnih samo- upravnih skupnostih. Te delegacije bodo temelj in sestavni del skupščin družbenopolitični];! skupnosti. (Ce pa se bomo tako dogovorili in si tako zapisali v statute temeljnih samoupravnih skupnosti, bodo te delegacije kot neke vrste „delavski sveti za zunanje zadeve" ali „sveti krajevnih skupnosti za zunanje zadeve" opravljale po pooblastilu delovnih ljudi tudi vse druge funkcije in naloge teh skupnosti v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v drugih samoupravnih organih, v katerih se bodo delovni ljudje sporazumevali in dogovarjali o reševanju skupnih vprašanj. Ustava daje možnosti za tak dogovor.) - Klasično, abstraktno demo- kracijo zamenjujejo konkretni druž- benoekonomski odnosi, zamenjujejo konkretni samoupravno organizirani človekovi interesi. Namesto poli- tičnega odločanja in preglasovanja se bo vse bolj uveljavljalo samo- upravno sporazumevanje in dogovar- janje. Temeljna samoupravna skup- nost je torej osnovna celica, iz katere se delovni ljudje vključujejo v celotni proces samoupravnega spo- razumevanja, družbenega dogovar- janja in - kadar bo potrebno - oblastnega odločanja. ,- Delovni ljudje se vključujejo v ta proces na osnovi svojih pravih, pristnih interesov in potreb, ki jih imajo kot delavci v združenem delu in icot se jim oblikujejo v krajevni skupnosti, v občini, v regiji, republiki in federaciji. Delovni človek, samoupravljalec in nosilec oblasti, sprejema na ta način družbene odločitve v bistvu v svoji temeljni samoupravni skup- nosti na osnovi spoznanih in izoblikovanih lastnih interesov in v okviru interesov celotne družbene skupnosti, s katero tvori nedeljivo in med seboj odvisno celoto. Z delovnega mesta se tako podaljšuje človekova - delavčeva dejavnost v politiko in s tem k sooblikovanju in sprejemanju vseh družbenih odloči- tev. Na svoj način se tako samoupravni proizvodni odnos kot temeljni družbeni odnos razteza in razširja na vsa področja družbene aktivnosti, spajata se gospodarska in tako imenovana ,,negospodarska" sfera, očitneje in konkretneje prihaja do izraza njuna celovitost in medsebojna odvisnost. - Ko torej govorimo o uresni- čevanju delegatskih odnosov, misli- mo na posebno obliko neposredne demokracije, na posebno neposred- no izoblikovanje vsebine družbenih odločitev, kadar je formalno neposredno odločanje nemogoče. Delegatski sistem označujemo torej kot sistem odnosov v družbenem upravljanju, za katerega je značilno, da ljudje sodelujejo v procesu odločanja na določenih ravneh neposredno po svojih delegatih oziroma delegaciji kot celoti. - Ves sistem povezovanja dele- gatov in delegacij, ki se bodo iz vseh temeljnih samoupravnih skupnosti srečevale v skupščinah družbenopo- litičnih skupnosti in v drugih samoupravnih organizmih in s tem omogočale kar najboljšo in najhi- trejšo povezanost samoupravnih skupnosti na vseh ravneh v skladno delujočo celoto, naj pripomore tudi, da se bo razvijala zavest o medsebojni odvisnosti samo- upravnih skupnosti, zavest o tem, da delo in položaj sleherne skupnosti dopolnjuje celoto in da lahko le z dobrim gospodarjenjem, ustvar- jalnostjo in odgovornostjo sleherne^ družbene celice hitreje napreduje celotna družbena skupnost. Samo- upravni socialistični sistem se mora potrditi tudi po tem, da je sposoben zagotoviti optimalen razvoj proizva- jalnih sil in produktivnosti dela in kar najhitreje izboljševati splošne življenjske, izobraževalne, kulturne, socialne, zdravstvene in druge razmere delovnih ljudi. - Naloga delegacij naj bo zato tudi v tem, da bodo svojim skupnostim omogočile in olajšale izobhkovanje svojih objektivnih interesov, medsebojno razumevanje in spoznavanje, sporazumevanje in pravočasno vključevanje v vse faze družbenega dogovarjanja in odlo- čanja. To narekuje potrebo po stalnem spremljanju in vsestranskem spoznavanju vseh bistvenih vprašanj družbene politike, zlasti pa tistih, ki so za posamezne skupnosti večjega pomena. Delegacija naj prav tako na najbolj smotrn način povezuje vse samoupravne skupnosti, da se bo čim več splošnih družbenih vprašanj uredilo z medsebojnim neposrednim samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem v okviri družbenopolitičnih skupnosti. Seminar za novo sprejete člane ZKS Delavska univerza Ptuj, komite občinske konference ZKS Ptuj, komisija za družbeno - politične odnose in idejno - politične proble- me, so organizirali v klubu mladih seminar za novosprejete člane ZK. Seminar za novosprejete člane ZK je potrebno šteti ne le kot prvo obliko idejno-političnega usposab- ljanja že sprejetih članov ZK, temveč tudi kot obliko idejno-poli- tičnega usposabljanja bodočih čla- nov ZK. Nujno je namreč poudariti odgovornost organizacij ZKS, da bo vsak novosprejeti član še pred sprejemom temeljito seznanjen s programom in statutom Zveze ko- munistov Jugoslavije in z drugimi dokumenti Zveze komunistov. V principu nihče, ki programa ZKJ ne sprejema v celoti, ne more postati njen član. Zato je predpogoj, da se kandidatom za vstop v ZK omogoči, da program in statut natančneje spoznajo. Seminar se je pričel 28. januarja in bo trajal 30 ur. M. POTOČNIK tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 stran 3 Rudi Peršak - predsednik OSZS Ormož XIII. občni zbor sindikalne organizacije Ormož je bil pester in živ. Delegati so se sestali prejšnji teden v petek ter razčlenili svoje delo, uspehe in neuspehe za čas od leta 1970 do letos ter bodoče naloge. Med slednje spadajo gotovo letošnje volitve in nadaljna prizade- vanja za samoupravne odnose in boljši standard delavcev. V razpravi je sodeloval tudi član republiškega sveta zveze sindikatov Julij Planine in ocenil delo občinskega sveta zveze sindikatov kot dobro, primemo in vzorno. Drugi razpravljalci so poudarili predvsem doslednejše izvajanje reor- ganizacije sindikalne organiziranosti, potrebo po izobraževanju, prizade- vanje za boljšo stanovanjsko politi- ko in večjo zaščito delavcev. Več o delu ormoškega sindikata bomo poročali prihodnjič. Dodamo naj še samo, da je bil za novega predsednika izvoljen Rudi Peršak, inž. kmet. iz Ormoža, za podpred- sednika pa Silvo Bedrač, učitelj iz Podgorc. Za profesionalnega sekre- tarja je bil imenovan Franjo Polič, dosedanji direktor EKP Kran Ormož. Tako je bil dosedanji gredsednik OSZS Ormož Alojz alažič na lastno željo razrešen funkcije, ki jo je opravljal nekaj nad 10 let. jr Seja občinske kandidacijske konference Včeraj, v sredo 20. febr. 1974 v Narodnem domu v Ptuju seja obč. kandidacijske konference SZDL Ptuj, za katero je bil predložen naslednji dnevni red: L Izvolitev organov konference 2. Dopolnitev pravil konference (članstva) 3. Poročilo o dosedanjih pripra- vah na volitve 4. Sprejem volilnih dokumentov a) volilnega pravilnika b) sklepa o postopku delegiranja SZDL v družbenopolitični zbor občine in odnosih med delegati in OK SZDL Ptuj c) dogovora o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora 5. Predlog možnih kandidatov za družbenopolitični zbor občine, republiške in zvezne organe 6. Predlog statuta občine in dogovor o osnovah in programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo 7. Predlog sklepa o reorganizaciji krajevnih organizacij SZDL v občini. O poteku konference bomo poročali v prihodnji številki našega lista. SO Ormož - trije zbori TUDI V OBČINAH IZVRŠNI SVETI Najprej je bilo rečeno, da bo občina Ormož imela samo dva zbora, ker pač spada med manjše družbenopolitične skupnosti. Po- zneje pa so se dogovorili, da bi naj tudi SO Ormož imela tri zborQ: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti ter družbenopolitični zbor. Slednji bi naj imel 20 članov; zbor KS 20 delegatskih mest, zbor združenega dela pa 30 ali 40 delegatskih mest, ker bi ta zbor želeli postaviti v enakovreden položaj do drugih dveh. O občinskem statutu so poleg koordinacijskega odbora, v katerem so predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, razpravljali tudi zbori volilcev, ki so bili minulo nedeljo po vseh krajevnih centrih občine. ' Pogoj za ustrezno konstituiranje občinske skupščine je ustrezen občinski statut, ki mora zagotoviti tako strukturo delegatskih mest, da bo ustrezala strukturi občine. Pri tem gre za to, da v skupščino pridejo vsi interesi. Pri tem je treba upoštevati družbeni pomen posa- meznih področij, ki imajo poseben pomen za družbeni razvoj občine. Ustavna novost sta družbenopoli- tični zbor in izvršni svet občine. Družbenopolitični zbor zagotavlja. neposreden vpliv družbenopolitič- nih organizacij na odločanje v občinski skupščini, kar je zlasti pomembno v času, ko uvajamo delegatske odnose. V teh pravicah, to velja posebej povdariti, je tudi velika odgovornost. Družbenopoli- tične Organizacije se ne bodo mogle več postaviti kot struktura izven ali nad skupščinskim sistemom, ampak bodo morale prav v tem sistemu s svojim aktivnim delom, prek delegatov v družbenopolitičnem zboru, doseči rešitve, ki bodo najbolj ustrezale družbenim in gospodarskim potrebam občinske skupnosti. * Občinski izvršni svet bo odgovar- jal za stanje v občini, za izvajanje dogovorjene pohtike in programov ter koordiniral delo upravnih služb. Izvršni svet bo po tem takem imel poleg upravne tudi politično izvršilno funkcijo. Zaradi takšnih nalog bodo v njem poleg resorno zadolženih članov tudi ljudje iz gospodarstva in negospodarstva, ki ne bodo imeli resorjev. Minuli zbori voUlcev so obrav- navali tudi izhodišča družbenoeko- nomskega razvoja občine Ormož in družbeni dogovor o splošni in skupni porabi v letošnjem letu ter nekatere druge zadeve. KAJ VSE DO LETA 1977? OSNOVNE PREDPOSTAV- KE ZA IZDELAVO PRO- GRAMA DRUŽBENO- EKONOMSKEGA RAZVO- JA OBČINE PTUJ V NA- SLEDNJI PETLETKI. 1. nadaljevanje. V prejšnji številki smo opisali značilnosti doseženega družbeno- ekonomskega razvoja, po katerih se je opredelil nadaljnji program razvo- ja ob uskladitvi z republiškimi smernicami in potrebami Izdelanih je bilo sedem osnovnih izhodišč, ki so služila za kasnejšo podrobnejšo i zdelavo programa in studijo raz- voja. V naslednjem petletnem obdobju bo potrebno: 1. Spremeniti ekonomsko-tehnič- no strukturo našega gospodarstva in to z novimi investicijami, uvajanjem sodobne tehnologije dela, hitrejšim vključevanjem strokovnih kadrov in razvojem panog, ki izdelujejo final- ne potrošniške izdelke. 2. Okrepiti prizadevanje za po- stopno odpravljanje razdrobljenosti in nepovezanosti gospodarstva, kije največja ovira za hitrejši gospodarski napredek. Omogočiti mlajšemu stro- kovnemu in osposobljenemu kadru, da zasede odgovarjajoča mesta v proizvodnji in da se jim omogoči največja mera razvijanja in uveljav- ljanja svojih delovnih sposobnosti. 3. Razširiti razvojne tokove go- spodarstva tudi prek meja občine, tudi v tujino. Širše poslovno-tehnič- no sodelovanje bo zlasti potrebno doseči pri tistih dejavnostih in službah, ki so odločujočega pomena gospodarsko-družbenega razvoja ptujske občine; pri tem je treba misliti tudi na proces ožjega združe- vanja v samem Podravskem bazenu - to je z mariborskim gospodar- stvom. 4. Reorganizirati bo potrebno gospodarsko strukturo občine zara- di šibke materialne osnove, kar daje nizko akumulativno stopnjo in s tem tudi reproduktivno sposobnost mnogih gospodarskih organizacij združenega dela. 5. Rentabilnost in produktivnost mnogih organizacij je znatno pod poprečjem, kljub danim produkcij- skim pogojem in materialni bazi, zaradi česar bo potrebno izdelati program izboljšanja produkcije, ali pa združitev in povezave sorodnih panog naše gospodarske proizvod- nje. 6. Za izgradnjo infrastrukture bo v naslednjem letu potrebno odvojiti mnogo več sredstev, saj je eden izmed odločajočili faktorjev za hitrejši gospodarski razvoj. 7. Zagotoviti bo potrebno pojgoje za samoupravno organiziranje, ki naj bo usmerjeno v krepitev nove ustavne vloge občine, TOZD, krajev- nih in interesnih skupnosti. V drugem nadaljevanju bodo obdelane in prikazane posamezne poti razvoja gospodarskih panog v dokončni obliki, kakor jih je zajel srednjeročni program ptujske obči- ne. Danes seja SO Ptuj Za danes, četrtek, 21. februarja 1974, je sklical predsednik SO Ptuj Franjo Rebernak skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti z naslednim dnevnim redom: 1. razprava o osnutku statuta občine Ptuj, 2. poročilo odbora za pripravo invest. tehn. dokumentacije za gradnjo rekreacijskega in zdravi- liškega centra v Ptuju, 3. sklenitev družb, dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Ptuj, 4. odlok o začasnem financiranju temeljne telesnokultume skupnosti Ptuj v prvem trim. 1974, 5. odlok dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj, 6. poročilo o delu iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj, 7. potrditev začasnega statuta samoupravne stanovanjske skupno- sti Ptuj, 8. potrditev statuta Poljedelsko živinorejske šole Tumišče, 9. razrešitev predsednika ter imenovanje novega predsednika in člana komisije za volitve in imenovanja občinske skupščine, 10. razrešitev nekaterih članov in njihovih narnestnikov ter imenova- nje novih članov in namestnikov občinske volilne komisije, 11. sklepanje o ustanovitvi koor- dinacijske komisije za družbeno dogovarjanje in samoupravno spo- razumevanje o splošni in skupni porabi za leto 1974 v občini Ptuj ter o imenovanju njenih članov, 12. sklepanje o ustanovitvi odbora za gradnjo gasilskega doma v Ptuju, 13. sklepanje o delegiranju pred- stavnikov občinske skupščine v a) Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok pri obč. sv. ZS Ptuj, b) skupščino zemljiške kmetijske skupnosti občine Ptuj, c) iniciativni odbor za ustanovitev temeljne samoupravne interesne skupnosti PTT prometa za maribor- sko območje, č) svet gimnazije D. Kvedra,Ptuj, d) upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodar- stvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj, 14. razrešitev sodnika za prekrške in izvolitev namestnika sodnika za prekrške pri obč. sodišču za prekrške Ptuj, 15. imenovanje načelnika oddelka za notranje zadeve občinske sku- pščine, 16. imenovanje ravnatelja Polje- delsko živinorejske šole Tumišče, 17. informacija o deprofesionali- zaciji predsednika obč. skupščine, 18. sklepanje o prometu z zemljišči družbene lastnine, 19. predlogi in vprašanja odborni- kov. 4 stran tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 Ob letošnjem kurentovanju Se nekaj dni nas loči od največje turistično-atraktivne pri- reditve v Ptuju, kjer se bosta združile stara trdoživost navad in običajev naših prednikov ter segava in norčava miselnost današnje moderne potrošniške družbe. Ku- rentovanje je XIV. po vrsti in ga tudi'letos organizirata Volklorno in Turistično društvo Ptuj. Obe društvi sta pritegnih v pripravljalni odbor še predstavnike družbenopoUtičnih or- ganizacij, gospodarstva ter SO Ptuj. Slovenci imamo bogato zaklad- nico raznih ljudskih običajev. Iz njih spoznavamo ljudsko preteklost in so nazoma slika ljudskega življenja iz tistih časov, o katerih vemo sicer zelo malo. V r aznoliki geografski okolic Ptuja so se ohraniU bogati pustni običaji. Ti nam prikazujejo še danes mnogo tistih prvin duhovnega življenja in kulture iz slovanske predamovine, ki so se po večini v drugih slovenskih pokrajinah že zdavnaj izgubile. To so: koranti, orači, piceki, kokotiči, ruse, gambele, medvedi in vile, ki predstavljajo danes le šeme, a nam odkrivajo obenem tudi vpogled v socialno življenje naših prednikov. Sem spadajo tudi kopjaši kot spremljevalci kmečkih gostij, kopa- njarice in ploharji. Najzanimivejši so gotovo koranti, ki spreminjajo vsako leto za nekaj dni podobo vasi na Ptujskem in Dravskem polju. Da bi ohranili in prikazali vse te zgodovinske posebnosti naše vasi tudi drugim, organiziramo v našem mestu vsako leto to prireditev. Čeprav nekateri trdijo, da so šemsko-etnografske skupine vsako leto enake, to ne zmanjšuje zanimanja za njihove nastope. Kajti koranti in ostali pustni liki nimajo pomena samo v tem, da skačejo in tekajo po vaseh in mestu, temveč so tudi znanilci pomladi in napovedo- valci nekaj novega, nekaj tistega, kar je čez zimo spalo in počivalo. Namreč vsaka pomlad prinese med ljudi nove upe in nove ciilje, pa čeprav je v bistvu vsaka enaka. Ni pa enaka v koledarskem letu in za posameznike naše družbe. Saj se vsako leto rodijo nova življenja in usihajo tista, ki jim ni usojeno preživeti koledarskega leta. Korant je torej simbol rodnosti, simbol pričakovanja, nekaj lepšega in boljšega, skratka tistega, kar nam ni uspelo doseči v minulem letu. Da bi ta pisan šcmsko-etnografski sprevod poživili in dodali čimveč današnjih šaljivih dogodkov in domislic, organiziramo v sklopu kurentovanja tudi karneval. Upaj- mo, da bomo tudi letos, tako kot prejšnja leta videli vse tisto, česar Ptuj še nima, pač pa naj bi imel in kar občani tudi pričakujejo. Kot n.pr. toplice, obrat družbene prehrane, telovadnico, znižanje cen ipd. Ob ugodnem vremenu lahko pričakujemo tudi do 45.000 gledalcev, kar v naših starih in ozkih ulicah ne bo enostavno razvrstiti. Zato prosimo domačine, da se ne drenjajo na trgu MDB in drugih starih trgih, temveč se razvrstijo v novi del mesta, kjer so ulice širše in primernejše za ogled pustnega sprevoda. Pozabiti tudi ne smemo na veselost in šegavost, ki naj bi prišla te dni do izraza. Zato apehramo na vse občane Ptuja, predvsem pa tiste, mimo katerih stanovanj bo šla povorka, da okrasijo svoja okna s pustnimi ornamenti in drugimi pisanimi ter raznovrstnimi trakovi in okraski. Želja odbora je, da bi kuren- tovanje kar najbolje uspelo. To pa ni odvisno samo od nastopajočih folkloristov in karnevalcev, temveč vsega prebivalstva mesta Ptuja. Predsednik odbora za kurentovanje Jože Štrafela OBVESTILA OBISKOVALCEM KURENTOVANJA NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN IN KARNEVALSKEGA OBHODA PO MESTNIH ULICAH Ob letošnjem kurentovanju bodo ob 10. uri dopoldne nastopile na Titovem trgu nekatere folklorne skupine. Osrednji pustni sprevod z vsemi folklornimi in karnevalskimi skupinami pa bo ob 14. uri po vseh večjih ptujskih ulicah. Točen obhod je razviden iz sporeda kurentovanja. Med pustno povorko ni dovoljeno prečakti ulico, kjer se ta pomika, temveč je za gledalce mesto ob levi in desni strani obhodne poti iz. ulice. Prosimo tudi gledalce, da ne mečejo na nastopajoče petard, ker jim s tem lahko povzročijo tudi telesno okvaro ah drugo poškodbo. ZBIRNA MESTA ZA UDELEŽENCE Etnografske skupine in karnevalski del, ki je sestavljen iz pešcev, se naj zbere ob 13. uri pri osnovni šoli Mladika ob Dravi. Zbirališče za vprežne enote pa jc v Prešernovi uhci ob odcepu v Cankarjevo ulico (TV servis Munda). Dohod v Prešernovo ulico je dovoljen le po Rajčevi ulici čez Muzejski trg, (mimo SO Ptuj in srednje ekonomske šole navzgor). Celo motorizirane kolone je obrnjeno proti Murkovi ulici. KUPUJTE ZNAČKE, KI VELJAJO ZA VSTOPNICE Za obiskovalce kurentovanja bodo v prodaji posebne papirnate značke po 5 din. Prosimo obiskovalce, da ne odklanjajo ponujenih značk. Spored kurentovanja in karnevala v Ptuju, 24JL 1974 OB 10. URI NA TITOVEM TRGU V PTUJU - NASTOP ŠEMSKO ETNOGRAFSKIH SKUPIN 1. Pozdrav pokačev iz Markovec in Podlehnika; 2. Ples kopjašev iz Markovec; 3. Nastop oračev iz Podlehnika; 4. Ples v5 s kraljico iz Markovec; 5. Nastop košute iz Pokoš pod Pohorjem; 6. „Maškare" iz Turčišča pri Cakovcu; 7. Nastop oračev iz Lancovc vasi; 8. Ploharji iz Cirkovec; 9. „Kmecka Hojset" - Železna Kapla iz zamejske Koroške; 10. Rusa, medvedi, piceki in drugi pustni liki iz Markovec; 11. Koranti iz Markovec. OB 14. URI KARNEVALSKI OBHOD PO PTUJSKIH ULICAH Sodelujejo: 1. Pokaši in kopjaši iz Markovec; 2. Orači iz Gerečje vasi na Drav. polju; 3. Orači iz Dravinjskega vrha - Haloze; 4. Plesači iz Pobrežja pri Ptuju; 5. Orači iz Podlehnika; 6. Vile s kraljico iz .Markovec; 7. Košuta iz Pokoš pod Pohorjem; 8. Orači iz Markovec; 9. „Kmečka Hojset" - Železna Kapla iz zamejske Koroške; 10. Kopaiijarice iz Markovec; 11. Maškare iz Turčišča pri Cakovcu; 12. Rusa, medvedi, piceki in drugi pustni liki iz Markovec; 13. Orači iz Lancove vasi; 14. Ploharji iz Cirkovec; 15. Koranti iz Markovec, Spuhlje, Pobrežja, Turnišča in drugi; 16. Pustne šeme iz osnovnih in drugih šol; 17. Večje število motoriziranih in drugih vozil iz delovnih organizacij krajevnih skupnostih, društev in posameznikov. OBHODNA POT KARNEVALA: Mladinska-Dravska ul.-Cankarjeva ul.-Prešernova ulica-Slovenski trg-Murkova ulica-Trg .MDB-Lackova ulica-mimo hotela Poetovia-Osojnikova-Gregorčičeva ulica-Potrčeva ulica -Srbski trg-Miklošičeva ulica-Trg MLB-Krempljeva ulica-Trg svobode- Dravska ulica. RAZHOD: (Folklorni del - Mladika) (Karnevalski del - Muršičeva in Cankarjeva ulica) DRUGA OBVESTILA Vsa vozila morajo na določena parkirišča. Pristojbina za osebne avtomobile je 3 din, za avtobuse pa 5 din. V primeru, da potrebujete pomoč rniUce, se obrnite na postajo milice v Krempljev! ul. tel. 77-791, če iščete zaravstveno pomoč, se obrnite na Zdravstveni dom v Cučkovi uhci tel. 77-25 1. Prosimo vse obiskovalce, da se ravnajo po navodilu rediteljev in vodstva kurentovanja, kajti prireditelj ne odgovarja za posledice, do katerih bi prišlo zaradi ne spoštovanja pravil ravnanja v cestnem prometu in drugih nepredvidenih dogodkov. tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 stran 5 OPOZORILO UDELEŽENCEM PUSTNE PRIREDITVE V PTUJU V zvezi z bližajočo se pustno karnevalsko in etnografsko priredi- tvijo, ki bo v nedeljo, 24/2-1974 v Ptuju, želimo opozoriti občane, delovne in druge organizacije na naslednje: Pričakovati je, da se bo ptujske pustne prireditve udeležilo veliko število ljudi zlasti še, če bodo vremenske razmere ugodne. Udele- žence prosimo, da se sami enako- merno razvrstijo vzdolž vseh tistih ulic, po katerih bo šla povorka. Program prireditve in imena uUc, po katerih bo tekla povorka, bo objav- ljen v tisku in radiu. Vozniki motornih vozil naj se strogo ravnajo po odredbah miličnikov. Lastniki motornih vozil v mestu Ptuju naj na dan prireditve ne parkirajo svojih vozil v Dravski ulici, na Hrvatskem trgu, v Cankarjevi in Prešernovi ulici, na Slovenskem trgu, v Murkovi ulici, na Trgu mladinskih delovnih brigad, v Lackovi ulici pred gostilno „Haložan" (Beli križ), na Osojnikovi cesti, v Gregorčičevem drevoredu, na cesti Jožeta Potrča od bolnišnice proti mestu, na Srbskem in Titovem trgu, v Miklošičevi in Krempljevi uUci, ter na Trgu svobode v Ptuju. Ce se lastniki motornih vozil ne bodo ravnali po danih navodilih bodo s tem ovirali potek javne pustne prireditve, hkrati pa s tem izpostavljali svoja vozila raznim mehanskim poškodbam, do katerih lahko pride na prireditvenem pro- storu. Na podlagi 20. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS št. 47/72), 25. in 26. člena zakona o javnih shodih in javnih in prireditvah (Uradni list SRS št. 20/73) a v interesu osebne varnosti občanov, opozarjamo občane, de- lovne in druge organizacije, naj ne nabavljajo in naj ne dajejo v prodajo, občani pa naj ne uporab- ljajo na prireditvenem prostoru, raznih plašilnih bombic in petard, ker lahko pride do telesnih poškodb s hudimi in celo trajnimi posledi- cami V tej zvezi želimo opozoriti javnost na žalosten primer lansko- letne prireditve, ko je zaradi brez- obzirnosti in neprevidnosti neznan- ca ob eksploziji petarde prišlo na Trgu mladinskih brigad (pred magi- stratom) do hude telesne poškodbe, pri kateri je 8 letni Leon ERKER iz Gaja št. 51, pri Pragerskem zgubil vid na levem očesu. Posledica je trajna. Poleg tega je bilo več udeležencev lažje telesno poškodo- vanih po obrazu, nogah in rokah, mnogi pa so utrpeli materialno škodo zaradi ožganin na obleki. Bilo je tudi nekaj primerov, ko so se posameznim udeležencem ob eks- ploziji petard vneli lasje in le srečno naključje je hotelo, da ni bilo hujših posledic. Udeležence posebej opozarjamo na določilo 17. člena točke 5 zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki določa, da se z denarno kaznijo do 500.- din ali z zaporom do 30 dni kaznujejo, kdor brez potrebe strelja, tako da ogroža ljudi in premoženje. Komandir postaje milice Stane Sirovnik Analiza razvoja industrijske dejavnosti v obdobju 1966-72 je bila najpomembnejša gospodarska dejav- nost v občini prav industrijska proizvodnja, ki je v letu 1972 s 305 milj. din družbenega proizvoda predstavljala 40,2 % v celotnem gospodarstvu ustvarjenega družbe- nega proizvoda. Celotna industrijska dejavnost je zajeta v devetih podjetjih, ki so razvrščena v šestih industrijskih panogah - barvna metalurgija, kovinsko predelovalna, tekstilna, industrija gradbenega ma- teriala ter živilska in grafična industrija. Osnovni nosilec industrijske proiz- vodnje je TGA Kidričevo, ki s svojimi gibanji odločilno vpliva na kvantitativne kazalce industrijskega razvoja v občini, saj je od vse industrijske proizvodnje v občini leta 1972 odpadlo kar 63 % na TGA Kidričevo. Za vse ostale industrijske delovne prganizacije je značilno, da so zelo razdrobljene in poslovno, tehno- loško in programsko nepovezane. Ob tako pestri strukturi industrij- skih delovnih organizacij je potreb- no upoštevati tudi različne razvojne trende, ki so prisotni v posameznih industrijskih podjetjih. V obdobju od 1966 do 1972 je ind. proizvodnja naraščala neenako- merno. Stopnje rasti dmžbenega proizvoda v industrijski dejavnosti so se v posameznih letih gibale zelo različno - od 9 % do 15,2%. Te razlike so predvsem posledica nihanja cen aluminija na svetovnem tržišču. Ostala podjetja so izka- zovala večjo in stabilnejšo stopnjo rasti družbenega proizvoda. V primerjavi z republiškimi podatki zavzema industrija občine Ptuj v strukturi družbenega proiz- voda po gospodarskih področjih nekoliko nižji delež, kot je republiško poprečje. Tudi stopnja rasti družbenega proizvoda se je gibala v letih od 1966-72 pod republiško ravnijo: - družbeni proizvod se je v preteklem petletnem obdobju po- dvojil in znaša na zaposlenega 43-tisoč din, kar je še vedno pod republiškim poprečjem. - poprečna stopnja akumulacije in skladov v obdobju 1966-72 je bila 14 %, kar predstavlja poprečno akomulativnost industrije. Zelo nad poprečjem so bila podjetja: Ope- karna, Delta, TAP in Ptujski tisk; - v preteklem petletnem obdobju so bila odprta 303 nova delovna mesta, poprečna stopnja števila zaposlenih je bila 1,3 %. Posamezna podjetja pa so število zaposlenih celo zmanjšala. Nizka stopnja je rezultat ekspanzije industrije in modernizacije proizvodnje; - kadrovska struktura zaposlenih v industrijski dejavnosti se izboljšuje zelo počasi. Občutiti je pomanj- kanje načrtne kadrovske politike, kot osnove za dolgoročni gospo- darski razvoj; - osebni dohodki zaposlenih v industriji so v preteklem obdobju naraščali s poprečno letno stopnjo 12 %, med tem ko je republiška poprečna raven za isto obdobje 17,3%. Samo v podjetju TAP so osebni dohodki naraščali s stopnjo, ki je bila nad republiškim po- prečjem. - v obdobju 1966-72 je v industrijski proizvodnji naraščala produktivnost s poprečno stopnjo 4,9 %, republiško poprečje za isto obdobje pa je bilo 6,5 %. Pri primerjavah z republiškim popreč- jem ne smemo biti preveč pavšalni, ampak moramo upoštevati bistveno drugačno stmkturo industrijske dejavnosti. Na zaostajanje produktivnosti v občini je tudi v veliki meri vplivalo zaostajanje proizvodnje v TGA Kidričevo. Kljub veliki razdrobljenosti indu- strijske proizvodnje doslej ni prišlo do večjih integracijskih procesov — izjema Delta in KK Ptuj. Kot posledica razdrobljenosti je nizka akomulacija, ki ji sledi nizka investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo. V obdobju 1966-72 so investirala podjetja: TGA Kkiri- čevo, TVI Majšperic, opekarna in TAP Ptuj. Vložena sredstva so bila minimalna, glede na predvidene investicije v prihodnjem petletnem obdobju in so znašala 99.%5,000 din, kar je 10,3 % družbenega proizvoda. Analiza dosedanjega raz- voja ugotavlja, da lastna sredstva vložena v razširjeno reprodukcijo ne bodo mogla preprečiti relativno počasne rasti industrijske proizvod- nje, -om Prihodnjič: industrijski razvoj do leta 1977 za vaš dom izdelki Iskre Posebno obvestilo SKUPŠČINA OBČINE PTUJ oddelek za notranje zadeve in občinska volilna komisija v Ptuju, pozivajo vse občane občine Ptuj, zlasti pa še občane na območjih krajevnih skupnosti Ptuj, Rogoznica in Kidričevo, da zaradi bližnjih volitev, ki bodo v mesecu marcu 1974, takoj prijavijo oz. odjavijo stalno ali začasno prebivališče in spremembo na- slova stanovanja (tudi spremembo stanovanja v isti ulici, naselju, krajevni skupnosti i.p.) v kolikor je prišlo do takih sprememb v zadnjih letih in to: - občani na obočju krajevne skupnosti Ptuj na prijav- nem uradu, Trg mladinskih brigad št. l/II - soba št. 26, vsak delovni dan, razen sobote od 7.30 do 14. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 16.30 ure; - občani na območjih naselij izven območja krajevne skupnosti Ptuj pa v pristojnih krajevnih pisarnah v uradnih urah ob delovnih dneh, razen sobote. Prijavljanje in odjavljanje stalnega prebivališča in prijavlja- nje sprememb naslova stanovanja, (tudi sprememb v isti idici ali naselju, v isti krajevni skupnosti i.p.) je po zakonu o registru stalnega prebivalstva in o razvidu začasnega pre- bivališča (Uradni list SRS, št. 36-372/65) obvezno za vse občane-prebivalce, kadar se v določenem kraju stalno na- selijo, spremenijo stalno prebivališče ali spremenijo naslov v istem kraju. Za kršitve in neizpolnjevanje določil 20. člena citiranega zakona so predvidene visoke denarne kazni tudi do 30.000.- starih din ali z zaporom do 15 dni. V izogib takim neljubim posledicam pozivamo vse občane, ki prijavno-odjavnega statusa, vključno s spre- membami stanovanja nimajo urejenega, da to stanje vdcla- dijo do vključno 5. marca 1974. / Skupščina občine Ptuj odd. za notranje zadeve in občinska volilna komisija 6 stran tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 Nove 00 ZKS v bistriški občini Prilagajanje oblik organiziranosti potrebam' družbenega okolja v katerem živijo in delujejo komunisti je bil osnovni vzrok in vodilo komisiji za razvoj in organiziranost ZK ter statutarna vprašanja pri OK ZKS Slov. Bistrica, da se je odločila predlagati konferenci ZK ustanovi- tev novih osnovnih organizacij ZK. Med razlogi, ki so vplivali na ustanovitev novih organizacij v tej občini, je večje število novosprejetih komunistov in ustanavljanje novih TOZD kakor tudi nekatere spre- membe v organiziranosti ZK v občini Med spremembami naj omenimo, da je .v tovarni IMPOL, kjer je največje število' članov ZK bistriške občine, ustanovljeno iz ene organi- zacije s štirimi oddelki, z razdelitvijo v pet TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb, tudi šest osnovnih organizacij ZK s tremi stalnimi aktivi v delovni skupnosti skupnih služb. Tako sedaj delujejo organiza- cije ZK v IMPOL-u: valjarna-vzdr- ževanje in investicije, livarna-sti- skalnica in žičarna-montal. V skupnih službah delujejo stalni aktivi ZK v kadrovsko splošnem sektorju, tehničnem sektorju in tehnični kontroh ter finančnem in komercialnem sektorju. Po delegatskem sistemu deluje v delovnem kolektivu IMPOL Slov. Bistrica še svet ZK, ki povezuje vse organizacije ZK. Pogoje za ustanovitev organizacije ZK glede na število članstva so izpolnjevali tudi komunisti v delovni organizaciji ZK EMI Poljčane, kjer so pred kratkim ustanovili novo osnovno organizacijo ZK. V pretek- lem letu so bile ustanovljene osnovne organizacije v osnovni šoli Pohorski odred Slov. Bistrica, Koloniale TOZD Planika, postaji milice ter v občinski upravi. Temu je potrebno pridati še ustanovitev aktivov ZK v OK ZMS občinskem sindikalnem svetu, OK SZDL, ZZB NOV, ZRVS in aktiv ZK občinskih odbornikov. Bil je ustanovljen tudi aktiv ZK delavcev. Občinska konferenca ZKS Slov. Bistrica je na osnovi 1. člena statutarnega sklepa, ki omogoča občinski konferenci ZK, da ustanovi osnovno organizacijo ZK tudi tam, kjer je manj kot 10 komunistov, vendar je opravičeno pričakovati, da jih bo organizacija v določenem času sprejela do števila 10, ustanovUa nekaj osnovnih organiza- cij. Tako so pred kratkim na tej osnovi ustanovili na posebni sveča- nosti osnovne organizacije z manj kot 10 člani v vzgojno varstveni ustanovi Otroški vrtec Slov. Bistrica (7 članov), v KS Sp. Polskava (9 članov) in KS Makole (7 članov). V KS Slov. Bistrica, kjer delujejo dve osnovni organizaciji pa so ustanovili svet ZK, ki bo imel nalogo vsklajevanja akcij in stališč obeh organizacij v KS Slov. Bistrica. V. H. NOVA RAZSVETLJAVA Na Ormoški cesti so v teh dneh postavili nove svetilne drogove, s katerimi bodo zamenjali dosedanjo razsvetlitev ulice nad katero so bila svetilna telesa obešena na jeklenih žicah in so bila ob vsakem večjem vetru nestabilna, mnogokrat pa so se tudi okvarila. Komunisti v TOZD glinica so sprejeli program dela V temeljni organizacji združenega dela tovarne gUnice so se sestali člani osnovne organizacije Zveze komunistov ter razpravljah o predlo- ženem programu dela svoje organi- zacije in o nadaljni aktivnosti članov ZK pri sprejemanju samoupravnih aktov in formiranju delegatskih razmerij. Sestanku je prisostvoval tudi namestnik predsednika ZK TGA Peter Gegič in direktor TOZD tovarne ghnice ing. Jože Kuzma ter predsednik aktiva mladih delavcev v TOZD glinica Anton Kokol ml. V svojem uvodnem referatu je najprej sekretar 00 ZKS v TOZD glinica ing. Radenko Salemovič poudaril, da se tudi za sorazmeroma maloštevilno 00 ZK v glinici pričenja novo obdobje - obdobje politične aktivnosti slehernega čla- na; tu ne sme biti več pasivnosti, kot je deloma vladala doslej. Prav nove naloge v smeri s pripravami na volitve samoupravih organov, kot tudi poznejšega sprejemanja vrste samoupravnih aktov in ne nazadnje priprav na združitev s sosednim IMPOLOM, morajo aktivirati sleher- nega komunista, da se dosledno bori za uresničitev postavljenih ciljev organizacije in podjetja kot celote. Člani so nato razpravljali o mnogih problemih v organizaciji in v tovarni ghnice, pri čemer so nakazali tudi vrsto predlogov, ki naj služijo vodstvu 00 ZK in vodstvu tovarne glinice za uspešno izvajanje postavljenih nalog. Vsekakor je bilo v ospredju predvsem vprašanje vključevanja mladih delavcev ter vodilnega kadra v TOZD v vrste članov ZK. UgotovUi so, da je organizacija glede na števUo zaposle- nih v TOZD glinica številčno premajhna in da jo je nujno pomladiti z novimi ljudmi, kajti le tako bomo lahko uspešneje premo- stili mnoge probleme, ki so pred celotnim kolektivom ghnice. Spre- jeli so zadolžitev oz. obvezo, da se še v tem mesecu sestanejo ter temeljito obravnavajo osnutek reso- lucije VII. kongresa ZKS. Prav tako pa si mora sleherni član 00 ZK v ghnici prizadevati, da se naloge okrog vohtev in združitve dosledno izvedejo. F. M. O DRUŽBENI VLOGI ŽENSK V Ptuju je bila skrbno pripravljena tretja delovna konferenca sekcije za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL. Konfe- rence se je udeležilo nad 60 žensk iz cetotnega območja ptujske občine. Zbrane delegatke je pozdravila predsednica konference za družbeno aktivnost žensk Lizika Lackova. Beseda je tekla o družbeni vlogi žene, o tem |e imela uvodno besedo Zofka Kodriceva, Marica Fajtova pa je govorila o pripravah na bUžajoče se volitve. Delegatke so poudarile v razpravi nujnost, da so tudi ženske vključene v družbenopolitično življenje, če- prav pomeni to za delavko, mater in gospodinjo dodatno obremenitev. Ta obremenitev pa bo toUko manjša, kolikor bomo mater, delavko in gospodinjo razbremeniU pri organiziranem otroškem varstvu, ki mora biji organizirano tudi na podeželju. Ce tega ne bomo dosegli, bosta kmečka mati in delavka še v naprej v podrejenem položaju in ne bosta imela časa za družbenopo- litično aktivnost. Za aktivnost na tem področju pa rabi predvsem kmečka žena več oblik izobraže- vanja, predvsem v zimskih mesecih, ko je ne kličejo polje, vinograd in dru ga kme čka o pravik. VETERINARSKA POSTAJA PTUJ OBJAVA Po členu 37 Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Ur. Ust SFRJ, št. 16/65) in 8. členu odredbe o obveznih preventivnih ukrepih v letu 1974 (Ur. list SRS, št. 45/73J) razpisujemo za področje občine Ptuj obvezno registracijo in zaščitno cepljenje vseh psov proti steklini. Cepili bomo v 2. pri Donaju v Placerovcih za Placerovce, Gajevce in Form in 3. pri šoli v Gruškovju za kraje v okolici Ob 11. uri: 1. pri gostilni Svenšek v Se lah za Sela, Bari«lavce in Trnovec Ob 12. uri: 1. pri osemenjevalnici v Cirkov- cih za Cirkovce 2. pri gasilskem domu v Zamu- šanih za Zamušane 3. pri Žeraku v Rodnem vrhu za kraje v okolici PONED., 25. 2. 1974. Ob 8. uri: 1. pri gostilni Korošec v Mo- škanjcih za Moškanjce in Tibol- ce 2. pri Kmetijski zadrugi Lovrenc za Lovrenc Ob 9. uri: 1. pri osemenjevalnici v Maj- šperku za kraje v okolici Ob 10. uri: 1. pri Prelog Francu v So- betincih za Sobetince, Zagojiče in Cunkovce ter Strelce 2. pri Žunkoviču v Župčeji vasi za Župečjo vas Ob 11. uri: 1 pri Topolovec Karlu na Ptujski gori za kraje v okolici Ob 12. uri: 1. pri Zagoršeku v Borovcih 2 4 za Borovce in Prvence 2. pri Pernatu v Pleterjih 30 za Zg. in Sp. Pleterje TOREK, 26. 2. 1974: Ob 8. uri: 1. pri gasilskem domu v Novi vasi pri Markovcih za Novo vas Ob 9. uri: 1. pri gostilni v Spuhlji za Spuhljo in Brstje 2. pri Mlakarju v Cirkulanah 15 za kraje v okolici 3. pri Matjašfcu v Grlincih za Grlince Ob 10. uri: 1 pri gostilni Rožmarin v Markovcih za Markovce Ob 11. uri: 1. pri Debeljaku v Medribniku 22 za kraje v okolici 2. pri kapeli v Hvaletincih za kraje v okolici Ob 12. uri: 1 pri Koroščevem mlinu v Zabovcih za Zabovce SREDA, 27. 2. 1974: Ob 9. uri: 1. pri Mercu Konradu v Pobrež- ju 55 za zg. del Pobrežja 2. pri Potočniku v Nadolah 50 za kraje v okolici SREDA, 27. 2. 1974: Ob ll.uri:_ • 1. pri Turnšek Janezu v Pobrež- ju 127 za sp. del Pobrežja 2. pri Kmetijski zadrugi v Žetalah za kraje v okolici Ob 13. uri: 1 pri Maleku v Dražencih za Drazence ČETRTEK, 28. 2. 1974: Ob 9. uri: 1. pri Senekoviču v Sp. Hajdini za Sp. Hajdiio 2. ^ri gostilni Kopušar v Apačah od št. 1 do 100 3. pri bivšem hlevu KK v Slatini za kraje v okolici 4. pri osemenjevalnici v Drbetin- cih za kraje v okolici Ob 11. uri:' 1. pri gostilni Marušek v Zg. Hajdini za Zg. Hajdino 2. pri gostilni Kopušar v Apačah za Apače od št. 100 do konca _ 3. na Vidmarjevem v Gradišču 146 za kraje v okolici 4. pri Kovačecu v Smolincih za kraje v okolici PETEK, 1. 3. 1974: Ob 9. uri: 1. pri Podgoršeku v Njivercah za Njiverce in Kidričevo 2. pri Pofi^čniku v Dobrini 16 za kraje v okolici ob 11. uri: 1. pri gostilni v Kungoti za Kungoto 2. pri Bedeniku v Čermožišah 78 za kraje v okolici SOBOTA. 2. 3. 1974: Ob 8. uri: 1. pri Pesku v Hajdošah za Hajaoše in Skorbo Ob 10. uri: 1. pri strojni lopi v Slovenji vasi za Slovenjo vas Ob 12. uri: 1. pri gasilskem domu v Gerečji vasi za Gerečjo vas Na cepljenje privedite pse privezane in z nag'~bčniki. Pse naj privedejo odrasle osebe. Stroški registracije in cepljenja 30 din po živali plača lastnik ob cepljenju. Kršitev te odredbe je kazniva po 91. členu omenjenega zakona z denarno kaznijo do 3000 din. Neregistrirani in necepljeni psi bodo pokončani na stroške lastnika. V Ptuju, dne 11.2, 1974 VETERINARSKA POSTAJA PTUJ tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 stran 7 Že nad 20 aktivistov ZMS v TOZD Pod geslom: „V vsako organi- zacijo združenega dela -»ktiv ZM"je v začetku letošnjega leta pričela občinska konferenca ZMS Slov. Bistrica in komisija za družbe- noekonomske odnose pri OK ZM akcijo ustanavljanja novih mladin- skih aktivov v bistriški občini. Do konca leta 1973 so bih na področju občine samo trije aktivi ZM v delovnih organizacijah (IM- POL, STEKLARN./V in PLANIKA vsi v Slov. Bistrici). Samo v mesecu januarjuin polovici februarja pa je bilo na področju občine ustanov- ljenih že 21 aktivov ZM v TOZD, ki skupno vključujejo nad 1300 mladih. Kar sedem aktivov ZM pa je bilo ustanovljenih v IMPOLU, kjer so za uspešnejše povezovanje delovanja mladih v tem kolektivu, kjer deluje okoli 400 mladih do 27 let, ustanovili še predsedstvo konference mladih delavcev IM- POLa. Pri ustanavljanju novih aktivov ZM v delovnih kolektivih in TOZD na področju bistriške občine je OK ZMS Slov. Bistrica tesno povezana z vodstvi delovnih kolektivov in njihovimi samoupravnimi organi, posebno še z osnovnimi organi- zacijami sindikata. V skupnih razpravah ob ustanav- ljanju novih aktivov ZM v posameznih delovnih kolektivih je sodelovalo nad 700 mladih, ki so vključeni v mladinske aktive. Med drugim so se sklenili zavzeti za vse večjo vlogo mladih v vodstvih samoupravnih organizacij v kolek- tivih in TOZD, uspešno reševanje zaposlenosti mladih po končanem šolanju, kjer naj bi dobili ustrezno mesto, prav tako se bodo zavzemali za širše možnosti dopolnilnega šolanja in drugih oblik izobraže- vanja, rekreaktivnega pa tudi družbenopoUtičnega in športnega življenja. Vodstvo OK ZMS Slov. Bistrica skupno z komisijo za družbenoeko- nomske odnose pri OK ZM predvideva, da bodo do konca meseca februarja ustanovili skupno preko 30 aktivov ZM v TOZD. V. H. ŽELIJO SI LASTEN PROSTOR ZA SESTAJANJE Kljub kratkemu času delovanja vaškega aktiva zveze mladine v Spodnji novi vasi pri Slov. Bistrici se je ta po doseženih delovnih uspehih uvrstil med tiste mladinske aktive v občini, ki so v preteklem letu dosegli najboljše delovne uspehe. V tekmovanju za najboljši aktiv ZM bistriške občine, so se mladi iz tega aktiva uvrstili v sam vrh. Z zelo skromnimi materialnimi in še skromnejšimi finančnimi sredstvi so v preteklem letu uspeli urediti dodeljen prostor v katerem se sedaj večkrat tedensko sestaja približno 40 mladih, kolikor jih šteje ta vaški aktiv. Zelo uspešni so bili pri nudenju pomoči ostarelim obča- nom, pa tudi na športnem področju niso ostali brez večjih priznanj. Mladi iz Sp. Nove vasi nameravajo svojo aktivnost tudi letos nadaljevati z nezmanjšano močjo. Tako so pred kratkim sprejeli tudi akcijski pro- gram dela za letošnje leto, v katerem so izrazili posebno željo, da bi pridobili svoj prostor v zgradbi nekdanje sušilnice, kjer bi lahko razširili svojo dejavnost. Iz programa dela vidimo, da bodo tudi v bodoče posvečali posebno skrb ostarelim občanom na območju svojega kraja, kot edini v bistriški občini so se vključili v tekmovanje Naš klub 74, tesneje nameravajo sodelovati z vojaki iz garnizije Pohorskega bataljona v Slov. Bistrici in se udeleževati vseh športnih srečanj in drugih prireditev, ki jih bodo organiziran mladi v bistriški občini, nadaljevali bodo z literarnimi večeri, čajankami in drugimi oblikami družbenega življenja, ki so v tem aktivu že postale priljubljene, med temi so tudi plesi. Poleg svojih želja in načrtov bodo v svoj program vključili tudi naloge, ki jih načrtuje OK ZMS Slov. Bistrica, ki jim pri uresničevanju njihovih ciljev vedno pomaga, v okviru možnosti seveda. Ker je dosedanji predsednik aktiva Marjan Vidmajer odšel v JNA so za predsednico aktiva izvolili Marinko Zafošnik, mlado kmetovalko iz Sp. Nove vasi. V. H. Pust v Ormožu Poročali smo že, da se tudi Ormožani pripravljajo na pusta, ki bi naj bil tako kot v Ptuju, letos največji. Gostinci se že pripravljajo na postavitev stojnic, da ne boste trpeli žeje na ta norčavi dan. Turistično društvo je pripravilo tudi nagrade za najbolj izvirne karnevalske skupine ali posa- meznike. Prijave še vedno spreje- majo na Stanovanjsko komunalnem podjetju Ormož. Lansko leto so mnogi udeleženci ptujskega karnevala prišli še na pustni torek v Ormož ter tako sodelovali kar v dveh pustnih povorkah. Mogoče bo tudi letos tako. —^ Ormoža ni pa za svoj karneval, ki bo na pustni torek ob 14. uri na Mestnem trgu pripravljajo tudi nekaj izvirnih mask in skupin, ki bodo opozorile na ormoške probleme. ZA USLKADITEV PRIPRAV IN IZVEDBO VOLITEV V ponedeljek, 18. II. 1974 sta svet krajevne skupnosti ter krajevna organizacija SZDL Kidričevo skup- no obravnavala priprave na volitev delegacije krajevne skupnosti Kidri- čevo. Pred kratkim smo v Tedniku že poročah o pripravah na skupščin- ske volitve, saj koordinacijski odbor nenehno dela in si prizadeva, da bi vse priprave zares tekle kar se da hitro in uspešno. Določili so voUlno komisijo, razpravljali o statutarnih sklepih v krajevni skupnosti ter jih po daljši razpravi sprejeli. Omenjali smo že, da , koordinacijski odbor dela na teh aktualnih vprašanjih ter da je doslej opravil že vrste pomembnih ir aktualnih nalog, da pa kljub vsemu sam le ne bo kos vse težjim nalogam ob pripravah na skupščinske vohtve. Zato bo nujno, da se v te priprave in konkretne akcije vključijo prav vsi predstavniki družbeno-političnih organizacij predvsem pa še člani ZK z območja krajevne skupnosti kot tudi iz delovnih organizacij na tem območ ju. Izkušnje prejšnjih let in predvsem priprave na volitve v novih pogojih nas vse skupaj resno opozarjajo na skupno politično odgovornost. Vsi udeleženci tega sestanka so dobili gradivo, v katerem jih koordinacijski odbor temeljito seznanja z raznimi podrob- , nostmi. Iz gradiva je razvidno, da bo skupščina KS imela 65 delegatov, od katerih jih bodo 34 volih občani na zborih občanov, 11 bo delegatov družbeno-političnih organizacij in društev, 20 delegatov pa TOZD, OZD in delovnih skupnosti. FRANCE MEŠKO MLADINSKI AKTIV TUDI V TRNOVSKI VASI V Trnovski vasi ni bilo mladinskega aktiva, saj mladi nimajo prostora, kjer bi se lahko zbirah. Vendar pa se bo v kratkem času ustanovil nov MA, saj se že nekaj mladincev dogovarja za prvi, t. j. ustanovni sestanek. Ugotovili so, da tako ne gre več naprej, da bi se morah mladi vključevati v druge mladinske aktive npr.: v Gradišču, v Desencih in drugod. Delati bodo začeli kljub trdim pogojem in se bodo začasno zbirah v razredu osnovne šole. M. Z. DOMAČE NOVICE AKTIVNI ESPERANTISTI Uprava Radia Ptuj sprejema prijave prijateljev esperanta za obisk ustanovne konference Esperantskega društva v Cakovcu, ki bo 3. marca 1974. V ponedeljek, 4. marca bo v Narodnem domu zanimivo predavanje namenjeno esperantistom; predvajani bodo tudi barvni filmi. Nadaljevalna predavanja za začetnike pa bodo danes popoldan ob petnajsti uri v Narodnem domu v Ptuju. -jd- MLADINSKI KLUB V KIDR Pred dnevi so v Kidričevem končno odprli klub mladih, ki je prizidek sedanje vehke dvorane TGA. -om- PLES V MASKAH Klub Ptujskih študentov prireja 22. februarja ob 20. uri tradicionalni ples v maskah, ki bo na gradu Bori. Vstopnice so na prodaj v gostinskem lokalu doma JLA. Zabaval vas bo ansambel Brilianti iz Maribora. -mp- POMANJKANJE TELEFONSKIH GOVORILNIC V Ptuju je čedalje bolj opazno pomanjkanje javnih telefonskih govorilnic, ki jih že dalj časa obljubljajo. Nove PTT linije so položene, govorilnic pa še vedno ni; problem pa je tudi v tem, da so že obstoječe mnogokrat pokvarjene ali pa jih neredno praznijo, tako da ne sprejemajo kovancev. TELEFON NA NEPRAVEM MESTU .Mnogi občani se pritožujejo, da je pravi čudež, če ti uspe vspostaviti telefonsko zvezo z letoviščem Bori. Do Borla je iz Ptuja dobrih 11 km in marsikateri gost se raje odpove zabavi, kot da bi se podal v negotovost. Prenočišč pa tudi drugih rezervacij prek telefona ni mogoče dobiti, zato ker ima lokal telefon na takšnem mestu, kjer se uslužbenci le redkoma zadržujejo. OBNOVA STREHE ZVONIKA Včeraj so pričeli obnavljati pločevinasto streho glavnega ptujskega zvonika s katere je pred dnevi med neurjem veter iztrgal večji del strešne površine. 8 stran tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 HARDESKI GASILCI SE IZOBRAŽUJEJO Potem ko so si gasilska društva nabavUa potrebno opremo, so Sričela z izobraževanjem članstva, lardečani (pri Ormožu!) so vsaj v občini Ormož bili zmeraj na čelu gasilskega napredka. Lansko leto so se udeleževali vseh tečajev, ki jih je pripravila občinska gasilska zveza, pa tudi sami so pripravili tečaj za izprašane gasilce. Slednjega je obiskovalo 20 članov tega društva in ga uspešno končalo. Poleg teh imajo sedaj 2 gasilska častnika, 12 gasilskih podčastnikov in 4 gasilske strojnike z izpitom. 2 člana tega društva pa tečaj za strojnike prav ta čas obiskujeta. Društvo šteje sedaj 103 člane. Dejali bi, da ima GD Hardek sedaj kar precej strokovnega kadra, potrebno bo samo še nekoliko več volje do dela vseh članov. Predsednik društva, Ivan Pavlinič, je v soboto na 78. občnem zboru GD Hardek v svojem poročilu omenil tudi potrebo po večjem vključevanju pionirjev. Nekdanja pionirska desetina je z leti prerasla v mladinsko in tako imajo najmlajših gasilcev premalo. Zelo aktivno pa deluje ženska desetina, ki je sodelovala tudi na Dnevu gasilcev v Cvetkovcih. Lansko leto je hardeškim gasilcem potekalo brez večjih pretresov. Kake večje opreme ali orodja niso kupovali, saj razpolagajo z novim avtomobilom, novo in staro motor- no brizgalno, z nad 700 metri (večinoma novih) tlačnih cevi, paradnimi in delovnimi uniformami •td. Dokaj dobro založena pa je tudi njihova blagajna - za razliko od drugih. Dobri gasilski preventivi gre zahvala, da lansko leto na svojem področju niso imeli požara, gasili pa so trikrat drugod. Letošnje leto bodo nadaljevali s svojimi, daleč znanimi prireditvami, ki jim prinašajo tudi dobre finančne rezultate. Denar pa bodo, tako kot vsa leta doslej, smotrno nalagali v opremo in izobraževanje. V vrstah tega gasilskega društva je namreč dozorelo spoznanje, da v sodobnem svetu pravzaprav ni več mogoče shajati, če imaš naprave samo za gašenje z vodo. V vsaki hiši, tovarni ali kjerkoM drugod je že mnogo eksplozivnih snovi: bencin, nafta, razna olja, phn, razni laki, izdelki iz plastike ip. Čas in tehnika gresta silovito hitro naprej, tako da jima gasilci težko sledijo. Hardečani bodo pričeh z nabavo specialne opreme in orodja, da bodo Icos vsakemu, še tako zahtevnemu požaru. Poleg tega bo njihova glavna skrb, dati svojim članom ustrezno znanje, saj brez tega ne gre. Po končanem zboru je starejše in mlajše ob zvokih harmonike in klarineta zaplesalo in se veselilo do prihodnjega dne. Tudi to je ena izmed dobrih tradicij tega društva. USPEŠNI ZA VOLANOM Med letošnjimi nagrajenci za najuspešnejšega športnika in ekipo leta 1973 na področju občine Slov. Bistrica se je upravičeno uvrstil tudi Rally-tim pri AMD Slov Bistrica. Preteklo tekmovalno leto pomeni za njih najuspešnejše obdobje v času njihovega aktivnega udeleževanja na številnih medobčinskih pa tudi medrepubliških tekovanjih rally športa. Nekaj uspehov bo še nazomejše prikazalo njihove uspehe, s katerimi se iz leta v leto bližajo najuspešnejšim podobnim sloven- dcim ekipam ral[ya. Prvo mesto so osvojih v preteklem letu na zimskem rallyu Celje, prav tako tudi na raUv Boč, rally Združenja avto-moto Celje, kjer so s prvim osvojiU še tretje mesto, na rallyju prijateljstva 73 so osvojili prvo in drugo mesto, na rallyju Ravne 73 pa so prav tako osvojili prvo in^ drugo mesto, na Zlatem rallyju Celje so osvojili drugo in peto mesto. V zaključni uvrstitvi na rallv prvenstvu Štajerska 73 so zasedli enkrat 1. mesto in drugič 3 mesto. Med posamezniki pa so na tem tekmovanju osvojiU Rafko Kranjc 2. mesto, ing. Alojz Mlakar 4 mesto, Branko Tarkuš 5 mesto, Danilo Dečman 6 mesto in Franc Preiksa 9. mesto. Posamezni člani tega društva so tekmovali tudi na številnih drugih republiških in medrepubliških tek- movanjih, od koder so prinašali pomembna priznanja, pokale in druga odličja. Za uspehe je potrebno pohvaliti prav vse člane rally-tima pri AMD Slov. Bistrica, vodstvo društva in še posebej izredno aktivnost Ervina Kropfa in Frica Keršiča Uspehi tega tirna niso zadnji ampak so stopnica k še večjim in pomembnejšim uspehom na tem področju, kjer ne manjka požrtvo- valnosti in dobre volje vsakega posameznika, kar je tudi osnova za nadalnje uspehe. Rally-tim pri AMD Slov. Bistrica ^upaj s člani vodstva. Foto in tekst: V. Horvat TEČAJ ŠIVANJA V IVANJKOVCIH 70-urni šiviljski tečaj je obiskovalo 23 žena in deklet, vodila pa ga je Marija Čakš - Bagat Celje. Tečajnice so se naučile praktičnega krojenja in šivanja ter spoznale mehanizme strojev. Ob primernem zanimanju bodo jeseni tečaj ponovili. Tekst in foto: Tone Kosi V klubu mladih premalo mladih Obiskali smo klub mladih in prosili predsednika programskega sveta BRANKA TONEJCA in uprav- nika kluba HERMANA BERGLEZA za razgovor. Na vprašanje, zakaj je v klubu tako prazno, nam je tov. Tonejo povedal naslednje: »Klub je bil ustanovljen z namenom, da bi se v njem zbirala mladina v prostem času, ne pa po gostilnah. Čeprav se v okviru kluba odvija vrsta dejavno- sti, kot so na primer šahiranje, igranje namiznega tenisa, foto kino klub, tečaj tujega jezika in druge dejavnosti, je odziv mladine zelo slab. Več obiskovalcev je v soboto in nedeljo, ko je Disko klub ali ples. Med tednom se mladina raje zac&žu- je v sosednjem Pepsi - baru, kjer so cene brezalkoholnih pijač enkrat dražje. Mogoče moti mlade ljudi tudi to, da v klubu ne točimo alkoholnih pijač. Programski svet si močno prizade- va, da bi v klub prišlo mnogo več mladih ljudi, predvsem pa vozači, ko čakajo na avtobus. Vsi mladinci, ki prihajajo v klub, so iz samega mesta, mi pa si prizadevamo, da bi pridobili čimveč mladih iz podeželja in mladih proizvajalcev, predvsem takrat, ko pridejo v šole." Več staršev je povedalo, da neradi puste svoje otroke v klub ob sobotah, češ da tam pijejo alkohol- ne pijače in kadijo. Kaj je v tem resnice, smo povprašali upravnika BERGLEZA. Povedal je: „Kotježe povedal predsednik programskega sveta, pri nas ne točimo brezalko- holnih pijač. V veliki dvorani, kjer je tudi ples, kajenje ni dovoljeno. Res pa je, da pride v klub kak mlad človek, ki pa je kje drugje pil alkohol Takemu pa kar hitro pokažemo izhod. Torej, starši vaša bojazen je neupravičena. Klub mladih vas po- ziva, da po svojih močeh pomagate pri organizaciji dela, saj boste s tem pomagah tudi svojim otrokom! M. POTOČNIK DOSEGLI ZELO LEPE USPEHE V Apačah na Dravskem polju so se sestah na svoji redni delovni konferenci člani prosvetnega dru- štva Apače. Društvo je znano predvsem po izrednih uspehih pri gradnji novega kulturnega doma. Ko so si v vasi in okoBci asfaltirali vse ceste, so vaščani sprevideh, daje le v skupnosti in slogi moč, zato niso niti malo oklevali, ko so aktivni vaški odborniki sklenili, da zgradijo nov prosvetni dom, čeprav so vedeli, da bo to zahtevna in odgovorna naloga, saj je bilo treba ponovno v akcijo za zbiranje sredstev. Kot vedno doslej jih njihovi vaščani niso pustili na cedilu. Prispevah so vsak po svojih možnostih, poleg tega pa so zelo pridno delali prostovoljno. Tak bi naj bil uvod v pričetek njihove delovne konference, na kateri pa so žal pogrešali predstavni- ke KO SZDL Kidričevo kot tudi mladinske organizacije, na katero so mnogo računali, saj so tudi pri sami izgradnji precej pomagah. Predvsem so pogrešali mladinske funkcionarje, ki bi morali biti prisotni ter povedati nekaj o svojem delu, problemih in težavah kot tudi o doseženih uspehih. Upajmo, da bo v prihodnje bolje! Precej so tudi grajali tiste, ki podcenjujejo doseže- ne uspehe ter smatrali, da bi jim morali vsaj moralno precej več pomagati, kajti dosegh so mnogo več kot so pričakovaU. To je gotovo dvakratna vrednost vloženega dela in prispevanih sredstev. V razpravi so sodelovah tudi predstavniki iz Ptuja, ki so marljivim vaščanom tudi obljubili, da bodo dobih nekaj sredstev tudi od repubUke, vendar pa je za to potrebno pripraviti dokumentacijo programa njihovega dela pri nadaljnji izgradnji prosvet- nega doma. Vsekakor imajo brez dvoma vso pravico, da se jim pomaga, saj sami vsega bremena nikakor ne bodo zmogU. Ob koncu je zaigral tamburaški zbor njihovega društva, otroci pa so peli, nato je še raztegnil svoj meh harmonikar Martin Mojzer, ki mu je pridno pomagala žena Matilda, tako da bo delovna konferenca PD Apače vsem še dolgo ostala v spominu, p. M. tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 stran 9 Modna revija s plesom Mercator-Panonija Lepo okrašena dvorana TGA, primerna glasba in na mizah svečniki - za vsak primer seveda - so dejali posebno svečano vzdušje. Zares, prireditev, ki je človek ne doživi vsak dan. Mercatorjevih petindvajset in dvajset let Panonije so proslavili lepo, svečano, kot se to spodobi za tako pomemben trgovin- ski kompleks. V prvem delu programa so mariborske manekenke in manekeni pripravili uspelo modno revijo z oblačili, ki so ali pa bodo v najkrajšem času na prodaj v Mercatorjevih prodajalnah. Modele je komentiral napovedovalec radia Ptuj, Marjan Sneberger. Prikupne manekenke in manekeni so nosili izdelke znanih slovenskih in jugoslo- vanskih proizvajalcev tekstilnih izdelkov, za sezono pomlad - poletje. Prikazala je bila cela vrsta modelov od spalnih srajc in halij do spomladanskih plaščev, športnih in večernih oblek in nenazadnje tudi svečanih poročnih oblačil, za katere je bilo med navdušenimi gosti pravgotovo največ zanimanja. V drugem delu je ob spremljavi ansambla MEDIUM iz Zagreba nastopila pevka Zdenka Vučkovič. Goste je pozdravila s svojo lastno kompozicijo ,,Večeras bit ču s vama". In res je bila - z dušo in telesom, kot pravijo, vse tja do pol noči, ko je prišel na vrsto VIS Novi Fosili, prav tako iz Zagreba s popularnim pevcem Ivico Šerfezi- jem-Šerfo. Pravi show je izvedel, čeprav mu je bil to že če tri koncert isti dan, kot je povedal njegov manager. Uspel program je izvajal vse tja do tretje ure zjutraj - s premori seveda. Ta čas pa so dobro izkoristih njegovi oboževalci. Šerfa je imel dela na pretek, čeprav je bil premor. Uganili ste, delil je avtograme, vmes pa karal svojega managerja: „E, Bubreg, treba si to malo bolje srediti, popularna zvjezda Šerfa, da pjeva na četiri koncerta, a nema ni toliko vrjemena, da slobodno sjedne za stol". No, pa je končno le sedel za mizo in si ohladil suha usta s čajem. Izrabil sem trenutek, ga shkal in prisedel. „Dobro večer Ivica" sem začel. „E, bogati, a sad i reporteri, odakle si? " me je vprašal; pomislil sem kaj naj rečem: „Iz Ptuja, od TEDNIKA!" Prav presenečen sem bil, ko je dejal: „E, pa znam ja ove novine, dobio sam par primeraka, kad sam prošle godine jjjevao gore na gradu i tebe se sjecam, kad si slikao*'. Brž je segel po svoji sliki in napisal tole: (slika + tekst). „Hvala Ivica i dovidjenja" sem dejaL „E, pa dobro si to reka dovidjenja, još ču ovdje pjevati, imate krasnu publi- ku". In ko sem takole za kulisami odhajal z odra, sem se skoraj zaletel v nikogar drugega, kot v Zdenko Vučkovič. Hitro sem pritisnil na sprožilec, jo pozdravil in prosil za avtogram. Tudi ona je napisala: Dragim čitaocima - bralcem TEDNIKA, Vaša Zdenka Vučkovič, pa sem pozneje žal vse skupaj nekje izgubil. Kot vidite, dragi bralci so bili tudi premori delovni čas za pevce. Gostje pa so se ta čas lahko zabavah v mah dvorani, kjer je igral neden najboljših zabavnoglasbenih ansam- blov - Petovio s Pevcem Džanom. Zabave je bilo na pretek. Da pa je bilo vse skupaj še bolj zanimivo, je pokrovitelj, tovarna Gorenje Velenje pripravila žrebanje vstopnic. Srečni dobitniki so prejeli znane izdelke te delovne organizacije iz Velenja. Morda bo za vas zanimivo tudi tole: vstopnice so bile po sedemde- set dinarjev; in za teh sedem jurjev je lahko gost videl modno revijo, poslušal Zdenko Vučkovič, Ivico Serfezija, Vis Novi fosili in Mediu ter Petovio, za spomin, pa je lahko odnesel s seboj lepo oblikovan keramičen svečnik, s svečo seveda. M. OZMEC Vsi posnetki Foto: M. Ozmec SKUPŠČINA obcine Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Ptuj Po določilih zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS št. 50-378/72) in odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj številka 6-45/73) objavlja oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj naslednji POZIV 1. Občani, ki so lastniki stanovanj, stanovanjskih hiš, po- slovnih stavb in poslovnih prostorov, garaž in počit- niških hiš na območju občine Ptuj, so dolžni te nepre- mičnine ovrednotiti (točkovati). 2. Točkovanje ni treba opraviti za kmetijske stanovanj- ske hiše izven mesta Ptuja s pogojem, da je članom gospodinjstva kmetijstvo osnovna dejavnost in da kme- tijske stanovanjske hiše ne daje v najem. 3. Stanovanjske hiše, stanovanja, poslovne stavbe in po- slovne prostore, garaže in počitniške hiše točkujejo lastniki sami po posebnem obrazcu — »popisni list za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore v za- sebni lastnini«. 'Lastnik mora vestno in natančno izpol- niti popisni list v treh izvodih, od katerih vrne dva izvoda skupščini občine Ptuj — oddelku za gospodar- stvo in urbanizem. Popisni list je treba izpolniti po- sebej : — za vsako stanovanjsko hišo oziroma za vsako sta- novanje, — za vsako poslovno stavbo in poslovni prostor ter za — vsako počitniško hišo. 4. Občani dobijo obrazce (popisni list) in pismena poja- snila za izpolnjevanje obrazca v sprejemni pisarni Skupščine občine Ptuj — Srbski trg 1 ter v krajevnih pisarnah. 5. Izpolnjene popisne liste morajo občani oddati ali po- slati oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj do 31. marca 1974. Točkovati bo treba vsa stanovanja, ne glede na to če so stanovanjske hiše v zasebni lasti oproščene plačila davka od nepremičnin deset let od dneva dograditve. Ugotavljanje vrednosti zasebnih hiš in stanovanj ne spreminja te oprostitve. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. februarja 1974 Dominik GLVŠIČ SPOMINI NA PTOISKE ZAPORE 7 Med prvimi ptujskimi zaporniki se spomi njam še na oba ptujska notarja dr. Franca Ivanjška, ki je bil pozneje sodnik v Ljubljani in na Petra Maležiča. Tedaj so imeli Nemci zaprtega še šolskega upravitelja Zvonka Predana iz Majšperka, čevljarja Štefana Andriča iz Ptuja, sodnega uradnika Karla Pertekla, ptujskega prosta Ivana Greifa, Jožico Vajsbaherjevo in še nekatere. Med tistimi, ki so v hudih dneh tolažili sojetnike, je bil predvsem Kari Pertekel. Po naravi vedno dobre volje, je ostal tako tudi v zaporu. Njegova dobrodušnost je razorožila celo krvnike, da nanj niso položili svoje roke. Kadar je bril norce iz šefa ptujskega gestapa - Stoessla, ali iz šefa varnostne službe in zaporov - dr. Goergerja, so se mu jetniki od srca nasmejali. Znal je dobro nemško in je zato te šefe posrečeno oponašal. Pertekel je moral, kakor večina prvih zapornikov, iz ptujskih zaporov na Bori, kjer je uredil s prvim majem zapore Gestapo. Z Borla je moral Pertekel z ženo in hčerko Tončko med izgnance v Srbijo. V cehci „šuperici", kakor smo dejali tedaj jetniški sobici štev. 11, je pripravljal Pertekel jetnike do takega smeha na račun mučiteljev, da se je razlegal daleč naokoU. Okupatorjevi priganjači - stražarji in mučitelji so se čudili smehu in živahnemu besedikovanju v celici, kjer so bih natrpani pretepeni in zasramovani jetniki. PoUcisti s svojimi šefi na čelu so se z bikovkami napotiM v ceUco, da bi zapornike ukrotili. Sobni starešina, čevljar Ai^rič, ki so ga na to mesto postavili Nemci, je moral poročati, kaj se v celici dogaja. Z vmesnimi pripombami mu je pomagal Pertekel, ki je znal vse tako izpeljati, da so gestapovci celico zapustili, ne da bi jetnike kaznovali, le zagrozili so jim. Kari Pertekel je bil naš sodni uslužbenec in tajnik najmočnejšega društva v Ptuju - Sokola. On in starosta Sokola sta pravočasno poskrbela, da okupator ni ugrabU seznama članov Sokola. Nemci pa so bih kljub temu precej dobro poučeni o članstvu, saj so že prejšnja leta opazovali, kdo vse deluje v tej organizaciji. Prav trdno pa seveda o vsem niso bih prepričani. Oba odbornika ptujskega Sokola, Pertekla in dr. šalamuna so pri zasliševanjih vrtinčili, da bi zvedeli od njiju kar največ. Pertekel seje s svojim znanjem nemščine dobro izmikal pravim odgovorm, dr. Šalamuna pa so hoteli s tepežem prisliti k izpovedi. Oba sta se dobro držala, da zashševalci od njiju niso imeli koristi. Pertekel je med prvo svetovno vojno, kot mlad fant, prišel v rusko vojno ujetništvo, kjer je prešel med velikim revolucionarnim valom na stran rdeče armade. Ker se s tem ni smel v stari Jugoslaviji hvahti, je ostalo to prikrito tudi okupatorju, kar je bila razumi jivo, velika sreča zanj. Ker Nemci niso dobili ne od dr. Šalamuna, ne od Pertekla seznama članov Sokola, so zaprh Jožico Vajsbaher, mlado dekle, kije pobirala sokolsko članarino. S svojo materjo je stanovala pod grajskim hribom in živela od priložnostnega zaslužka. Od nje so hoteU vedeti, če ima še kakšen seznam. Ker ga ni imela, so hoteli zvedeti od nje, naj pove imena Sokolov, v kolikor jih ve na pamet. Vajsbaherjevo so zaprh v celico št. 3, ji dali v roke svinčnik in polo črtanega paprija, da napiše imena, v kolikor se jih spominja. ce ne bo napisala, so ji rekli poUcisti, bo ostala zaprta do smrti. Nekega dne me je Goerger poslal v celico, naj mu prinesem seznam, ki bi ga morala Jožica napisati. Našel sem jo vso prestrašeno s svinčnikom v rokah, ki gaje od strahu grizla, napisala pa ni ničesar. Potolažil sem jokajočo dekhco in se vrnil. Povedal sem mu, naj od te preplašene ničesar ne pričakuje. Razjezil se je in zmečkal nepopisan papir ter ga vrgel pod mizo in pri tem nemško zavpil „Proklete babe!" Ptujskega prosta Ivana Greifa so zaprh v celico sami co s štev. 1. Tudi on je moral v izgnanstvo z drugimi slovenskimi dhovniki in redovniki. Zaprte so zasmehovaU na razne načine. Dalje prihodnjič Pisma bralcev Kompasov avtobus ^ kamen spotike Cenjenim potnikom ter bralcem, posebno tistim ob avtobusni progi Ptuj - Radgona, žeUm povedati v zvezi s sestavkom v Tedniku naslednje: Sem šofer Ivan Masinšek in ne tisto, za kar me nekateri potniki imenujejo in sicer hudič, satan, baraba, domišljavec itd. Ta sestavek sem napisal zato, da bo javnost vsej deloma seznanjena, zakaj je morda včasih odnos šoferja ter sprevodnikov do potnikov takšen, kot pač je. V Tedniku je bilo dvakrat omenjeno ime Kompas ter kompasov šofer. Želel bi piscem člankov pojasniti nekatere stvari, da je „Kompas" turistično podjetje in da ima na voljo samo turistične avtobuse. V dogovoru, da bodo v zimskem času pomagah ostaUm avtobusnim podjetjem je bilo sklenjeno, da bodo vozili na relacijah, kjer avtobusi ne bodo preveč obremenjeni. Tu je pa tukaj ves problem. Odrejajo nas na najtežje relacije, kjer je skoraj nemogoče voziti brez stojišč. Zato se tudi včasih zgodi, da določeno število potnikov ne more v avtobus. V zvezi s tem je treba upoštevati, da so ti avtobusi registrirani ter zavarovani samo za sedeže. Ker je to včasih nemogoče, šoferji dovolimo nekaj stojišč. Takrat seveda prevzamemo nase vso odgovornost za potnike, ki stojijo. Jaz osebno ali podjetje „Kompas" ne razpolaga s takšno vsoto denarja, da bi lahko vsem povrnilo škodo v primeru težje prometne nesreče. Zavarovalnica bi povrnila škodo potnikom, ki so sedeli, ostah bi pa bili breme podjetja in šoferja. Se je morda kdo izmed potnikov kdaj vprašal, kakšna bi bila ta škoda, da o moralni odgovornosti niti ne govorimo? Zamislite si nesrečo avtobusa pred nekaj dnevi, ko je le-ta zgorel. Sedaj govorimo: sreča v nesreči, daje bil prazen. Kako bi govorili, če bi zaradi preobremenitve ali prevelikega števila potnikov bilo poškodovanih tudi do 80 ljudi? In koUkim bi bilo dano rešiti se iz razbitega ter gorečega avtobusa? Takrat bi vsa odgovorsnost bila na šoferju ter podjetju. Zato se potniki morajo zavedati, da vozilo najbolje pozna šofer in da ravna tako, da bodo potniki varno sedeU na sedežih ter srečno prispeU na cilj. Vsekakor pa nihče nima pravice brutalno ah s silo prisiliti šoferja, da bi zavestno spravljal življenja potnikov v nevarnost. Dostikrat sUšim potnike komentirati, zakaj nekateri šoferji pobirajo potnike na stojišča, drugi pa ne. Glede na namen prevoza delimo avtobuse v lokalne, primesnte ter medkrajevne in turistične. Tako je na primer lokalni re^striran za 30 sedežev in 50 stojišč, medkrajevni za 45 sedežev in 20 stojišč, turistični pa samo za sedeže. Vzemite primer, da je v lokalnem avtobusu 80 potnikov, ravno tako tudi v turističnem. Po predpisu šofer lokalnega avtobusa ni napravil prekrška, šofer turističnega avtobusa pa je preboremenil avtobus za 90 %. Kdo izmed potnikov bi preobremenil svoje vozilo za 90 %? Mislim, da takšnih ni, gotovo pa nobenega ne takšnega, ki bi takšno uslugo napravil za drugega. Zato bi potniki morah razumeti šoferjev položaj. Posamezniki tožite in zmerjate, šef kliče šoferja na odgovornost, zakaj ne pobere vseh, šofer pa mora polagati račun, če je na avtobusu kaj polomljeno in poškodovano. Potniki tudi kradejo iz avtobusa stvari, ki jim ne služijo nikjer. Tako so mi ukradli v avtobusu v 3 mesecih 3 pepelnike, 6 kromiranih vijakov, kladivce za razbijanje stekla ter polomili komolčnik ter mrežo prtljažnika na petih mestih. Seveda se to dela takrat, ko je v avtobusu gneča. Ob takšnem odnus do šoferja avtobusa res ne morete pričakovati, da boste vsi prišh v avtobus. V zvezi z vse več pritožbami, da ostajajo potniki avtobusov na cesti mishm, da je treba potniku, ki plača karto, zagotoviti pošten prevoz. Sem vzgojen v podjetju, kjer posvečajo vso pozornost udobju ter varnosti potnikov. Mislim, da bi morali dati potniki na krajše razdalje ob gneči prednost tistim, ki potujejo dalje. V tem pogledu bi se morali potniki pokazati kulturne ter plemenite in ne čakati samo kulture in uvidevnosti od šoferja. IVAN MASTINŠEK ZAKAJ TAKO-ŠE ENKRAT V Tedniku št. 4 z dne 21/1 - 1974 je bil objavljen članek z naslovom Zakaj tako? Pisec članka Zdravko JERNEJŠEK poskuša prikazati javnosti, da so delavci oddelka miUce Majšperk ravnali nepravdlno, ker so dne 1/12-1973 preprečili zabavo s plesom, ki jo je priredil mladinski aktiv na Ptujski gori. Menimo, da tako pisanje ni objektivno, po drugi strani pa ima objavljen članek znake obrekovanja naših delavcev, zato dajemo s tem zvezi naslednje pojasnilo: Mladinski aktiv na Ptujski gori je v novembru 1973 najel v privatnem stanovanju Antona in Marije PAJNKIHER v Podložah št 9 sobo v veUkosti približno 15 kv. m, kjer sije uredil tako imenovani „DISCO - CLUB". V tej sobi je mladinski aktiv Ptujske gora prurejal plesne zabave, ki so se jih udeleževah mladinci iz raznih krajev in sicer: iz Ptujske gore, Majšperka, Kidričevega in celo iz Ptuja. Plesnih zabav so se udeleževali celo otroci v starosti od 13 do 14 let, zato se je pojavilo nezadovoljstvo pri starših, prav tako pa pri učiteljih. Plesne prireditve, ki jih je organiziralo vodstvo mladinskega aktiva Ptujska gora dne 17/11, 24/11, 29/11 ter 1/12 - 19''3, so imele vse znake javne prireditve v smislu 3. člena zakona o javnih shodih in javnih prireditvah. Znano je namreč, da je prireditev presegala okvire organizacije mladine, ker so se zabave udeleževah tudi mladinci iz drugih krajev, za kar pa prireditelj ni imel dovoljenja od pristojnega organa za notranje zadeve. Delavci milice OM Majšperk so dne 1/12-1973 na kraju samem ugotovili, da je bilo v sobi, ki meri največ 15 kv. m zbrano 42 udeležencev, med njinii tudi nekaj otrok, da so nekateri uživah razne alkoholne pijače, da je bila soba tako zakajena, da je to resno škodovalo zdravju udeležencev. Iz (Nadaljevanje na 16. strani) tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 stran 11 ORMOŽ DANES IN JUTRI NA TEJ IN NASLEDNJIH TREH STRANEH Srednjeročni program razvoja občine Ormož zajema čas od leta 1971 do 1975. Triletno izvajanje tega programa je že pokazalo pozitivne in vzpod- budne rezultate. Gospodarski razvoj zadnjih treh let se kaže predvsem v gradnji industrijskih obratov, zaposlitvi novih delav- cev in rasti celotnega dohodka. HITREJE OD REPUBLIKE Zgrajeni, preurejeni ali do- grajeni so bili delovni prostori za tovarno „Jože Kerenčič", gradbeno podjetje OGRAD Ormož, Drogo Portorož — obrat Središče ob Dravi, Modo iz Gomje Radgone - obrat Tomaž in drugi. Ob izgradnji novih proizvod- nih obratov pa se že kažejo pomembni rezultati tudi v obstoječi gospodarski strukturi občine. V zadnjih letih je gibanje ekonomsko finančnih kategorij poslovanja gospodar- skih organizacij v občini Ormož hitrejše kot v repubhškem poprečju. Dohodek družbenega in zasebnega sektorja gospodar- stva se je v obdobju 1971-73 povečal od 101.115.000 din na 147.390.000 din ali za 45 odstotkov. Število zaposlenih v družbenih dejavnostih občine se je povečalo od 2011 na 2335 ali za 16 odstotkov. TUDI V KMETIJSTVU BOUE Precejšen premik poslovnih rezultatov je bil dosežen tudi v kmetijstvu družbenega in zaseb- nega sektorja. Nekatere nove naložbe in aktivirane investicije iz prejšnjih let, dajejo v kmetijstvu vedno večje poslov- ne uspehe. K temu delno pomaga tudi vsaj delna vskla- ditev cen kmetijskih proizvo- šolskega in osnovnošolskega prostora, zato sta zaostali komunalna in stanovanjska gradnja. Na področju komunal- nega gospodarstva je bilo največ skrbi posvečeno urejevanju cest in vodooskrbnih objektov. Samo v letu 1973 je bilo s pomočjo sredstev občanov, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in komunalnega skla- da občine Ormož asfaltiranih pribUžno 10 km cest in poti. Za uspešen razvoj občine je potrebna tudi zdrava pitna voda. Tako so bili zgrajeni lokalni vodovodi pri Tomažu in na Kogu, Komunalni sklad občine Ormož pa je pričel z graditvijo regionalnega vodo- vodnega omrežja. Končana je bila tudi gradnja kanalizacije, avtobusne postaje in kablirano telefonsko omrežje - vse v Ormožu. Stanovanjska gradnja je do- bila s sistemsko zakonodajo in zbiranjem sredstev novo mate- rialno osnovo. Tako za družbe- dov. Tudi zasebni sektor kmetijstva se je v zadnjih letih hitreje razvijal. K temu so poleg kreditnih sredstev TOZD - SVL „Jeruzalem" Ormož dopri- nesle tudi banke, hranilne in pospeševalne službe, ukrepi občinske skupščine, kot so razne olajšave in stimulativna davčna politika. Tako je bilo v obravnavanem obdobju v kme- tijstvo naloženih 42.593.000 din investicij, spremenjena pa je bila tudi kadrovska struktura. STANOVANJSKA IN KOMU- NALNA DEJAVNOST Pri razvoju komunalne de- javnosti odigravajo v zadnjih letih veliko vlogo tudi krajevne skupnosti, ki se z zbiranjem sredstev in aktiviranjem prebi- valstva uspešno vključujejo v reševanje krajevnih problemov. V prejšnjem planskem ob- dobju je bU dan poudarek predvsem na graditev pred- no kot zasebno gradnjo v občini je še posebej pomemb- no, daje bila zastavljena etapno v zazidalnih območjih. V letu 1976 bo v občini Ormož znašal stanovanjski primanjkljaj kar 534 stanovanj. V času od leta 1971 je bilo dokončanih 89 stanovanj, do konca planiranega obdobja (1976!) bo možno dokončati še 217 stanovanj in tako zadovoljiti potrebe s samo 57 odstotki. DRUŽBENA NADGRADNJA Področje družbene dejav- nosti, ki daje občanov možnosti vzgoje in izobraževanja, rekrea- tivnega, socialno zdravstvenega in kulturno umetniškega udej- stvovanja, oziroma porabe teh dobrin, je bilo v občini Ormož ugodno družbeno ovrednoteno. Kot manj razvito" območje je neizogibno, da je občine odvisna od politike solidarnosti v republiki, ki je zadnja leta že prišla močno do izraza. S skupinimi napori je bilo tako v preteklem in sedanjem planskem obdobju uspešno rešeno vprašanje prostorov za potrebe izobraževanja, otroške- ga varstva in zdravstva. Zgrajene so bile osnovne šole v Središču, Miklavžu in Tomažu in številni vrtci, ki delujejo v sklopu osnovnih šol. S poredno je bila prisotna tudi skrb za osebne dohodke zaposlenih, tako da so le-ti dokaj izenačeni z osebnimi prejemki v razvitejših občinah. Ob koncu našega „pogleda nazaj" je treba opozoriti na postopnost vsake družbene akcije in njeno odvisnost od materialnih možnosti. Ob ne- koč povsem razgrajeni osnovi občine Ormož je nujna strp- nost. Napredek je očiten! Z nadaljevanjem takšne politike se bodo razlike — o tem ni dvoma — med razvitimi in manj razvitimi neprestano manjšale. Razlike se manjšajo ZNAČILNO ZA OBČINO ORMOŽ JE, DA VZPOSTAVLJA TAK DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ, KI NAJ ZAGOTOVI HITREJŠI RAZVOJ OBČINE IN IZENAČEVANJE RAZVOJA Z RAZVITEJŠIMI OBMOČJI 12 stran tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 Pogled na ploščad z vodometom iz ptičje perspektive Nova arhi% Lansko leto, ko je Ormož, majhno mesto ob Dravi, praznoval svoj 700-letni jubilej, pomeni za njegov razvoj nedvomno prelomnico. Številne so pridobitve tega leta tako na kulturnem kot na vseh drugih področjih. Najbolj vidna je povsem spremenjena podoba mesta, še posebej nekaterih njegovih delov. To sta predvsem dve zaključni celoti: prostor pred gradom in drugi - med hotelom in stanovanjsko poslovno zgradbo z avtobusno postajo. Resnično lepo je pogledati ta košček Ormoža z vodometom in ličnimi nizkimi ograjami. Vse kar je lepega v arhitekturi in urbanističnih zamislih pa ustvari človek. Logično se vprašamo, kdo je ustvarjalec oblik novega Ormoža? Kdo daje Ormožu novo podobo? Lansko leto se je tudi v našem pisanju večkrat pojav- ljalo ime Dušan Moškon dipl. inž. arh., docent oddelka za arhitekturo FAGG v Ljubljani. Danes imamo namen z njim spregovoriti nekaj besed. - Na naše prvo vprašanje, kako je pričel svoje delo v Ormožu in kaj ga veže na ta kraj, nam je odgovoril: Nisem rojem Ormožanec, ampak kot sosednji Sredi- ščan - torej občan iste občine - se čutim tesno povezanega z našim občin- skim središčem, čeprav je moje delovno mesto Ljub- ljana. Vabilu k sodelovanju pri zasnovah raznih objektov in ureditev sem se rad odzval in to ne samo zaradi čustvene povezanosti s temi kraji, temveč tudi zaradi objektivnega prevdarka, da je vsaka enovitost pri lokalno vezanih zazidavah lahko mnogo bolj uspešna od neenovitosti, ki v naših mestih in mestecih tako že dovolj cvete. Ormož že ima svoj osnovni zazidalni načrt, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor in ki ga je treba upoštevati. Začetek mojega arhitekt- nega delovanja v Ormožu sega v gradnjo novega hotela, ki mi je bil, kot zunanjemu sodelavcu mari- borskega Komuna projekta, zaupan v obdelavo. Videti je, da so bili Ormožani z rezultatom tega objekta zadovoljni in so mi pozneje zaupali projektiranje nove avtobusne postaje. - Ustaviva se pri prvem vašem projektu, ki je samo vaš. Kako je bilo s hotelom ste povedali, avtobusna po- staja pa učinkuje nekoliko utesnjeno na prostoru med hotelom in poslovno zgrad- bo? Povedati moram, da je lokacija avtobusne postaje predstavljala zame že zateče- no stanje po zazidalnem načrtu. Pozneje nam je uspelo v soglasju z Zavodom za urbanizem Maribor po- makniti poslovno stano- vanjsko zgradbo bolj proti jugu, s čemer smo pridobili večjo prosto površino, ki kot aktiv^ zuje vse ^, jekte. A^e^ res zdi }\ zaradi poslovne t bilo boiji: tem mestf, Za gradnu že vse li odstopanji mogoče. i pa kljub i! namenu /| ter brez - V (( vprašanje enovitost misli. V i izražena v V čemi V arhitek bi naj pokrajiml Ormož s „svisli", k dediščino in avtobh istobarvm venec izc hotelom, tev Doi podobnin menti; , Prostor pred gradom je svečano zaživc Janeza Lenassija Dušan Moškon, dipl. inž. arh. Eden izmed letošnjih dobitni-1 kov nagrade Prešernovega skla- da, Dušan Moškon, dipl. inž. arh. je tudi nosilec najvišjega odlikovanja občine Ormož, to je srebrne plakete Ormoža, ki jo i skupščina občine Ormož pode-j ljuje vsem tistim občanom in i sploh ljudem, ki so največ { prispevali za razvoj in rast te občine. Novi Ormož je rastel in raste v njegovih zamishh, načr- tih in predlogih. Rojen je bU leta 1924 v Slovenj Gradcu. Svojo mladost je preživel v Središču ob Dravi, kjer je hodil v osnovno šolo in odkoder se je pozneje vozil v ptujsko realno gimnazijo. Msd okupacijo je bil aktivist OF na domačem terenu. Po osvoboditvi se vpiše na oddelek za arhitekturo Univerze v Ljub- ljani, kjer je leta 1952 diplo- miral. Njegovo prvo delovno mesto po diplomi je bil mariborski Komuna projekt, kjer je v letih 1953-1958 projektiral in reali- ziral več objektov v Mariboru in okoUci, med njimi razne stano- vanjske bloke, objekte osnovne preskrbe, šolo ob Ruški cesti v Mariboru, preuredil je kino gledališko dvorano starega kul- turnega doma v Rušah, oprem- ljal razne lokale in pod. Ko je leta 1959 odšel na strokovno izpopolnjevanje v Švi- co, se je poleg drugih projektov ukvarjal predvsem s šolsko arhi- tekturo, sodeloval pri natečajih in uspel tudi s prvim in drugim plasmanom. Ko je bilo leta 1964 razpisano mesto asistenta na oddeUcu za arhitekturo FAGG v Ljubljani, se je prijavil kot kandidat in bil izvoljen. Že naslednje leto je opravil vnaprejšnjo habilitacijo za docenta in danes je redni docent pri predmetu Osnove projektiranja in kompozicije II. Hkrati je v studiu prof. Nika Kralja mentor kompozicijskih nalog arhitektosnke smeri. Kot redni sodelavec Inštituta za oblikovanje FAGG, razvija razne raziskovalne, oblikovalske in arhitektosnke naloge. Med njimi velja omeniti nekaj prvo- nagrajenili projektov na internih in javnih natečajih, kot so n. Pr.: Vzgojno varstvena ustanove „Janina" v Kranju, ki je bila objavljena tudi v mednarodni strokovni hteraturi, šola v Seme- deh, katere zadnja etapa je še v izgradnji, sistem prefabriciranih komponibilnih elementov za AS-design 72 ter končno šola v Skofji Loki, ki je nedavno dobila tudi za uspelo realizacijo nagrado Prešernovega sklada. Trenutno dela arhitekt Mo- škon s svojimi sodelavci projekt večjega šolskega centra, ki bo morda predstavljal nova izhodi- šča v naši šolski arhitekturi, če bo šlo vse po sreči, kot sam izjavlja. TEDNIK — ČETRTEK, 21. februarja 1974 stran 13 ra Ormoža naj bo sodobna in - ormošica lica pove- nejše ob- psta/a se utesnjena lovanjsko Morda bi itavbe na \e bi bilo. na žalost 'jena in )ilo več la postaja i svojemu se dobro Ivija. na prvo jnili tudi mskih za- lenovitost liovitost? )zrazu, ki \evno in pn. Hotel lesenimi \iujejo na \cimprač" kja, ki ji \obloge in vodstvo s m uredi- Wana s Umi ele- M vete- rinarska postaja, ki bo v kratkem zgrajena v Ormožu, bo dajala vtis sodobne domačije panonskega tipa. Novi poslovno stano- vanjski objekt ob Ptujski cesti, ki je pravkar v gradnji, bo zaključeval Mestni trg z zahodne strani; s členje- nostjo svojih fasad se bo smiselno navezoval na strnje- ne fasade starega mestnega jedra. Tako bo s svojo zasnovo in elementi sicer izražal duh sedanjega časa, vendar se bo v svojem merilu in oblikovanju strehe skušal nasloniti na gabaritne odno- se v tem mestu. Za stanovanjski blok ob Poštni ulici, ki v perspektivi ormoških novogradenj pred- stavlja naslednji objekt, so načrti že izdelani. Tudi ta objekt bo vseboval podobne motive, ki ga bodo povezo- vali z drugimi novograd- njami. Izdelan je tudi že načrt za „plombo" pri trgovini Borovo na mestnem trgu. Tu bo manjša pasaža, kot aktivirana povezava med trgom in pošto. - Ormož je postal znan tudi po svojevrstnih ograjah, ki so sestavljene iz posebnih betonskih gradbenih elemen- tov. Ormožani so jim dah ime „poštni nabiralniki". Znano je, da ste te gradbene elemente in ograje projekti- rali prav vi, jih patentirali in prvič uporabili v Ormožu. V čem je značilnost teh elementov in kakšna je njih uporaba? Sodobna arhitektura, kot otrok današnje mehanizirane dobe, stremi vedno bolj po industrializiranem načinu gradnje, ki bi omogočila izpeljanke v modularnih sistemih. Ker je Ormož vse premajhno gradbišče, da bi se lahko s pridom uveljavil industrijski način gradnje, je pa bilo na vidiku niz ureditev zunanjih površin, smo se odločili za „rdečo nit" in to prefabriciran. večnamensko sestavljiv be- tonski element, ki ga sedaj serijsko izdeluje „Proizvod- no gradbeno podjetje Ljuto- mer". Z njim lahko obliku- jemo robnike, oporne zidce, ograje, klopi itd. Trije prostori so že urejeni s temi elementi; to je prostor severno od poslovno stanovanjske stavbe (z vodo- metom), južno od nje s. pakiriščem ter parkirni pro- stor pred Ogradom, oziroma pred gradom. Prednost ograj iz teh zidakov, ki propu- ščajo svetlobo, pogleda pa ne, je v tem, da jih lahko po potrebi tudi odstranimo, če bi to kdaj pozneje nareko- vala potreba. Denimo pri- mer, da bi kdaj OGRAD menjal lokacijo, in bi bivše gospodarske prostore gradu rekonstruiral in ovrednotili za druge namene, npr. za gostinstvo? — S temi elementi ste „ogradili" tudi severno stran podnožja ormoškega gradu. Zakaj ste se odločili za to ali se tu ne kosa staro z novim? Glede zaščite podnožja, samega gradu s temi elemen- ti, se zdi, da je bilo pošteno in pravilno, če smo uporabili gradbeni material, ki je odraz današnje, sodobne tehnologije, saj ocenjujemo, kot pozitivno vedno origi- nalni slog določene dobe, ne pa koketiranje s starimi slogi v neoriginalni dobi, razen, če ne gre za verodostojne rekonstrukcije. V našem primeru ne gre za več, kot za ureditev neposrednega okolja ob gradu s težnjo, da se stavba mehansko zaščiti. Zato naši betonski elementi ne morejo biti sestavni del strukture gradu, temveč le tehnična dopolnitev njego- vega okolja v letu 1973! - Ormož se je lansko leto občutno polepšal, o tem nihče ne dvomi. Dela pa se nadaljujejo in se bodo tudi v bodoče. Prosim, če ob koncu odgovorite še na naslednje vprašanje: Kakšne so perspektive Ormoža v naslednjih letih, seveda glede arhitekturnih rešitev in česa po vašem mnenju v Ormožu ni, pa bi bUo dobro, če bi bilo? Za arhitekta bo pomenilo gotovo najobčutljivejše na- črtovanje zaključek Mest- nega trga na mestu sedanje stare stavbe, v kateri je Zarjin lokal STEKLO-BAR- VE. Bodoča nova blagovna hiša bo morala z ustrezno tektonsko obliko in z merilom zaključiti stari Mestni trg in hkrati omo- gočiti vidno povezavo med (Nadaljevanje na 14. strani) V ritmu novih ormoških strešin . '•Mju spomenik NOV akad. kiparja Dinamika novih ormoških perspektiv 14 stran tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 Nova arhitektura Ormoža naj bo sodobna in - ormoška (Nadaljevanje s 13. strani) trgom in novim okoljem s spomenikom NOV. Zato bo potrebno obdelati tudi po- vršino med načrtovano bla- govnico in Kolodvorsko cesto. Ta prostor bomo najverjetneje obdelali v tera- sah, ki bodo primemo aktivirane. Sočasno s projektom bla- govnice bomo pristopili k urejevanju Mestnega trga. Skupaj z „Zavodom za spomeniško varstvo" bomo najprej določili barvno skalo vseh hiš mestnega jedra za obnovo. Lepih primerov obnovitvenih del starih me- stnih struktur ni samo v zamejstvu, temveč tudi pri nas, kot so primeri denimo Škofje Loke, Kamnika in drugih mest; zakaj bi naj Ormož zaostajal za njimi! Oživeti bi veljalo kak „tržni dan", vsaj občasno in turistično atraktivno, saj imamo v Ormožu in okolici dovolj ljudske obrti in umetnosti, pa še na rehabili- tacijski oddelek bolnišnice z njegovimi izdelki ne smemo pozabiti! - Bi še radi bralcem Tednika ob koncu kaj povedali? Kdorkoli potuje zadnji čas skozi Ormož, ga pritegne njegova spremenjena po- doba. Lansko leto, v letu 700-letnice Ormoža, je nje- gova nova preobleka prišla še bolj do izraza: tu so nove ceste, komunalne naprave, ureditev zelenic, parkirišč, postavitev spomenika NOV, novi objekti in obnavljanje starih, stalna razstava „0r- mož skozi stoletja" in še in še. Preobrazba današnjih naselij je največkrat odraz gospodarske politike posa- meznih občinskih skupnosti. Za občino Ormož lahko trdimo, da je tako in da imata za te širokopotezne akcije največ zaslug ormoški župan Franc Novak in načelnik oddelka za gospo- darstvo SO Ormož Franjo Križmančič, s svojim izrazi- tim posluhom za dolgo- ročno načrtovanje (v okvirih danih možnosti, seveda!) ne samo po finančni plati, temveč tudi po arhitekton- sko urbani zaokroženosti novih gradbenih posegov. Ob tem pa seveda ne smemo prezreti tudi aktivnosti dru- gih investitorjev, ki prav tako prispevajo k poživitvi gradbene dejavnosti v mestu in okolici, saj tudi širšega občinskega področja ne smemo zanemariti. Komunalne zadeve dobi- vajo v Ormožu in okolici že svoj urejen izgled zato bi se morali tudi novi objekti čimprej vključiti v celostno podobo tega mesteca ob Dravi, ki ima najboljšo perspektivo, da se razvije v privlačno turistično središče tega dela Slovenskih goric. Z Dušanom Moškonom, dipl. inž. arh., se je pogovarjal Jože Rakuša Hotel in avtobusna postaja - artiitektonski duet... Likovni motiv ograje, ki prestreže pogled v OGRADOVO dvorišče Perspektivna skica nove poslovno stanovanjske stavbe ob Ptujski cesti, ki jo je letos pričelo graditi GP OGRAD Ormož cednik — Četrtek, 21. februarja 1974 stran 15 RAZŠIRJENA KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST Program razširjene dejavnosti Prosvetnega društva Cirkovce, ki je dobil svojo zasnovo na dnevnem občnem zboru obeta vsem prijate- ljem in organizatorjem kultumo- -prosvetne dejavnosti na območju KS Cirkovce obilo dela, prebivalstvu iz vasi s tega območja, pa tudi drugim krajem, prijetno vzgojno- -zabavno razvedrilo. Aktivnemu folklornemu delu v PD Cirkovce bo nedvomno v veliko Tone Brgkz poroča na zboru oporo in pomoč še pevski zbor in tamburaši, tako da bo poleg angažiranih v folklori v močni pomladkarski in odrash skupini „Vinko Korže" še lepo število pevcev in tamburašev. Na občnem zboru je dobil Tone Brglez za svoje 15-letno vztrajno in uspešno delo v društvu in v folklorni dcupini kot starešine in organizator dela in vodja številnih gostovanj folklorne skupine po domovini in v inozemstvu ob raznih prireditvah, festivahh in revijah folklore. Težišče dela v tej skupini je sedaj iz zdravstvenih razlogov prepustil Francu Kmetcu, Slavi Knafeljc in Maksu Medvedu, ki bodo skupno z novim upravnim odborom PD Cirkovce s predsednikom Alojzom. Draškovičem na čelu, s podpredsed- nikom Tonetom Brglezom in drugimi štorih vse, da bo nadaljnje delo vseh sekcij in knjižnice ušesno in v pomoč prizadevanjem osnovne šole v Cirkovcah, ki si prizadeva tudi zbrati čimveč etnografskega boga- stva za krajevno in šolsko zbirko, da ne bodo tega odnašali iz vasi razni zbiralci in preprodajalci starin. Na zboru sta izrekla priznanje PD Cirkovce in posebej folklorni skupini in njenemu vodstvu pa tudi prijateljem njenih nastopov v imenu Zveze kultumoprosvetnih organiza- cij občine Ptuj Stane Stanič in Jože Štrafela v imenu Folklornega društva Ptuj, pa tudi zagotovila vso oporo za nadaljnjo aktivnost PD in njegovih sekcij v Cirkovcah in drugod v občini. Posebej pa sta pohvalila 15-letno uspešno delo in prizadevnost Toneta Brgleza ter zasluženo zaupanje staršev aktivnim v društvu in vsega prebivalstva v delo PD Cirkovce in njegovih funkcionarjev. Kamorkoli je šla gostovat folklorna skupina „Vinko Korže" je dostojno predstavljala svoje kraje na Dravksem polju. Ta skupina pa ima tudi zasluge, da poznajo mnogi sodelujoči v fol- klorni skupini mnoge kraje v Jugoslaviji in v sosedni Avstriji in ItaUji, pa tudi mnoge folklorne skupine, s katerimi so se srečevaU na nastopih, revijah in festivahh. Več folklornih skupin in pevskih zborov, prijateljev PD Cirkovce, je bilo že v Cirkovcah na obisku s prijetnimi srečanji z vaščani in s funkcionarji. Vse nadaljnje kultumo-prosvetno delo bo nedvomno pripomoglo, da bodo tudi Cirkovce sčasoma bogatejše za nove prostore za nemoteno delo in nastope domače- ,ga in drugih prosvetnih društev, ki bodo pošiljale v Cirkovce svoje skupine. To je še pereč problem, ki ga rešuje zase osnovna šola in vse kaže, da bo skupno z njo mogoče v tej smeri največ storiti, da ne bi za skupne cilje gradil vsakdo svojih prostorov. Sedanji prostori društva so le začasna rešitev, ki pa ne more biti trajna. JV. Pogled na del udeležencev, članov in članic PD Cirkovce PREŠERNOVA PROSLAVA V NAROD- NEM DOMU 7. februarja 1974 smo dijaki gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju prirediU svečano proslavo, ki smo jo posvetili Fr. Prešernu, našemu največjemu in najbolj uspešnemu pesniku. Proslava se je pričela nekaj minut čez poldne. Najprej se nam je predstavil pevski zbor, ki ga vodi Franc Lačen. Zapeh so dve pesmi, s katerima so popestrih Prešernovo proslavo. Sledilo je nekaj besed' o slovenskem umetniškem ustvarjanju, predvsem pa so govorniki poudarjali pomen našega velikega ustvarjalca, čigar obletnico smrti smo proslav-. IjaU. Recitatorki Lidga Korpar in Mira Mir sta nam predstavili dve Prešernovi stvaritvi, ki najbolj pričata o njegovi veUki pesniški nadarjenosti. Naslednja točka je bila namenjena letošnjim Prešernovim nagrajencem, ki so prejeh lepe umetnostne pomembne knjige. Letošnjih nagra- jencev je bilo 8, pohvaljenili pa 6. Nagrade so prejeli: Bojan Žmavc, dijak 2. b, Lidija Korpar, dijakinja L b, Marina Irgl, l.b, Slavka Lipavšek, 4. a, Jožica Fidcršek 3. a, Melanga Paznik, 4. a, Vlasta Mramor, l.a in Marjeta Levanič, dijakinja 1. b razreda gimnazije. Pohvaljeni so bili: Igor Cuhalov, Marjana Hanžel, Bibijana Sajko, Marija Ivanuša, Liljana Barič in Branka Began. Po razdelitvi pohval in nagrad so nekateri ustvarjalci prebraU svoje odlomke, pesmi ali pa celotna lirska in epska dela. Najprej je prebrala Marjetka Levanič posamezne od- lomJce svoje novele „Požar", nato Marina Irgl nekaj pesmi, sledila je črtica Ogenj samote, ki jo je napisala in prebrala Lidija Korpar. Bojan Žmavc je prebral nekaj svojih pesmi, nato pa je Slavka Lipavšek prebrala delo, v katerem obravnava 30 let NOE. Tako smo gimnazijci preživeh Prešernovo proslavo, na kateri smo znova obudili ponos, da smo potomci tako dobrega in plemenite- ga naroda, da smo bratje in sestre naših veUkih in pomembnih ustvarjalcev in umetnikov. Marjetka F.B. VOJNA IN ZLOČINI 7 (Odlomki iz spominov Pt ujčana) Prišlo je do znanih demonstrativnih pohodov in protestov sirom po Jugoslaviji. Tudi naše malo mesto je vzkipelo in izpovedalo svoj odločni NE. Tedaj so dogodki začeU tako rekoč sami sebe prehitevati. Kot da bi dregniU v razdražen panj. Življenje je na mah postalo povsem drugačno. Ljudje so hiteU s svojimi vsakodnevnimi opravki, da je ostajalo več časa za pripravljanje na tiste dni, ki jih je bilo čutiti povsod, doma, na uhci, na delovišču. Povsod je bilo shšati napol fepetajoče pogovore o grozeči vojni. Gospodinje so tekale kot mravlje v razburkanem mravljišču, so nakupovale in znašale najrazhčnejše dobrine, ki naj bi služile kot zaloga vsaj za najhujše dni. Kopnele so zaloge konzervirane hrane. A tudi trgovine z blagom so kmalu izpraznile svoje police. Vsakdo je po svojih možnostih skušal zavarovati neposredno bodočnost. Tisti, ki so imeli posestva in viničarji, so hiteli urejati podružnice svojih domov po redko naseljenem podeželju v nadi, da bodo tam volj vami. To je bilo opaziti pri nenacionalnih družinali, ki so imele svoje vinograde v Halozah. Nekateri so se bali vojne, dmgi eventualnega medsebojnega obračunavanja. Zadnje je bilo povsem neupra- vičeno, saj ni bilo direktnih razlogov. Čeprav ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, smo se vendarle na nekaterih področjih vidneje in resneje pripravljaU na vojno. Na posebnih sestankih in posvetih smo razpravljali o tem, kako bi najbolje zaščitiU civilno prebivalstvo, posebno še otroke in matere. Določih smo kraje, primerne za evakuacijo otrok, pri čemer smo izbraU take predele, za katere smo domnevali, da ne bodo izpostavljeni voja&kim ukrepom. Ker so bila predvidena skupna bivališča po šolah, se je bilo bati, da bi izbruhnile nalezljive bolezni v večjem obsegu. V okviru mestnega fizikata sem zato izvedel nekatera preventivna cepljenja, predvsem aktivno zaščitno cepljenje proti davici, ki si je v ttistem času na naših tleh utiralo pot. Tako je bilo tako preventivno cepljenje v večjem obsegu izvršeno med prvimi v Ptuju. Končno so nastopih dnevi neposrednih vojaških priprav s pospešeno mobilizacijo, toda kmalu je bilo videti, da imajo petokolonaši povsod svoje nevidne sile usmerjene v razdiralno delo. Posebno med aktivnimi podoficirji je bilo več takih, ki so delali za sovražnika. Pozivnice so bile cesto razposlane na napačne naslove, aH pa sploh niso bile dostavljene. Tako se je dogajalo, da ljudje niso prihajah na določena mesta. Tudi sam sem bil že nekaj časa mobiUziran in sem hodil na redne vizite v enote, ki so bile porazdeljene po posameznih vaseh po Slov. goricah. Žal, moram priznati, da je bilo povsod videti nejevoljo. Nikjer nobenih smotrnih ukrepov. Tudi v sanitetni službi ni bilo ničesar urejenega, ali oskrbljenega. Vse je bilo treba na hitro in iz nič improvizirati. Nisem se mogel otresti vtisa, kot da je vse brez prave ombrambne volje, očitno v nasprotju z duhom minulih demonstrativnih pohodov. Kopičile so se vesti, da preti neposreden napad hitlerjeve vojske na Jugoslavijo. Tudi inozemska radijska poročila, posebno še ona iz Anglije, so bolj ah manj direktno napovedovala skorajšnji naval. Napetost se je stopnjevala od ure do ure. Vsakodnevni opravki so postali le še rutinsko ukrepanje. Niti v privatnem življenju ni bilo več prave smotrnosti. Dalje priifiodnjič 16 stran tednik — Četrtek, 21. februarja li? DR.FRANBRUMEN Obolenje žolčnika in žolčnih poti 5. nadaljevanje in konec. Pri motnjah v funkciji samo- hotnega živčnega sestava lahko pride do krčevitega skrčenja zaklopne mišice in tako do ko Učne napetosti v žolčnem mehurju. To obolenje se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki trpijo na živčni neuravno- vešenosti. Posredno lahko vodijo do podobnih motenj tudi nenormal- nosti v jetrih, prebavnem sistemu, trebušni slinavki, desni ledvici in pripadajočem delu hrbtenice. Diagnoza diskinezij žolčnih poti je deUkatna zadeva. Kakor pri vseh števihiih ostahh nervozah moramo biti še posebno oprezni pri tem obolenju in izčrpati vse diagno- stične možnosti, da ne bi prezrli ev. drugotnega obolenja, ki bi ga bilo moč še ob pravem času popraviti. Pri dandanašnjih stiskah po ambu- lantnih čakahiicah je najverjetneje mnogo premalo časa za potrebna subtilna razmi šljanja in preiskave Tudi to je eden od vzrokov, da taki primeri cesto niso dovolj podrobno razjasnjeni. tumorji žolcnih poti zaslu- žijo posebno pozornost. Nerakaste narasline so na teh organih prava redkost. prevladujejo karci- nomi. Statistike dokazujejo, da cele 3/4 rakastih obolenj žolčnih organov odpada na izvodni del žolčnega mehurja. Preostala četrtina pa zajema rakaste spremembe na izvodilih cevkah. rakasta obo- lenja žolcnih poti so pri ženskah 4-5-krat pogo- stejša, kot pri moških. Večina takih obolenj se pojavi po 50. letu starosti. pri treh od štirih primerov tega obolenja najdemo žolcne kamne. pri 3% vseh bolnikov z žol- cnimi kamni pride prej ali slej do rakastih sprememb. Za raka na žolčniku je žal značilno, da ga odkrivamo prepozno, navadno šele tedaj, ko so jetra že zasejana s števihiimi razsevki in pokažejo svojo sedaj že trdo-srb.an- často površino. Ta nesreča je posledica skopih začetnih znakov. OPERATIVNO ZDRAVLJENJE obolenj žolčnih poti je utemeljeno vselej, kadar z nekrvavim načinom ni mogoče doseči zadovoljivega uspeha. PRI ZAGNOJITVI ŽOL- ČNIKA IN PRI RAKASTEM OBOLENJU JE KIRURŠKO ZDRAVLJENJE NEIZBEŽNO. Tu- di nekomplicirano obolenje z žolčnimi kamni lahko vodi v težke kompUkacije, zato je slej ko prej pravihio ČIMPREJ STREMETI K OPERACIJI. Potrjeno diagnozo žolčnih kamnov je smatrati že kot indikacijo za razmišljanje o opera- ciji. Da bi bila slika popolnejša in bolj zaokrožena, posvetimo še nekaj besed stanju po izvršeni operaciji. NEKAKO 30-IM ODSTOTKOM OPERIRANIH BOLNIKOV OSTA- NEJO, ALI PA SE NA NOVO POJAVIJO GOTOVO TEŽAVE. Najpogostejši vzrok neuspele opera- cije je večkrat prezrt in zato istočasno neoperiran kamenček v skupnem izvodilu iz žolčnika. Podobne težave lahko povzročajo različne deformacije, ki so navadno posledica krčenja brazgotin. Nered- ko ostanejo težave po operaciji zato, ker je bila ista prepozno opravljena, ko je osnovna bolezen že zapustila gotove posledice na žolžnih organih, ah pa v svoji okolici, oziroma organih, ki so funkcijonalno pove- zani z njimi. Tudi obolenjem žolčnih poti smo pustih nekaj več prostora, ker je razmeroma pogosto in je orijentacija umestna tudi zato, ker vlada med ljudstvom mnenje, ki tega obolenja in njegovega zdravljenja ne postavlja v pravo luč. Predvsem pa zato, ker so problemi najtesneje povezani s funkcijami jeter. BOLEZNI JETER PA SE ZADNJIH 20 LET VIDNO MNOŽIJO. Strokovne dele sem dopobiil po podatkih iz študij avtorjev B. Frosch, B. Kommerel in Th. Pfleiderer. Cepljenje proti nalezljivim boleznim Za preprečevanje mnogih nalezlji- vih bolezni so cepljenja najvažnej.ši protiepidemski ukrep, ki nam omogoča, da nekatere bolezni uspešno zatiramo. Nalezljive bolezni zapuščajo pri človeku, ki jih je prebolel, krajšo ali daljšo, včasih pa tudi dosmrtno imunost ali odpornost. Zato si je medicinska znanost že od nekdaj prizadevala, da bi na umeten način dosegla to odpornost in se izognila vsemu tveganju, ki ga prinaša z naravno okužbo pridobljena nalezlji- va bolezen, ker se mnogokrat konča s trajnimi okvarami ali celo smrtjo človeka. Pridobivanje imunosti na umeten način imenujemo cepljenje. Cepljenje (imunizacija ah vakcina- cija) je v bistvu umetna ah hotena okužba človeka ah živah. Izvedemo jo tako, da največkrat v podkožje ali mišico, redkeje tudi v samo kožo vbrizgamo bolezenske povzročitelje ali njihove izločke, ki so mrtvi, oslabljeni ah tako spremenjeni, da ne morejo povzročiti bolezni. Vendar pa sprožijo stvarjanje jrotiteles, ki ostanejo v človekovi trvi več let in omogočijo pri kasnejši naravni okužbi uspešen odpor živega bitja proti polnomoč- nim istovrstnim mikroorganizmom ah njih strupov. - Ker človek v tem primeru sam tvori protitelesa, govorimo o aktivnem cepljenju. S cepivom vnašamo torej v telo človeka snovi, ki sprožijo nastajanje protiteles - ki nato organizem zavarujejo pred nalezljivimi bolezni- mi Po injekciji cepiva se prve zaščitne snovi t. j. protitelesa pojavijo v organizmu že čez dva, tri tedne. Ena sama doza cepiva pri prvem cepljenju ne more pri človeku povzročiti zadostne tvorbe proti- teles in s tem imunosti. sele več zaporednih injekcij cepiva, ki si slede v časovnih presledkih od 4 - 6 tednov, usposobi organizem za hitro in zadostno odpornost. se boljši uspeh dosežemo in v večji meri nastajajo zaščitne smeri v organiz- mu, če cepivo poznamo aU strokovno povedano revakciniramo. To ponovno cepljenje mora pravilo- ma po enem ah dveh letih slediti prvemu, tako imenovanemu bazič- nemu ah osnovnemu cepljenju. Ah so cepljenja danes še potrebna? To je vprašanje, ki ga dostikrat slišimo in ki ga največkrat zastavljajo starši, ki se jim smilijo otroci, in jih zato žehjo obvarovati pred vbodi injekcijske igle. Strah nepoučenih staršev pred cepljenjem je pretiran in ima svoj vzrok v nekajminutnem joku, s katerim reagira na vbod igle, in v kratkotrajni lokalni, redko pa tudi splošni reakciji na cepljenje. Takšno usmiljenje je napačno in otroku v škodo! Na nesrečo je to spoznanje vedno prekasno in pride takrat, ko otrok že zboli za nalezljivo boleznijo, ko mora v bolnico in ko je izpostavljen pri preiskavah in zdiaviieniu še dosti številnejšim vbodom. Pa tudi pri ozdravljerju lahko zapuščajo nekatere nalezljft bolezni manjše okvare kot nf davica na srcu, oslovski kašelj f! pljučih, otroška paraliza pa večjo t manjšo hromost. Ne sme ijc uspavati ugotovitev, da smo mncd nalezljive bolezni že zelo omejč ker smo te uspehe dosegh ravl zaradi tistih staršev, ki so svc otroke redno in pravočasno pripeli h na cepljenje. Znano je, da md biti najmanj 70-odstotkov imui ljudi, ker šele potem začb nalezljiva bolezen, za katero f ljudje tako visoko imuni, pomeniš neje upadati. To pomeni, k moramo s cepljenjem zajeti najmi tohkšen odstotek ljudi, če žehnj) da bi se nalezljiva bolezen, pri kateri cepimo, v večji meri zniž;i V Jugoslaviji je danes po zakoni obveznem cepljenju potrebno cej otroke proti sedmim nalezljiv boleznim: proti tuberkulozi, dav tetanusu, oslovskemu kašlju, otro paralizi, ošpicam in kozam. Kot prejšnja leta, se bo tud letošnjem letu pričelo obvez cepljenje otrok proti davici, teta su in oslovskemu kašlju. Cepim^ kombiniranim cepivom, ki d prednost v manjšem številu potrl nih injekcij in pa v sklal kombinaciji nastajanja protiteles čim zadovoljnejši učinek. Cep dajemo trikrat s 6 tedensk presledki. Ponovna cepljenja, revakcinacije sledijo v enem do t letih po 3 doze prvega cepljenja. Istočasno cepimo otroke t proti otroški paralizi. Otrok popi žličko sadnega soka ah sir dodano cepivo. Injekcijo kombiniranega cei proti davici, tetanusu in oslovske kašlju in cepiva proti otr' paralizi, mora obvezno dobiti ' otrok, trikrat v presledku najn šest tednov. ce otrok ne prejme vseh injekcij cepiva, je cepljenje prel in je zanj' cepljenje znova obve Ker imunost po več letih popus potrebno ponovno cepljenje, i tako cepljenje ponovimo v dru in četrtem letu otrokove starost V letu 1969 je bilo uvedeno obvezno cepljenje otrok ] ošpicam ter je obvezno za otrok 8. meseca do izpobijenega 5. starosti ter šolarje prvega ra2 osnovne šole. Do sedaj smo c otroke z eno dozo cepiva obič po prvem letu starosti. Z leto« letom pa je uvedeno tudi pon cepljenje otrok v starosti 4-5 k Vsa navedena cepljenja bod februarja do konca junija. Vsi obvezniki za posan cepljenja bodo pravočasno p pismena vabila z določenim mom, uro in krajem cepi dolžnost staršev pa je, da se ( pozivu odzovejo. Udeležba obveznih cepljenjih ni stvar meznika, ampak od disciplinin vseh je odvisno, ah teh bole2 bo več pri nas. ZDRAVSTVENI DOM Cegilni ( ZAKAJ TAKO-ŠE ENKRAT (Nadaljevanje z 10. strani) navedenih razlogov so miličniki ravnali v smislu 27. člena zakona o javnih shodih in javnih prireditvah in so nadaljno zabavo s plesom prepovedali. Res je, da so miličniki vzeh osebne podatke in naslove udeležencev, da bi tako ugotovili dejansko stanje, prav tako pa so bežno pregledali moške z namenom, da bi ugotovili, če imajo pri sebi orožje ah druge predmete, v celoti pa je neutemeljena trditev;pisca, da so miličniki mladince zasUševah 2 uri in jih zadržcvahna mrazu brez plaščcv. Vsi prizadeti, ki so bili legitimirani in popisani so bili posamezno zadržani največ 2 do 3 minute, zato menimo, da je trditev pisca zlonamerna. Pripominjamo, da v celoti podpiramo prizadevanje mladine v njenem organiziranem delu in razvedrilu, vendar pa mora biti vse to v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Na koncu pripominjamo, da je bil zoper lastnika prostorov, kjer je bila nedovoljena prireditev in organizatorja prireditev poslan predlog za uvedbo postopka o prekršku po čl. 17, toč. 15 in 17 zakona o prekrških zoper javni red in mir. KOMANDIR POSTAJE MILICE Stane SiROVNIK dnik — Četrtek, 21. februarja 1974 stran 17 MIRKO VENGUŠT: Prehrana v starosti Nadaljevanje rej šega človeka je treba v tirani usmerjati iz njegovega cokratnega stanja prehjrnjenosti. [ucirano stanje prehranjenosti po nično pomankljivi prehrani ali anvalescenci po težkin obolenjih, co v starosti le počasi izravnamo. splošno traja okrevanje pri ejšem človeku sploh dalj časa pri mlajšem. Predvsem moramo sditi pri trajajočih kroničnih eznih npr. komičnih infektih, kronični bronhitis, kronično tlenje ledvic, jeter in žolčnih ov skrbno pretehtan dietalni rt. Vedeti in upoštevati je treba i dejstvo, da dolgotrajno jemanje avil pri številnih boleznih mjšuje apetit. Recimo razne lete proti bolečinam, antibiotiki Tu dosežemo cesto dobre ehe z želodčno sokio kishno in s prarati raznih fermentov in iminov ter seveda z racionalno 3Šno medikacijo. Pri bolniku z astimi obolenji povzroča po- njkanje apetita najpogosteje že ovno oboloenje samo. Obsevanje nedikacija tudi zmanjšuje apetit. posebno težkih primerih je na 5tu umetna prehrana. Pri umetni hrani moramo biti previdni, če prisotne še dmge bolezni. Taka ika prehrane pride v poštev tudi, žehmo bohiika čimprej usposo- za operativno zdravljenje, tari bolniki jedo pogosto z jmi". Kakšen aperitiv, prijeten itajl, kozarec vina lahlco pri rpanem organizmu poleg kisUn- |i in drugih preparatov ugodno jva na apetit. Veliko storimo ko tudi dobrega s pogostimi in kjšimi obroki hrane. Nekaj pbnega je shuj sevalna kura elih ljudi. Seveda se ne bomo jli shujševalne kure pri debelih leh, ki imajo rakasto obolenje, ir pa je redukcija telesne teže cebna zaradi srčnih bolezni in ezni obtočil itd. je le-ta pri starih eh mnogo teže izvedljiva, kot pri jših. Ce doseledno in počasi šamo za 1 kg mesečno, pripelje io občutnega zmanjšanja telesne Včasih zmanjšamo lahko -sno težo s samim zmanjšanjem injske soh v obrokih hrane, sicer pa to dosežemo po srkbno pripravljeni dieti. Spomnimo se, da je bilo v povojnih letih pomanjkanja bistveno manj presnovnih bolezni, da je bil njihov potek blažji kot danes, protina in srčne kapi, infarkta praktično ni bilo in da danes višji standard povzroča izreden porast teh bolezni. Razen tega se te bolezni danes rade kompUcirajo in imajo težji potek kot v obdobjih pomanjkanja. Za zmanjšanje telesne teže moramo torej brezpogojno skrbeti pri obolenja srca in ožilja, kar sem že omenil, dalje pri kroničnem poviša- nem krvnem pritisku, sladkorni bolezni, protinu in drugih boleznih presnove, na koncu pa tudi pri boleznih gibalnega aparata in josebej pri degenerativnih boleznih, cot artrozah, spondilartrozah in ostalih revmatičnih boleznih. Tudi v takih primerih se je treba ravnati po skrbno določenem individialnem dietalnem načrtu in uspeh ne bo izostal, seveda pa moramo pri redukcijskih dietah posebej računati z osebnostnimi inteUgenčnimi spe sobnostni in uvidevnostjo posa- meznika. Shuješevalna kura je najboljša v pametno sestavljeni mešani hrani. V vsakem primeru pa se moramo z bolnikom pogovoriti o dosedanjem načinu prehrane, pre- den preidemo na korekture. Potreb- no je tudi misUti na skrbno urejeno prebavo, pri čemer moramo vedeti, da je kronično zaprtje pri starih ljudeh nenavadno pomebno in važno. Ponovno opozarjamo na koristnost žlindraste hrane, ki že sama po sebi ureja stoUco. Pri uporabi odvajalnih sredstev moramo ravno pri starih ljudeh biti previdni, saj vemo, da ima zloraba le-teh, če ta zdravila stari ljudje leta jemljejo, težke posledice. Pri obolenju prebavil, pri želodčni bolezni, pri obolenju jeter in žolnčnih vodov, pri boleznih trebušne shnavke, divertikulitisu (vnetje na izboklinah prebavnem traktu), ki je v starosti pogost pojav, veljajo že tudi pri mlajših ljudeh preizkušene oblike prehrane. Pri starejših bohiikih, ki imajo sočanso več bolezni pravega načina prehrane ni vedno lahko vskladiti. Dalje prihodnjič TRNOVSKA VAS OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA V soboto, 9. februarja, je bil občni zbor Prosvetnega društva Trnovska vas. Zbor je bil napovedan ob 17. uri. Prišel je tudi tajnik zveze kulturno prosvetnih organizacij Ptuj, Dušan Kožar. Žal pa zaradi predolgega čakanja ni bil navzoč na sestanku. Predsednik PD Karel Vurcer je pozdravil vse navzoče. Po izvoUtvi organov obč, zbora so poslušali jedrnato poročilo predsednika dru- štva, ki je obsegalo delo društva od leta 1971 do letos. PD Trnovska vas je bilo ustanovljeno pred 70 leti in je bilo mnogo bolj aktivno, kakor v zadnjih letih. Tov. Pelclova je pripomnila: „Le kaj bi rekh naši dedki in babice, če bi vedeh, kako revno je kuhurno življenje v Trnovski vasi? " Vzroki za to prav gotovo so. Najvažnejši je vsekakor ta, da ni bilo mogoče slediti napredku na področju kulture. Kraj nima niti enega samega, morda še tako slabega prostora, da o dvorani sploh ne govorimo, kjer bi bilo mogoče prirejati javne proslave državnih praznikov in druge družbene prireditve; medtem ko se drugod gradijo dvorane za bodočnost. Dramska dela uprizarjajo v gasil- skem domu v Bišu, ki pa še zdaleč ni primeren za kaj takega, saj ima premajhen prostor. Predsednik se je v razpravi vprašal, kaj pravzaprav pomeni kultura v našem kraju, če nihče za to nič ne stori. Kultura je vendar pravica vsakega človeka, tudi kmečkega. Tega še prav posebno, saj prav ti ljudje iz vasi, ki delajo na zemlji, imajo le redkokdaj prilož- nost, da bi si ogledali predstavo ali kako drugo kulturno prireditev „v mestu". Tov. Vurcer se je tudi vprašal, ah nudimo dovolj kulturnih dobrin našim krajanom in mladmi. Razprava se je sukala predvsem okoU dvorane, ki je v Trnovski vasi ni in ni. Temu, kot je rekel Anton Mohorič, je kriva tudi preslaba povezava in enotnost krajanov, saj se le s skupnimi močmi da kaj ustvariti. Tehnika se v teh krajih lepo razvija, kulturno življenje pa hudo zaostaja. Kmečki ljudje mnogo prispevajo družbi, vendar pa za to dobijo premalo. V kraju je aktivna dramska sekcija, ki jo vodi Mihca Loparnik. V zadnjem času pa je na OS Trnovska vas začel delovati lutkovni krožek pod vodstvom Mojce Zelenko. Za proslavo 8. marca bodo uprizorili lutkovno igrico v treh dejanjih: Mihec gre v šolo. Dramska skupina pa ima na programu dve predstavi: Bor-Raztrganci in prav- ljično igro Janko in Metka, ki jo je pred dvema letoma izredno uspešno uprizorila osnovnošolska dramska skupina iz Gradišča v Slov. goricah. Občni zbor se je zaključil s splošno ugotovitvijo, da je treba najprej urediti dvorano. V kraju je zgradba, ki bi naj služila temu namenu, vendar ni dokončana. To dvorano so začeh graditi 1. 1948. Kmetgska zadmga ima v njej svoje skladišče. Dvorano, stoji samo neometan obod, je že močno načel zob časa. Strokovnjaki pravijo, daje neprimerna za nadaljnjo gradnjo, vendar pa ljudje mislijo, da bi se z nekaj popravili dalo delati naprej. Izvoljen je bil tudi novi upravni odbor dmštva. M. Z« 18 STRAN tednik — Četrtek, 21. februarja ORMOŽ: POLNO ZELENIH. DVE ZLATI IN ENA BISERNA POROKA Minulo soboto sta ormoški župan Franc Novak in matičar Jože Sever imela polne roke dela. Poleg mnogih zelenih porok sta morala opraviti tudi dva zlatoporočna obreda in enega bisernoporočnega, kar je gotovo izjemna slovesnost. Vsi pari so dobih darila občinske skupščine, posebej bogata še jubilanti, ki so med drugim prejeh tudi plaketi zlatoporočencev, ozrioma biseroporočencev. Najprej vam naj predstavimo najstarejši par. To sta naša biseroporočenca, Franc in Katarina Trstenjak iz Loperšič (pri Ormožu). Franc je bil rojen 8. februarja 1881. leta, Katarina, ki se je rodila v Kuharičevi družini pa 12. novembra 1887. leta. Najprej nas je zanimalo, kako sta živela, da sta še učakala toUko let. Biserni ženin je v šah povedal: „Eden na drugega sva čakala, kateri bo prej umrl, tako sva se učakala toliko let. Nobeden noče umreti!" Biserna nevesta nam je povedala, da je rodila kar 11 otrok, od tega 5 sinov in 6 hčera, ki so zelo dobri otroci. Očeta so skoraj zalile solze, ko je dodala, da je eden izmed sinov padel v II. svetovni vojni, star šele 21 let; eden pa je umrl še čisto majhen. Oče je najprej delal 13 let na Dunaju, potem pa je moral zaradi bratove nesreče in smrti doma prevzeti posestvo. Na Dunaju je bil mizar, doma pa potem vse življenje kmet. Bil je tudi v vojnah. Nikomur niso prizanašale. Na Soški fronti je bil dvakrat ranjen - enkrat težje. Glede na leta se naša jubilanta kar dobro počutita. Oče je v smehu dejal: ,,Jem lahko, želodec imam dober, spijem pa ga tudi - samo noge me ne nosijo dobro". Tudi mama je potarnala, da ji noge odpovedujejo. Največje skupno gorje jima je povzročila II. svetovna vojna. Poleg izgube sina, jim je tudi pogorela hiša in so morali po vojni zgraditi novo. 50-letnico skupnega življenja sta minulo soboto praznovala Luka Roza Kostanjevec iz Cvetk ovc. Ženin je bil rojen 9. oktobra 1895, nev( pa 9. avgusta 1899. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, štirje so še živi. Zl nevesta je bila šivilja, zlati ženin pa zidar. V I. svetovni vojni je bil na fron Srbiji in na Tirolskem. Bilje tudi dvakrat ranjen. Glede osebnega počutja nam povedala, da sta zašilo zdrava. Zlato poroko sta minulo soboto praznovala tudi Martin in Elizabeta Herg Ritmerka nad Podgorci Zlati ženin je bil rojen 8. novembra 1900 in se je življenje ukvarjal z naprednim kmetijstvom. Imel je svojo trsnico drevesnico - pot ga je cesto zanesla po svetu, daje spoznaval nove stvai tudi svoje „pridelke" prodal Zlata nevesta pa mu je ostala ob strani, rodi otrok in gospodinjila. Rojena je bila 13. novembra 1897. Vsem ,,zelencem" in jubilantom tudi naše iskrene čestitke. Zlatoporočenca iz Vintarovec ZLATA'?nRnT^i^- 7ffb^"^^^1974 je bUa na matičnem uradu v 1 z;lai A POROKA. Zlatoporočenca Vmcenc Simonič, roj. 15 7 1 st^uje^rv vSo'rih"59' ''^ ''^ .\avJnZ^\f^ ^'^'"^'j' ^923 ^ Desterniku. Zlatoporo slovesnost je bila z enoletno zamudo zaradi bolezni zlatoporočenke GRADITELJI Na zalogi imamo kompletna vrata in krila. Splošno mizarstvo VERDENIK, Ptuj, Zagrebška cesta 100. RODILE SO: Terezija Gavez, Zavre 3 - Tončko; Marjeta Kukec^ Zagojiči 19 - Vlada; Alojzija Zavrsnik, Rogoz- nica 32 - Romana Celica Bukovec, Plešivica 21, Ljutomer - Rudolfa; Ana Toplak, Lešnica 40 - Alojza; Jožica Cestnik, Sp. Hajdina 53 - Heleno: Elizabeta Kmetec, Vel. Varnica 56 - dečka; Emilija Puntigam, Runeč.45 - de Marija Vogrinec, Čermožiše Janka; Roza Zelenik, Trnovsl 54 - dečka; Olga Kolar, Zakl deklico; Betka Pravdič, Turšl 46 — deklico; Marija Juri Lancova vas 5 — Jasminko; '. Gotvajn, Senešci 5a - dečka; Gajser, Kidričevo 13 — dečka Korpar, Podgorci 11/a - Dai ednik — Četrtek, 21. februarja 1974 STRAN 19 >lanine vabijo v sestavku, ki ste ga prebrali o .javnostih MO PD Ptuj, dne 27. I. 974 v Ptujskem tedniku, sem vam bljubila, da vas bom podrobneje znanila o novih članih in nalogah, i smo jim jih zaupali in za katere so risegli, da jih bodo vestno pravljali. Izvohli smo: Franc Pernek - pleskar inkcija markacista, Branko Žemljic referent za orientacijo (do dhoda v JLA). Anton Brodnjak in liloš Janko - pomočnik orienta- istov, Darko Divjak - referent za Tiučanje, njegov pomočnik - lavko Cimerman, Darko Vtič - revzame akcijo „Mladina in gore", larija Veber - prevzame akcijo Pionir-planinec", Jože Pajenk - omoč pri orientaciji, imenovan je idi za novega praporščaka. Jelka urkovič - funkcija propagandista. ajniške posle bosta opravljali: iranka Šil^ in Marija Slodnjak. Ker bomo tudi letos organiziraU laninsko šolo, smo za njo izvolih že etčlanski odbor, ki bo skrbel za ;stavo in izvedbo programa planin- ce šole. Za šolo je predvidenih cca O slušateljev. Za vodjo ps je bil izvoljen Lojze ajnko,'tehnični vodja Darko Vtič, ajnik šole Marija Slodnjak. Za člana dbora je bil imenovan Tone Purg, n član pa bo izvoljen izmed lušateljev. Predavatelji v planinski šoUbodo: limon Petrovič - zgodovina - netode dela; Tone Purg - irganizacija planinstva; Lojze Cajn- to - spoznavanje gorstev; Franc [ekcc - favna in flora - varstvo Ikolja; Slavko Cimerman - nevar- losti in gibanja v gorah; Franc ^ogelnik - vremenoslovje; Miran ,ah - orientacija: Marta Rau - prema - prehrana - priprava in . Evedba izleta; Božena Horvat in dr. liran Vrabl - prva pomoč; Lojze i Liaiger - gorska reševalna služba, j Za tečajnike ps sta obvezni , lajmanj dve turi, poleg tega pa^ norajo imeti za sabo vsaj tri izlete ; lad 1000 m višine. Vpisnina zal ilaninsko šolo je 30 ND. Potni j troški se bodo vrnih tečajnikom iz j koliškili krajev istočasno s podelit- : ijo priznanj. Trije neupravičeni Eostanki od pouka pomenijo vključitev iz šole, prav tako groba ršitev discipline. En izostanek na iri pa pomeni 5 točk manj na »ključnem izpitu. Dragi bralci, sedaj bi vas rada oznanila še s programom dela iladinskega odseka pri Planinskem ništvu Ptuj za leto 1974: fRiPRAVILI BOMO IZLETE, fABORE, POHODE . . . [Februar 1974: Ribniška koča (Pohorje) - enodnevni izlet z •''tobusom za planince smučarje; tarec 1974: Mala Kopa (Pohorje) - jnodnevni avtobusni izlet za "anince smučarje; 27. 4. - 28. 4. 1^74: pohod po delu poti 14. J^izije, v počastitev 30-letnice lenega pohoda na Štajersko; julij množični tridnevni pohod na fjglav iz doline Vrat čez Luknjo, ^niitev v Krmo ali Bohinj; avgust letni tabor 1974 v planinah V^j in čas se določita naknadno); l urni razpravi se je sestal izvoljeni odbor ter izvohl za predsednika društva in odbora Ivana Srdinška, za tajnika Štefana Dobnika in za blagajnika Martina Ponikvara. Izvohh so tudi podpredsednika in sicer Janka Vindiša, ki bo v odsotnosti predsednika vodil društvo. Prepri- čani smo, da bo novo vodstvo, ki j^ dobilo vso podporo že na letnem občnem zbom, kos svojim nalogam, vsekakor pa bo v tem tudi v celoti uspelo, če se čimprej pozabijo minula nesoglasja med posamezniki, saj je le-to največ škodilo društvu. France Meško TEDNK izdaja časopisni zavod Ptujski ted- nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. p. 99. - Urejuje uredniški odbor. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured- nik Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor, Svetozarevska ul. 14. TEDNIK — ČETRTEK, 21. februarja 1974 STRAN 21 Ali SO res vedno krivi moški ? - Naivke... 5. nadaljevanje Teden dni sta živeli v brezdelju, vendar iz hiše, kjer sta stanovali, nista smeU. V tem času sta podpisah tudi „delovno pogodbo", ki pa je nista razumeli, ker je bila napisana v italijanščini. Kmalu se je začelo obema jasniti, v kaj sta zabredli. Hoteli sta se vrniti, toda ostali sta brez dokumentov, kasneje pa ■^znali, da ju je pogodba zavezala delodajalcu za celih pet let. .Res je, da sta v tem času, ko sta živeli v Milanu tudi občasno kelnarili, pretežno pa je bilo njihovo ^elo prostitucija. Bile so priležnice "ogatejšim obiskovalcem lokala, )'časih pa sta nastopah tudi v barskem programu; predvsem Mi- '^na, ki je bila lepša. S prostitucijo pridobljen denar, je romal v žep 'a^tnika in zvodnika, ki je obema "akazoval zelo majhen odstotek, ki 1*^ zadostoval le za nabavo "ajpotrebnejših oblačil. Denarja v času nista prihranih, ker se to zaradi razmer kratkomalo ni dalo; 'oaa uspelo jima je vspostaviti stike ^bogatejšimi strankami, od katerih v kasnejšem obdobju mnogo zaslužili. 1*0 poteku pogodbe sta se čestokrat vračali v Milano pa tudi v druga italijanska mesta, kjer sta po hotelih „prodajali" ljubezen. Ko se je po sedmili letih Marica ponovno vrnila v Ljubljano, je imela svoj ^ortni avto in je bila stalni gost nočnih barov. V enem izmed njih je kar dve leti nastopala kot barska plesalka. Marica je postala profe- sionalna prostitutka, vendar ena redkih, ki si je pri tem delu opomogla, ki ni zabredla v alkoholizem in postala socialni problem. Morda je bila temu oslomba tudi njena večna želja po novih in modernih oblačihh in vehka zahteva do osebne telesne čistoče. Tudi sedaj jo lahko srečamo v zabaviščih Ljubljane ali Zagreba, v poletnih mesecih pa se preseli na morje, saj tam lažje najde stranke in s tem tudi zaslužek. Z Mileno. je bilo nekoliko drugače. Kmalu po poteku pogodbe sta se z Marico razdvojih in začeU s samostojnim iskanjem zaslužka. Milena ni bila z ničemer zadovoljna. Želela je postati filmska igralka; želela je, da bi imela številne oboževalce in ljubimce. Rada je popivala in nikoli ni poznala mere. Zaradi tega so jo mnogokrat Občasno je nastopala tudi v domačih barih. izkoriščali, tako njene stranke, kakor občasne in vedno nove prijateljice. Za fibnsko slavo je bila priprav- ljena storiti in žrtvovati kar koli na račun obljub, da ji bodo organizirah snemanje in pripravih pot do filma, so njeni posredniki in zvodniki mnogo zaslužih. Milenine želje je poznal ves kolektiv milanskega podzemlja. Nekega dne ji je neznan moški ponudil filmsko snemanje in glavno vlogo v nekem avanturi- stičnem fihnu, ki bi ga naj snemali v Maroku. Ponudbo je sprejela z veUkim veseljem in naslednji dan so vsi znanci in prijatelji vedeh, da bo postala fihnska zvezda. V Maroko je potovala z letalom in še tremi prijateljicami istih načrtov, s katerimi se je seznanila dan pred poletom. Vendar je kmalu spoznala resnico filmske slave. Prekupčevalci z belim blagom (ženskami) so njo in še dve drugi prodali precej bogatemu trgovcu za njegov harem, iz katerega se je rešila po dveh letih po zaslugi pohcije, kije raziskovala afero prekupčevanja droge. Po vsem tem se ji je resnično nasmehnila „sreča". Družba RAI (Italijanska televizija) ji je ponudila eno izmed vlog v svojih oddajah, ki so jih posneli po zapiskih policije, ki je raziskovala preprodajanje in ugrab- Ijanje naivnih Evropejk, ki so jih nato prodajah v Severno Afriko in Bližnji vzhod. Prihodnjič: „Ženitni oglasi". 22 stran tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 ČETRTEK, 21. februarja: 18.00 Italijanščina; 18.25 Orjak v šoli; 18.30 Športni mozaik; 18.55 Ekonomska propaganda; 19.00 Av- strija v sliki; 19.20 Avstrijska radiotelevizija danes; 19.24 Ek. propaganda; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Ek. propaganda; 20.06 Šport; 20.09 Ek. propaganda; 20.15 Piknik; 22.00 Čas v sliki. PETEK, 22. februarja: 18.00 Mednarodni pregled kmetijstva; 19.2 5 Orjak v soli; 18.30 Zaljubljen v čarovnico; 18.55 S konference predsednikov kmetijskih zbornic; 19.00 Avstrija v sliki; 19.20 Avstrijska radiotelevizija danes; 19.24 Ek. propaganda; 20.15 Prenos iz VViesbadena; Komisar; 21.15 Ek. propaganda; 21.20 Paul Flora - portret; 22.05 Čas v sliki; 22.10 Ljubeči se pari; SOBOTA, 23. februarja: 18.00 Moje mnenje; 18.25 Orjak v šoli; 18.30 Posebno o kuUuri; 18.5 5 Sobotni večer (Heinz Conrads); 19.20 Avstrijska radiotelevizija da- nes; 19.24 Ek. propaganda; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Ek. propaganda; 20.06 Šport; 20.09 Ek. propaganda; 20.15 Kabaret - kabaret; 21.15 Ek. propaganda; 21.2.0 Šport; 21.55 Čas v sliki; 22.00 Še šerif potrebuje včasih pomoč;. NEDELJA, 24. februarja: 18.00 V nedeljo ob šestih; 18.30 Lumier- jevi otroci; 19.00 Schoengruberjevi; 19.25 Zgodbe o Gustavu; 19.30 ČASotroci; 19.00 Schoengruberjevi; 19.25 Zgodbe o Gustavu; 19.30 Čas v sliki; 19.45 Šport; 20.10 Kristjan in čas; 20.15-21.05 Prišli bi naj poleti; 22.05 Čas v sliki in šport. PONEDELJEK, 25. februarja: 18.00 Televizijski test; 18.25 Otroški svet; 18.30 Rožnordeči panter; 18.55 Ek. propaganda; 19.00 Avstrija v sliki; 19.20 Avstrijska radiotelevizija danes; 19.24 Ek. propaganda; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Ek. propaganda; 20.06 Šport; 20.09 Ek. propaganda; 20.15 Odvod po špansko; 21.05 Šola za starše; 21.15 Šport; 22.15 Čas v sliki. TOREK, 26. februarja: 18.00 Angleščina; 18.25 Otroški svet; 18.30 Arni; 18.55 Ek. propaganda; 19.00 Avstrija v sliki; 19.20 Avstrijska radiotelevizija danes; 19.24 Ek. propaganda; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Ek. propaganda; 20.06 Šport; 20.09 Ek. propaganda; 20.15 Pust v Beljaku; 22.15 Čas v sliki; 22.20 Komedija o podnajemniku; 2REDA, 27. februarja: 18.00 Eskimi; 18.25 Otroški svet; 18.30 Pomoč za razvoj Laosa; 19.00 Avstrija v sliki; 19.25 Avstrijska radiotelevizija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.06 Šport; 20.15 Sestanek človeka in zivah; 21.00 Ubogi norec; 21.5 O Čas v shki ELEKTROKOVINSKO PODJETJE „K R A N" ORMOŽ — HARDEK 34 proda na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva. — dva poltovorna avtomobila znamke FIAT 620 B registrirana v vzornem stanju, letnik 1961 in 1969. Licitacija bo 25. II. 1974 ob 9. uri za družbeni sektor in 1 uro pozneje za privatni sektor v upravi podjetja. tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 STRAN 23 DROGI BROLCI, EN FAŠENKOF DOBER DEN FSEN FKUP! No, zaj pa smo tan. Pluvlemo prta listemi dnevi gdo mo po fsi godovno meli: Moški na fašenk, ženske pa na pepelnico. Kaj si čemo fašenk je pač fseh norcof den, tudi tistih, ki si mislijo, da so strašno pametni. To je pač en naš ljudski proznik, da se lehko malo poveselickamo, norčije zgojamo no s- krofi okoli voglof zadevlemo. Pa, ke nete mislili, da resen krofe okoli voglof mečemo. Pri nas na deželi še neje tak kak sen to enkrat v mesti vida gdo so možje od komunalnega podjetja tiste kongle za smeti fkraj vozili. Polukna sen v eno toto konglo no sen meja kaj viditi. Notri bla je cela štruca kruha no še več manjših štiklof nekšnega peciva. Pjebi, tak se ali ne dela s kruhon. Mi, ki po zemli rovlemo, moremo prekleto trdo za vsoko zrno pšenice švicati. Če pa slučajno že kokšni skrajček kruha ostone pa ga pujceki v štalinko domo, da mu boj mesek pod kožo rose . . . Vete, v naši vesi je tote predfašenkove dni čista vse narobe. Od hiše do hiše lečejo maskirani no civilni koranti, hujdičeki, vile no drugi maškori, ki trenirajo za ptujsko kurentovoje, ki de toto nedelo praf vejkega kalibra. Jas vas drgoč fse vobin, da pridete v nedelo na Ptuj. Korantovoje, de v vsoken vremeni pa če do glih roke doj z neba skokale. Seveda si vsi želimo, da bi blo lepo vremen, saj je jjrova montra, če ma korant svoj ze tak žmeten kožuh še moker fcoj. To ovi den sen čuja, ke je toti korantov gvant zlo drogi špajs, ki košta okoli 350 štorih jurekov. Jebal ga na iglin špic, če bi si hteja jas toto konfekcijo privoščiti, te bi moga bikiča vun s stale odati. Fsa čost našin koranton na Ptujsken no Drovsken polji, ki zmorejo cele dneve okoli letati no pokozati fse kaj je ostalo živega od etnografske erbije. Jas, ki sen boj svohne postove, bi v toti korantovi opremi vena že po enen kUometri v jorek padna no izdehna svojo fašenkovo dušo. Tejko van te naj bo o korantovoji. Se enkrat vas vse vobin, da pridete v nedelo na Ptuj z lorfami ah pa brez lorf. Vete meni že lorfa niti neje več potrebna, saj man nos že čista od vinske kapljice rdeči, sukjo no hlače man raztrgane no sen že tak originalno civilno strašilo. Če se z Mico kaj svodima pa ji tak ali tak Rusa rečen pa, če je fašenk ali ne . . . LJUBČEK ZA MOJO ME-KE-KE Zodjič sen van pisa no vas prosa, da mi takoj jovite, če ma keri izmed vos drogi brolci kokšnega licencira- nega kozla, ki bi moji kozi vun z nevole pomoga. Pa sen te doba to ovi den eno ponudbo pod šifro: Ljubezen na prvi po^ed! Pisa mi je Ftičekof Drasek: DROGI LUJS NO TVOJA VELE- CENJENA KOZA! Dvakrat sen prešteja tvoje težove, ki jih moš s tvojo kozo roglačo za kero nemreš najti primernega ženina. Jas ti sporočan, da man v stali kozla, ki je vsega spoštovoja no vikaja vreden. Je prve kiose 1 icencirani plemenjok pasme ,,prle ški hribolazec". Jegova pokojna mati koza je dovala vsoki den štiri litre zdravilnega mleka no je vsoko leto dvo mladiča skotnola. S prehrono no oskrbo bla je skromna no z vsen zadovoljna. Rečen ti — to je pasma ene A kategorije. Skočnina neje droga. Če boš prigna kozo domu k meni mo ti računa za eno veseličkaje S jurjof, če češ pa ti lehko jas kozla tudi domu priženeni, seveda pa boš moga meni no kozli še kilometrino no polovico dnevnice pločati. Odloči se no mi odpiši. Lepo te pozdrovlja DrašEk. Drašek! Najlej5Ša hvala za tvojo cenjeno sporočilo no ponudbo. Sporočan ti, da pridema s kozo k tebi na obisk na fašenkof torek. Pje samo malo drogi se mi zdiš s svojimi kozlovskimi oslugami. No pa me se te nekak že zmenla. Veš moji Mici sen najpret predlaga, ke bi bilo najbojše, če bi ti s kozlon k nan domu priša. Pa veš kaj mi je rekla: Frdamani ded, ne bodi no nor, saj man enega kozla zadosti pri koči, ne ke bi mogla še enega na obisk dobiti. Zaj pa te ne ven je mislila tebe ali tvojega kozla . . . Te pa srečno. Lujs 198,5 m-1511kHz radio PTUJ ČETRTEK, 21. FEBRUAR- JA: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 — Poročila in pet minut za volitve; 16.15 - Obvestila in za vas in vaš dom;^ 16.50 — Gospodinjam v pomoč; 17.00 — Delo kluba mladih v Ptuju; 17.30 - Kar ste izbrali, predva- jamo. PETEK, 22. FEBRUARJA: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in pet minut za volitve; 16.15 - Obvestila in reklame z zabavno ^asbo; 16.40 - Med pionirji v Gorišnici; 17.00 - „Čitra" - radijska igra; 17.30 - Na srednjem valu 198,5 metra. SOBOTA, 23. FEBRUARJA: 16.00 — Napoved sporeda; 16.05 - Poročila in pet minut za volitve; 16.15 - Obvestila, za ^vas in vaš dom; 17.00 - Pred kurentovanjem; 17,40 - Spored v prihodnjem tednu; 17.45 - Za vsakogar nekaj. NEDELJA, 24, FEBRUAR- JA: 11.00 - Odmevi tedna; 11.15 - Reportaža o nastopu folklornih skupin; 11.20 - Ob- vestila in reklame; 11.30 - Pustna nedelja na valu radia Ptuj; 12.00 - Čestitke poslušal- cev, PONEDELJEK, 25. FEBRU- ARJA: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in pet minut za volitve; 16.15 - Obvestila in ekonomsko—propagandna odda- ja; 16.50 - Vi in vaš avto; 17.00 - Iz naših delovnih kolektivov; 17.30 - Z domačimi ansambli vedro v novi teden. TOREK, 26. FEBRUARJA - oddaja odpade. SREDA: 27. FEBRUARJA: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 - Poročila in pet minut za volitve; 16.20 - Obvestila; 16.30 - Reklame in zabavna glasba. V ostalem času prenašamo prvi program radia Ljubljana. RADIJSKI PROGRAM NEDELJA, 24. FEBRUARJA: 6.00 - 8.00 Dobro jutro! - vmes ob 6.05 PoročUa; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Nedeljska jutranja kronika; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.5 0 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.07 Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Iz naših krajev; 11.00 Poročila; 11.15 - 14.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci; 12.00 - 1215 V nedeljo opoldne; 13.00 Poročila; 13.15-13.30 Obvestila in zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Humoreska; 14.25 Veliki zabavni orkestri; 14.50 EP; 15.00 V nedeljo popoldne; 15.10 Športno popoldne; 17.00 Poročila; 17.05 Reportaža; 17.25 Operne melodije; 18.00 Poročila; 18.03 Radijska igra; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvesti- la; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. VSAK DELAVNIK JE ZJUTRAJ NASLEDNJI PROGRAM: 4.30 - 8.00 Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila; 6.5 0 Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 25. FEBRUAR- JA: 14.00 Poročila; 14.10 Amater- ski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Zoltan Kodaly: odlomki iz suite ,-,Hary Janos"; 16.00 „VrtUjak"; 17.00 PoročUa; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poroči- j la; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambel Dorka Škoberneta; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20_.00 Operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.00 PoročUa; 22.15 Jazz; 23.00 PoročUa; 23.05 Literar- ni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. TOREK, 26. FEBRUARJA: 14.00 PoročUa; 14,10 „Ali jih poznate?"; 14.40 „Na poti s kitaro"; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Schubert: Uverturi; 16.00 „VrtUjak"; 16.40 Naš podlistek; 17.00 PoročUa; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Narava in človek; 18.00 PoročUa; 18.15 Orkester Freda Guenterja; 18.30 V torek nasvide- nje!; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambel Jožeta Privška; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnU^; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.30 Melodije v ritmu; 22.00 PoročUa; 22.15 Popev- ke; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ameriški skladate- lji; 24.00 PoročUa. SREDA, 27. FEBRUARJA: 14.00 PoročUa; 14.10 Verdi: sklepni prizor opere „Trubadur"; 14,30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital pianista Marijana Lipovška; 16.00 „Loto vrtUjak"; 17.00 PoročUa; 17.10 Tekmovanje amaterskih zbo- rov; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 PoročUa; 18.15 Pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 ObvestUa; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra — v odmoru: Glasbeni globus; 22.00 PoročUa; 22.15 Jazz; 23.00 Poro- čUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poroči- la.. ČETRTEK, 20. FEBRUARJA: 14.00 PoročUa; 14.10 Za mlade; 14.40 Med šolo, družino in delom; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje basist Theo Adam; 16.00 „VrtUjak"; 16.40 Naš podHstek; 17.00 „Februar 74"; 17.30 Kasetna produkcija; 17.45 Znanstveniki pred mUcrofonom; 18.00 PoročUa; 18.15 Simfonični koncert; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 PoročUa; 2 2.15 Popevke; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Francoska orgelska glasba; 24.00 PoročUa. PETEK, 1. MARCA: 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Veracini: Sonata za violino in klavir; 16.00 „VrtUjak"; 17.00 PoročUa; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 PoročUa; 18.15 ..Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvesti- la; 19.15 Ansambel Borisa Terglava; 19,25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Stop-pops 15; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 PoročUa; 22.15 Iz logov domačih, 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. 24 stran tednik — Četrtek, 21. februarja 1974 VREME od petka, 22. februarja, do četrtka, 28. februarja 1974. Mlaj bo v petek, 22. februarja ob 6.33. Izgledi vremena: vreme bo ves čas spremenljivo. Občasno bodo padavine. Padavine kot sneg so verjetne med 20. in 22. februarjem in ponovno 24. februarja. Od 26. do 28. februarja bo deževno. Mnogi sprašujejo, zakaj je letos tako mila zima? I Temu pa se ne bi čudili, če bi vedeli, da se je v Groenlandiji živo srebro dvignilo že v januarju, do blizu ničle, ko je am normalni mraz -88 stopinj C. Nadaljni izgledi za prve dni marca: Lepo bo in tudi mraz bo ostrejši. KAKO SPOZNAVAMO VRE- ME PO MAVRICI? Mavrica vam vedno naznanja, da je nekje deževalo, ali da še dežuje. Gotovo bo deževalo, če se mavrica prikaže med 12. in 14. uro. Ce je v mavrici najširša zelena barva, bo še deževalo; če pa je najširša rdeča barva, bo zaratovo lepo vreme. Ce je rimska cesta čista tako, da se vidijo tudi manjše zvezde, bo stabilno lepo vreme. Dež pa bo, če se zvezde proti jutru močno svetlikajo. Alojz Cestnik ostalo NATAKARJA SPREJMEM takoj, j Carting bar, Ptuj, Ormoška cesta 13.; IŠČEM ŽENSKO za varstvo dveh; otrok. Vikica Hrusti, Selška c. 43,' Ptuj. PREDPUST - ČAS POROK Domači fantje ne pustijo svojih deklet - nevest kar tako iz vasi. Še zmeraj živi stara navada, da napra- vijo zapreke na klancu, kot vidimo na naši sliki. Skoraj nemogoče se je izogniti, zato je treba plačati. Neveste so vredne „zlatih deviz", zato je treba seči globoko v denarnico in precej primakniti - taka je še vedno navada v okolici Ivanjkovec. V Stanovnem je nevesta Jožica na svoji poti v spremembo stanu doživela kar štiri zapreke, preden je lahko zapustila domačo vas. Tudi to nekaj pomeni! Foto in tekst: Anton Kosi