Št. 9(1594) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 28. februarja 1980 Cena: 8 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416- 2242 Negotova usoda oove Bellove livarne Na zadnjem pogovoru s predstavniki medobčinskega sveta SZDL Dolenjske v Črnomlju je beseda tekla tudi o stanju in nažrtih občine na gospodarskem Področju. Gostitelji so predstavnike medobčinskega sveta seznanili tudi s težavami, s katerimi se v občini srečujejo pri načrtovanih investicijah, ki naj bi tej občini pomagale na poti med razvite. Največja načrtovana naložba Za letošnje leto v črnomaljski °bčini je gradnja nove Beltove li-varne, ki znaša okoli 360 milijo-n°v dinarjev. Zaradi zaostrenih Pogojev Belt ne dobi od SISEOT soglasja za uvoz potrebne opre-me za livarno, zato tudi ni zna-n°> kdaj bodo začeli graditi. Za naložbo v gradnjo tovarne dolinske za predelavo kokošjega ItIesa in soje v proteine še iščejo Vlagatelje. Za že dalj časa odlagani zače-e* gradnje novih proizvodnih ?M°\StOIOV črnomaljskega tozda _ V na sedežu te delovne orga-J^cije v Novem mestu vseskozi Rajajo en sam razlog: pomanj-^je lesa. Da bi ta uradno še n° edini zadržek čimprej odjavili in tako omogočili črnomaljskim delavcem IMV delo v Analnih pogojih, si prizadeva-;5l„tudi gospodarska zbornica in ”,Za gozdarstvo. ob!*dina delovna organizacija v la lni> kije lansko leto zaključi-y oh'?®u*)o> Je kanižarski rudnik, ki čini se zavzemajo, da bi tež-0rJ)o,.ožaj rudnika rešili z boljšo tivu ■Ziranost-i° v samem kokek-elek, ^ s povezavo rudnika z S|0v rog°sPodarsko skupnostjo bj tletliie- Kanižarski rudnik naj kot °stal član te skupnosti tako clrugi večji slo-'! nski rudniki A. B. urejanje območja ČRMOŠNJIC - Med podpisniki tadi Franc Leskošek-Luka Na dogovoru o Črmošnjicah 27 podpisov Podpisan družbeni dogovor o urejanju širšega območja Črmošnjic Zadnja slovesnost v okviru praznovanj črnomaljskega občinskega praznika je bila v petek v Cr-rnošnjicah, ko so v sindikalnem domu semiške Iskre svečano podpisali družbeni dogovor o urejanju širšega območja Črmošnjic. Podpis tega dogovora je pomemben korak pri zagotavljanju pogojev za uresničevanje družbenega dogovora o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB na območju Roga iz leta 1975. Dogovor v Črmošnjicah je podpisalo 27 podpisnikov v imenu črnomaljske in novomeške občine, družbenopolitičnih skupnosti, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti iz obeh občin. Družbeni dogovor je podpisal tudi Franc Leskošek-Luka. Po podpisu dogovora je bila ustanovitvena seja skupščine podpisnikov, kateri predseduje Franc Košir iz Črnomlja. Skupščina podpisnikov je imenovala več odborov in jih zadolžila za izdelavo konkretnih programov, obe občinski skupščini pa morata čim prej izdelati prostorski načrt območja, ki ga zajema ta družbeni dogovor. Vse večji vpliv delavcev S ponedeljkovega zbora Temeljne dolenjske banke 25. februaija so delegati na zboru Temeljne dolenjske banke v Novem mestu sprejeli poslovno poročilo in zaključni račun za minulo leto, po katerem bo skupni dohodek banke preko 61 milijonov dinaijcv v celoti nakazan na žiro račune članic banke, del teh sredstev pa člani združujejo v nekatere bančne sklade. Iz gradiva in uvodnih poročil jc bilo razvidno, da se jc v zadnjem letu šc okrepilo upravljanje bar.ke s strani združenega dela, poslovanje v letu 1979 pa jc bilo, upoštevaje neugodne gospodarske razmere, še kar dobro. Pri vseh naložbah jc bilo lani največ porasta pri dolgoročnih naložbah, sicer pa jc banka odobrila za skoro 4 milijarde dinaijcv investicijskih posojil. Močno pa jc naraslo tudi kratkoročno kreditiranje, saj je kar za 30 odst. preseglo plan, naložbe v stanovanjsko in komunalno izgradnjo pa so bile v minulem letu odst. povečanje sredstev, kar so v razpravi ocenili za smelo. Po bančnem planu za 1980 se bodo naložbe sicer povečale za 26 odst, vendar bo na razpolago denarja malo, ker jc pretežni del teh sredstev že razdeljen po sklenjenih kreditnih pogodbah iz preteklih let. Naložbe v stanovanjsko komunalno področje pa bodo letos predvidoma za dobro polovico višje kot lani. V razpravi so imeli delegati nekaj dodatnih predlogov in pripomb na usmeritev sredstev v letu 1980. Preavsem so menili, da gradbena podjetja niso vsa v enakem položaju pri pridobivanju strank, ker nekateri lahko investitorja kreditirajo, drugim je ta ugodnost onemogočena. Prav tako pa je več razpravljalcev menilo, da bi morali delovne organizacije s primemo obrestno mero (doslej jc sploh ni bilo) bolj zainteresirati za naložbo sredstev na vpogled na bančnem računu. R. BAČER r i SKROMNO, A ISKRENO — Na sobotni proslavi v Dolenjski galeriji se je kolektiv ČZP Dolenjski list posebej zahvalil novinaijem in drugim delavcem, ki so najdlje v ,Jiiši” in so največ pripomogli,da rekordne, saj so bile kar za 88 odst. višje kot leta 1978. Da imajo občani zaupanje v domačo banko, priča podatek, da so se hranilne vloge občanov povečale lani za 154 milijonov dinarjev, devizne hranilne vloge pa so narasle za nad 85 milijonov din. Slaba likvidnost v gospodarstvu je imela odraz tudi v banki, vendar pa je bila Temeljna dolenjska banka v Novem mestu doslej še vedno likvidna. Sredstva za delovno skupnost banke so bila lani porabljena do 94 odst., poprečni čisti osebni dohodek jc znašal malo manj kot 8.000 dinarjev, kar je tudi manj kot znaša poprečje v združeni banki. V letošnjem letu planira Ljubljanska banka na Dolenjskem za 25 KOSTEL: PODUK ZA ZELIŠČARJE Jutri, 29. februarja, ob 17. uri bo v osnovni šoli v Fari (občina Kočevje) predavanje in razgovor o gojitvi zdravilnih zelišč. Vodil ga bo prof. dr. Tone Wagner, direktor inštituta iz Žalca, kjer uspešno goje že nad 250 zdravilnih zelišč, med njimi tudi take, ki v naravi rastejo drugod po svetu, največ na Kitajskem. Na predavanje so vabljeni vsi občani, predvsem pa tisti, ki bodo gojili zdravilna zelišča ali pa bi se s tem radi seznanili. Tudi priprave za postavitev obrata za predelavo zdravilnih zelišč z zeliščnimi kopelmi lepo napredujejo. Prve zališčne kopeli so že pripravljene. M. C. DOGOVOR V RAZPRAVI Družbeni dogovor o izgradnji, vzdrževanju, upravljanju in uporabi objektov za telesno kulturo jc dan v ribniški občini v javno razpravo. Razen tega sporazuma bodo sklenili še drugega, ki bo določal za vsak objekt upravljalca, višino letne vzdrže-valnine, dnevno število ur uporabe in prednostni vrstni red za uporabo. posnetku: trenutek, ko prejema tako darilo Tone Gošnik (na levi), dolga leta glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista, zdaj urednik novinarskega servisa {Foto: J. P.) Zrcalo življenja pokrajine Kolektiv Dolenjskega lista z izdajateljskim svetom in ustanovitelji proslavil 30-letnico izhajanja domačega tednika — O vlogi tega glasila govoril Niko Rihar Ob izidu svoje 1593. številke je Dolenjski list dopolnil natančno trideset let. Ta jubilej je kolektiv, seveda nekajkrat večji kot na začetku izhajanja in samoupravno organiziran v časopisno založniško podjetje, proslavil v soboto, 23. februaija, v Dolenjski galeriji. veščanja in pravice do obveščenosti Enourne slavnosti s krajšim kulturnim sporedom, ki sta ga izvajala Dolenjski oktet in Učiteljski trio glasbene šole Marjana Kozine, so se udeležili tudi zastopniki družbenopolitičnega življenja dolenjske in posavske regije in drugi gostje. Srečno pot v četrto desetletje pa so Dolenjskemu listu in njegovim ustvarjalcem v pozdravnih telegramih zaželeli tudi nekateri najodgovornejši tovariši iz republike in drugi, ki z zanimanjem spremljajo rast in vsebino tega pokrajinskega tednika. Iz besed novinarke in predsednice delavskega sveta Rie Bačer povzemamo, da je Dolenjski list, v širšem pomenu podjetje, predvsem z lastnimi napori dosegel, kar ima. Dejstvo je, da je njegov kolektiv prerasel v podjetje, ki se poleg tega, da izdaja Dolenjski list s prilogami, tudi uspešno vključuje v delitev dela na področju grafičnih storitev in tiskarstva sploh. Prav zdaj teko priprave, da bi kolektiv svojo časopisno proizvodnjo še bolj posodobil, predvsem pa, da bi naposled - kajpak s Knji-gotiskom, s katerim je združen v Dolenjski informativni in tiskarski center - prišel (prvič, odkar obstaja) do ustreznih in svojih prostorov. Kajpak se bodo morali ti napori v prvi vrsti poznati v izdajanju še boljšega Dolenjskega lista. Kajti Dolenjski list ima kot glasilo devetih občinskih konferenc SZDL na območju treh regij nezamenljivo poslanstvo in naloge pri uresničevanju znanega načela svobode do ob- O tem je na sobotni proslavi obširneje zastavil besedo predsednik izdajateljskega sveta Dolenjskega lista inž. Niko Rihar. Med drugim je dejal: „Do zdaj je Dolenjski list te smotre uspešno dosegal, kaj pa naj mu Inž. Niko Riharj »Potrebno je več vsestranske družbene zavzetosti za Dolenjski list.” damo za popotnico v prihodnje? Morda kot prvo in najpomembnejše izhodišče, da je pri nas delavcu in občanu z ustavo zagotovljena pravica, da je obveščen. To pomeni, da morata biti ustrezno in pravočasno informirana o dogodkih doma in v svetu, še posebej pa o dogodkih, ki so pomembni za njuno delo. Samo (Nadaljevanje na 4. strani) USPOSABLJANJE KOMUNISTOV Medobčinski svet ZK Posavje je dobršen del ponedeljkove seje v Brežicah posvetil idejno političnemu usposabljanju komunistov, pri čemer so nudile razpravljalcem dobro izhodišče ugotovitve iz poročila študijskega središča politične šole CK ZKS za posavsko regijo. Svet je podprl njegovo prizadevanje za nadaljevanje kvalitetnih izobraževalnih oblik, za celovitejšo odgovornost do usposabljanja in kadrovanja članstva za šole in tečaje do formiranja takega predavateljskega aktiva, ki bo zlahka obvladal stroko in prenašanje znanja na druge. S 5blačaort. —. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik V Kabulu, glavnem mestu Afganistana, je obsedno stanje Vojaške enote afganistanske armade nadzorujejo ob pomoči sovjetskih oklepnikov vse pomembnejše točke v mestu, ki je še vedno kot izumrlo. To je posledica strogih ukrepov vojaških poveljnikov, ki so v začetku tega tedna zatrli upor prebival- V Afganistanu vlada mir prisile s tv a. Vstaja se je začela že konec prejšnjega tedna po množičnih demonstracijah, s katerimi so prebivalci protestirali proti navzočnosti sovjetskih čet v Afganistanu. Tuje agencije sicer poročajo, da je v Kabulu mirno, toda to je po vseh znamenjih sodeč le mir prisile, zakaj vsepovsod so tanki in vojaške ovire, nad mestom pa preletavajo sovjetska bojna letala in helikopterju Tačas pa se še vedno nadaljuje stavka, ki so je začeli obrtniki, trgovci in drugi na poziv muslimanskih upornikov. Ti terjajo, naj se sovjetske 'zasedbene enote umaknejo iz dežele. Hkrati se v notranjosti dežele nadaljujejo boji med uporniki in sovjetskimi enotami, ki množično uporabljajo tudi letalstvo, težke helikopterje in oklepne enote V pokrajini Koundouz sodeluje na primer v bojih proti upornikom več kot 250 sovjetskih oklepnih vozil ter težko topništvo. Kot poročajo iz Islamabada, je promet med Kabulom in kraji na pakistan-sko-afganistanski meji popolnoma pretrgan. Medtem pa so sovjetski enote popolnoma obkolile afganistansko glavno mesto in na-zorujejo vse potnike in tovorni promet v okolici Opazovalci menijo, da je vstaja proti sovjetskim zasedbenim oblastem šele začetek dolge vrste spopadov in konfrontacij med uporniki in nezadovoljnim prebivalstvom ter sovjetskimi enotami Kakšne razsežnosti utegne to dobiti je za zdaj še vedno le stvar ugibanja. Medtem pa je na sestanku neuvrščenih držav v New Yorku, kjer razpravljajo tudi o položaju v Afganistanu, prišlo do dramatičnega odstopa predstavnika te dežele na sestanku. Na plenarni seji gibanja neuvrščenih držav v New Yorku je Rahman Ghafozai, ki je sicer direktor v afganistanskem zunanjem ministrstvu, odstopil rekoč, da s tem prispeva svoj delež k boju afganistanskega naroda proti „tuji okupaciji”. Hkrati je pozval neuvrščene države, naj se zavzamejo za svobodo in ozemeljsko nedotakljivost , njegove dežele. Med dosedanjo razpravo na sestanku neuvrščenih v New Yorku so ocenili, da predstavlja dogajanje v Afganistanu izredno nevarno krizo za mir ne le na območju osrednje Azije, marveč tudi za celotno gibanje neuvrščenih. To krizo so v razpravi ocenili kot nevaren razvoj dogodkov, ki ga je sprožil prihod tujih čet v Afganistan. Po tem kršenju temeljnih pravil mednarodnega življenja se je odprlo novo in še nevarnejše obdobje konfrontacije velikih sil, so menili predstavniki neuvrščenih, ki so sodelovali v razpravi. Več govornikov je tudi zahtevalo, naj se sovjetske enote umaknejo iz A fganistana. OPOZORILO ,JVe moremo se sprijazniti z vse pogostejšo uporabo sile, intervencijami in vsiljevanjem tuje volje suverenim državam, ” je dejal med drugim zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec med obiskom v Bangladešu, kamor je prišel po razgovorih v Indiji .Jugoslavija se odločno zavzema za dosledno spoštovanje neodvisnosti,” je dejal v zdravici m večerji, prirejeni v njegovo čast v Daki. „Zmeraj smo opozarjali na nujnost povezanosti splošnega miru s krepitvijo neodvisnosti in s spoštovanjem pravic slehernega naroda do lastnega življenja. Neuvrščeni se soočajo z resnimi izzivi in nanje je treba odgovoriti z doslednim uresničevanjem sklepov havanske konference, “ je dejal Josip Vrhovec. JANEZ CUCEK RAZISKAVA NEPRAVILNOSTI V IRANU — Tukaj se mudi posebna komisija Združenih narodov, id bo v sodelovanju z iranskimi oblastmi raziskovala nepravilnosti med šahovo vladavino v Iranu. Menijo, da je to začetek postopka, ob koncu katerega bodo iranske oblasti nemara le izpustile zajete ameriške talce. Na sliki: člani mednarodne komisije, od leve proti desni - Abid Daoudy iz Sirije, Andres Aguilan Mawdsley iz Venezuele, Mohammed Bedjaouid iz Alžirije, Louis-Emond Pettiti iz Francije in Hany Jaje VVardene iz Sri Lanke (Felefoto: UPI) Uresničevanje Titove pobude Kolektivno delo, vodenje in odgovornost povečuje vlogo vseh članov vodstev V vseh okoljih v državi so že pripravili ali že sprejeli praktične ukrepe za uresničevanje Titove pobude o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti. V mnogih okoljih so tudi že pričeli uvajati enoletni mandat predsedujočega ali pa so dtfenili, da bodo to nalogo opravili ob volitvah novih vodstev v prvi polovici letošnjega leta. Pri uresničevanju Titove pobude prevladuje stališče, da izhaja njeno bistvo iz bistva sistema socialističnega samoupravljanja in delegatskega odločanja. Pri njenem uveljavljanju je še zlasti treba upoštevati doseženo stopnjo družbenoekonomskega razvoja v posameznih okoljih, kakor tudi znatne razlike med načelnimi opredelitvami ustavnih pravic delovnih ljudi in njihovim dejanskim odločanjem. Uresničevanje načel kolektivnega dela in odgovornosti organov in organizacij, ki ga vpeljujejo na vseh ravneh samoupravnega odločanja, torej nikakor ni izključno pa tudi ne pretežno njihovo notranje vprašanje, marveč predvsem vprašanje njihovega odnosa do delovnih ljudi in občanov kot samoupravljalcev in enakopravnih političnih subjektov. V delu posameznih državnih, političnih in samoupravnih organov pa se kljub temu še pogosto srečujemo s pojavi, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Čeprav načelo kolektivnega dela, vodenja in odgovornosti vsebujejo že doslej veljavne ustavne opredelitve, pa še ni povsod dovolj upoštevano. Raz- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Zadnje tedne je Jugoslavija v središču svetovne pozornosti. Vse od svoje osvoboditve je Jugoslavija v središču pozornosti sveta. Demokratična svetovna javnost s simpatijami spremlja jugoslovanski način življenja. 'S simpatijami pa jo spremljajo tudi vsi tisti, ki nimajo dovolj poguma, da bi v domačem ringu potisnili v ospredje ključna vprašanja humanizacije družbenih razmerij. Špekulacije o nas Revolucija živi v ljudeh, ne v ugledu posameznikov. In Jugoslavija je močna, ker je oprta na svoje sile. To ni istoznačnica za izola--cizem; v Jugoslaviji nenehno poudarjamo potrebo po medsebojnem sodelovanju vseh strani. Živčne reakcije politike in politikov so zgodovini od nekdaj delale silo. Večina tujih sredstev obveščanja v zadnjih tednih poroča, o Jugoslaviji. Ugotavljajo nesporno dejstvo; da smo namreč trdno v sedlu. Pestijo nas številne (gospodarske) slabosti, vendar si ne mečemo peska v oči. Gospodarji teme pa so nagnali iz svojih lukenj tudi glasnike, ki so pričeli potencirano Špekulirati o jutrišnji usodi Jugoslavije. Njihov namen je vnesti zmedo v naše vrste. Oglasili so se ,,veliki” poznavalci jugoslovanskega trenut- ka Lahodynski, Nenning, Lendvai, Stackl, Me-ier in nekateri drugi. Sami krepki Germani:; živo , .zaskrbljeni” nad usodo Jugoslavije. Vijejo roke, davi jih strah, pišejo v avstrijski Profil in ostale konzervativne časnike in revije, spodbujajo špekulativne strasti, z informacijami hranijo ekstremno emigracijo in ta hrani njih, ?oročajo o ustaših, ki da se bojda pojajo po ugoslaviji in tako dalje in tako naprej. Cel kup izmišljotin, očitni primeri senzacionalizma in umanjkanja kakršnegakoli znanja in kulture in modrosti in pietete. , In na drugi strani vrsta politikov, novinarjev, znanstvenikov, ki pišejo o Jugoslaviji kritično, vendar spoštljivo, kulturno, razumevajoče, objektivno. Pišejo tudi hladno, vendar razumno, emocionalno in racionalno sprijaznjeni z resnico, da je Jugoslavija trdna večnacionalna skupnost, demokratično ustrojena, neodvisna, neuvrščena. Vsakb deželo je potrebno gledati z njenimi očmi. Kdor pa je plačan da špekulira, ta bo pač spletal in tudi verjel v fantazijske rrodobc, ki nimajo nič skupnega z resnico. Če hi polo-žili Vse prerokbe zadnjih desetletij o Jugoslaviji drugo vrh druge, potem postane takoj jasno, da druga drugo izključujejo. Živijo kot enodnevnice in puščajo za seboj grdo sled plačane (ne)morale. In dosegajo prav obratne učinke od zaželenih. Vse dežele tega sveta bi morale izdati razglas, da odslej naprej samo resnica šteje. , MILAN MEDEN logi za to so v počasnem uveljavljanju delegatskega sistema, s pomočjo katerega še nismo spodrinili starih odnosov in navad iz časov, ko je bila nujna večja koncentracija moči in oblasti v najvišjih državnih in političnih organih. Zato tudi primeri izjemnih pooblastil in vpliva nosilcev nekaterih individualnih funkcij v kolektivnih organih, kar je pripeljalo do krepitve osebne moči posameznikov. Da bi te pojave odpravili, je nujno treba spremeniti vse samoupravne, državne in politične organe v takšne, kakršni po ustavi morajo biti, to je v sredstva v rokah ustavnih nosilcev oblasti, delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov. Vpeljava načela kolektivnega dela, vodenja in odgovornosti je še posebno pomembna in potrebna pri delovanju relativno najbolj avtoritativnih in najbolj vplivnih državnih in političnih TELEGRAMI BEOGRAD - Nov gospodarski sporazum med Jugoslavijo in evropsko deveterico, ki se je že približal fazi uresničevanja, brez dvoma pomeni institucionalen okvir za trajnejše, dolgoročnejše, predvsem pa bolj enakopravno trgovinsko sodelovanje z območjem, iz katerega dobimo 40 odstotkov našega uvoza in kamor gre manj kot četrtina blaga, ki ga prodamo v tujino. Če pod številki, ki jo označujeta oba blagovna tokova potegnemo črto, je bilanca več kot skrb vzbujajoča: dobri dve tretjini celotnega primanjkljaja „nakupčkamo” ravno v menjavi z evropsko skupnostjo, zaradi njene doslej izrazito restriktivne in včasih tudi nenačelne politike do uvoza iz Jugoslavije. NEW YORK - Kot se zdi, se je Washington odločil, da bo za nekaj časa znižal ton, ustavil vse akcije in počakal, da se bo pokazalo, če je morda v govoru Leonida Brežnjeva ponudba za izhod iz afganistanske krize. Govor šefa sovjetske države so sprejeli v Washingtonu zadržano. Na izjave, da se bodo sovjetske čete začele umikati iz Afganistana, ko bo „konec vseh oblik zunanje intervencije” proti tej državi, predsednik State Departmenta odgovarja: „V zunanji intervenciji je eno samo veliko dejstvo, to pa se nanaša na rdečo armado.” CELOVEC — Po sestanku deželnega predstojništva stranke je koroški deželni glavar Wahner izjavil, da je vodstvo socialistične stranke razpravljalo o pripravah na proslave obletnice koroškega plebiscita in o operativnem koledarju, ki so ga predstavniki osrednjih organizacij Slovencev v Avstriji predložili kanclerju Kraiskemu 7. decembra lani. BANGKOK — Tajsko vrhovno poveljstvo je sporočilo, da je na ozemlje te države vdrla skupina vietnamskih vojakov, ki pa se je umaknila, ko jo je Tajska stran začela obstraljevati s topovi. V sporočilu poveljstva je rečeno, da se je to pripetilo med vikendom, ko so se boji v sosedni Kampučiji prelili prek meje. organov v družbenopolitičnih skupnostih. Bistvo skrajševanja mandata predsednika oziroma predsedujočega v organu je torej v spremembi njegovega položaja in narave njegovega mandata, vendar kljub temu ne takšna sprememba, ki bi zmanjševala njegovo veljavo in odgovornost v času trajanja mandata. Povečati je treba dejavnost in odgovornost vseh članov organa, da bi lahko enakopravno in kolektivno uresničevali funkcije organa. Kolektivna odgovornost organa pa pomeni hkrati tudi osebno odgovornost .vseh članov organa. Sleherni od njih je tudi osebno odgovoren za celotno delovanje organa v takšni meri, kot je to odvisno od njega, posebno še za uresničevanje tistih nalog, ki so mu v okviru delovanja organa poverjene. Sprememba ustave, s pomočjo katere naj bi uresničili pobudo o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti organov, torej v bistvu ne spreminja sedanjih veljavnih načel in temeljnih določb ustave, marveč bo le omogočila in zagotovila doslednejše in popolnejše uresničevanje glavnih ustavnih rešitev na področju političnega sistema. VINKO BLATNIK „HVALA VAM ZA VISOf RAVEN umetniškega izraza,’ dejal avtor igre ..Zlatarjeva d lavnica” po končani predstavi dni v Rimu. Avtor? Katf avtor? Vprašanje je kajpak sem običajno, toda zato je e govor toliko bolj neobičajen, kaj igre hi napisal nihče drug W papež Janez Pavel 2. Res je! cer, da jo je napisal že pf dvanajstimi leti, ko je živel & Poljski, in da jo je napisal p« psevdonimom („Andrczej wicn”), toda zaradi tega nit1 dogodek ob uprizoritvi nič m® nenavaden. Papež je dejal, pc tem ko si je ogledal igro, da * je bila predstava všeč in dod» da jo je sploh prvič videl " odru. ,,Doslej sem se vselej ba da je igra dolgočasna in da ne b zanimala gledalcev,” jo dejal p' pež. ,,Zlatarjeva delavnica”, 1 so jo uprizorili v Vatikanu, p' poveduje o ljubezni in zakon« odigralo pa jo je osem italij® skih dramskih igralcev... ,po» bna priložnost tudi zanje... i > TAČAS PA, KOT KAŽE, IZGUBLJA svojo priložnost s< nator Edward Kennedy, ki še v« dno krepko zaostaja za pred sodnikom Jimmiycm Carterjem s katerim se poteguje za našle kandidata demokratične strank na letošnjih predsedniških voli1 vah v Združenih državah Amer ke. Zadnja raziskava javneg mnenja, ki so jo opravili na o« strani oceana, namreč priča, d je še vedno 58 odstotkov dem« kratskih volilcev naklonjeni predsedniku Carterju in da ji samo 23 odstotkov verjame ' Kennediya, medtem ko je 1 odstotkov neopredeljenih. Prel sednik Carter uživa veliko pop« larnost predvsem zaradi načini kako postopa v tako imenovat iranski krizi, pa tudi sicer je do ber del volilcev prepričanih, d dobro opravlja svoje predsedni ške dolžnosti. Kennedyju zl merijo med drugim še vedno t« di njegovo ravnanje med znan1 nesrečo pri kraju Chi ppaquiddick, kjer je sredi noči' njegovem avtu, ki seje prevrnil morje, izgubila življenje ena i! med njegovih tajnic... nič j ostane pozabljeno • 7"., , - DA PA NE BO RUBRI& PREVEČ RESNA, dodajmo 1 izvleček iz poročila, ki ga je I dni objavilo ameriško zdravnišk društvo: pred šestimi leti je nel 40-letni moški kar tri mesec dojil dojenčka na svojih prsi! potem, ko je pred tem jemal p« sebne hormonske tablete, p ra' poročilo... .čudeži na vsak el koraku Iz zadkijega PAVLIHE — Daj no, kar naprej M pritotujei, da al * d rutino atlanjan v •oblel, a po«laj mojo dniiino! — Samo te enkrat mi recite, da sem počasen, pa grem takej v pisarno v elutbo kot moji kolegi, potem pa boste videli, kaj te pravi Čakati name! DOLENJSKI LIST Št 9 (1594) 28. februarja .._____:______ msam* BLAGOSLOV ZEMLJE — Kmetov delavnik traja tako rekoč ves dan, skozi vse leto. Zemlja je dobra In darežljiva mati, vendar kljub svoji materinski ljubezni neprizanesljiva: nič ne da sama od sebe, vse si morajo njeni sinovi in hčere pridobiti od nje s trdim delom. Po kratkem zimskem zatišju, brž ko je sonce stopilo sneg in pregnalo najhujšo zmrzal, je treba že krepko poprijeti za delo. Tega se dobro zavedata tudi Pečaričeva oče in sin iz Čuril pri Metliki. Pri delu bo treba vztrajati domala vsak dan do pozne jeseni, — in ob tem le upati v uspeh, v dobro letino ... (F oto: Andrej Bartelj) OKUSNO DARILO — Sevniške delavnice pod posebnimi pogoji bodo od 5. do 8. marca v prostorih Ljubljanske banke razstavljale izdelke svojih varovancev. Lepi makrami (vozlanke), blazine, torbice in še kaj bodo naprodaj po dostopnih cenah. Na sliki: med delom v domu upokojencev. (Foto: Železnik) RIBJA POJEDINA — Prvo slanikovo pojedino na Dolenjskem so dan po pustu pripravili v novomeškem hotelu Metropol. Iz bogatega jedilnika so redki obiskovalci lahko izbirali med skoraj 25 vrstami ribjih specialitet, pa tudi cena ribam, najbolj zdravemu mesu, ni bila preveč zasoljena. (Foto: J. Pavlin) PREVEC TRAKTORJEV? Opremljenost kmetij na Dolenjskem z mehanizacijo je malo slabša kot v Sloveniji, kjer pride 1 traktor na poprečno 13 hektarov obdelovalnih površin, na Dolenjskem pa na 15 hektarov. Kljub temu ocenjujejo strokovnjaki, da število traktorjev pri nas presega potrebe, ker so slabo izkoriščeni. Predvsem kmetje nimajo dovolj priključkov za traktorje, da bi lahko uvedli mehanizirano obdelovanje in dosegli boljše rezultate. Trak-toiji služijo največ kot transportno sredstvo. Tehnologije pridelovanja hrane pa tudi ni •nožno posodabljati, ker so kmetije razdrobljene, zato bi bila ptva in osnovna naloga poskrbeti za združevanje zemljišč. Varčevanje na napačnem kraju Za trsne cepljenke še kako velja angleški pregovor: nisem tako bogat, da bi poceni kupoval, vendar prav to počenjajo nekateri naši kratkovidni vinogradniki 4. Sejmišča NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu so cene izjemoma malo popustile. Naprodaj je bilo 323 pujskov in 28 od tri do šest mesecev starih prašičev, prodanih pa skupno 209. Ptijski so bili po 800 do 1.350 din, starejši prašiči pa po 1.360 do 2.300 din. BREŽICE: Na sobotni sejem so Prodajalci pripeljali 569 pujskov in nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih skupaj 480; pujski so peljali 60 din, starejši prašiči pa oko-140 din kilogram žive teže. Koliko besed je bilo že izrečenih in napisanih, da je ob dobri pripravi zemlje in pravilnega gnojenja potreben tudi kar najboljši trs, če hočemo doseči uspeh v vinogradih - toda vse to je za nekatere belokranjske vinogradnike kot bob ob steno. Razmere so se sicer malo izboljšale, odkar je inšpekcija le pregnala prekupčevalce z naših sejmov. Z,al pa onstran Kolpe predpisi niso tako strogi, zato Belokranjci potujejo v sosednjo republiko, kjer si nakupijo najrazličnejših trtnih sadik po nekoliko nižji ceni. Pri trsu je menda razlike do 7 dinarjev, pri čemer pa ne bi smeli pozabiti na stari ljudski pregovor, da je cenejša roba mnogokrat naj-dražja. Marsikateri teh vinogradnikov bo čez leta nesrečen ugotavljal, da je bil prevaran, tako kot so ugotavljali že mnogi pred njim. Njso jim rasle prave sorte ali pa je bila trta tako slabe kakovosti, da ni bila vredna obdelovalnega truda. Kq je prepozno, nekateri premišljujejo o tem, da bi prodajalca slabih trsov (če sploh še vedo zanj) tožili, toda tožbe so drage, zamudne in živčne stvari. Kmetijski „S0S” za gojenje pese ^ V Ormožu je bila ob koncu lanskega leta dograjena prva in edina slovenska sladkorna tovarna. Zagotovo se bo znašla v ve-Bkih težavah in si nakopala izgubo, če ne bodo kmetovalci v bžnji okolici posejali s pesnim semenom vsaj sedem tisoč hek-ai]ev njiv. Ker se že mudi, je prav ta čas v teku organizirana Pospeševalna akcija, ki bo, vsaj upajmo tako, dala kmetom do-V0*J spodbude in korajže, da se bodo lotih pridelovanja doslej ne2nane poljščine, sladkorjie.pese. Običajno krmno peso naši ljudje sicer znajo pridelovati, ven-imajo zadnja leta z njo večje težave. Tako nam piše Martin *.z Arto. P- Studenec, da bi rad zvedel za strokovni nasvet, ^ko bi se postavil po robu nadlogi, ki ga zadnja leta prizadene 2e sH?rajda redno. Seje navadno kimno peso na lahki peščeni mlj1 ob Savi, in sicer v jarke. Ob setvi pognoji z nitrofoska-®» ob okopavanju pa dognoji z nitromonkalom. Prav ravna, Jese • ^>eS0 v ^asu’ k« hi morala najbolj rasti, napade „ija”. ^etu mu dosti pese zgnije že na polju ali pa v kleti. Prosi za za dober Svet. es° mu vsako leto napade pesna listna pegavost, ki je sicer šk®?Sta Pesna bolezen, vendar običajno ne povzroča tolikšne ^ e> da bi se bilo treba proti njej boriti s škropljenjem. Kaže, škrcM- ^°*Dro gnojenih njivah in ob intenzivnem pridobivanju na P*Jenje postaja nujnost, zlasti v vlažnih poletjih. Pege se tak° razmnožijo, da se listje suši in rastline vidno hirajo, K® k P? izostane. , okužr sMjvica prezimi v ostankih pesinega listja, priporočajo j^obok10 listje oziroma ostanke jeseni skrbno zbrati in sežgati ali av gorati. Seme je treba pred setvijo obvezno razkužiti z S Ob prv * pripravki, ki jih običajno imajo v naših trgovinah. > aPnom P°iavu I^g je treba poleti peso škropiti z bakrenim ^ nje še „’-. S-a-nom manebom, po potrebi pa kasneje škraplje- S Ponoviti. Dru pesru ?! nadloge, kot so koreninski ožig, pesna rumenica ali običaj °Za*k’ pesna muha, pesni mrhaiji ali pesne ogorčice, tudi ostalo6 Povzroča3° l°liko preglavic. Upajmo, da bo tako Inž. M. L. Kmetijski strokovnjaki povedo, da je v naprednih deželah med različnimi trsnimi cepljenkami tudi tridesetkratna razlika. Tpda kdor kupi drago sadiko, ima vsestransko jamstvo za uspeh. Mi se prištevamo k naprednim vinogradnikom, toda v čem je naša naprednost, če včasih zabijemo milijone dinarjev in mnogo truda pri obnovi vinogradov, varčujemo pa pri nepravem mestu, pri trsni-cah! . Morda bo kdo pomislil, da potrebuje KZ Metlika reklamo za svojo trsnico. Ne potrebuje je, saj ima svoje cepljenke prodane že v prednaročilu. V tamkajšnji trsnici so letos vzgojili 70.000 cepljenk in jih tudi že prodali FRANC DERGANC BREZ BESED “AJ /Milan Alaševič/ Bolj zdrava rast Sevnica: kako dohitevati druge slovenske občine? Resolucija o uresničevanju zadnjega leta iztekajoče se petletke, sprejeta na zadnjem skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici 15. februarja, izhaja iz nekaterih pogumnih izhodišč. Novi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Ogorevc je v odgovoru na enega takih pomislekov opozoril na dosedanje drsenje sevniške občine navzdol po lestvici slovenskih občin. „Če hoče- mo ustaviti to nezaželeno gibanje in dohitevati ostale, je treba pogumneje načrtovati. Tudi plan, vseeno realno zastavljen, je lahko motiv za višje cilje,“ je pojasnil. Rast predvidenega družbenega proizvoda združenega delaje v letošnji občinski resoluciji določena na 5 odst. Še pogumneje je ocenjena rast industrijske proizvodnje, kar za 10 odst., kmetijske celo za 30 odst.! Posebno nad slednjim podatkom je zmajeval marsikdo. Kljub temu naj bi bilo mogoče realno doseči tudi ta porast v kmetijstvu. „Ce bo letina kolikor toliko normalna, bomo to povečanje z našimi sadovnjaki in nasadi hmelja zlahka dosegli," pojasnjuje direktor sevniškega Kmetijskega kombinata inž. Albin Ješelnik. Sestavljalci sevniške občinske resolucije poleg ostalih stabilizacijskih nalog opozarjajo tudi na bolj umirjeno zaposlovanje. Postavljeno razmerje govori zgolj o 3-odst. porastu. Računajo, da lahko iz tako imenovanih lastnih virov zagotovijo le okrog 1 odst. tega porasta novih delavcev, kar pomeni zgolj 150 ljudi. Apetiti kolektivov že omenjajo število 750, še večji razkorak vlada v Posavju (porast celo od 8 do 12 odst!). Sevniški načrtovalci zato opozarjajo na selektiven pristop pri novem zaposlovanju. A.ŽELEZNIK Z MESOM BOLJE PRESKRBLJENI KOT DRUGOD Krški občani se imajo za enakomerno oskrbo z mesom in mesnimi izdelki zahvaliti predvsem domači klavnici in predelavi mesa v Kostanjevice Ta je ob lanski mesni krizi solidno zapolnjevala prazne mesnice v občini pa tudi zunaj njenih meja. Nadaljnji obstoj klavnice je pomemben zlasti za splošni ljudski odpor, saj ima to območje močno živinorejsko zalednje. Tozd se je uveljavil tudi kot predelovalec mesa in na kakovost izdelkov doslej ni bilo pripomb ne v mesnicah domače' občine ne v prodajalnah Mercatorja v Ljubljani. V prihodnje bo kosta-njeviški obrat razvijal predvsem predelavo, zato bodo obrat še povečali. Klavništvo bodo širili v Brežicah, hladilne obrate pa v Sevnici Tak sporazum zagotavlja prihodnost vsem trem, ne da bi si med seboj po nepotrebnem konkurirali in podvajali naložbe. (Joit Frtc, Vtftr) š S * N S * 1 N I EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja:Tit Doberšek Ker prihaja čas za naročilo trt in ker je med bralci Dolenjskega lista (med temi je tudi C. A. iz Črnomlja) večje zanimanje za brajde, objavljamo zapis o trti za brajde Pod brajdo razumemo trte ob stenah, senčnice pri hišah in vinskih hramih, visoko puščene trte z lesenim ogrodjem na vrhu vinogradov ter posebne brajde po dvoriščih in vrtovih, ki dajejo v nevinorodnih krajih edino grozdje. Posebnih sort trt za brajde ni Med opisanimi sortami v moji knjigi ..Vinogradništvo" (Ljubljana 1978, DZ Slovenije) jemljemo v glavnem namizne sorte, od vinskih pa take z velikimi grozdi V nevinorodnih krajih, kjer so podnebne razmere slabše, izberemo med sortami takšne, ki prej dozorijo, to je sorte prve, druge in morda še tretje zrelostne dobe, morda tudi primerno samorodno trto. V vinorodnih krajih bomo za brajdo vzeli vsekakor žlahtno trto. Med temi od sort za pridelovanje vina ustrezajo tiste, ki so močnejše rasti Med te štejemo: malvazijo, ranfol, beli in rdeči veltlinec, refoško, modro frankinjo, modro portugalko, pa tudi žametovko, če jo režemo na reznike. Med namiznimi žlahtnimi sortami lahko izberemo belo in rdečo žlahtnino, kraljico vinogradnikov, muškat italijo in še druge. Na žalost namizna sorta afus-ali in drenak, katerih grozdje nam nudi trgovina, v Sloveniji slabo dozorevata in jih ni mogoče uporabljati za brajde. V nevinorodnih krajih in pri ljudeh, ki z žlahtno trto ne znajo ravnati, jemljemo za brajde nekatere manj zahtevne samorodne trte. Med temi je znana in primerna za brajdo najstarejša samorodna trta izabela, ker je odporna proti pozebi in ima velike liste, da imamo čimprej lepo senčnico. Izabelo razmnožujemo s ključi, ki jih eno leto pred sajenjem ukoreninimo, da dobimo korenjak. Praksa pa je pokazala, da izabelo zelo izboljšamo s cepljenjem na ustrezno ameriško trto-podlago. Ugoden vpliv cepljene izabele se vidi po bolj zbitem, lepše obarvanem in enakomerno dozorelem grozdju, lepši rasti in daljši obstojnosti brajde s cepljeno izabelo. Grozdje izabele je pri mnogih zelo priljubljeno kot grozdje za zobanje, pa tudi za predelavo v brezalkoholne sokove, manj za predelavo v vino, ker ima vino zelo neprijeten vonj in okus. Manj primerna kot izabela je za brajdo samorodnica bakuš, ki ima drobne črne jagode z majhnimi grozdi in majhnimi listi (slabša za senco kot izabela). Na Dravskem polju uporabljajo kot brajdno trto še sa- morodnico klinton, ki ima prav tako drobne črne jagode z majhnimi grozdi in majhnimi listu Grozdje bakuša in klintona je manj uporabno za zobanje kot grozdje izabele in ga predelajo v glavnem v slabo vino. Druge samorodnice, kot na primer šmarnica in otela, niso primerne za brajdo. Pri šmarnici jagode e grozdov predčasno odpadajo, otela pa je za brajdo prešibke rasti. Kar zadeva obliko vzgoje, je trto mogoče speljati v vsakršno obliko, ki smo si jo zamislili. Najpogostejša bo kombinirana vzgoja. Režemo v glavnem na daljše reznike ali pa krajše šparo-ne. Podlaga naj bo močno rastoča, kar so vse križanke podlag v.berlandieri in v.riparia. To velja tudi za cepljeno samorodnico izabelo. (Opomba: cepljeno samorodnico izabelo ima na voljo trsničar Krajšek, Radeče pri Zidanem mostu.) Da se korenine trt pri brajdi v prvih letih v zemlji nemoteno razrastejo ter si -poiščejo za razvoj trsa potrebno hrano, moramo zemljo za brajdo primerno globoko enakomerno zrahljati (zrigolati) in po potrebi tudi drugače izboljšati. Zemljo rigolamo 50 do 60 cm globoko. Če mislimo imeti brajdo pri zidu, rigolamo okrog 50 cm stran od zida. Pri večjem napušču ostrešja rigolamo delno pod napuščen in še 50 do 60 cm širok pas zemlje izven napušča. Če imamo za brajdo težke zemljo, ji primešamo kompost ali vsaj nekaj peščene zemlje, odlična je rečna mivka, primerno je tudi predelano cestno blato, s katerim zbojjšamo zemljo za brajda Založeno gnojenje s fosforjem in kalijem je v vsakem primeru potrebno. Trto za brajdo sadimo nekoliko višje, da ne pride žlahtni, cepljeni del trte v zemlja Drugače pa je postopek sajenja isti kot pri sajenju trt v vinogradu. Tudi oskrbovati je treba trto prva leta enako kot v vinogradu, to je razhljati zemljo okrog trte in uničevati plevel ter redno škropiti, če imamo žlahtno trto. V poznejših letih gnojimo površinsko z umetnimi gnojili, ker gnoja ne podkopavamo, saj rastejo trte v brajdi pozneje navadno na zemljišču, ki ga ne obdelujemo. V drugem letu po sajenju trte odgrnemo in porežemo vse rosne (gornje) korenine, da tako dosežemo bujnejšo razrast spodnjih, glavnih korenin. V drugem letu trto še obrežemo na kratko na reznik z 2 do 3 očesi, v naslednjih letih pa rez počasi prilagajamo obliki ogrodja za brajdo, ki ga postavimo vsaj v tretjem letu po sajenju. Pri žlahtni trti za brajdo je važno varstvo pred boleznimi in škodljivci. I 4 * 5 4 4 *4 ! 4 \ 4 \ 4 'i I I 4 4 *4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 VAREN DOM ZA VINIŠKE MALČKE - V črnomaljski občini je v vrtcih prostora le za 400 od skupaj 2.100 predšolskih otrok. Med neštevilnimi srečneži bo sedaj tudi 68 otrok iz Vinice in okoliških vasi. Viniški vrtec je veljal več kot 10 milijonov dinarjev. Nov otroški vrtec v Vinici Odprli so ga za občinski praznik črnomaljske občine, v njem pa je prostora za 68 otrok — Začetek gradnje nove zdravstvene postaje, ki naj bi jo odprli čez eno leto r Praznik črnomaljskega rokometa Partizan Črnomelj slavi v soboto srebrni jubilej Črnomaljski rokometni dclav-ci praznujejo te dni pomemben jubilej, saj je preteklo natanko 25 let od prvih začetkov igranja rokometa v tem delu Bele krajine. Ob tej priložnosti pripravlja društvo za telesno vzgojo in športno rekreacijo Partizan Črnomelj slovesno proslavo, ki bo v soboto ob 17. uri v novi športni dvorani „Loka”. Na slo-vestnosti bodo med drugim tudi razvili društveni prapor, najzaslužnejšim rokometnim delavcem pa podelili priznanja. Le uro kasneje bo rokometna tekma članic in članov starejše generacije, ob 19. uri pa najzanimivejše srečanje mea domačo ekipo Partizana, člana I. lige SRS in drugo] igašem Inlesom iz Ribnice. Ko tako govorimo o srebrnem jubileju črnomaljskega rokometa, seveda ne smemo mimo njegovih začetkov in največjih uspehov, ki so jih fantje in dekleta Partizana dosegli v dosedanjih 25 letih. Tako v zgodovini ženskega rokometnega kluba zasledimo, da so bile leta 1955 pionirske prvakinje SRS, isto leto kasneje sov tej ligi zasedle 4. mesto, bile zmagovalke pionirskega in mladinskega republiškega prvenstva in finalist rokometnega pokala za Slovenijo. Z uspehi so nadaljevale vse do največjega triumfa leta 1958. Bile so namreč druge v SRS v velikem in prve v malem rokometu ter celo v kvalifikacijah za prvo rokometno ligo Jugoslavije. Isto leto pa so dekleta zabeležile tudi največ ji useh, postale so pokalni zmagovalec za območje Slovenije. Zadnji vi dnejši uspeh črnomaljskih rokometašic pa je leto 1963, ko so v slovenski ligi zasedle 7. mesto. O velikih uspehih lahko govorimo tudi pri moških, saj zasledimo, da so bili že v sezoni 1954/55 prvi v II. republiški ligi in sodelovali v kvalifikacijah za I. ligo. Le,ta 1955 so osvojili prva mesta na turnirju v Zahodni Nemčiji in na mednarodnem turnirju v Črnomlju, dve leti kasneje so postali zmagovalci SRS med društvi Partizan, zmagovalci turnirja pokrajinskih reprezentanc v Bihaču, leta 1970 prvaki dolenjske' rokometne in dve leti kasneje zasavsko-dolenjske lige. Cmomaljčani pa sc lahko pohvalijo tudi z uspešnim rodom mladih rokometašev, saj so mladinci leta 1976 osvojili 3. mesto na republiškem prvenstvu, medtem ko so si člani predlani v kvalifikacijah izborili ponoven vstop v I. republiško ligo. B. B. J Zrcalo... (Nadaljevanje s 1. strani) takšna obveščenost pa je pogoj za popolno, kvalificirano in odgovorno odločanje pri opravljanju funkcije oblasti in drugih družbenih zadev. To hkrati tudi pomeni, da je obveščenost nujen pogoj za izpolnjevanje samoupravnih pravic in odgovornosti človeka v procesu demokratizacije družbenih odnosov. Zato naj pod- ( črtamo, da ima pokrajinsko glasilo še kako pomembno vlogo pri mobi-liziranju delovnih ljudi in občanov in njihovem vplivu na nadaljnji družbeni razvoj na temelju oblasti in samoupravljanja delavskega razreda. Skratka, imajo sredstva obveščanja in komuniciranja, kot je dejal Edvard Kardelj, izredno pomembno politično moč in so kot taka zelo pomemben dejavnik naše družbe.” Niko Rihar je v nadaljevanju poudaril, da je moč popolno obveščenost doseči le ob popolni odprtosti glasila in tistih, ki so dolžni dati in-fromacijo. Ce tega ni, je menil, pride do monopola, zlorabe in drugih nesprejemljivih pojavov. Dolenjskemu listu vsega tega sicer ni moč očitati, da pa bi se vsemu temu že vnaprej izognili, je potrebno narediti nekatere neobhodne korake. Predvsem še bolj povečati družbeni vpliv prek izdajateljskega sveta in drugih organov družbenega upravljanja, hkrati pa vztrajati, da SZDL in druge družbenopolitične organizacije odgovorneje kot do zdaj uresničujejo svoje ustanoviteljske obveznosti „To posebej poudarjam zato,” je nadaljeval predsednik izdajateljskega sveta, „ker smo se v SZDL (ki je ustanoviteljica Dolenjskega lista) in drugih družbenopolitičnih organizacijah z Dolenjskim listom srečevali zgolj tedaj, ko smo obravnavali gmotna ali kadrovska vprašanja ali posamezne spodrsljaje. Preporedko IZ POZDRAVNIH TELEGRAMOV „Ob 30-lctnici izhajanja Do -lenjskega lista dclavcem ČZP DL . iskreno čestitam za visoki jubilej. Želim vam tudi v bodoče ’ mnogo delovnih uspehov v izpolnjevanju dograjevanja družbenega sistema informiranja. Vaš list ima v tem odgovorno vlogo objektivnega in celovitega obveščanja občanov na Dolenjskem.” Sekretar predse..stva CK ZKS franc Šetinc „frebcrcm vsako številko lista, ki je zanimivo ogledalo življenja na Dolenjskem. Danes si brez njega že ne moremo več zamisliti družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja pokrajine in njenega političnega utripa. Sc posebno nepogrešljiv pa je za tiste, ki živijo kjerkoli drugje in želijo ostati povezani s svojimi kraji in ljudmi. Želim, da bi jubi-. lej lista prispeval k še večjemu ' razumevanju za vaše delo in urc-; sničitvi zamisli, da sc razvije in j opremi sodoben informativni center, v katerem bodo napori vašega kolektiva lahko prišli še bolj do izraza.” . BOGDAN OSOLNIK Za jubilej sla Dolenjskemu listu poslalu brzojavki tudi Skupnost delovnih organizacij lokalnih sredstev Slovenije in Naš čas iz Velenja. in premalo pa smo se trudili, da bi listu pomagali, da bi bil resnično in dosledno problemsko prisoten v aktualni problematiki. To pomanjkljivost bomo morali odpraviti in z vsemi močmi vplivati na to, da bosta javnost dela in odprtost vira informacij prišla do polnega izraza tudi v Dolenjskem listu.” Seveda ni pričakovati izboljšanja, če ne bo Dolenjski list deležen tudi drugih oblik pomoči. Niko Rihar je podčrtal, da sodi med tradicionalno pereča vprašanja kadrovska problematika. Dokler to ne bo urejeno oziroma, dokler ne bo pri Dolenjskem listu več idejnopolitično in strokovno usposobljenih delavcev, od novinarjev ni moč pričakovati in zahtevati, da morajo biti v pravem pomenu družbenopolitični delavci. Vse to pa ni odvisno od samih novinarjev, marveč - in to v večji meri - od gmotnih in drugih razmer, v kakršnih iz tedna v teden nastaja in prihaja med bralce Dolenjski list. Po R iharjevem mnenju bodo ta vprašanja trajno in zadovoljivo urejena šele takrat, ko bodo ustanovljene in ko bodo zaživele posebne samoupravne skupnosti za obveščanje. Nekaterim najstarejšim ustvarjalcem in sodelavcem Dolenjskega lista sc je kolektiv na sobotni slavnostni seji v Dolenjski galeriji še posebej zahvalil in jih za petn:'ist. dvajset in petindvajset in več let truda in vztrajanja nagradil s knjižnimi darili Kljub velikim težavam zaradi podražitev in s tem povezanim pomanjkanjem denaija so točno leto dni po slovesnem začetku gradnje v okviru praznovanja praznika občine Črnomelj 19. februarja v Vinici odprli nov otroški vrtec, v katerem je prostora za 68 otrok. Vrtec je veljal več kot 10 milijonov dinarjev; v njem bo potekal tudi program male šole, kuhinja pa bo pripravljala obroke tudi za viniške šolarje. Kot je povedala v svojem govoru predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva črnomaljske občine Ivanka Moljk, obiskuje sedaj v občini vrtce 400 od skupaj 2.100 predšolskih otrok, kar je še vedno 12 odstotkov pod republiškim povprečjem in zlasti v Črnomlju in v Semiču še vedno močno primanjkuje prostorov za redno vzgojnovarstveno dejavnost. Vendar se delovni ljudje te občine zavedajo potrebe po boljšem vzgojnovarstvenem delu in za to področje že več let dajejo relativno več sredstev kot druge občine. Tudi na ravni občine je otroško varstvo poleg osnovne- „Borbina” šola Letos bo posvečena tri -desetletnici samoupravljanja Prvega marca se začenja deveti ciklus mladinske politične šole Dušan Petrovič - Sane, ki jo organizira časnik Borba. Posvečen bo tridesetletnici samoupravljanja, zato bo v gradivu, ki ga bo Borba začela objavljati prvega marca, poudarek prav na tej temi. Hkrati pa bodo v tem ciklusu obravnavali tudi druga aktualna vprašanja, ki so v zvezi s samoupravljanjem, to je planiranje, svobodna menjava dela, delegatski odnosi idr. Ta šola je kot oblika masovnega političnega dela in vzgajanja mladine zajela vso Jugoslavijo. Predsedstvo Zveze socialistične mladine Jugoslavije in predsedstva po republikah so ocenila, da je ena izmed pomembnih oblik marksističnega izobraževanja v naši državi. Doslej je to šolo, ki traja že od leta 1975, končalo že preko 300.000 mladih. V občini Brežice, kjer je t udi delovala, pa jo je doslej končalo 250 mhidinccv. Glede na aktualnost zadnje teme, lahko pričakujemo tudi letos precej velik odziv. duSko MARAŠ RIBNICA: ODOBRILI PODRAŽITEV Izvršni svet občinske skupščine Ribnica j? na seji v ponedeljek, 25. februarja, odobril zvišanje cen uslug Komunali Ribnica za 8,5 odstotka in Inlesu Ribnica za 12 odstotkov. Inles je zaprosil za večje zvišanje (od 12 do 15 odstotkov), vendar je izvršni svet odobril cene le v taki višini. kot je dogovorjeno za našo republiko. ga šolstva in zdravstvenega varstva prednostna dejavnost. Kulturni program za slovesnost so pripravili viniški malčki. Pred otvoritvijo vrtca pa je bila v Vinici še ena slovesnost: začetek gradnje nove zdravstvene postaje, za katero računajo^ da bo prve paciente sprejela že prej kot čez leto dni. V tej zdravstveni postaji, katere predračunska vrednost znaša 9,24 milijona, bodo tako splošna kot specialistična in zobna ordinacija, diagnostični laboratorij in ostali potrebni prostori. Nova zdravstvena postaja pa ne bo velika pridobitev sarno za Vinico in okoliške slovenske vasi, marveč tudi za prebivalce bližnjih hvraških krajev, ki iščejo tu zdravstveno pomoč. Sedanja postaja pa je veliko premajhna, da bi lahko zadostila vsem potrebam. Na ljubljanskih Žalah smo pred nedavnim položili k zadnjemu počitku sevniškega rojaka dr. Zvonka Krevlja. Rodil se je v Sevnici leta 1924 v skromni družini mizarja. Nadarjeni fant je želel študirati, kar pa takrat ni bilo mogoče. V Mariboru je stopil v uk za peka, kjer je okusil vse tegobe hitlerjanskega nacizma. Po osvoboditvi se je z vso življenjsko silo posvetil izobraževanja. Dokončal je gimnazijo in diplomiral na geodeziji. Dr. Krevlja štejejo za pionirja laserske tehnike in sodobne optike v Jugoslaviji. Kdor pozna prodor Iskre na elektrooptična področja, priznava levji delež pri'tem dr. Krevlja. Začel je brez primernih prostorov, opreme in tradicije, tako rekoč iz nič. Z neomajno voljo je opravil doktorat iz optike, osvojil je odlične mednarodne reference in dobil vrsto odličnih patentov. Ni manjkalo vabljivih ponudb inštitutov iz ZDA in Nemčije. Ostal je zvest domovini in njenemu tehničnemu napredku. Poleg nespornih kakovosti izvrstnega tehničnega strokovnjaka mu ni manjkalo tudi poslovnih sposobnosti. S pravilno in realno programsko politiko je dosegel, da je postala elektroptika v razmeroma kratkem času ena izmed prednostnih panog v Iskri. V,dokajšnji anonimnosti je dr. Krevclj dokazal, da Iskra lahko izvaža tudi znanje. Začetek in razvoj laserja je pri nas vezan na njegovo ime. Dobesedno je živel za ta svoj laser. Vsem, ki so ga osebno poznali, bo dr. Krevclj, nazadnje direktor Iskrine Elcktroptike, ostal v spo- obvestilo: „PEK0” v Krškem Cenjene stranke obveščamo, da smo zaradi adaptacijskih del 23. februarja zaprli poslovalnico na Cesti krških žrtev 32 v Krškem. Poslovalnica z večjim prodajnim prostorom bo predvidoma odprta 1. maja letos. SE PRIPOROČAMO! 162/9—80 minu kot človek v najbolj plemenitem pomenu te besede. Delavski svet je v njegov spomin . že ustanovil poseben sklad za šo la-nje strokovnjakov na proizvodnem in razvojnem področju, tako da bodo njegove ideje in prizadevanja živela tudi v prihodnosti. RUDI CIMPERSEK OTROŠKI DODATEK ZA OTROKE NAŠIH DELAVCEV V AVSTRIJI Zveza skupnosti otroškega .varstva Slovenije obveŠČi /, vse delavce, ki so na začasnem delu v Avstriji, da je bil pred nedavnim med SFR Jugoslavijo in Avstrijo dosežen sporazum o socialnem zavarovanju. V okviru tega sporazuma je rešeno vprašanje otroškega dodatka tudi za tiste otroke naših delavcev na delu v Avstriji, ki žive doma v Jugoslaviji. Ta sporazum bo veljal od 1. januarja 1978 dalje in od tedaj dalje so naši delavci tudi upravičeni do otroškega dodatka. Ker gre za precej visoke vsote, naj vsi delavci, ki so ali so bili na začasnem delu v Avstriji, vložijo zahtevek za ta otroški dodatek. Vložijo ga v finančnem uradu kraja,, kjer so nazadnje živeli, ali pa preko naših konzularnih predstavništev. ŠIROKOPOTEZNI NAČRTI AGRARIE Na Čatežu bo v tem srednjeročnem obdobju dograjen cvetlični center, razen tega pa name; tava delovna organizacija vlagati tudi v raziskavo termalnih vrelcev in zalog tople vode, kar je v interesu obeh uporavnikov, zdravilišča in vrtnarije. V njenih toplih gredah bodo v kratkem obnovili tudi ogrevalno omrežje. Agraria razen tega načrtuje p o-večanje obrata za rejo nesnic in gradnjo novega hleva v Cerkljah. VSE O PROMETU V ČRNOMLJU V nedeljo ob 9. uri bo v črnomaljskem kulturnem doni11 javna tribuna o spremembah in dopolnitvah zakona o cestnen1 prometu ter o prometni problematiki v Beli krajini.'Na tribuni-katere vsebina ni zanimiva samo za voznike, marveč za vse občane, saj bo beseda tekla tudi o varovanju, pravnih nasvetih itd*1 bodo sodelovali inšpektor za promet pri UJV Novo mest0’ predstavniki SZDL, svetov z® preventivo in vzgojo, krajevni* skupnosti, AMD Bela krajina & občine. Ho razpravi bodo prc vajali še kratke filme o prome' A. B. 45 NOVIH ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV - V okviru praznovanja črnomaljskega občinskega praznika so prejšnji četrtek v Črnomlju slovesno podelili članske izkaznice 45 novim članom Zveze komunistov; med njimi je veliko mladih in neposrednih proizvajalcev. Tako šteje sedaj občinska organizacija ZK že preko 960 članov. Izkaznice je novim članom ZK podelil sekretar OK ZKS Črnomelj Pankracij Zupanc, slovesnosti pa se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Lojze Steik, ki je spregovoril o nalogah in obveznostih slehernega komunista, poudaril, da ZK ne pozna ne odmora ne prikrivanja, in to na nobenem področju. Šterk je poudaril, da je znanje orožje in prednost komunistov v boju za boljšo in naprednejšo družbo. Slovesnosti so se udeležili tudi člani ZK, ki letos praznujejo visoke življenjske jubileje, tisti, ki so že 30 let člani Zveze komunistov, ter slušatelji občinske politične šole. (Foto: A. Bartelj) Proslave naj bodo delovne Letošnje slovesnosti bodo namenjene 60-letnici velike stavke železničarjev in ustanoviti KPS Letos bomo v Sloveniji slavili več pomembnih jubilejev, med katerimi sta na prvem mestu 60-letnica Komunistične partije Slovenije in 60-letnica velike železničarske stavke na Zaloški cesti. „ V ta namen ne bo osrednjih republiških prireditev, temveč bomo na vseh proslavah poudarili predvsem vsebino in pomen naprednega delavskega gibanja in socialistične revolucije na Slovenskem,” so povedali na novinarski konferenci, ki so jo 15. februarja v Ljubljani sklicali člani komisije predsedstva CK ZK Slovenije za proučevanje zgodovine ZKS ter komisije za agitacijo in propagando. Proslave in prireditve ob jubileju železničarske stavke bodo trajale vse leto. I mele bodo predvsem delovno-slovcsen značaj in bodo usmerjene predvsem k oživljanju revolucionarnih in delovnih tradicij ter procesov v vseh obdobjih naše revolucije. Na osnovi takega programa bo predvsem mladim laže predočiti razvoj razmer in dogodkov ter še posebej vlogo delavcev-železničarjev skozi vso revolucijo. Prav iz vrst železničarjev so namreč izšli mnogj prvi komunisti. Železniška transportna organizacija Novo mesto bo imela spominsko slovesnost 14. aprila ob 8. uri ob spominski plošči borcev NOB na postaji v Novem mestu. Isti dan bo tudi slovesnost, kjer bodo dclavccm-ju-bilantom podelili srebrne in bronaste spominske značke. V sklop letošnjih slovesnosti bo sodila tudi že tradicionalna slovesnost 14. septembra na Karlovcih. Primerno bomo morali letos obeležiti tudi spomin na 20. april 1920, ko je v ljubljanskem Tivoliju potekal prvi zbor Delavske socialistične stranke na Slovenskem in pomeni ustanovitev Komunistične partije v Sloveniji. J. PAVLIN .. ^ tuja/ OGLED TOVARNE BELT Učenci sedmih in osmih razredov črnomaljske osnovne šole smo 15. februarja obiskali tovarno Belt-Ogledali smo si livarno, topilnico in videli, v kako težkih pogojih delajo delavci. Ogled je bil zelo zanimiv in poučen. ILINKA TODOROVSKI novin. krožek mladi na cesto ali v gostilno? Mladinci iz Lcskovca imamo že dolgo težave s prostorom, v katerem bi imeli sestanke in podobno. To vprašanje smo načeli že večkrat, toda na prošnje še nismo dobili odgovorov. Starejši pogosto modrujejo, da mladi vse preveč zahajamo v gostilne. Toda kje naj se zbiramo, pogovorimo o svojem delu? V les-kovskem gasilskem domu so prenovili dvorano, v kateri gospodari TVD Partizan, mladi pa ne pridemo blizu. V baraki pri osnovni šoli so uredili stanovanje, odprli šolski oddelek za Rome, svojo sobo ima izpitna komisija iz Krškega, leskovški mladinci pa nič. Torej nam ostane samo še gostilna. Več ko se gradi, manj je prostora za mlade. Od nas zahtevajo obsežne delovne načrte, toda če bo slo tako naprej, bodo neuresničljivi. Mladi iz Leskovca RAZSTAVA ZNAMK ZA KULTURNI PRAZNIK Ob Prešernovem dnevu smo pripravili filatelistično razstavo. Na njej sem razstavljal znamke, ki prikazujejo živali in rastline. To je moja prva razstava. Na razstavi sodelujejo tudi moji sošolci. Razstavo si lahko vsak ogleda na našem šolskem hodniku. . FRANCI ŠKVARČ OS Dobova VEČER CIGANSKE POEZIJE V počastitev kulturnega praznika je recitatorska skupina Doma Majde Šilc pripravila večer ciganske poezije. Pripravili so dve predstavi, ene pa se je udeležil tudi Ivan Minatti, ki je te pesmi prevedel iz srbohrvaščine. Vsi gojenci doma so bili nad predstavami navdušeni, saj je recitatorjem pod vodstvom Jelke Štok in Bogdane lličin uspelo pripraviti prijeten večer. S pomočjo izvirnih kostumov in ciganske glasbe, ki sta jo izvajala dva vojaka, je ta poezija v resnici zaživela. MILENA HROVAT NOVIN. KROŽEK DOM MAJDE ŠILC NOVO MESTO OBISKALI SO ROMČKE V .. VRTCU miadi novinarji smo obiskali vrtec Rn ■ 1 ki S3 obiskujejo tudi "•orni. Tovarišica nam je povedala, Rn obiskuje 17 Romčkov. ». nički zelo radi rišeio in pojejo. urejen. deklic V ZNAMENJU SLOVENSKEGA FILMA Prejšnji teden je v naši občini ma t znamenju slovenskega fil-. .*• Teden slovenskega filma je Ce Prečen filmskim ustvarjal-rni!l E Novega mesta, 80-letnici ci »k ®°židarja Jakca, 10-letni-d“bonmajskih predstav za mla-m„ “} S-letnici slovenskega fil-v Novem mestu. V dom JLA ln ie vsa^ dan prihaja- 0 800 dijakov iz kmetijske-izoh lost'nskega, tehničnega ie t„raz£;va*nega centra, gimnazi-tjvn .r e*50n°mskc in administra-L>imn ..°le- Filmska krožka stnt?Z1^e 'n ekonomsko-admini-ten 7 ne?a centra sta izdala bil-razlago posameznih filmov. IRENA GRAHEK gimnazija Novo mesto C Bo časnik manj neposreden? Pomisleki bralca ob drugačni obliki Dolenjskega lista ■■■Mi OB KULTURNEM PRAZNIKU - Učenci osnovne šole v Artičah smo sloven&i kulturni praznik, ki ga slavimo ob spominu na Prešernovo smrt, počastili zaradi počitnic teden dni kasneje, 15. februarja. Z enominutnim molkom smo počastili tudi spomin pred kratkim umrlih pisateljev Cirila Kosmača in Leopolda Suhadolča-na. (Metka Cizi, OŠ Artiče) Ob prebiranju ,,spremenjene" prve februarske številke Dolenjskega lista sem razmišljal takole: Bralci večkrat godrnjamo nad kakovostjo objavljenih sestavkov. Po drugi strani pa je na dlani ugotovitev, da je prav ta časnik najbolj prisoten v dolenjskih, posavskih občinah in na Kočevskem. Zlasti na podeželju je pogosto edina tiskana beseda, ki jo poštar prinese v hišo. V Dolenjskem listu vsak lahko najde marsikaj, kar ga zanima. Ob ukinjenih občinskih straneh pa sc mi vsiljuje vprašanje, ali bo časopis še naprej tako aktualen. Ali ne bo poslej manj neposreden? Bo še sposoben priti do posameznika, vasi, mesta, krajevne skupnosti? Ali je pametno izbirati sestavke za objavo po ključu kakovosti napisanega? Pogledati je treba tudi kakovost in sposobnost pišočega kadra, saj se dogaja, da novinar že vrsto let poroča za dve občini hkrati. V tem pri- v vrtec, najraje pa se igra. MARIJA ARH MARJANA AMERŠEK OŠ Leskovec OČIŠČEVALNA AKCIJA var^nUri slovenščine smo se pogona mi. ? naravi. Tovarišici je prišlo očjtt*1. *ko bi naš razred opravil jai: 3lno akcijo. Vsi smo se strin- DrpH »iV0’* 0 PO“ku smo se zbrali tonsko & , smo v trgovino po kar-Da_i"f, Sk?t*e. Pridno smo pobirali tem n ln metali v škatle in s m 0Pravili dobro delo. METKA POVHE novin. krožek OŠ Raka Za uspehe sta zaslužni obe Študentje mariborske pedagoške akademije so aktivni Ra ~ki- zel° radi rišejo in pojejo, azred imajo lepo likovno urejen. P® jim je težko, ker ne morejo “govarjati črk š in s. Ena izmed je povedala, da zelo rada hodi Pedagoška akademija iz Maribora, na kateri se na svoj bodoči poklic pripravlja okoli 700 študentov, ima dobre pogoje za delo. Tu ne gre samo za nove prostore na Koroški cesti, marveč tudi za izredno prizadevnost študentov, h kateri precej pripomore tudi aktivna mladinska organizacija. Ta je na akademiji organizirana v dve osnovni organizaciji, eno za študente razrednega pouka in eno za študente predmetnega pouka. Vendar sta obe organizaciji USTANOVILI SMO KLUB Na osnovni šoli Katje Rupene smo ustanovili klub mladih tehnikov. V njem smo združili prometni, modelarski in foto krožek ter konstruktorsko skupino. Na ustanovnem sestanku so sodelovali tudi predstavniki občinske Zveze organizacij za tehnično kulturo in podelili naši šoli plaketo Ljudske tehnike za dolgoletno in uspešno delo na področju tehnike. OBISKALI SO STAREJŠE KRAJANE Učenci osnovne šole Dobova smo se odpeljali s šolskim kombijem v Brežice. Tam smo obiskali dom počitka. Za ostarele in onemogle občane smo pripravili lep kulturni program. Obiska so bili zelo veseli. Jaz sem deklamiral pesem o pomladi. DUŠAN PETELINC OŠ Dobova KMALU V NOVI ŠOLI Dela pri gradnji nove osnovne šole v Podzemlju se bližajo koncu. Vsa gradbena dela so že končana, prav tako je že montirana oprema v učilnicah in telovadnici, sedaj pa montirajo še ostalo opremo. Celotna investicija bo veljala okoli 22 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja denarja pa do otvoritve ne bo moč zunanjosti urediti tako, kot je bilo sprva predvideno, vendar bodo verjetno že do konca letošnjega leta uredili tudi zunanja igrišča in ostale stvari. aktivni pri vrsti skupnih akcij, tako da njunih uspehov ne gre efeliti med eno in drugo. Dvakrat pljunili Kočevje: športna dvorana naj bo za šport, ne za izgrede Prvič so pljunili v roke delovni ljudje, da so ustvarili primeren dohodek in osebne dohodke. Od osebnega dohodka plačuje vsak delovni človek prispevek za razvoj telesne kulture v občini Ta znesek mu je že pri izplačilu odtegnjen, kakor pravimo temu. Drugič pa so pljunili, oz. kar pljuvali skrajno nevzgojeni navijači z balkona telovadnice v Kočevju na nasprotne igralce med košarkarsko tekmo. V Biltenu št. 16 Košarkarske zveze Slovenije v Ljubljani beremo: „Moška SKL zahod : KK Kočevje se kaznuje z denarno kaznijo 300,00 din zaradi nešportnega vedenja gledalcev (pljuvanje in metanje predmetov na igrišče). “ Prvi torej pljujejo v dlani, da si omehčajo žulje, ki so jih dobili, ko so ustvarjali tudi sredstva za razvoj telesne kulture, drugi pa so pljuvali iz objestnosti, za izživljanje. Prepričani smo, da teh ljudi niti denarna kazen ne bo prevzgojila. Ne menijo se za osnovno obliko. Ti nekulturni izgredniki, ki so tudi razgrajači na tribunah, športu samo škodijo, saj so le zbor razgrajačev pri vseh tekmah. Ukrepati bodo morali vsi, ki so odgovorni za vzgojo mladine, pa tudi tisti, ki so odgovorni za red in dostojno vedenje na javnih mestih. ANDREJ ARKO Študentje aktivno sodelujejo v organih upravljanja in komisijah za posamezne dejavnosti. Najbolj je uspešna komisija za kulturno dejavnost, ki jo vodi študentka Jasna Kunstek. V okviru te dejavnosti deluje Oder PA, ki pripravlja uprizoritev Ionescove drame. Tudi idejnopolitična aktivnost je na visoki ravni, prav tako pa tudi informiranje. Mladinci izdajajo svoje gjasilo Informator, ki prihaja med študente enkrat na mesec. Vendar obveščanje ni odvisno samo od glasila, svoje prispeva k njej tudi šolski radio. Precejšnja družbenopolitična aktivnost na mariborski pedagoški akademiji je plod sodelovanja vseh dejavnikov na šoli. Tako ima pri tem nedvomne zasluge Zveza komunistov, ki skupaj z mladinsko organizacijo skrbi, da študentje niso preveč pasivni. DARKO BENCINA Maribor ALBIN GUTMAN Številni prijatelji in znanci so se 20. februarja na novomeškem pokopališču še zadnjič poslovili od Albina Gutmana. Tov. Gutman je prehodil 70 let dolgo in težko življenjsko pot delavca, ilegalca, komunista, taboriščnika z Raba, borca Dolomitskega odreda, po vojni pa so ga mnogi poznali kot prizadevnega aktivista. Clan ZK je bil od 1943, za svojo požrtvovalnost je prejel več odlikovanj in pred leti tudi priznanje OF, bil je zgjed predanega tovariša, zato bo ostal življenjskim sopotnikom za zmeraj v spominu. M. TRATAR-UCO meru bi se morali vprašati o kakovosti in tudi objektivnosti takega obveščanja. Po mojem nova oblika časnika ne pomeni tbsti, če ne bo hkrati storjen tudi korak k zboljšanju in večji objektivnosti poročanja. Nisem proti novi obliki, želim pa, da bi obveščanje še naprej se$o do posameznika. To bo dosežno le tako, če bodo bralci kupovali časnik zato, ker bo črpal snov za pisanje iz osnovnih celic življenja in dela. JOŽE ŠTEFANČIČ SROMLJANI V PIŠECAB Amaterski oder „Karel Destovnik Kajuh“ iz Sromelj še vedno izžareva izredno voljo navdušenih igralcev in odrskih sodelavcev po pristnem stiku z občinstvom v občini in zunaj njenih meja, voljo po čim večjem številu gostovanj. V nedeljo je prizadevna igralska skupina obiskala Piše-ce in s Hadžičevo komedijo „Držav-ni lopov" razvedrila tamkajšnje gledalce. KRMELJ: ZA DVORANO IN CESTE 21. februarja je bila v Krmelju razširjena seja sveta krajevne skupnosti. Podobno kot na zborih občanov konec januarja se zavzemajo za program podaljšanja samoprispevka. V krmeljsla krajevni skupnosti želijo med drugim postaviti tudi večnamensko dvorano, ki bo obogatitev za vso dolino, ne zgolj za drugj delavski center v občini, kar Krmelj nesporno je. O sestanku bomo še poročali. pisma in odmevi ČESTITKE ZA JUBILEJ Ko po enoletnem mirovanju svojega dopisništva spet začenjam sodelovati z vami — vzrok zanj je bila bolezen — bi vam rad najprej čestital za 3Č-letnico. Ponosen sem na prehojeno pot tega lista, pri kateri sem tudi sam sodeloval. Pred tridesetimi leti, ko je bil urednik pokojni Jože Zamljen-Drej-če, sem vodil športno rubriko. Tudi vsa leta potem sem sodeloval in upam, da bom še naprej. Prav za Prilogo, ki mi je zmeraj bolj všeč, imam pripravljenega nekaj zanimivega za bralce. MARJAN TRATAR - UCO PREVLADUJEJO ŽENSKE Konec lanskega leta je metliška občina štela 8.150 prebivalcev, in sicer 4.189 žensk in 3.996 moških. V lanskem letu je bilo povprečno zaposlenih 3.370 ljudi, od tega v družbenem sektorju 2.989. Od zaposlenih v družbenem sektorju jih največ dela v tekstilni industriji - kar 57 odstotkov. r Razstava najboljših belokranjskih vin V Semiču bo 26. in 27. aprila že četrta razstava belokranjskih vin — Tudi več drugih prireditev Društvo vinogradnikov Bele krajine bo letos že četrtič pripravilo razstavo belokranjskih vin v Semiču. Čeprav bo razstava odprta le dva dni, 26. in .27. aprila, bo v tem času več prireditev. Na dan otvoritve, v soboto, 26. aprila, bo šel skozi Semič sprevod narodnih noš, zvečer pa bo v prosvetnem domu kviz vinogradnikov, v katerem bodo sodelovale ekipe iz Metlike, Črnomlja in Semiča, k sodelovanju pa bodo pritegnili tudi poslušalce v dvorani. Naslednji dan bo v prosvetnem domu vinogradniško predavanje. Letošnja razstava naj bi predstavila zlasti vina tistih vinogradnikov, ki proizvajajo za trg, zato bo moral imeti vsak vinogradnik za prodajo na razstavi pripravljenih najmanj 200 litrov ocenjenega vina. Organizatorji se dogovarjajo, da bi v okviru razstave vin pripravili tudi fotografsko razstavo na temo „Bcla krajina”, ki jo naj bi pripravil foto klub iz Semiča, Zveza lovskih društev Bele krajine pa naj bi pripravila razstavo o dejanosti lovcev. Vzorce vin za razstavo bodo pobirali 22. in 23. marca, glavna pokušnja pa bo v Semiču 28. in, 29. marca. V komisiji bo šest enologov. Pokrovitelj letošnje razstave bo skupščina občine Metlika. F. DERGANC »Grenak” posavski kruh /Zapoznel/ odgovor 2K „2ito" — tozd Pekarna Krško Članka občana L. S. iz Krškega o problematiki oskrbe s kruhom, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 17. 1. 1980, ne gre povezovati z i KAM PO MATURI? - 22. februaijaje KNŠ izvedel informativni dan za četrtošolce vseh novomeških srednjih šol. Študentje smo jih seznanili s študijem na posameznih fakultetah in jih oborožili še s kopico nasvetov, da bi se v tistih prvih tednih v Ljubljani kar najbolje znašli. (KNŠ) otvoritvijo novega obrata pekarne v Brežicah, ki je zaradi objektivnih okoliščin začel proizvajati šele dan kasneje, t. j. 18. 1. 1980, zato „razočaranje ob novi pekarni” ni utemeljeno. Pomanjkanju črnega kruha na trgu ni bilo vzrok iskanje ekonomskih efektov, kot navaja občan, ker je pri predelavi moke Tip 500 v pekarske izdelke ekonomski efekt manjši kot pri predelavi iz moke Tip 1100 za črni kruh, temveč je šlo za zakonsko odredbo tehničnotehno-loškc narave. V obeh proizvodnih obratih smo nabavili novo strojno opremo za sejanje moke Tip 1100 ter tako rešili problem oskrbe s črnim kruhom v občini Krško in Brežice. V obeh občinah je zagotovljena tudi oskrba s svežim kruhom in ne s peko prejšnjega dne ter širšim asortimentom pekarskih proizvodov, vključujoč tudi kruh za diabetike, ki ga ima TOZD Pekarna v svojem proizvodnem programu že več let. O svojem novem proizvodnem programu, ki obsega tudi slaščičarsko dejavnost, so potrošniki informirani v obeh občinah ter lahko pekarske in slaščičarske proizvode po želji izbirajo in naročajo v svojih trgovinah. ŽK „ŽITO” LJUBLJANA TOZD PKKARNA KRŠKO Sosedska zloba Nezaslišan dogodek v Zagorici pri Vel. Gabru Bil sem priča temule dogodku, ki se je primeril v petek, 22. februarja, ob pol dveh popoldne v vasi Zagorica pri VeL Gabru: Kot je znano daleč naokoli, je KS VeL. Gaber ustanovila odbor za izgradnjo telefona po vaseh te doline v občini Trebnje. Monterji so delali svoja dela z majhno pomočjo naročnikov v vasi, ko je star možak, Alojz Zorc, pristavil lestev k drogu, splezal nanj in z vejnikom odsekal kabel, ki je napajal sosednjo hišo, s katere lastnikom sta v sporu zaradi žive meje. Tudi po zraku mu ne dovoli nad svojo parcelo vleči kabel za telefon! Sprašujemo se, do kolikšne višine ima lastnik parcele pravico razpolagati z zrakom. Bi morda kak pravnik znal odgovoriti na to? P. A. GASILCI ZA ZGLED Občinska požarnovarnostna skupnost sevniške občine je ob letu ravnala zgledno stabilizacijsko. Kot se med letom pač dvigujejo osebni prejemki in drugo, se je tudi v blagajno te skupnosti nateklo nekaj starih milijonov tako imenovanega presežka. (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK. 4. III. PETEK. 29. II. ©labod Telefon, Make-Sportna rekre- 8.55 TV V SOLI: donščina, Ruščina, acija in zdravje 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanke, Zgodovina, Reportaža 14.55 TV V SOLI: ponovitev 17.05 POROČILA 17.10 TEK NA SMUČEH, oddaja iz cikla Sola smučanja 17.20 IZ ZGODBE V ZGODBO, lutkovna oddaja 17.35 DRUŽINA LESNIEWSKICH, mladinska nadaljevanka 18.00 GLASBENA ODDAJA 18.30 OBZORNIK 18.40 NOVO ŽIVLJENJE, oddaja iz cikla OD REFLEKSA DO LOGIKE Otrokov razvoj se ne začne šele z rojstvom, kot so mislili še do nedav- 20.00 GLASBENA ODDAJA 21.00 TIGROVA BRIGADA 21.55 V ZNAMENJU 22.05 NOČNI KINO: OPERACIJA OB ZORI nega, ampak mnogo prej, praktično že s spočetjem. Dednost namreč vpliva na oblikovanje nekaterih lastnosti in značilnosti Plod v materinem telesu je tudi dovzeten za dražljaje iz okolice, tako da se začne vliv okolja na otrokovo osebnost že precej pred rojstvom. Seveda je rojstvo preokretnica v razvoju osebka, vendar je od refleksov novorojenčka, ki mu pomagajo, da se ohrani pri življenju, do logičnega mišljenja, še zelo dolga pot. Angleški film ..Operacija ob zori“ oživlja eno najbolj spektakularnih epizod druge svetovne vojne: atentat na Hcydricha in lov na atentatorje. Lewis Gilbert je znan režiser akcijskih filmov, v tem pa je prav tako dobro orisal tisti usodni čas, kraje in ljudi in tako dovolj prepričljivo prikazal občutje negotovosti in pričakovanja. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 16.40 Test - 16.55 Obzorja -17.30 TV dnevnik - 17.45 Med domom in šolo — 18.15 Koraki — 18.45 Izobraževalna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zapiski o kulturi neuvrščenih in dežel v razvoju - 21.00 Včeraj, danes, jutri -21.15 Dokumentarna oddaja SOBOTA, 1. III. Olabod LUC- 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA KA, otroška serija 8.20 METTE GRE NA OBISK 8.35 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI 8.50 SVETILNIK 9.20 PUSTOLOVŠČINA 9.50 E. Moigan: MARIE CURIE 10.45 OSEBNI DOHODKI KOT REZULTAT USTVARJENEGA DELA 11.00 NAVZGOR IN ZGORAJ 11.40 625 12.15 POROČILA 15.20 POROČILA 15.25 MORSKA OBZORJA, mladinski film To je dokumentarni zapis o življenju pod morsko gladino ob avstralski obali. Očitno je, da avtorji filma niso imeli znanstvenih ambicij, zato je tekst prej turistično obarvan. Vsekakor pa je to eno najbolj zanimivih morij, vsaj kar se koral in drugih morskih živali tiče. 17.00 DRŽAVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO 18.30 NAS KRAJ 18.45 GLASBENA ODDAJA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 L. Norgaard: VZPON MADSA ANDERSENA, danska nadaljevanka Nadaljevanka, ki je nastala po romanu danske pisateljice in novinarke Lise Norgaard, pripoveduje o trgovskem potniku Madsu Andersenu, ki ga nekega dne v letu 1929 pot zanese v dansko mestece Korsbaek, s seboj pa ima sinčka Daniela. Mesto je razredno strogo razdeljeno in ima celo posebne prodajalne samo za bogataše. Andersen je posloven človek in takoj spozna, da se mu tu ponuja možnost za dober zaslužek. Odloči se, da bo odprl trgovino s konfekcijo, in to bolj ceneno. To pa bogataškim družinam v mestu ni preveč všeč. Tako se začne zaplet. Nadaljevanka z ironijo prikazuje „visoko“ družbo v danski provinci pred drugo svetovno vojno. Nadaljevanka ima šest delov, na Danskem, kjer je dosegla velik uspeh, pa že pripravljajo nadaljnjih šest epizod. 20.55 SODNIK IN MORILEC, francoski film V tem filmu bomo spoznali dramo moža, ki je bil v prusko-fran-coski vojni ranjen, po vojni pa sc ni znašeL Dolga leta je iz nekih čudnih pobud moril po odmaknjenih krajih, dokler mu sodnik ni prišel na sled. Film ni splet akcijskih prizorov, marveč psihološka drama. 22.55 TV KAŽIPOT 23.15 EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO V DVORANI, posnetek iz Sindelfingna NEDEUA, 2. HI. ©labod i 13.00 POROČILA IGRE NA SNEGU, posnetek iz Me- geva EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO V DVORANI POROČILA POTOPLJENA MESTA, potopisna 21.00 FES, VANJA serija ŠPORTNA POROČILA 9.20 POROČILA 9.25 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: OKTET JELOVICA 9.55 DOKUMENTARNI FILM 10.50 DISNEYEV SVET 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA IZKORENINJENCI, alžirski film Režiser filma se je lotil za Alžirce zelo kočljivega dogodka - agrarne reforme. Avtor skuša z_ zgodovinskimi dejstvi pokazati upravičenost agrarne reforme, hkrati pa razkriva izkoriščanje ljudstva po kolonizatorjih in njihovih domačih pripadnikov. Film prikazuje skupino kmetov, ki so jih kolonizatorji razlastili ali prisilili, da so jim prodali zemljo. Nekateri odidejo v prenapolnjene delavske četrti v mestih, redki ostanejo v službi pri njihovih tlačiteljih, nekateri pa se odločijo za upor. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Pavič: VROČI VETER 21.30 V ZNAMENJU 21.45 RISANKA 21.55 GLASBENI ALBUM 22.10 Športni pregled ©labod fronta kot vseljudsko gibanje rumenila vzgoji mladine in pomen organizacije šolstva v vsej Sloveniji, zlasti pa v krajih, kjer je bila slovenska beseda 25 let zatirana. 9.15 TV V ŠOLI: Živimo v majhnem kraju, Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni film. Risanka, Glasbeni pouk. Pisatelji med nami 16.00 SOLSKA TV: Partizansko šolstvo. Filmski jezik V prvi oddaji bc tekla beseda o ustanavljanju, organizaciji in delovanju osnovnih in srednjih šol na osvobojenem ozemlju. Fihnprikazujejo posebno skrb, ki jo je Osyobodilna V drugi oddaji pa voditelj pojasnjuje, kaj je filmski jezik, opisuje njegove elemente in kako jih mora filmski umetnik uporabljati Filmski jezik je zelo bogat, njegove „bese-de“ pa so: kader, sekvenca, plan, rakurs, filmski čas. montaža. 17.00 POROČILA 17.05 JAKEC IN ČAROBNA LUC- KA 17.20 PISANI SVET 17.55 GLASBENA ODDAJA 18.25 MOZAIK 18.30 OBZORNIK 18.40 MOSTOVI-HIDAK 19.10 RISANKA I9.2t> ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 G. Baissette: GROZDI MOJEGA VINOGRADA 21.50 V ZNAMENJU 22.05 IZ KONCERTNIH DVORAN, A. Bruckner: Simfonija št. 6 17.30 TV dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Književni klub - 18.45 Narodna glasba ' 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes jutri - 21.10 Poezija Portreti - 22.00 SREDA, 5. III. ©labod umetnosti na Evropo in Azijo in kako se je le-ta kazal v naših krajih. 18.00 ZAPISI ZA MLADE: Janez Kuhar 9.30 TV V SOLI: Faktografski film 10.00 TV V SOLI: Izobraževalna oddaja, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 17.10 POROČILA 17.15 Z BESEDO IN SLIKO: Avstralske pravljice ' 17.30 BIZANC, dokumentarna serija Konstantinopel, Bizanc, Carigrad, lstambul - to so imena istega mesta v različnih dobah. Tu se že od nekdaj stikajo različne kulture. Osem oddaj bo prikazalo zgodovino tega mesta, bogatega z umetninami Obravnava pa tudi vpliv bizantinske 17.30 Test - 17.45 Kontaktna oddaja - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Feljton - 21.30 Športna sreda oddaja iz cikla POTO- 8.55 Poročila - 9.00 Oddaja za JLA - 15.40 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Igrani film PONEDELJEK, 3. ©labod 8.55 TV V SOLI: TV VRTEC, KULTURA GOVORJENJA, POKRAJINA 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis 14.55 TV V SOLI: PONOVITEV 17.25 POROČILA 17.30 VRTEC NA OBISKU: MILIČNIKI, OTROCI IN . ,. V oddajah „Vrtec na obisku" so otroci spoznali že več poklicev. Tokrat je na vrsti miličnik pa še kdo. 18.00 REHABILITACIJA OPERIRANIH REVMATIKOV, POT PO ONKOLOŠKEM INŠTITUTU, oddaja iz cikla ..Sodobna medicina" Pred tednom dni ste si lahko ogledali v tej oddaji vgraditev umetnega sklepa. To še ne pomeni, da bo s tem okončina tudi gibljiva, potrebno je trdo in vztrajno fizioterapevtsko delo. Sklep je ležišče, tečaj, pogon sklepa pa so le mišice. Marsikaj je odvisno od pacientove trdne volje. O tem govori današnja oddaja, ki so jo posneli v ortopedski bolnišnici v Valdoltri 18.30 MOZAIK 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 I. Cankar: KRALJ NA TAJNOVI, predstava MGL BE- 18.35 MOZAIK 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film tedna: TOKIJSKA ZGODBA Japonski film ..Tokijska zgodba" je preprost in zelo prepričljiv, resničen, vendar zahteva od gledalca sodelovanje. Pripoveduje o starejšem zakonskem paru, ki se odpravi v Tokio na obisk k sinu in hčeri, ki z družinama živita v tem velemestu. Staršev se nič ne razveselita in ju pošljeta celo na počitnice v bližnjo okolico. Posveča se jima le vdova njunega sina, kije tudi osamljena. V hrupu se zakonca ne počutita dobro in odputujeta domov. Žena zboli in družina se spet zbere v rodnem kraju. Skratka, film pripoveduje o osamljenosti starih ljudi in propadu družinskega življenja. 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroški oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik ČETRTEK, 6. III. ©labod 9.10 TV V ŠOLI: Obiščimo letališče, Biologija, Matematika 10.00 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Umetnost, Zgodba 16.00 SOLSKA TV: Partizansko šolstvo, Filmski jezik 17.00 POROČILA 17.55 SVETILNIK 18.25 MOZAIK 18.30 OBZORNIK 18.40 MLADI O MLADIH 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V ŽIVO 21.35 GLASBENI MAGAZIN 22.20 V ZNAMENJU 17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnica ■1 1 za natančno tehtanje - 18.15 Zna- nost - 18.45 Humoristični klub -19.30 TV dnevnik - 20.00 Pustite televizor prižgan - 22.30 Včeraj, danes, jutri - 22.35 Goli z evropskih nogometnih igrišč PRVI RADIJSKI PROGRAM) PETEK, 29. II. 8.08, Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (M. in.B. Lesjak: Prvi zvonček). 8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 11.35,Znano in priljubljeno. 12.10 .lz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30.Kmetijski nasveti (Jože Fcr-čcj: Plodnost krav). 12.40 Pihalne godbe. 13.50, Človek in zdravje. 14.05, Postorali in divertimento. 14.25, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30,Napotki za turiste. 15.35 . Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni litcra-ri. 18-30,S knjižnega trga. 19.45 reska tega tedna (M. pnina). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10, Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 . Listi iz notesa. 16.20,Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Rogcr Lcigh: Izbira je težka). 18.41,Na zgornji polici. 19.45, Glasbene razglednice. 20.00,V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program J RT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05,- 4.30 Nočni program. Molz: Odku- premiere. 22.30, S plesnim orkc» trom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki. 23.10,S popevkami po Ju- goslaviji, gram. 0,05,- 4.30,Nočni pro- SREDA, 5. III. 8.08,Z glasbo v dober dan. 8.30 Pi' t san svet pravljic in zgodb. 9..05 f radiom na poti. 11..35 Znano in pri- ljubljeno. m tun. Minute z Blejskim kvintetom. 20.00 21.05 „Kralj na Betajnovi" sodi med najboljše in največkrat uprizarjane Cankarjeve drame. Predstava Mestnega gledališča ljubljanskega je bila najboljša v lanski sezoni in je prejela vrsto priznanj, zlasti na lanskem Štetij inem pozorju. Se posebej so kriti-' ki hvalili režijo Dušana Jovanoviča. 22.05 V ZNAMENJU 22.20 KULTURNE DIAGONALE Uganite, pa vam zaigramo! Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 -4.30Nočni program. SOBOTA, 1. III. 8.08 , Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na miti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 1 L40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v marcu). 12.40.Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna dasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 .Mladi mostovi. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10,Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05 ,- 4.30Nočni program. PONEDELJEK, 3. III. 8.08 , Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40, Izberite pesmico. 9.05 Z radiom na poti. 11,35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Vlado Šlambcrger: Kaj pričakujemo od odborov za intenziviranje rastlinske proizvodnje). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14,25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30. Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni si- ?iali. 19.45, Minute z ansamblom oneta Kmetca. 20.00 Kulturni globus. 20.10,Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih študijev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. .10, Veliki zabavni orkestri. 12.30,Kmetijski nasveti (Tone Tajnšck: Priprava njiv za sete* sladkorne pese). 12.40 , Ob izvirih; ljudske glasbene kulture. 14.05 .Razmišljamo, ugotavljamo ... , 14.25 , Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-: Ijajo. 1.5.30. Zabavna glasba. 18.0V Zborovska glasba v prostoru in času-18.15 .Naš gost. 18.30.Kaj radi p°' slušajo. 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča. 20.00.Koncert z? besedo (Ljubezen). 20.25 Solistiirj* skladbi L. M. Škerjanca. 21.05 20“ let slovenske opere. 22.30 Revij*-slovenskih pevcev zabavne glasbe-23.05. Lirični utrinki. 23.10 Ja*? pred polnočjo. 0.05,- 4.30.Noči* program. ČETRTEK, 6. III. „ 8.08, Z glasbo v dober dan- 8-* Mladina poje. 9.05 Z radiom na p® ti. 11.35 Znano in priljubljen®' 12.10,Znane melodije. 12.30 Kn’1: tijski nasveti (Franc Guna: S koh* mi panji naj začnemo čebel ari' 12.40 .Od vasi do vasi. 14.05 MenU’ 17.30 TV dnevnik - 1745 Otroška oddaja - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna od-dja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 G. E. Clancier: Crni kruh NEDELJA, 2. III. 7.30, Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Zoran Popovič: V pušči). 8,47 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci, ll. 10,Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20. Za kmetijske proizvajalce. 13.50,Pihalne godbe. 14.05 llutno- TOREK, 4. III. 8.08 . Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz fjashenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 1,1.35. Znano in priljubljeno. 12.10, Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Ivan Štuhec: Zre-ja in rast pujskov). 12.40 Po domače. 14.05 ,V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Drobne orkestralne skladbe. 18.30,V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 1,9.45 . Minute z ansamblom Franca Puharja. 20.00, Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Tipke in godala. 21.05 Od premiere do čki. 14.20 Koncert za mlade p°: slu- Sulce. 14.40. Jezikovni pogovu ' 15.30. Zabavna glasba. 1 S.00_ j-zemlja bo z nami zapela. 18.15 F*; kalne radijske postaje se vključuj^ 18.35 Srečanje z mezzosoprani*1 m ac Minute Noro Jankovič. 19.45 samhlom Slavka Žnidaršiča. Četrtkov večer domačih PcS,r|li(,r napevov. 21.05, Literarni VL'.pC in 21.05, Literarni (Ženska s črno ruto). 21.45 melodije. 22.30 Plesna glasba j* rj goslovanskih studiev. 23.05 Lit’ utrinki. 23.10, Paleta nopevk J“|jO slovanskih avtorjev. 0. " Nočni program. DOLERJSKITTST m kultura in izobra- ževanje Neodpustljiv spodrsljaj Zakaj novomeška koncertirati n rojakinja iz Pariza ni mogla Dolenjskem in v Buli krajini Pet koncertov znane čembalist-ke Katarine Smrečnik - Glachant je moralo pred kratkim odpasti, ker Festival Ljubljana dolenjskim m belokranjskim organizatorjem ni hotel posoditi čembala. Koncerti so bili napovedani v Crnom-! iju, Dragatušu, Podzemlju in1 Novem mestu — v Dolenjski galeriji in bršljinski osnovni šoli, poslušalo pa bi jih kakšnih 2.000 obiskovalcev. ^______________ r____-»-»-■ ______ Silvester Mihelčič iz Črnomlja upravičeno počuti najbolj izigra-nam je poskušal v nedeljo, 24. no? februarja, po telefonu obrazložiti, zakaj je pravzaprav prišlo do tega sramotnega spodrsljaja. ,,Vse je prišlo kot strela z jasnega, nepričakovano in od tam, od koder bi najmanj pričakovali,” se je hudil. »Zadnji hip, tako rekoč pred prvim koncertom, je zbor delavcev Festivala z direktorjem dr. Henrikom Neubauerjem sklenil, da čembala ne posodijo iz dveh razlogov. Prvič, so dejali, ker je instrument njihova last, drugič pa, ker da gre za nepreverjenega izvajalca. Ker ni bilo več časa, da bi si sicer ne tako pogosten instrument izposodili v Zagrebu ali kje drugje, smo morali koncerte odpovedati. To smo storili s tem težjim srcem, ker je Katarina Smrečnik - Glachant dolenjska rojakinja.” Silvester Mihelčič pa je povedal tudi tole: „S čembalistko, o katere znanju in strokovnosti na Dolenjskem in v Beli krajini prav nič ne dvomimo, saj je študirala pri svetovno znani pedagoginji Drey-fusovi in že leta nastopa po vsej Franciji kot solistka in v komornih zasedbah. S Katarino Smrečnik - Glachart sem se ‘v imenu Glasbene mladine Bele krajine za te nastope dogovoril že lani. Ko je prijazno privolila, smo tudi v Črnomlju lahko dokončno sestavili spored abonmajskih koncertov v tej sezoni, njen nastop pri nas pa bi bil peti zapovrstni koncert iz tega sporeda. Se posebno slovesno so se na koncerte pripravljali No-vomeščani, saj je čembalistka njihove gore list. Tako imamo Belokranjci in Dolenjci skupen razlog, da obsodimo skrajno neodgovorno ravnanje Festivala.” » In kaj meni o vsem tem čembalistka Katarina Smrečnik - Glac- d, hant, ki se v tej nezaslišani »igri” t £ organizacijskih spodrsljajev lahko Katarjna Smrečnik _ G,ac. hant: ,.Nimam sreče s svojim „Z Glasbeno mladino Bele kra- Prvirn nastopom V domovini'” jine, ki me je povabila na to gostovanje, sem bila prvotno dogovorjena za deset koncertov in v tem smislu sem pripravila tudi program. Kasneje sem dobrohotno vzela na znanje, naj bi imela le pet koncertov, ker to tako narekujejo stabilizacijski ukrepi. Prišla pa bi tudi, če bi mi rekli, da imam lahko samo dva koncerta. V Belo krajino in v Novo mesto zmeraj, saj sem vendar tu doma in tudi v Parizu sem ostala Novomeščanka. Čeprav so koncerti odpadli, mi ni preveč žal te poti. Po vrnitvi se bom pripravljala za nastope po Franciji. Sc vse leto je pred menoj.” Z domovino, kot kaže, čembalistka Smrečnikova - Glachantova res nima sreče. Še nikoli ni nastopila v Sloveniji. Vedno je prišlo kaj vmes, vselej jo je po svoje zagodel ta presneti, občutljivi instrument. »Pred šestimi ali sedmimi leti bi bila morala nastopiti na' ljubljanskem radiu, pa so televizijci polomili edini dostopni čembalo. Rafael Ajlec je obljubil, da bom lahko snemala kasneje. On je umrl in spet ni bilo nič. Ob neljubi zgodbi s Festivalom Sem slišala, da mi »priporočajo” klavir. Ob tem se lahko samo nasmehnem, saj kaj takega od tako imenovanih strokovnjakov nisem slišala. Ne' razumem se na organizacijske zadeve, vendar mislim, da je moč sklep Festivala vsaj nekoliko razu-| meti. Čembalo je namreč silno občutljiv instrument, ki se razglasi že ob prestavljanju iz sobe v sobo.” Občutljivost čembala je morda edini razumljivi in opravičljivi razlog, na katerega bi lahko tudi Festival Ljubljana navezoval svojo odločitev, da instrumenta ne posodi. Vendar celotno ravnanje te ustanove, ki se ima za nacionalno, kaže, da v njej še niso razčistili z nakaterimi zadevami, ki pri nas že dolgo uravnavajo tako kulturno politiko kot odnose. Zelo koristno bi bilo delovno skupnost in direktorja Festivala poučiti o tem, da je bilo ravnanje te ustanove, ko je šlo za pomoč pri približanju glasbene umetnosti in kulture delovnim ljudem na tako imenovanem podeželju, samovoljno in v nazkrižju s po-družbljanjem kulturne politike, pa tudi z odnosi, kakršni sicer vladajo v Skupnosti koncertnih poslovalnic, katere član je tudi Festival. Morda bodo pri Festivalu spregledali svojo hudo zmoto in poslej ravnali vsaj kulturno, kot se sicer spodobi za kulturne ustanove. I. ZORAN 4 X ODŠTEVANJE - Tudi za učence zadnjih razredov osnovnih šol se je že začelo odštevanje dnevov za prehod na usmerjeno izobraževanje. Še vedno v „fazi priprav” Nepripravljeni — ..usmerjeno" pa je pred vrati Pol leta pred začetkom usmerjenega izobraževanja so izobraževalni programi z opredelitvijo smeri, tako rekoč najpomembnejši del preobrazbene-ga procesa, še vedno uganka, oziroma povedano z drugimi besedami, v »fazi priprav”. Ta ugotovitev preseneča in zaskrbljuje. Kaže, da je nekaterim (načrtovalcem? ) prav ljubo na vrat na nos rešiti to, česar niso mogli (ali ne znali ali ne hoteli? ) v dolga leta trajajočem pripravljalnem obdobju. Cincanje pa je neodgovorno do vseh, ki bodo imeli dodatne skrbi in še manj časa za uresničitev vsega, kar zahteva uvedba usmerjenega izobraževanja. Kaj je z rožo na vrtu bratstva? Medrepubliška Kulturna zveza bratstva in enotnosti se ne sme zadovoljiti le z organiziranjem prireditev — Brez resnega in načrtnega dela ne bo pravih uspehov Ni moč prezreti dejstva, da je postalo kulturno življenje v belokranjskih, dolenjskih in posavskih občinah bogatejše in pestrejše, odkar je segla vanje medrepubliška kulturna zveza bratstva in enotnosti s svojimi prireditvami, pa čeprav slednje niso bile pogostne in tudi ne v vseh občinah, ki so članice omenjene zveze. Organizacija prireditev, kakršne sožitje med narodi in narodnostmi na njenem območju. Slednjič si njenega dela in poslanstva ni moč zamisliti brez dolgoročnejšega načrtovanja. NOVI RIBIC - Med novejšimi deli kočevskega kiparja-amateija Matije Glada je tudi ta „Ribič“. Po podatkih republiške izobraževalne skupnosti bo treba v Sloveniji v novem šolskem letu v srednjem usmerjenem izobraževanju zagotoviti več kot 42.000 prostih mest za učence. To je nekaj več mest, kot jih lahko zasede letošnja zadnja osnovnošolska generacija. Ali to pomeni, da si bodo morale občinske izobraževalne skupnosti beliti poleg vsega glave še s tem, kje bodo dobile dovolj učencev? Kočevci v Ptuj Likovna skupina Kočevje bo 28. februarja odprla v Paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju skupinsko razstavo, ki bo trajala do 9. marca. Kočevski likovniki Alč Babič, Anton Fabjan, Matija Glad, Stane Hočevar, Miran Kač, Maijan Kužnik, Franc Lovšin, Rado Meglič, Ivo Paradžik, Dušan Vidmar in Savo Vovk (mlajši) se bodo predstavili ptujski publiki s 65 slikami in 16 kipi. S to razstavo bodo kočevski likovniki vrnili obisk ptujskim, ki so že gostovali v Likovnem salonu v Kočevju. Pokrovitelj kočevske likovne skupine je 1TAS Kočevje. Ta delovna organizacija, ki bo tudi pokrovitelj razstave v Ptuju, bo letos poleti omogočila likovno kolonijo v zgornji Kolpski dolini. J. P. Ali Bach res tako odbija? Letošnji slovenski kulturni praznik so Kočevci proslavili tudi z dvema koncertoma (posebej je bil za gimnazijo) mladega violinista Volodje Balžalorskega, svojega polrojaka, ki na visoki glasbeni šoli v Koelnu prav zdaj končuje študij pri prof. Igorju Ozimu, slovenskem violinistu mednarodnega slovesa. Koncertant se je odločil na teh nastopih izvajati Backova, Mozartova in Brahmsova dela ter tako predstaviti zastopnike treh glasbenih obdobij: baroka, klasike in romantike. Poslušalci so zbrano sledili nadarjenemu glasbeniku, za to pa ima nemalc zaslug tudi prof Miloš Humek, ki je koncert sproti komentiral Pravzaprav je bila spremna beseda potrebna, saj je obiskovalcem takih prireditev težko slediti programu in izvajana dela umevati, če nimajo vsaj najosnovnejšega znanja. Tako se dogaja, kot jc nedavno v intervjuju povedala tudi letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Jlavtist-ka Irena Grafenauer, da so številnih koncerti zaradi prešibke glasbene izobrazbe obiskovalcev na Slovenskem ali silno slabo obiskani ali celo popolnoma neodmevni. Težave so tudi v tem, ker si organizatorji prav zavoljo slednjega ne upajo organizirati takih koncertov, češ da so nerentabilni, pretežki, pa še kakšen podoben razlog je moč slišati. Vse to pa so predsodki, ki jih je zlahka ovreči Oba koncerta v Kočevju sta lep primer, kako se to doseže. J. S. so načrtovane tudi letos, pa je tudi s čimer je kulturna zveza, ki povezuje sedem slovenskih, deset hrva-h in tri bosenske občine, do zdaj “temeljila obstoj. Na skupščini, ki je ha v sredo prejšnji teden v karlov-°bčini, kjer je zadnje leto tudi uež zveze, je rdečo nit predstav-a razprava prav o tem, da medrepubliška kulturna zveza ne more 1 samo nekakšna poslovalnica za prireditve, marveč še kaj drugega. „• eJriara je zadel žebljico na gla- na skl.13*!?- PeČek iz Trebnjega, ko je ™a skupščini poudaril; , J mamo spo- *n bidi dogovorimo se za ■ .!> vse pa ostane zgolj na Pnu. To kaže, da odgovornosti ?. stoPnjevali navzgor, kot bi jo j" ’. amPak navzdol. Vzrok za to Prcjkone tudi v organizacijski kostenelosti, pa tudi medrepubliška v tem, ker nr»„i : — zveza ni organsko ust? .Iia z življenjem njenih članic ustanoviteljic. Dejal bi, da je obti-d pn začetnih željah in da smo vsi skupaj z nestrokovnim, diletantskim ravnanjem in s silno slabim posluhom celo začeli ovirati v njeni rasti rožico, ki so jo na vrt bratstva in enotnosti posadili zagnani kulturniki, med njimi prvi predsednik tc zveze Adi Gruden.” Bodi še povedano, da je skupščina sprejela nemalo predlogov, ki jih ji je ponudil Peček. Omenimo naj le nekatere, najpomembnejše. Zveza se mora organizirati tako, pravi prvi, da se bo lahko tvorno vključila v samoupravno dogovarjanje o kulturni politiki, pri oblikovanju lastnega programa pa mora upoštevati splošen kulturni razvoj posameznih občin. Spremljati in ocenjevati bi morala dosežke posameznih zvrsti in kritično oceniti sleherno prireditev in akcijo, ki jo sama organizira. Spodbujati in pomagati bi morala pri uveljavljanju tistih vrst kulturno umetniškega amaterizma, ki omogočajo razvoj duhovnih vrednot, med katere sodi nedvomno tudi bratsko Kajuhovi nagrajenci Letos je založba Borec podelila štiri nagrade . k°rec je podelila za t»^*en Kajuhove nagrade ska j i®3 literarna, zgodovinsko n ®Pominska dela s tema-nto-, l3. 8a narodnoosvobodil-naora; ®Ja.ln revolucije. Letošnji Janez nCI So. *^arel Grabeljšek, Valič; Pušnik, Aleksander c m Janez Vipotnik. Itarel Grabeljšek, nagra-nagradp a ^60, ko so Kajuhove krat nni^?°delUi Prvič’ Je Piejel to-Za vrst» Priznanje založbe Borec *rih v .n^(linskih knjig, objavlje-jim ne m e,m času- v teh dcl'h, ki k‘°grafs?v, a humornosti in avto-Pa«izansk» pridatkov> opisuje svoje ljiv načjn na mladim dojem- Janez znan Gradišnik, kot bojevnik čisto Z ,0Jevmk za knjigo šesm, ,je M menica” i no. z naslovom »Pla-zbirke, ki opisuje pre- javnosti bolj pravilno in nagrajen za težno male ljudi, veje avtorjeva prizadetost z verovanjem v boljši svet. Zelo svojska je pripoved slovenskega gledališkega igralca Aleksandra Valiča z naslovom ..Frontniki”. Gre za spomine na tako imenovano frontno gledališče, ki je delovalo v okviru VII. korpusa NOV in POL Valiču se je posrečilo delovanje frontnikov prikazati tako živo in vsestransko prepričljivo, da si žirija -ni pomišljala, komu podeliti Kajuhovo nagrado za spominsko delo. Četrti Kajuhov nagrajenec pisatelj Janez Vipotnik pa si je priznanje Borca in slovenske kulturne javnosti prislužil s knjigo »Ledina”, v kateri je združil nekaj svojih novel in zgodb. Ocenjevalci so postali pozorni zlasti na prepričljive opise dogajanj in avtorjevo sposobnost globlje pogledati v človekovo notranjost, ko se je le-ta odločal za pomembnejša dejanja v času narodnoosvobodilnega boja. Pred uglasbeno” preselitvijo Glasbena šola Marjana Kozine v Novem mestu se bo do jeseni naselila v zanjo preurejenem dosedanjem zdravstvenem domu (nekdanji gimnaziji) Glasbena šola Maijana Kozine že od začetka vedri pod streho osnovne šole Katje Rupena. Da vedri, pravimo predvsem zato, ker poteka pouk v prostorih, ki so zaradi majhnosti in neudobnosti bolj podobni shrambam in ropotarnicam kot učilnicam. Približno ustrezajo samo štirje prostori, vsi drugi pa so zasilni. Mednje štejeta tudi brez-okenski »učilnici", ki ju ne morejo niti zračiti. V zadnjih štirih letih se je število učencev malone potrojilo, tako da jih v tem šolskem letu že 417 hodi k pouku. Kakšen vrvež je ves dan na šoli, si kaj lahko predstavljamo. Se dobro, da poteka baletna vzgoja v športni dvorani, pa čeprav za drago najemnino. Ob tem je prava »umetnost", kako lahko ob celodnevni zasedenosti sprostijo kakšen prostor za vaje tako imenovanih predmetnih skupin, kamor sodijo: mladinski pihalni orkester, godalni orkester, dva harmonikarska ansambla, kvartet harmonik in zabavnoglasbeni ansambel. Vse skupine kljub težavam s prostori in drugim nevšečnostim vse leto marljivo vadijo in tudi nastopajo. Sploh se je glasbena šola zadnja leta močno vrasla v okolje in tvorno posega v novomeško in dolenjsko kulturno življenje. Podatki povedo, da je v minulem šolskem letu s svojimi učenci in skupinami priredila več kot 60 zunanjih javnih nastopov. Številni so bili tudi interni nastopi, na katerih učenci in skupine preverjajo v šoli pridobljeno znanje in merijo lastni napredek. Ugotovitve, da učenci glasbene šole Maijana Kozine muzicirajo predvsem v lastno zadovoljstvo ali v zadovoljstvo ožjih krogov domačih, znancev in prijateljev, že dolgo ne veljajo več. Pravzaprav to niti niso bile prave ugotovitve, saj so bile često osnovane na govoricah, manj pa na preverjenih dejstvih. Na voljo je dovolj podatkov, ki povedo, da nekdanji učenci glasbene šole uspešno sodelujejo v orkestrih in drugih skupinah, če se že niso odločili nadaljevati glasbene študije na akademijah. Hiter porast števila učencev je glasbeno šolo spodbudil, da se je načrtneje lotila kadrovskih vprašanj. Nobena skrivnost ni, da si zdaj pomaga kar s precejšnjim številom hono-rarcev. Taka zasedba, pa naj bo v strokovnem pogledu še tako neoporečna, ne more biti trajna rešitev. Zato so v izobraževalni skupnosti in na drugih mestih takoj podprli zamisel, da bi šola sčasoma prišla do lastnega pedagoškega osebja z načrtno usmeritvijo in štipendiranjem kandidatov. Seveda so novomeški učenci tudi prej študirali na akademijah, vendar se po diplomi niso vračali na Dolenjsko, oziroma le redki. Šola bo poslej, zlasti v obdobju usmerjenega izobraževanja, še povečavala svojo dejavnost. K temu tudi teži, saj je glede na sedanje število učencev in razvejenost dela še vedno precej pod republiškim povprečjem, pa čeprav se zdi prej omenjeni dosežek velikanski skok naprej. Seveda je nadaljnji razvoj šole odvisen predvsem od razrešitve tako imenovane prostorske problematike. Če je bila stiska pred leti še znosna, zdaj gotovo ni več. »Obseg dejavnosti se je tako povečal, da v sedanjih šolskih prostorih komaj še dihamo," pravi ravnatelj Zdravko Hribar. »Zato je bil zadnji čas, da se stanje spremeni na bojše. In v zadovoljstvo vseh, ki smo na šoli, lahko povem, da se je tako rekoč že spremenilo." Priložnost se je nakazala z gradnjo novega zdravstvenega doma v Novem mestu. Pristojni so takoj naredili potrebne korake, da bi dosedanje prostore zdravstvenega doma v Jenkovi ulici zasedla glasbena šola. Tehtnica se je takoj nagnila na stran te šole, k čemur je znatno pripomoglo tudi dejstvo, da je bila pridobitev ustreznejših prostorov za glasbeno šolo začrtana že v programu, na podlagi katerega je bil uspešno izveden tudi zadnji Zdravko Hribar: »Vsi že mislimo na preselitev." in nedvomno precej »šolski" referendum. Bivši zdravstveni dom so medtem že začeli preurejati za dejavnost glasbene šole. Veliki popravki ne bodo potrebni, saj potekajo ustrezna dela v stavbi, ki je nekoč že služila izobraževanju. V njej je bila dolga desetletja gimnazija in je po njeni izselitvi v začetku drugega desetletja v tem stoletju niso bistveno spreminjali. Predvidevajo, da bo adaptacija opravljena do jeseni in da bo glasbena šola novo šolsko leto lahko začela že v novih prostorih. Razumljivo je, da se tega dogodka silno veselijo učenci: in učitelji te šole, hkrati z njimi pa tudi vsi dejavniki, ki so pomagali stvar privesti tako daleč. »Vsekakor bo to pomemben korak v razvoju šole, prepričan pa sem tudi, da se bo s preselitvijo začelo povsem novo obdobje zanjo," meni ravnatelj. »Razporeditev prostorov je tam taka, da bomo lahko idealno izpeljali naš način pouka. Tudi lokacija stavbe je kot nalašč, na pri-pravnejšem mestu, kot je bila šola zdaj." I. ZORAN 980 DOLENJSKI LIST Uredništvo v gosteh: KANDIJA—GRM VEDO, KAJ JIH ŽULI IN KJE idar je vse pr etkih. Mladii ; premalo pa ! : bi bilo napa’ . ilom k akcij. i novinarji izkazalo, di Na sejah uredniškega odbora običajno porabimo precej časa, da se dogovorimo, katero krajevno skupnost bo obiskalo ..uredništvo v gosteh”, kdaj naj bi to bilo in kateri novinarji naj se podajo na pot. Ko je prišla na vrsto KS Kandija - Grm, smo menili takole: To je novomeška krajevna skupnost, o kateri je bilo v zadnjih mesecih slišati največ, in sicer v zvezi s težavami, ki jih imajo nekateri tamkajšnji krajani zaradi silovitega širjenja Industrije motornih vozil. Predvidevali smo, da bo zato tisti torkov večer prišlo v sejno sobo krajevne skupnosti v Kristanovi ulici vsaj nekaj deset ljudi - in temu primerno smo se tjakaj odpravili kar štirje novinarji (Ria Bačer, Drago Rustja, Jože Simčič in Ivan Zoran). Naše presenečenje ni bilo majhno, ko smo spoznali, da se bomo lahko pogovarjali samo z osmimi krajani Še zdaj nam ni jasno, zakaj tako pičel obisk. So se ljudje že naveličali govoriti o enih in istih vprašanjih, ko ni nobene koristi od tega? Bodi kakor že, tudi samo od osmih krajanov smo izvedeli toliko podatkov o vsakdanjem življenjskem utripu te krajevne skupnosti, da pri sestavljanju tega zapisa sploh nismo bili v zadregi. Še več, gradiva je bilo toliko, da o marsičem lahko zapišemo zgolj na kratko, zaradi pomanjkanja prostora pa tokrat izpuščamo običajni prikaz zgodovinskih, kulturnih in še kakšnih znamenitosti krajevne skupnosti; teh pa v Kandiji oz. na Grmu ni malo. Vinko Mirtič, predsednik skupščine KS Kandija - Grm, je s podatki takole predstavil ta mestni predel: „Naša krajevna skupnost je ena največjih v mestu. Zajema poldrugi kvadratni k;|ometer površine, ima 3400 prebivalcev in 1230 gospodinjstev. Med prebivalci sta samo še dva kmeta. Na našem območju sta ena samopostrežna trgovina ter kiosk s prehrambnim blagom in zelenjavo, je pa tudi nekaj večjih delovnih organizacij: IMV, Gozdno gospodarstvo, Novomontaža, hotel „Kandija”, trgovina Novotehne in še nekaj manjših. Sodelovanje z delovnimi organizacijami je žal precej na šibkih nogah, razen Novomontaže, medtem ko s tukajšnjo šolo na Grmu izredno dobro sodelujemo. Čeprav živi na območju krajevne skupnosti cela vrsta občanov z dobro izobrazbeno ravnijo, imamo prav pri nas največje kadrovske težave pri prevzemanju funkcij. Družbenopolitično delo leži predvsem na peščici delavoljnih ljudi; navadno so eni in isti na sestankih, ostali pa stoje ob strani Tudi zbori občanov so slabo obiskani, in zgodi se, da obravnavamo važne stvari, potem pa ljudje očitajo, da jih ni nihče nič vprašal. Največji problem imamo več let s kanalizacijo na Valantičevem. Posamezniki zavirajo dela s tem, ker nočdo dati soudeležbe kot večina stanovalcev. Če bi pred leti kanalizacijo naredili, kot je bila v načrtu, bi zanjo porabili 90.000 dinarjev, zdaj bi nas po predračunu veljala že okrog 700.000 din. Vseeno smo se odločili, da bomo šli v gradnjo. Vsaka hiša bo prispevala 10.000 dinarjev, kdor pa ne bo dal, bo šla kanalizacija mimo. Imamo tudi še nekaj makadamskih cest, ki so v srednjeročnem programu predvidene za asfaltiranje. Tudi ta akci-, ja bo izpeljana s soudeležbo krajanov. Večina sredstev, kijih krajevna skupnost zbere s samoprispevkom, pa gre za razširitev grmske šole zaradi potreb celodnevnega pouka in za izgradnjo igrišč. Ta bodo večnamenska, tako da jih bodo uporabljali malčki iz vrtca, šolarji in ostala otročad in mladina. Naših sredstev za igrišče ne bo dovolj, računamo pa na sofinanciranje skupnosti otroškega varstva in skupnosti za telesno kulturo. Verjetno se bo na igrišču mladina tudi zbližala in bo to povzročilo večjo aktivnost mladih, ker se zdaj tudi pri mladini dejavnost odvija v vse preozkem krogu, da bi bili lahko zadovoljni.” Krajevna skupnost Kandija - Grm je ena redkih, ki ima lastno dvoranico za prireditve. Zgrajena je bila pred več kot 20 leti z udarniškim delom, obetajo pa se organizacijam še dodatni prostori, ko bo uresničena prav tako stara želja po novem vrtcu. Gradnja v Kristanovi ulici je bila vsa leta začrtana, pa iz nje ni bilo nič, zdaj je izbrana lokacija za novi vrtec, ki je v tem predelu zares potreben. Zaradi številnih mladih družin, ki zdaj prevažajo otroke na vse konce in kraje mesta, se ustvarja tudi prometna gnečav mestnem prometu. Predsednik Mirtič je pohvalil delo odbora Rdečega križa: „Ta organizacija je zares vredna pohvale, zna pritegniti občane na razna predavanja. Prav tako bi lahko pohvalili sodelovanje med organizacijami nasploh. Vse delamo složno in v dogovoru. Delegatski sistem ima na našem terenu iste hibe kot običajno drugod. Še najbolj smo zadovoljni z delegati v komunalni skupnosti, sicer pa se predsedniki delegacij pritožujejo, da so sestanki delegacij slabo obiskani, in tudi izobraževalni seminar za delegate ima vse prej kot zadovoljivo udeležbo. Dobro pa dela naš svet potrošnikov. Nasploh pogrešamo informacij o delu in težavah krajevne skupnosti, ki bi prodrle v vsako hišo. Prav zato smo pred nedavnim ustanovili uredniški odbor, ki bo v kratkem izdal prvo številko „Kandijskih novic”. Te bodo izhajale nekajkrat v letu po potrebi in bodo zapolnile informacijsko vrzel.” „IMV sega s svojim razvojem in problematiko živo in neposredno v ta del mesta, bivanjsko okolje in interese krajanov,” je poudaril družbenopolitični delavec Franc Beg. „Razumemo, da se tovarna mora širiti in da za to potrebuje življenjski prostor, ne moremo pa se sprijazniti z načinom in potmi, ki jih IMV ubira pri uresničevanju razvojnih teženj,” je dodal „ygotavljamo, da se to dogaja brez najmanjšega posluha za drobne, vsakdanje probleme prebivalcev, še posebno tistih, ki živijo v neposredni soseščini s to delovno organizacijo in tak odnos najbolj občutijo na svoji koži” „Sploh mislim,” je nadaljeval Beg, „da bi bilo problemov precej manj, zlasti pa se ne bi pojavljali s tako ostrino, če bi IMV svoje načrte pa tudi probleme dovolj zgodaj razgrnila pred krajane in krajevno skupnost. Tako pa je vso hudo kri, nesporazume in celo konflikte pripisati dejstvu, da med IMV in krajevno skupnostjo ni bilo pravega sodelovanja.” Predsednik KO SZDL Vinko Kocjančič in sekretar OO ZK Jože Macele sta pristavi- la, da zdaj v tem sodelovanju ni več kratkih stikov. „SZDL in ZK sta dali pobudo, da se odnosi uredijo,” je nadaljeval Kocjančič, „tako sta bila že dva sestanka, na katerih so družbenopolitični dejavniki krajevne skupnosti in zastopniki IMV obravnavali najbolj pereča vprašanja medsebojnih odno- • sov in poskušali najti rešitve. Upamo, da bomo poslej v krajevni skupnosti na tekočem z vsemi koraki IMV, ker ne želimo biti gasilci ognja, ki bi izbruhnil iz novih nesporazumov.” Neuspešno pa so se končala do zdaj vsa prizadevanja, da bi ustrezno, kot se spodobi v mestu, uredili sosesko med spodnjim delom Trdinove ulice in Zagrebške ceste. Stanovanjski bloki v njej se še vedno utapljajo v blatu, zeleno okolje, kolikor ga je bilo, pa so zasedle - lesene garaže. Najprej je kazalo, da se bo soseska znebila lesenjač in blata predlanskim, ko so Novo mesto prezračili in posnažili pred zasedanjem stalne konference jugoslovanskih mest. Resno se je o asfaltiranju in ostali ureditvi govorilo tudi lani Franc Beg je potrdil, da je bilo v ta namen zagotovljenih 1,7 milijona dinarjev. Soseska svojega velikega dne ni dočakala, pa tudi tega, kam je šla zagotovljena vsota, menda nihče ne ve. „In tako ostaja ta soseska zaradi neurejenosti še naprej mestna sramota,” je pristavil Beg. Krajevna skupnost Kandija - Grm je ena najbolj gosto naseljenih na območju Novega mesta. Nadaljnja stanovanjska zazidava v njej je praktično onemogočena tudi zavoljo tega, ker je precejšen del njenega ozemlja zasedla IMV. „Toda za šolo bomo morali najti dodatni prostor,” menijo krajani Grmska osnovna šola, zidana za kakih 750 učencev, šteje danes okoli 1000 osemlet-karjev. Postala je prenatrpana in jo bo potrebno razširiti To narekuje tudi celoten prehod na celodnevno šolo, ki jo zdaj lahko izvajajo le delno. Manjka zlasti površin za širjenje najrazličnejših aktivnosti Krajani razumejo stisko šole in njene potrebe, zato so na zadnjem referendumu izglasovali samoprispevek in v njem del sredstev zagotovili za rešitev tako imenovanega šolskega vprašanja. Del sredstev pa je kajpak namenjen tudi za komunalno ureditev. ,,Pri tem pa ne bi smeli pozabiti na nekatere manj .pomembne’ zadeve. V mislih imam ureditev javne razsvetljave na križišču Trdinove in Kristanove ulice,” je menil Ivan Usenik. Pred ne tako davnimi leti je bil ta del mesta precej manjši, pa tudi veliko bolj neugleden. Na Grm je vodila slaba makadamska cesta, hiše so bile posejane bolj na red- ko. V današnji Kandiji pa je bilo najti še kovača in brivca v starosvetni hiški s še bolj starosvetno opravo. Potem se je začelo z novimi časi tudi življenje v teh predelih drugače sukati. Hiše so rasle druga čez drugo, na Grmu so dobili sodobno šolo, nove trgovine, stanovanjska naselja. Vendar to stanje ni dolgo trajalo. Ko je začela IMV uresničevati svoje načrte, je še kako posegla v podobo Grma in Kandije. Zdaj ta krajevna skupnost ni več ena najbolj mirnih, ena najbolj urejenih, saj skoznjo dan na dan za IMV vozijo tovornjaki pa avtobusi in za njimi na cestah ostajajo težke blatne sledi Tako nekako se nostalgično iztekajo izjave grmskih krajanov. Sicer pa jim spet prisluhnimo. Ludvik Hočevar je nedvomno zelo dejaven v krajevni skupnosti saj ga je pred nedavnim izvršni odbor krajevne organizacije SZDL evidentiral za novega predsednika sveta krajevne skupnosti In tako kot ostali občani tudi on občuti nezadostno urejenost okolice kot najtežjo v svoji krajevni skupnosti. So pa težave, ker so vsa ostala vprašanja rešena: vodo imajo, kanalizacija deluje, v vsej krajevni skupnosti je ena sama neasfaltirana ulica. Prav zaradi tega je krajane toliko težje pritegniti k sodelovanju. „Seveda bo bolje, ko bomo v krajevni skupnosti dobili še kakšen otroški vrtec in pa več otroških igrišč. Tako bomo očuvali sedanje zelenice in hkrati morda lažje brzdali uničevalno strast raznih voznikov, ki parkirajo svoja vozila kjer si bodi najraje pa na zeleni travi. Precej bi k urejenosti okolja pripomoglo tudi več košev za smeti in več zabojnikov. Sedanje kante za smeti so namreč vse prevečkrat tarča brskajočih Romov, ulice pa znajo nasmetiti tudi otroci z ovoji slaščic,” je povedal Hočevar. Čeprav v tej krajevni skupnosti nimajo veliko v primerjavi z drugimi pa je majhno vključevanje krajanov v delovanje krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij vendarle boleče. Vinko Kocjančič je povedal, da pravega vzroka ni mogoče najti čeprav je del krivde tudi v vodstvu teh organizacij. Po novi organiziranosti namreč niso opazili bistveno večje dejavnosti Nekaj seveda k temu prispeva „po-manjkanje” stvarnih vprašanj, nekaj pa tudi premajhno vključevanje novih priseljencev v družbenopolitično življenje. ..Izboljšanje pričakujemo zaradi glasila krajevne skupnosti, ki naj bi prineslo malo boljšo obveščenost med krajani Nekaj pa tudi od ostalih akcij. V kratkem bomo namreč izvedli anketo, kako delujejo naše delegacije. Ko bomo prišli do podatkov, katere delegacije ne delujejo, kateri delegati se ne udeležuje- jo sej, bomo izvedli ustrezne ukrepe,” povedal Kocjančič. Dodal je še, da bi v ji krajevni skupnosti radi imeli bolj mladino, ki je nekajkrat že pokazala in pripravljenost za delo, vendar je vse večkrat ostalo samo pri začetkih, zelo rada prihaja na plese, dovzetna za resnejše delo. Ne bi bilo ko bi plese združili z vabilom k Takšno vabilo bi bilo nedvomno učinkovito, saj se na plesih zbere tudi mladincev, medtem ko jih je na letno ferenco prišlo le pet. Da ne tem, da na uredništvo v gosteh nega predstavnika mladinske Ivan Usenik se je oglasil pri „kar tako”, potem pa, ko se je ni nobenega „uradnega” predstavnika ze borcev, je le povedal nekaj misli o njej Predvsem so borci med najbolj aktivnimi' krajevni skupnosti, saj ni bila skoraj nobei* akcija izpeljana brez njih. Sodelujejo pl izvedbi volitev, popisu in še številnih akci jah, ki bi sicer ostale samo na ramenih klil jevne skupnosti oz. družbenopolitični organizacij. Toda njihove pridnosti ne gl1 pripisovati samo razmeroma velikemu števi lu borcev, temveč tudi njihovi veliki prt pravljenosti za delo. Ne povsem mimogrede pa je Usenik omenil tudi vprašanje IMV »Zadeva se resda nekako ureja, toda veliK* ljudi še ni zadovoljnih. Pred kratkim so ji> skušali potolažiti na posebnem sestanku toda koga naj prepričaš z, denimo, takimi nastopom. Prišel je strokovnjak za geologi, jo, razgrnil strokovne karte in ljudem pri davaL Končal je z ugotovitvijo, da mine: niso krivi za poškodbe hiš, kajti zarai njihovih min se hiša baje še toliko ne stre kot v primeru, da ob njej pelje tovornja Pa mir: v blokih ne smeš ropotati po dese* uri zvečer, pri IMV pa minirajo še p< enajsti in stroji bobnijo noč in dan. Ljudji si želijo, da bi čimprej končali z deli, po tem pa, kar bo, pa bo.” Rudi Dular je bil kratek. „Sem iz Gubč« ve 4, dovolj star, da vem: kaj bi nergal, sS se tako ne bo nič izboljšalo! Ne kaže s‘ razburjati nad tem, da imam hišo počen* po dolgem in počez, da je prav danes p°\ poldne treskalo, ko da je vojna ali potres Če bi bil mlajši, bi že poskrbel zase, odšel® bi se, tako pa... Naj že enkrat končajj vsaj z miniranjem, pa cesto naj počistijo! V še hujšem položaju je Franc Bobič' „Za vogal nove tovarniške hale je prva mif* počila že pred desetimi leti In odtlg ® miru. Moja hiša meji s predelom, ki ga j1 IMV odkupila, od 30 m oddaljene tovarn* se širi smrad, ropot. Vse sem poizkusil, 'P bi IMV odkupila tudi mojo hišo, a vse 1* man. Tudi primerne lokacije ne dobim * mestu, zato sem se vdal v usodo, Krajev!'1 skupnost proti taki organizaciji seveda $ more storiti ničesar, v IMV se sploh ne vedajo, kako zoprno je njihovo početje^ tukajšnje ljudi, zato me prav zaniflf kakšne obraze bi imeli odgovorni iz tov?r ne, če bi morali samo teden dni živeti * hiši, kot je moja.” Zakaj ni več kontejnerjev za smeti Kristanovi in Nad mlini, četudi je odp*^ kov čedalje več? Kakšna bo usoda zelenl£l med bloki na Kristanovi? Bo še naprej Pff vsem neurejeno igrišče, ali še bolje reč ei>°' smetišče? Zakaj pristojni ne ukrepajo di nevarnega (seveda prepovedanega) par*^ ranja vsakršnih vozil pred trgovino in bf" jem na Kristanovi? Kdo je kriv, da je zar* ( nagiba ob vsakem dežju poplavljen p loč?1, ob Kristanovi v smeri križišča s Trdino^,, Zakaj nihče ne pokliče na odgovor P*-. obzirnih lastnikov psov (predvsem s° volčjaki), ki noč za nočjo neusmiljeno W jo in motijo počitek ljudem? L| Ta splet vprašanj nam je po pošti p°s< krajan, ki po zadnjem vprašanju s°|Ji nima psa, pa tudi toliko poguma rie, d3 se podpisal Franc Beg Vinko Kocjančič Vinko Mirtič Jože Mecele Ivan Usenik Franc Bobič Rudi Dular Ludvik Hočevar ŠPORTNI KOMENTAR Oživiti mrtvo sezono Povsem običajno je, da po končani sezoni v tej ali oni športni panogi naredimo nekakšen zaključek s pregledom doseženega, z ugotovitvami in analizo, nekoliko bolj nenavadno pa je, če to storimo po končanem športnem mrtvilu. Toda tudi takšno obdobje prinese svoje spoznanje, podobo, ki bi jo kazalo v prihodnje le nekoli-kanj obogatiti Znano je, da se v nastopih športnikov pojavi pozimi tako imenovana mrtva sezona, ki pa jo v večini krajev izpolnijo z zanimivimi turnirji, tekmami ali drugimi športnimi prireditvami, ki prav tako polnijo dvorane, v veliko primerih še bolj od mnogokrat dolgočasnih bojev za prvenstvene točke. Narobe bi bilo trditi, da novomeška športna dvorana ni bila priča številnim kvalitetnim športnim predstavam, vendar je takšnih dogodkov vse manj in praznino v špotrnih tekmovanjih pozimi vse premalo izkoristimo. Letošnji primer je še najbolj očiten, saj razen gostovanja odbojkarjev Modriče v Novem mestu, pa uspele plesne revije, ni bilo prireditve, ki bi v športno dvorano privabila več gledalcev. Vemo pa, in to so potrdile nekatere tekme in polna dvorana, da si Novomeščani takšnih nastopov želimo. Že tako je v Novem mestu tudi v „tekmovalni“ sezoni težko ujeti kvalitetno tekmo, kar pa spričo razmer, ki vladajo pri delu v novomeškem športu in kar sodi v posebno poglavje, ni nič novega. Pa da ne ostanemo zgolj pri „spektaklih“. Organiziranje zimške rokometne lige pa nogometnega turnirja in atletskega tekmovanja najmlajših je dovolj zgovoren dokaz, da se da tudi z malo denarja razbiti zimsko športno mrtvilo. Potrebno je pač nekaj volje in odrekanja, za kaj več pa tudi nekaj denarja, ki bi se ga tako ali drugače zagotovo dalo iztržiti BOJANBUDJA Novomeščani korak bliže cilju Pomembna zmaga Novomeščanov — V soboto s Fructalom — Kočevje s tekmo manj na drugem mestu — Katastrofa košarkarjev Podbočja Zmaga Novomeščanov v Sežani in pa nepričakovan poraz vodilnega Branica doma proti košaikaijem Rudarja sta poglavitni značilnosti petega kola v slovenski košarkarski superligi. Borba za vih tako ostaja še vnaprej negotova, edino kar lahko zapišemo že sedaj, pa je, da se bodo za prva tri mesta potegovale štiri ekipe, ki so doslej pokazale najboljšo igro: Domžale, Branik, Fructal in Novo mesto. Slednje je s sobotno zmago utidilo svoje tretje mesto, že v naslednjih kolih pa ima možnost, da na lestvici prehiti še koga. Srečanje v Sežani pred okoli 200 posrednemu kandidatu za sam vrh gledalci je potekalo v izenačenem in zanimivem boju. Košarkarji Kraškega zidarja so začeli silovito in vse je že kazalo, da bodo Novomeščani v srečanju, ki je neposredno odločalo o uvrstitvi tik pri vrhu, ostali praznih rok. Toda gostje so se že pred koncem prvega dela zbrali in z mirno ter učinkovito igro nenehno manjšali razliko, nekaj minut pred koncem celo povedli in odšli na odmor s štirimi koši prednosti Odlično igro pa so Novomeščani pokazali v drugem polčasu, ko so domačine povsem nadigrali. V tem delu srečanja sc je najbolj odlikoval Plantan, ki je bil za domače košarkarje nerešljiva uganka. Ne le da je dobro vodil igro svoje ekipe, z 22 koši je bil tudi med najboljšimi strelci srečanja. Novo mesto: P. Seničar 15, S. Se-ničar 13, Župevec 27, Supič 12, Plantan 22, Munih 13. Lestvica po petem kolu, kije prineslo za Novomeščane tako ugoden razplet, je videti takole: Domžale in Branik 12, Novo mesto in Fructal 10, Kraški zidar in Comet 8 itd. Že med tednom je bilo odigrano še šesto kolo, v katerem so Novomeščani imeli v gosteh moštvo Comet, v soboto pa ponovno igrajo na domačem parketu, tokrat proti ne- Uspešen start v pomladanski del Jama ni bila kos novomeškim odbojkarjem — Derbi v naslednjem kolu med Pionirjem in Bovcem — Poraza odbojkaric Krke in Kočevja V soboto sc je pričel spomladanski del tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah. Prvo kolo nadaljevanja je prineslo povsem pričakovane rezultate, saj so favoriti, med njimi tudi Nomomeščani, zlahka prišli do novih točk. Slabše pa so se dolenjske ekipe odrezale v ženski ligi- . JAMA - PIONIR 0:3 Novomeški odbojkarji so na svojem prvem spomladanskem gostovanju v Brezovici pokazali lepo igro in povsem zasluženo gladko odpravili borbene domačine. Največ zaslug za zmago Novomeščanov gre pripisati njihovi igri ob mreži, kjer so izkoristili svojo premoč v višini in z uspešnimi blokadami ustavljali napade. Sc rezultat po setih: 5:15, 12:15, 6:15. Za Novomeščane so igrali: Kolarič, Brulec, Kosmina, Primc, Vernik, Skrbe, Mu hič in Babnik. , V 9. kolu imajo Novomeščani v gosteh doslej vodilno ekipo Bovca, z morebitnim uspehom pa bi ponovno zasedli vodilno mesto na lestvici, ki so ga izpustili tik pred koncem jesenskega dela prvenstva. PORAZA DEKLET Tudi prvo kolo spomladanskega dela tekmovanja v ženski republiški odbojkarski ligi je prineslo pričakovane izide. Obe dolenjski ekipi, Krka in Kočevje, sta tokrat ostali brez točk. Krkašice so gostovale pri ekipi Mislinje, eni izmed kandidatov za sam vrh, in po dobri igri izgubile z 1:3, medtem ko so Kočcvke imele v gosteh igralke Branike in prepričljivo klonile brez osvojenega seta. Po 10. kolu jc Krka na petem, Kočevje pa na zadnjem mestu. Težko jc pričakovati, da bodo v naslednjem kolu popravile uvrstitev, saj bodo odbojkarice Krke imele v gosteh vodilno moštvo Bleda, Kočevje pa gostuje v Golovcu. Karateisti se selijo v nove prostore Vse kaže, da so novomeškim karateistom vendarle napočili boljši dnevi. Po vrsti težav, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, jim je uspelo odpraviti največjo. Novomeški karate klub se bo tako vsaj kaže - že te dni preselil v nove prostore v starem do-A’ Tako bodo lahko pri-ceu tudi z boljšim, predvsem pa '"nožičri^ delom z mladimi, saj t* t0 doslej v novomeški športni j^Mani zaradi kratkega roka “eninga, cene, ki so jo plačevali za uporabo dvorane, skorajda ni uo mogoče. Vedeti je namreč eba, da se karateisti preživljajo e s sredstvi iz članarine, med-f.®1" ko so prošnje za kakršno-oa drugo obliko denarne po-m°ci naletele na gluha ušesa. še ^ tem Pa a vrs* karateistov SehiP® razveseljiva vest. Semso Hg Je bil pred dnevi v Zagrebu tesf Pr°mociji mojstrov, kjer so Dn^ Psihofizične sposobnosti ke *me^nika, obvladanje tehni-stai • § «ali .rezultate, trenerski £rn Sehič je postal nosilec s JP P,asu 3. stopnje; ne samo Dr<.ri. ljenim nazivom, pač pa lahknSem z dosedanjim delom mu i P°stane zgled prenekatere-budnf Vrs? .mlajših. Obe spod-bo ' novici sta torej obet, da istov ?? ^st novomeških karateist prenekatero dobro USPEŠEN START — Novomeški odbojkaiji so v spomladanski del prvenstva startali z zmago. Največ po zaslugi uspelih blokov, ko so s pridom izkoriščali svojo premoč v višini1 Obetaven atletski rod V športni dvorani Dolenjskih Toplic se je minuli petek končala zimska atletska liga učencev osnovnih šol novomeškega območja. Tekmovanja so prinesla zanimive boje in tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. Ponovno so se tokrat izkazale mlade atletinje iz Dolenjskih Toplic, ki so dosegfe prepričjivo zmago v ženski konkurenci, medtem ko so pri moških slavili učenci OŠ Grm. Med najboljšimi petkovimi rezultati naj omenimo odličen tek Sa-ponjikove (Grm), ki je v kategoriji mlajših pionirk dosegla imeniten čas 5,9, medtem ko sta Hrenova (Dolenjske Toplice) in Merlinova (Grm) v enaki disciplini med starejšimi pionirkami tekli 5,7. Omenimo še tri odlične izide: tek Murna (Grm) na 40 m med starejšimi pioniiji s časom 5,5, odličen skok v daljavo Hrovata (Dolenjske- Toplice) med mlajšimi pionirji s 5,15 in Muma med starejšimi pioniiji s 5,79. Rezultati; 40 METROV - mlajše pionirke; Saponja (Grm) 5,9, Čampelj (Grm) in Senica (Dolenjske Toplice) 6,2. Starejše pionirke; Mcrlin (Grm) in Hren (Dolenjske Toplicc) 5,7, Brezovar (Grm) 6,0. Mlajši Pionirji; Ivanovič 5,8, Zu-nčič 6,0, Judež (vsi Grm), Jarc . ršljin), Krpač (Dolenjske Tod-Uce), Šilar (Bršljin), vsi 6,2. lestvice, ekipi Fructala. Morebiten uspeh kaj lahko prinese povsem spremenjeno podobo na vrhu lestvice in ob težkih gostovanjih najhujših nasprotnikov Novomeščanov se lahko zgodi, da bodo Dolenjci po odigranem sedmem kolu, če ne štejemo še dveh iz predtekmovanj na vrhu lestvice. DVOJNA ZMAGA KOČEVCEV V nadaljevanju prvenstva v zahodni skupini slovenske košarkarske lige so igralci Kočevja, po dosedanjih igrah eden najresnejših kandidatov za sam vrh lestvice, že med tednom odigrali srečanje z moštvom Gostola in slavili z 90:84 (41:41). Poročila iz Kočevja govore, da so mnogo višji igralci gostov s počasno Smučarski vlak Znani ,,bcli” smučarski vlak v soboto, 23. fobruaija, ni krenil kot običajno iz Ljubljane, temveč iz Sevnice. Zato je bilo tudi število potnikov kar za 172 smučaijev številnejše, v Ljubljani jih je namreč pristopilo bore malo. Sevničani so bili s prevozom nadvse zadovoljni. Kako tudi ne: do Bohinjske Bistrice je okrog 180 km, vlak je tja pripeljal po treh urah in dvajset minutah! Ob povratku je vlak pridobil celo te minute. Železničarji so držali besedo, vlak so potegnili prav do predora, kjer je tudi zadnja postaja žičnice. Za razliko od naših golih vrhov jc na Kobli ponekod tudi po dva metra snega. Koga bi ob takšni opojnosti motilo le malo trše smučišče. Pb tem uspehu napoveduje smučarski klub v Sevnici ponoven odhod vlaka v soboto, 8. marca. Kd or namerava na ponovno pot, se mora č imprej javiti pri poverjenikih kluba, saj morajo potrebo po vlaku javiti želcznici teden dni prej. A. Ž. pa (B Starejši pionirji: Muren 5,5, Ivanovič (oba Grm) in Kekec (Bršljin) 5 ,6. . 600 METROV - starejše pionirke- Janežič (Dolenjske Toplicc) NOVE MEDALJE ATLETOM V petek je bil v Mariboru 3. del slovenskega dvoranskega prvenstva- v atletiki. Tokrat so nastopili metalci krogle. Cujnik jc z novim osebnim rekordom 14,26 m zasedel drugo mesto, Okleščen pa je bil s 13,57 m četrti. Pionir Primc je pokazal, da se razvija v izvrstnega metalca, saj je 4 kilogramsko kroglo sunil 14,90 m in osvojil naslov slovenskega prvaka. Zimska forma novomeških metalcev kaže sadove zelo intenzivnega dela in obeta, da bodo letos njihovi rezultati na prostem daleč presegali lanske. 2.02,5, Lobe (Brusmcc) 2.02,7, Škrubej (Gnn) 2.03,0. ŠTAFETA 4x1 KROG - pionirke; OS Grm 1.08,4, OS Bršljin 1.10.8, OS Dolenjske Toplice 1.11,0. Štafeta 4xi krog - pionirke; OS Grm 1.08,4, OS Bršljin 1.10.8, OŠ Dolenjske Toplicc 1.11,0. , STATETA 4x1 KROG -pioniiji-OS Dolenjske Toplicc 1.04,1 OŠ Bršljin 1.04,7, OŠ Grm 1.05,7. SKOK V DALJAVO - mlajši pionirji; Hrovat (Dolenjske Toplicc) 515, Jarc (Bršljin) 498, Savšek (Grm) 471. Starejši pionirji: Muren (Grm) 579, Potočar 576, Klančičar (oba Dolenjske Toplice) 559. SKOK V VIŠINO - mlajše pionirke; Strojan (Katja Rupcna) f35, Jarc (Dolenjske Toplicc) 130, Petrič (Grm) 115. Starejše pionirke; Erjavec in Luk-šič 143, Križe (vse Dolenjske Toplicc) 140. MEDICINKA - mlajši pioniiji; Udovč (Šentjernej) 985 cm, Robck (Šmarjcta) 961, Zupančič (Dolenjske Toplicc) 923. Starejši pionirji: *>r,mc (Grm) 14,30 m. Potočar (Dolenjske Toplico) 1 2,-i‘i, Gerbce (Žužemberk) 11.95. Ekipno pionirji in pionirke: Dolenjske To_plice 572, Grm 447, Katja Rupcna 1j 1, Šmarjcta 120,5, Brus-nicc 117, Šentjernej 92,5, Bršljin 91, Žužemberk 53, Mirna peč 15. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da jc bila zimska atletska liga res vzoino organizirana, in upajmo, da nekateri res n-dlični rezultati posameznikov niso ušli očem li«tim, ki ;-krbc za atletski naraščaj. in preudarno igro dolgo držali korak z domačimi. Kočevci so si odločilno prednost nabrali šele v drugem delu drugega polčasa. Pred okoli 100 gledalci sta slabo sodila Hafner in Tomšič. Kočevje: Mihelič 8, Popovič 4, Gašparac 2, Gergar 16, Grgo-rič 38, Papež 7, Bončina 8, Hegler 7. g V nadaljevanju prvenstva pa so Kočevci v soboto igrali v Metliki. Dolenjski derbi na „zahodu“ je prinesel razburljivo in dokaj enakovredno srečanje, v katerem so po prvem delu vodili domačini, na koncu pa so vendarle slavili gostje. Rezultat: 84:80 (40:37). Beti: Turakovič 8, Gršič 12, Matjaševič 4, Žapčič 17, Jamenjak 6, Svinger 17, Vivoda 4, Strahinič 6. Kočevje: Mihelič 5, Deržek 2, Popovič 6, G. Papež 2, Gregar 10, Ambrožič 3, Grgorič 36, R. Papež 5, Bončina 4, Hegler 7. Prvo katastrofo pa so v 5. kolu na „vzhodu“ doživeli igralci Podbočja, ki jih je doma ugnalo moštvo Kamnika kar z 62:97 (33:49). Pričakovati je bilo, da se bodo košarkarji Podbočja na svojem igrišču bolje upirali gostom, vendar so že v prvem polčasu dopustili, da so jim gostje ušli. V naslednjem kolu igra „Beti“ v gosteh s Triglavom, Podbočje gostuje pri Zlatorogu, medtem ko so Kočevci prosti. KEGLJANJE: ZMAGA NOVOMEŠČANOV Na kegljaškem tekmovanju v no-častitev občinskega praznika Črnomelj, ki jc bilo minuli teden na kegljišču Rudarja v Kanižarici, je bilo nekaj dobrih rezultatov. Zmagali so prepričljivo kegljači iz Novega mesta s 755 podrtimi keglji, pred Črnomljem, Metliko in Trebnjem. Zmagoviti ekipi je pripadla posebna diploma, zapišimo pa sc, daje to tekmovanje stelo tudi za prvenstvo Dolenjske; N. GOLEŠ VETERANI V FINALU V nadaljevanju zimske rokometne lige ribniške območne zveze B skupine sc jc v finale uvrstila ekipa Veteranov, ki jc v odločilni tekmi igrala z moštvom Inlesa neodločeno 13 : 13. Sicer pa so bila srečanja tudi tokrat zanimiva in izenačena. Rezultati: Kočevje - Inles 17; 24, Mokreč - Grosuplje 20; 16, Grosuplje - Inles 17;20, Kočevje - Mokreč 14; 20, Grosuplje - Loški potok 21 :*|7, Mokrcc - Loški potok 17; 15, Loški potok - Veterani 12-21, Veterani - Inles 13;13. M. G-č. LESKOVEC: DOMAČINI PRVI V Leskovcu pri Krškem jc bil v nedeljo zanimiv turnii v namiznem tenisu, ki se pa je udeležilo šist ekip. Najboljšo igro so prikazali čiiuii domače vrste Leskovca in prepričljivo dosegli prvo mesto z 10 točkami. Sledijo. Veniše 1 8, Smcdnik 6, Semiše 4, Vcnišc II 2 in Trška gora brez točke. J. ARH V Kopru je bilo v nedeljo slovensko prvenstvo v krosu. Zaradi varčevanja so Novomeščani nastopili z enim samim tekmovalcem, ki je dokazal, da spada v vrh najkvalitetnejših tekačev na dolge proge v naši republiki Metod Žužek je osvojil bronasto medaljo, pred njim pa sta bila samo Stanko Lisec in Peter Svet. Prva trojka sc je že na polovici za okrog 100 m oddaljila ostalim, nato so prednost še povečali na približno 180 m in v zadnjem krogu poračunali med sabo. Žužek je za vodilnima, ki sta dosegla enak čas, zaostal samo za okrog 30 m, to je za približno 6 sekund. Žužku je slovenski kros pomenil le kontrolo pripravljenosti pred specialnim treningom na stez L Brez posebne usmeritve na to tekmo je dosegel rezultat, ki potrjuje, da je letos pripravljen kot še nikoli doslej. Na prvenstvu SFRJ v Titogradu ne bo nastopil, ker bo vse moči in prosti čas usmeril v trening svoje specialne discipline 3000 m z zaprekami. Morda v času varčevanja lahko omenimo tudi to, da je bil Žužek od oktobra do konca februarja le 5 dni na pripravah AZS, medtem ko so njegovi tekmeci s slovenskega prvenstva (prva dva in tisti, ki so bili za njim) na pripravah preživeli večji del zimskega pripravljalnega obdobja. Omenimo ob tem še dofjer rezultat Kočevarja iz ekipe Bele POMEMBNA ZMAGA — Z krajine, ki jc v konkurenci pio- zmago nad Kraškim zidanem so nirJcy na t-500 metrov dolgi sovih prostorov je bila v imlju res potrebna, saj je bil nji prostor blizu pekarije ne-■zen. Butoraj— Velika Lahinja. Ta so vaščani teh krajev dobili ta- ko želeno in dolgo pričakovano asfaltno povezavo z občinskim središčem. Posodobitev te ceste je bila v programu javnih del, vendar bi je za ta občinski praznik gotovo še ne imeli, ko ne bi tako velikega deleža prispevali krajank Ti so zbrali kar 400 ti- sočakov, poleg tega pa so opravili tudi več kot 3.500 delovnih ur. Kot je dejal na slovesnosti predsednik črnomaljskega izvršnega sveta inž, Jože Urh, znaša vrednost vseh del na tej cesti več kot šest milijonov dinarjev, od tega znaša prispevek samih krajanov okoli 640 tisočakov. Poleg glavne ceste so asfaltirali tudi krajevni poti do Dolnjega Butoraja in Zorencev. Kako potrebna je bila posodobitev ceste, pove tudi podatek, da se iz teh krajev vsak dan vozi na delo v Črnomelj okoli 75 delavcev, 40 učencev v šolo, petkrat na dan pa po njej pelje avtobus. Poleg tega je to tudi vzporedna cestna povezava Črnomlja z Dragatušem, zato imajo ČRNOMALJSKI DROBIR KAM Z GNOJEM? - Po otvoritvi asfaltirane ceste Črnomelj - Veli- ka Lahinja so se gostje zapeljali naj-Velik..................................... vseh pisarnah na črnomaljski občini No, občinski možje se očitno tako prej do Velike Lahinje, kjer so jim prijazni vaščani pripravili kar na asfaltu prisrčen sprejem s tekočimi in mesenimi domačimi dobrotami pripravljajo, da jih svetlejša, razvita :iho' V veselem pogovoru z vaščani seje ‘ bči............................... prihodnost njihove občine ne bo zaslepila. Morda pa ima starodavni črnomaljski grad predebele zidove in premajhna okna. v načrtu še nadaljnjo posodobitev od Velike Lahinje do Podloga. Trak na Butorajski cesti v Črnomlju je prerezal prizadevni krajan Stane Bahor, slovesnost pa se je nadaljevala v Vel. Lahinji in Butoraju, kjer so krajani pripravili kulturni program. eden od občinskih mož oziral okoli in končno ..zaskrbljeno” vprašal vaščane, kam bodo sedaj, ko so tudi dvorišča asfaltirali, metali gnoj. Res velik razlog za zaskrbljenost! Ko bi na to pomislili prej, bi se prav gotovo enoglasno odpovedali asfaltu ... NE SAMO NA DAVKARIJI -Pred časom je bilo v tej rubriki rečeno, da v pisarnah na črnomaljski davkariji tudi podnevi gori luč in da tudi to govori o prizadevnosti tamkajšnjih uslužbencev, ki celo pri belem dnevu z lučjo iščejo utajevalce in druge kršilce strogih davčnih predpisov in zakonov. Načelnik davčne uprave pa je pisca opozoril, da podnevi luč gori tako rekoč v KONCERT IN DISKO - Čeprav so nekateri ob nedavnem gostovanju avstrijskega mladinskega simfoničnega orkestra v Črnomlju govorili, da so vstopnice po 30 dinarjev za dijake predrage, je občinstvo popolnoma napolnilo dvorano kulturnega doma, med njimi pa je bilo največ irav mladine. Očitno mladim ni tež-o odšteti tega denarja za res kvalitetno prireditev, zlasti če upoštevamo, da znese vstopnina in obvezna konsumacjja v disko klubu še enkrat toliko. Torej ni res, da mladina poseda v zakajenih prostorih zato, ker so vstopnice za kvalitetne kulturne predstave predrage, marveč bo prej držalo, da je takih prireditev premalo. e LETOŠNJI PROGRAM JAVNIH DEL Na jutrišnji seji črnomaljskega izvršnega sveta, za katero je pripravljen obsežen dnevni red bo med drugim tekla beseda o poslovanju in izvajanju ukrepov za odpravo izgube v kanižar skem rudniku. Govor bo c uresničitvi programa javnih del v lanskem letu in o predlogu programa za letos. Razpravljali bodo o osnutku gradiva za razpis referenduma za uvedbo kra jevnega samoprispevka za ob dobje 1980-85, člani pa se bodo seznanili še z mnenji kra jevnih skupnosti o programu razvoja turizma v občini Pripravljena je tudi informacija o poslovnih rezultatih gospodarstva v lanskem letu ter informacija o izplačanih neto osebnih dohodkih v prvem letošnjem mesecu v skladu z resolucijski-mi izhodišči dotočili predvsem na tiste naloge, kjer so v dosedanjem razvoju najbolj zaostajali. Tu gre zlasti za krepitev družbenega planiranja, dograjevanje dohodkovnih odnosov, prizadevanja za kapitalno intenzivne proizvodne programe, ki naj bistveno pripomorejo k prestrukturiranju gospodarstva, posodabljanje proizvodnih kapacitet, bolj smotrno izkoriščanje le-teh, posodabljanje kmetijske proizvodnje, hitrejšo stanovanjsko gradnjo. Za letos predvidevajo, da se bo realna rast družbenega proizvoda povečala za okoli 5,5 odstotka, tako da bo družbeni proizvod znašal kakih 850 milijonov dinarjev. Tako rast, ki je višja od republiške, bodo lahko dosegli zlasti zaradi že lani dokončanih investicij v „Beti” in suhorskem obratu IM V. Rast zaposlovanja naj bi letos ne presegla 2,5 odst., kar pomeni le 84 na novo zaposlenih. Produktivnost se bo po resoluciji v združenem delu povečala za 3 odst., delež produktivnosti v porastu družbenega proizvoda pa bo znašal okoli 60 odst. Ena pomembnih nalog je tudi večje pokrivanje uvoza z izvozom. Medtem ko so v lan- Metlika prehiteva povprečje Občinska resolucija predvideva hitrejšo rast družbenega proizvoda kot republiška Osrednja pozornost na zadnjih sejah zborov občinske skupščine e veljala resoluciji o izvajanju družbenega plana metliške občine v ‘etošnjem letu. V Metliki se zavedajo, da bodo na njihove razvojne možnosti v letošnjem letu bistveno vplivale nezadostna rast izvoza ob hratni veliki odvisnosti od uvoza, slaba reprodukcijska sposobnost gospodarstva, nezadovoljiva rast produktivnosti in rentabilnosti, visoka rast življenjskih stroškov in s tem večji pritisk na rast osebnih dohodkov, energetska problematika in še kaj. Zato so družbeni plan osre- skem letu v občini z izvozom Jasno je, da bo resolucijo, ki je uglašena na stabilizacijsko struno, moč uresničevati le skrajno disciplino vseh. A. BARTELJ Dostojno Gostilna ne bo razvila turizma Zaostajanje družbenega gostinstva — Enodnevni gostje — Nov nosilec? Ne samo v zadnjem srednjeročnem obdobju, marveč te deset in več let v Metliki govorijo, da bi bilo treba na področju gostinstva in turizma v tej občini narediti odločen korak naprej. Vendar kaže, da so si vsaj do neke mere to govorjenje vzeli k srcu le zasebni gostilničat ji, medtem ko se je tako imenovani družbeni sektor očitno sprijaznil, da je pač tako, kot je, in da je družbeno gostinstvo v občini prešibko, da bi lahko samo prevzelo finančno, organizacijsko in ostala težka bremena na svoja ramena. Povsem očitno pa je, da so nočitvene zmogljivosti glede na vedno večje zanimanje domačih in tujih turistov za ta del Bele krajine premajhne Ni prostorov, kamor bi lahko napotili večje družbe, slabo je poskrbljeno za zabavo gostov, ni urejenega prostora za kampiranje. Nj tega, ni onega, zato ni čudno, da agencije prirejajo v Belo krajino le enodnevne izlete, da bo tuji turist ostal v Metliki le, če ga bo v to prisilila utrujenost ali na poti na morje zatekla noč. Prav gotovo ne bo nič drugega, dokler bo nosilec razvoja gostinstva in turizma v občini metliški obrat Via-torjevega tozda Gostinstvo Bela krajina, se pravi tretja ali celo še nižja stopnica v tej hierarhiji velike Viatorje-ve družine. Tudi v letošnjem letu si v Metliki od tega nosilca ne obetajo nikakršnega hitrejšega in bistvenega premika na tem področju. Znano je tudi, da družbeni go stinski sektor že sedaj močno zaostaja za zasebnim. In v sedanjem stanju se ta razli ka lahko samo še povečuje. Zato so razmišljanja o no vem nosilcu družbenega gostinstva in turizma v občini vedno pogostejša. A. B, pokrili le 37 odst. uvoza, naj bi letos stopnja pokrivanja znašala okoli 50 odst. Glede na dejstvo, da bo za Betin tozd Kodranka treba letos uvoziti precej več surovin, bo to težka naloga. Tudi pri investicijah bodo imeli prednost tisti programi, ki bodo pripoihogli k večjemu izvozu. Med nalogami, ki jih resolucija nalaga izvršnemu svetu, je tudi prizadevanje za čim hitrejšo pripravo urbanistične in druge potrebne dokumentacije zazidalnih okolišev in pridobivanje novih gradbenih območij. Tu gre zlasti za zazidalni okoliš ob Trdinovi cesti, na Vejaiju in pri samopostrežni trgovini. za dan žena Proslave za 8. marec naj f bodo delovne in primerne i stabilizacijskim prizadevan- : jem — O položaju žensk SAMO DVE PRIJAVI Na metliško davčno upravo sta samo dva občana prinesla napoved za odmero davka iz skupnega dohodka občanov. Se pravi, da sta v celi občini v lanskem letu samo dva (oba sta zdravnika) presegla „magično“ mejo 248 tisočakov, pa še ta zaradi olajšav gotovo ne bosta plačala davka. Mar to pomeni, da ostali občani preslabo zaslužijo, ali pa je neobdavčljivi znesek postavljen občutno previsoko? BOLJŠA CESTA Za metliški občinski praznik slovesno začeta dela za posodobitev 9 kilometrov dolge ceste Radoviča -Ostriž - Sošice, za kar so zavezale občine Metlika, Ozalj in Jastrcbar-sko, so čez zimo zastala. Metličani so dela na okoli 1 km dolgem odseku od Radoviče do Ostriža nadaljevali, brž ko je vreme to omogočalo. V letošnjem letu, ko poteka 70 let, odkar so na predlog revolucionarke Klare Zetkin 8. marec proglasili za mednarodni dan žena, in v letu, ko bomo proslavili 70-letnico samoupravljanja, v metliški občini pozivajo, naj bodo praznovanja dneva žena delovna, dostojna, primerna stabilizacijskim prizadevanjem. Vsekakor so proti temu, da bi se dan žena sprevrgel v razne turistične, komercialne in druge neustrezne namene. Proslave dneva žena naj bodo povezane z ocenami razvoja in uspehov samoupravnega uveljavljanja delavcev, zlasti pa s tem, kaj socialistično samoupravljanje pomeni za resnično osvoboditev in enakopraven položaj ženske v naši družbi. Osmi marec je tudi priložnost, da ocenijo, kako uresničujejo pred letom dni sprejeta stališča problemske konference delavka v združenem delu“ in „0 družbenoekonomskem položaju kmetic11, te ocene pa povežejo s smernicami za pripravo novih srednjeročnih načrtov v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Kot vsako leto bodo tudi za letošnji dan žena obiskali matere in vdove padlih borcev in jih skromno obdarili. K« PRECEJ ZAMUDE - Začetek obratovanja metliške čistilne naprave se je od sprva določenega roka precej zavlekel. Na tehničnem pregledu so pred kratkim izvajalcem naložili še nekaj manjših del, tako da bo res potrebna in koristna naprava lahko kmalu začela obratovati. Hkrati potekajo tudi dela pri gradnji zbiralnika C. SPREHOD PO METLIKI NEMAJHNA UŽALJENOST VLADA med člani metliškega pihalnega orkestra, ker ni bilo na tej strani nič zapisanega o njihovem odličnem koncertu v začetku februarja. Posamezniki se spozabljajo do te mere, da groze piscu teh vrstic z raz- bijanjem „gobca”, pozabljajoč, da je isti avtor pisal o delu godbe že nič Edvarda Kardelja. Iz, nekdaj belega mesta so se odpeljale v Kranj, da bi spoznale proizvodni proces v tovarni Gorenjskih oblačil. Na povratku v Metliko so se ustavile še na Muljavi pri Stični, da bi videle, kje se je rodil pisatelj Josip Jurčič. kolikokrat, še več, da jim je v ne tako daljni preteklosti pomagal zbirati hudo potrebna sredstva. Če bo le dobil po gobezdalu, se bo končno prepričal v razmišljanju, da tako nakateri plačujejo zastonjsko delo. V PROSTORIH KMETIJSKE ZADRUGE JE bila javna tribuna o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih varnosti cestnega prometa ter o problemih prometa v Beli krajini. Na tribuni, ki so jo pripravili OK SZDL, sveti za preventivo in vzgojo obeh belokranjskih občin, AMD Bela krajina ter ZZŠAM Črno* melj in Metlika, so med drugimi sodelovali tudi inšpektor za promet pri UJV Novo mesto Jože Tavčar, predstavniki OK SZDL, predstavniki svetov za preventivo in vzgojo ter odgovorni organi obeh občin. Po LJUDJE V SVOJI ZVEDAVOSTI vprašujejo, kaj je z nadaljeval-jimi deli na cesti za vasjo Trnovec. Radovednost jih daje, ker je stvar ostala nedokončana: novo ilovnato podlago za cesto obsevajo sončni žarki, mostiček čez hudournik Sušico je bel, strojev in ljudi, ki naj bi dela nadaljevali, pa ni nikjer. Nekaj se šušlja, da je zmanjkalo denarja, vendar je to težko veijeti, saj so zadevščino planirali ljudje, ki vedo, kako se stvari streže. razpravi so predvajali kratkometraž-: filme o prometu. PREJŠNJI TEDEN SO SI učenke poklicne šole „Beti” ogledale v Ljubljani razstavo o življenju in delu V1NOMER PRI METLIKI je spet zaživel, saj tam predstavniki Beti vsak' dan prikazujejo in zaključujejo modele iz jesensko-zimske kolekcije 80. Slovenski poslovni partnerji radi pohvalijo prihajajoče artikle, v drugih republikah pa bodo kaj kmalu imeli enako priložnost. Ljudje iz „Beti” bodo krenili na pot se te dni, s seboj pa bodo vzeli tudi kolekcijo ,jesen-zima”. V,najkrajšem času nameravajo obdelati celotno jugoslovansko tržišče in si tako zagotoviti delo in jjrodajo za drugo polovico leta 15" metliški tednik j Premišljeno z vsakim članom Lani je končalo razne oblike idejnopolitičnega izobraževanja 120 komunistov, za letos jih predvidevajo 174 — Dobra izbira kandidatov zmanjšuje osip v vseh oblikah Odgovornost za večjo idejnopolitično razgledanost članstva ZK se iz leta v leto bolj prenaša na osnovne organizacije, ki hkrati spoznavajo, kako pomemben je izbor kandidatov za razne oblike izobraževanja, ne le število. V lanski sezoni je končalo tovrstne seminarje in tečaje 120 udeležencev, letos pa računajo na 174 slušateljev, kar predstavlja 17 odstotkov vseh komunistov v občini. Do izteka šolskega leta se bo- upravljanju v združenem delu. sta zvrstila dva seminarja za To je nova oblika, v katero kandidate ZK s 60 udeleženci, vključujejo direktoije temeljnih takega mnenja in njihovi odgovori so se le deloma ujemali z odgovori prizadetih. Vsekakor je zelo pomembno, kakšen jepri-stop osnovne organizacije’ do kandidata. J. T. od katerih bo vsak trajal po 30 ur. Tudi za novosprejete člane sta predvidena dva oddelka. Obiskovalo naj bi ju 50 slušateljev komunistov, ki so bili sprejeti v organizacijo zadnje leto. Program je zastavljen tako, da bodo med 40-urnim delom osvojili temeljna spoznanja za delo v ZK in sistemu socialistične demokracije nasploh. Medobčinsko študijsko središče je v tekoči izobraževalni sezoni predvidelo tudi tri petdnevne seminarje o samo- DREVI GOSTUJEJO TRŽAČANI Brežičani si v letošnji gledališki sezoni niso mogli privoščiti abonmaja. Kulturna skupnost SRS tokrat ni bila pripravljena prispevati običajnega 50-odstotnega deleža za kritje stroškov gostujočih gledaliških hiš. In prav zaradi te praznine je nocojšnja predstava Slovenskega gledališča iz Trsta toliko bolj dobrodošla. Napovedana je uprizoritev Neznanega Benečana. V nosilnih vlogah bomo srečali Miro Sardočevo in Staneta Starešiniča ir. še vrsto drugih odličnih igralcev. organizacij združenega dela, sekretarje OO ZK in predsednike delavskih svetov. Prvi tak seminar je že opravljen, drugi bo v marcu in tretji v maju. Iz brežiške občine je osem članov ZK obiskovalo tudi trimesečno šolo iz teorije in prakse marksizma, en član pa bo konec leta končal srednjo politično šolo. Izkušnje pretekle sezone (srednja še ni končana) kažejo malone pri vseh oblikah prevelik osip. Ta je bil največji v dopisni šoli marksizma. Tudi seminarja za kandidate niso končali vsi vpisani, manjše število pa jih je odpadlo tudi v politični šoli. Najbolj redni so bili slušatelji trimesečnega marksističnega seminarja in pa slušatelja srednje politične šole in politične šole v Kumrovcu. Prvi osip se navadno pojavi že pred vpisom, kar opozarja na neustrezno kadrovanje. Vzroki so tudi drugod. Udeleženci so navajali preobremenitev na delovnem mestu ali v družini in pomanjkanje časa zaradi strokovnega izobraževanja. Osnovne organizacije niso bile vselej STRAH IMA VELIKE OCl - Tako velike, da bi lahko na prste prešteli tiste pogumne voznike, ki so pripravljeni vnovič, čeprav anonimno, izpolnjevati vozniške teste. V resnici pa ne gre le za preverjanje, ampak tudi za seznanjanje z novostmi, zato je Avto-moto društvo razočarano nad sobotno akeno, ki med vozniki ni imela odziva. Priredilo je predavanje z namenom, da bi čimveč voznikov obvladalo prometne predpise, zlasti spremembe in novosti, katerim sami najbrž ne sledijo. PRIKUPNO, ŽIVO - Razstava malih živali, ki je bila v soboto in nedeljo v brežiški osnovni šoli, je vzbudila zanimanje zlasti pri mladem rodu. Za Brežice je bila to novost, saj rejci niso organizirani, čeprav je tudi med njimi precej ljubiteljev ptic, ribic in drugega malega živalskega sveta. Se posebej privlačne so bile značke, nalepnice in majice, ki manifestirajo dejavnost KAKO BODO OCENJENI GOSTINSKI OBRATI Od urejenosti okolja, opremljenosti, higienske ureditve, obsega in kakovosti storitev ter od skrbi za počutje gostov bo odvisno, v katerem razredu se bodo znašla posamezna gostišča v brežiški občini. Točkovali jih bodo gostinci sami, komisija pri izvršnem svetu pa bo uskladila prispele ocene in gostinske obrate razvrstila v tri razrede. Pri tem bo odločilno število točk. V prvem razredu bodo zadovoljivo urejena gostišča, v drugem urejena gostišča, v tretjem, najvišjem, pa vzorno urejeni gostinski obrati Točkovanje je predvideno za vse gostilne in bifeje v družbenem in zasebnem sektorju. Vseh skupaj je v občini 43. Ocenjevanje naj bi spodbudilo gostince, da bi izboljšali postrežbo in da bi posvečali več skrbi opremi ter okolju. Najbrž tisti v najnižjem razredu ne bodo zadovoljni z razporeditvijo, zato se bo v njih zagotovo vzbudil tekmovalni duh po izenačenju z boljšimi. IZVOZ IMA PREDNOST Tovarna pohištva v Brežicah že dlje časa načrtuje izgradnjo obrata za izdelovanje ploskovnega, furniranega težkega pohištva. Investicija bo veljala 85 milijonov dinarjev. Polovico te vsote bodo vložili v obrat že letos, drugo polovico pa prihodnje leto. Izdelke novega programa bodo pretežno izvažali, zato je investicija popolnoma v skladu z vsesplošnimi | prizadevanji po povečanem izvozu. SKUHAJ NA TRAKTORJU — Na podeželju ne mine nobena akcija brez sodelovanja mladega rodu. Posnetek je iz Pečic, kjer mladi zavzeto sodelujejo pri urejanju središča krajevne skupnosti. Zdaj, ko majo asfalt, si domačini prizadevajo, da bi bil njihov kraj čim lej (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH novomeškega kluba ..Pismonoša” navzven, zato bo ta najbrž kmalu vključil med članstvo nekaj navdušenih mladih Brežičanov. TUDI LETOS 25 KILOMETROV CEST - Se malo in zima se bo umaknila toplemu pomladanskemu vremenu. Cestno službo čaka spet obilica dela pri vzdrževanju in posodabljanju cest. V, občini bo enako kot lani asfaltiranih 25 kilometrov cest. Toliko jih je upoštevanih v referendumskem programu. Razen tega bo tozd Cestna služba dokončal modernizacijo makadamskega odseka od Cerkelj proti Križaju, kolikor ea poteka v mejah brežiške občine. Sosedje so namreč že asfaltirali svoj del v krški občini. V Brežicah je nadvse potrebna modernizacije tudi cesta od mesta do železniške postaje, kjer so v nevarnosti predvsem pešci. Ta del pa, žal, ne sodi v referendumski program, čeprav bi bilo nujno vsaj na eni strani cestišča poskrbeti za pločnik. Predstavniki Anhovega v Brežicah Opekarna še v težavah Tozd Opekarna v Brežicah ima okoli 17 milijonov dinarjev izgube. Okoli 400 milijonov je v proizvodnji, preostalo vsoto pa predstavljajo obresti od kreditov. Predstavniki anhovskega Salonita so pod vodstvom generalnega direktorja Viženti-na minuli teden obiskali občinsko skupščino v Brežicah, kjer so se o problemih Opekarne pogovarjali s predstavniki izvršnega sveta in skupščine. Kot kaže, bosta pokrili izgubo iz sklada skupnih rezerv SRS in Ljubljanska banka (Temeljna posavska banka Krško). Razen tega pričakujejo od sklada skupnih rezerv SRS in ljubljanske banke tudi 25 milijonov dinarjev za investicijo, s katero bo Opekarna odpravila ozka grla v proizvodnji. K temu sodi gradnja skladišča za rezervne dele, nadstrešje nad skladiščem surovin in skladiščem za gotove izdelke, nova linija za izdelavo zidakov malega profila in še nekaj drugih izboljšav, ki so del sanacijskega programa. Brežiška Opekarna bo morala letno napraviti 25 milijonov opek, če bo hotela poslovati rentabilno. Za prodajo ni ovir, ker se povpraševanje zadnje čase močno povečuje. Pogoj za dobro poslovanje pa je tudi izpopolnjena kadrovska zasedba. Predstavniki Anhovega so na razgovoru v Brežicah zagotovili, da bo matična organiza cija poskrbela za tehnološko in vzdrževalno osebje med potekom sanacije, o dolgoročnejši rešitvi bodo morali razmišljati predvsem Brežičani. J. T\J • ■' . '* , V Ti .VJ W ' ■ “*>•. , JŽ5 • T| ,r'«w f J ‘ BRESTANICA — Nova cesta skozi Brestanico je speljana ob potoku in se izogiba neprijetnim ožinam, ki so prej močno ovirale promet. Podreti so morali več hiš, med njimi tudi staro kovačnico v bližini gostilne Pod lipo. Na tistem delu cesta še ni dokončana. (Foto: Jožica Teppey) Malomarnost ima preveč besede Samo dobro organizirani potrošniki lahko učinkovito vplivajo na odnos do kupcev Inšpektorji bi imeli precej manj dela, če bi se potrošniki, trgovci I in proizvajalci večkrat srečali za skupno mizo, če bi zaživelo sodelovanje in dogovarjanje, katerega imamo sicer polna usta, za dejanja pa zmanjka volje. Ponekod se potrošniku sveti že obračajo tudi na inšpektorje, ki jim rade volje pomagajo s strokovnimi nasveti. V Posavju je nekaj svetov dobro zaživelo in njihove pobude niso ostale brez odmeva. Za posavsko regijo je bila v zadnjem letu značilna slaba založenost in slaba kakovost sadja in zelenjave. Poslovalnice so se pri dobavi tovrstnega blaga omejile skoraj izključno na lastne grosiste in tako zožile krog dobaviteljev. Kakšna protislov- na ugotovitev za odpiranje regije z združevanjem v sozde, kot sta na primer Emona in Merca- tor. Praksa je torej pokazala nasprotno, zapiranje trga. Pri nadzoru kakovosti živil je inšpekcija največkrat ukrepala pri mesnih izdelkih. Zaradi slabe kvalitete je prijavila podjetje „Promes” iz Zagreba, Tovarno mesnih izdelkov v Ljubljani in Kmetijski kombinat iz Sevnice. Za ljubljansko Embo je sprožila postopek zaradi slabega riža, podjetje Vočar iz Beograda pa je prijavila zaradi neustrezne kakovosti kompota. Veliko nepravilnosti ugotavljajo inšpektorji pri zaračunavanju blaga potrošnikom, zlasti pri prodaji mesa in mesnih izdelkov. Tako so na primer obi- ZAJETNEJŠI IN DOK BILTEN O dogodkih v krški občini zadnje čase celoviteje poroča Bilten informacijskega in dokumentacijskega centra, katerega soustanovitelji so razen občinske skupščine in družbenopolitični! organizacij tudi delovni kolektivu Center še vedno ni do* končno ustanovljen, ker veliko podpisnikov ni sklenilo družbenega dogovora. Pričakujejo, da bodo osnovne organizacje ZK s svojo politično akcijo pospešile podpisovanje in da bo črki A sledila kmalu zadnja črka abecede. Sele potem se bo Indok center lahko dokončno oblikoval in stopil iz ilegale kot nepogrešljiv delegatski obveščevalec. VEČ ZASLUŽKA PRI INDUSTRIJSKIH RASTLINAH Veliko plodovitih polj v krški | občini in drugod v Posavju je vsako leto posejanih z ržjo za pridelavo ro-žičkov za ljubljansko tovarno zdravil „Lek“. Pridelovalcem daje to l teden zaslužek, skrbi imajo pa manj, | kot če bi sejali kaj drugega. Letos si prizadevajo posejati čimveč koruze, na približno 1200 hektarih. S krompirjem bodo zasadili 950 hektarov, in to po vnaprejšnjem dogovoru, da I jim pridelek ne bi predolgo obležal v kleteh. V okvir spomladanske setve sodita še ječmen in oves. Ječmena predvidevajo na 180 hektarih in ovsa na 90 hektarih, KRŠKI MLADINCI VSAKIČ ZA ZGLED Mladinci iz krške občine, ki so v zadnjih letih sodelovali na delovnih akcijah Suha krajina, Samac-Sarajevo, Planina, Bohor, Kragujevac, Kozjansko, Istra in Stadion Krško so vselej veljali za izredno delavne, zgledne brigadirje. Te pohvale so bili redno deležni v občini, republiki in zvezi. Na zveznih akcijah so doslej še vsakič osvojili najvišje priznanje. skali 12 poslovalnic krške Preskrbe in kar v devetih izrekli mandatne kazni. Pti Trgovskem podjetju v Sevnici so jih obiskali sedem in v petih morali poseči po kaznovalnem bloku. Pri „Posavju ’ V' Brežicah so izrekli mandatne kazni v sedmih poslovalnicah. Tudi glede zdravstvene neoporečnosti živil ima medočinski inšpektorat v Krškem precej pripomb. Med kršilci določb tega zakona je bil tudi kombi nat Žito — Tozd Pekarna Krško. Zaradi nečistoče objektov, opreme, pribora in nezadostne osebne higiene je inšpektor lani izrekel 16 mandatnih kazni, v 18 primerih pa je o tem obvestil delavsko kontrolo. Najbolj problematičen je še vedno prevoz kruha, s katerim pogosto ravnajo zelo malomarno. Po trgovinah in gostiščih ga razvažajo v pletenih košarah, ki jih nalagajo drugo vrh druge, nato pa prazne odlagajo kjerkoli, po vežah in dvoriščih, ne da bi jih pred ponovno uporabo kdo očistil, šele zadnje čase je opa-a J??Seb®j za kruh urejene kombije s košarami iz plastike, ki naj bi postopoma zamenjali dosedanji nehigienski prevoz. Torej le napredek. J. TEPPEY * *******************************************★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Krško na podlagi 1., 5, in,8. člena pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško razpisuje podelitev priznanj Osvobodilne fronte za leto 1980 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju: - razvoja naše samoupravne socialistične družbe, - uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomski*1 jn po tičnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja m dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela, - krepitve SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja. ... Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občim, družbene organizacije in društva ter obdani. Žirija bo lahko upoštevala le pismene predloge z zgoščeno in konkretizirano obrazložitvijo in utemeljitvijo, ki bodo podani najkasneje do 25. marca 1980. Predloge sprejema Občinska konferenca SZDL Krško. Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Krško ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ I * * ★ ★ I ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ i * i * * ★ i ★ ******************************************* ★ KRŠKE NOVICE POVABILO “ZGODOVINARJEM” Člani zgodovinskih krožkov po osnovnih šolah naj bi do polovice maja zbirali pričevanja nekdanjih borcev in aktivistov o bojih, diverzantskih akcijah, skladiščih hrane in orožja ter podobnem. Tako naj bi prispevali k hitrejšemu zbiranju gradiva o času, ki tone v pozabo. Zbrano bodo preverili in temu in onemu najbrž postavili tudi spominsko obeležje. Pobudnik za akcijo je bil koordinacijski odbor za obujanje tradicij NOB pri OK SZDL. DARILO NA KOSOVO - V Po-dujevo so ga prejšnji teden poslali iz občinske Zveze prijateljev mladine, v imenu koordinacijskih odborov za Novoletno jelko in Leto otroka. Bila je to bogata pošiljka otroških igrač, ki naj bo naslovnikom v veliko veselje! LETOS ENAKO - Cene penzion-skih uslug in nočitev bodo v krški počitniški skupnosti to poletno sezono ostale nespremenjene. Za to so se odločili tudi zategadelj, ker menijo, da bodo skupne stroške pošlo' vanja s povečanjem števila prenočitvenih zmogljivosti zmanjšali, oziroma ..zadržali”. V letu, ko si povsod prizadevamo za stabilizacijo, je taka odločitev vsekakor spodbudna! KAJ LETOS? - 'fudi posavska pevska zveza, ki ima sedež v Krškem, je občinski kulturni skup; nosti že predložila letošnji delovni program. Izvesti namerava seminar za pevovodje in pevce, skrbeti za večji izbor notnega materiala *n arhiv, krona sezone amaterske«8 zborovskega petja pa bo posavska revija, ki bo tokrat v Krškem. BREŽIŠKE VESTI 18 DOLENJSKI LIST Št 9 (1594) 28. februarja]^! NOVA STANOVANJA — Delovni ljudje in občani so gotovo zainteresirani, da bi z denarjem, ki ga združujejo, zgradili čimveč in čim boljših stanovanj, razen tega pa tudi, da bo denar za vzdrževanje stanovanj pametno in gospodarno porabljen. Predlagatelji sporazumov naj jim zato prisluhnejo. Na fotografiji: nova stanovanjska soseska, ki raste za Ljubljansko cesto v smeri Marofa oz. Rinže. (Foto: Primc) Trditev: območni center bo _ Dano pojasnilo, da Kočevska le ne bo izgubila srednjega šolstva Kaže, da so zahteve iz občin Kočevje in Ribnica, naj bo v Kočevju območni center izobraževanja kovinske smeri (do tehnika), le zalegle. Tako je vsaj bilo sporočeno na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ko so razpravljali o informaciji o prehodu na usmerjeno izobraževanje. Prejšnje predlagane rešitve bražcvali le do tretje stopnje (se voziti v Ljubljano ali druga izo-obeh zahodnjedolenjskih občin mso zadovoljile, saj bi tu izo- Koliko bo stalo? Ni dovolj potreba ali želja po lokalnem radiu, treba je tudi vedeti, kdo bo plačal stroške za ustanovitev in obratovanje V Kočevju že nekaj let razpravljajo o ustanovitvi lokalne radijske postaje. 0 tem je bila beseda tudi na seji skupščine kulturne skupnosti občine Kočevje. Vse dosedanje razprave so Predvsem nakazovale potrebo po lokalnem radiu, ker bi občani tako dobili več domačih informacij. Pri vsem tem pa pogrešamo izračun, kolikšni bi bili stroški za nabavo in ureditev primernih prostorov, izdatki za nakup in montažo opreme, stroški vzdrževanja ter razne ostale obveznosti, kakor tudi izdatki za nakup stanovanj za sodelavce te ustanove. Če bi izdelali te izračune, bi bile odločitve o ustanovitvi lažje. Rps je, da poročilo ° položaju in razvoju radio ~televizije v naši republiki nakazuje možnost, da bi Ogradili radijski oddajnik v Kočevju. To poročilo pa hkrati ne rešuje vprašanja denarnih obveznosti. Tudi v interesu delavcev v združenem delu, ki bodo gotovo nosili največ obveznosti, je, da vedo podatke o stroških. Proučiti bi bilo potrebno tudi, če bi bila zmogljivost radijskega oddajnika taka, da bi ga slišali v vseh krajih v občiru. Po vsej verjetnosti Po potrebno vso zadevo reševati še z RTV Ljubljana -tozd Oddajniki in zveze -skupina za razvoj. V. DRAGOŠ pravi do ravni sedanje poklicne šole), in ne do pete stopnje (tehnik oz. popolna srednja šola). S tem ko bo Kočevje dobilo območni center kovinarske smeri, se bodo tu lahko uvedle še nekatere usmeritve, ki bodo nadomeščale sedanjo gimnazijo. To izobraževanje bo potekalo v okviru samostojnih dislociranih oddelkov šol drugih usmeritev — seveda le za tiste usmeritve, za katere bo v Kočevju dovolj kandidatov in za katere kadre so na tem območju potrebe. Svoje zahteve so Kočevci in Ribničani utemeljevali tudi s tem, da želijo imeti take šole, da se bo tu izobraževalo najmanj toliko mladine kot doslej. To pa pomeni, naj bi se šolalo doma po končani osemletki 50 do 60 odstotkov vsake generacije, 40 do 50 odstotkov pa bi se jih vozilo v razne šole, ki bodo v drugih občinah. Če bi obveljal prvotni predlog, bi se s tega območja morala DIVJAD KRMUO Delovna skupnost tozda Gojitveno lovišče „Medved” Kočevje, ki upravlja s preko 43.000 hektarov površin, poleg odstrela posveča skrb tudi prehrani divjadi. Za krmljenje divjadi imajo zgrajenih preko 90 skladišč za seno, ki jih pozimi uporabljajo kot krmišča. Vzdržujejo tudi več sto hektarjev površin, ki so namenjena za pašo divjadi poleti. Za prehrano divjadi porabijo razen sena tudi veliko pese in koruze. braževalna središča velika večina mladine iz zahodne Dolenjske. Če se ne bi vozili, pa bi bilo v teh središčih potrebno zgraditi veliko dijaških domov, medtem ko bi ostajal dijaški dom v Kočevju neizkoriščen. Po dani informaciji so zbori občinske skupščine sprejeli, SKRB ZA VODO V krajevni skupnosti Rudnik -Salka vas v občini Kočevje so sklenili, da bodo posvetili več skrbi urejanju vodnih virov, predlagali pa so tudi, naj bi njihovemu zgledu sledile tudi ostale KS v občini. Zavzeli so sc, da bi napravili seznam teh virov in da bi vsako leto skrbeli za vzdrževanje teh objektov. Po njihovem mnenju bi morali bolje vzdrževati razne opuščene vodnjake in druge vodne objekte. —v kljub zatrdilom, da je vse urejeno, sklep, da je treba zaradi kadrovskih potreb združenega dela organizirati v novem centru usmerjenega izobraževanja šolanje do 5. stopnje. V sklepu je poudarjeno tudi, da je ta zahteva v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji, saj so v Kočevju že potrebni prostori, kadri, oprema in dijaški dom, ter da zato za mladino iz Kočevske teh prostorov ne bo treba graditi drugod, saj sta občini Kočevje in Ribnica preveč oddaljeni od drugih središč, da bi se učenci lahko vsak dan vozili tja v šolo. Uvožena brizgalna ne dela Gasilce rešujejo domače ..Rakovice' Gasilci GD Podpreska, ki za- Sma vasi Lazeč, Podpreska in raga, so imeli pred kratkim redni občni zbor. Društvo šteje 47 delovnih in podpornih članov. Med razpravo o minulem delu so se najprej zahvalili občinski gasilski DROBNE IZ KOČEVJA GOSPODINJSKI TEDEN - Popust za gospodinjski teden je pritegnil v trgovine veliko kupcev, ro-Pust je veljal za osebno in posteljno pnlo, konfekcijo, zavese, preproge n ostalo. Sicer pa so nekateri - na tečo bolj redki - kupovali vsc-Prek. Zanimivo je, da so pri takih “Podvigih" vedno isti ljudje, in sicer j^ui taki, ki vedo veliko povedati, ■ 0 moramo biti tovariški, bratski, složni m pomagati drug drugemu. ZA VARNO VOŽNJO - Avto-[„j° društvo daje poleg stalnega Jjsp materiala svojim članom y°s.pekt ..Nasveti za varno vožnjo". ujem so nazorno narisani primeri, r* katerih je treba pri vožnji več vzornosti jn previdnosti, da ne prijajprekrškov ali celo do nesreč. cest°m° ie natisnjena tudi karta Movenije z barvnimi pojasnili. UNIČUJEJO NASO SKUPNO LASTNINO — Vandalizem na stadionu in v Gaju sc na splošno nebrzdano širi, saj nekateri uničujejo vse, kar jim pride pod roke. Kdaj bo temu konec? Vse kaže, da je naša vzgoja premehka, češ da nc bi kršili demokratičnosti in svobode osebnosti. Kjer lepa beseda nc zaleže, je treba ukrepati ostreje. VARČNE PROSLAVE - Občinska konferenca SZDL Kočevje je poslala organizacijam, društvom in drugim ,.Okvirni program proslav in prireditev v občini Kočevje za leto 1980“, da bi poslali nanj morebitne pripombe in predloge za dopolnitev. Vse proslave in prireditve bodo letos organizirane skrajno varčno, se pravi brez nepotrebnih stroškov. Za vse mora biti tudi vnaprej zagotovljen denar. kočevske novice zvezi Kočevje za izdatno denamo pomoč društvu. Največ pa je bilo govora o novi gasilski brizgalni „Roscnbauer“. Na njej je bila ugotovljena okvara že 9. decembra lani, ko je gorela drvarnica Franca Trohe iz Drage. Gasilci iz Podpreske so prispeli v nekaj minutah, motorka je takoj vžgala, vendar ni hotela potegniti vode. Morali so na Travo po brizgalno GD Trava, s pomočjo katere se jim je šele posrečilo omejiti in pogasiti požar, ki bi lahko zavzel katastrofalen obseg. Gasilci so takoj naslednji dan odpeljali motorko v Kočevje v popravilo, vendar so pri občinski gasilski zvezi ugotovili, da je ne morejo popraviti, ker ni rezervnih delov. Ponje bi morali v sosednjo Avstrijo, z devizami seveda. Ugotovili so, da v Sloveniji sploh ni nobenega servisa za popravilo teh, sicer zelo dobrih, motornih brizgaln, ki jih ima že več gasilskih društev. Tako imajo gasilci iz Podpreske poleg novega gasilskega kombija tudi novo, neuporabno brizgalno. Ob požaru so namesto z avstrijsko „rosenbaucrico“, gasili z domačo ..rakovico". Le ..domačinki" sc moramo zahvaliti, da sc je uresničilo geslo „Nič nas nc sme presenetiti”. Izvedli so tudi volitve. V glavnem so zopet izvolili stare funkcionarje, le poveljnik operativne desetine in njegov namestnik sta • nova. Oba bosta šla zato na tečaj. Izvolili so tudi komisijo, ki naj pregleda delo članov, izreče kritiko nedelavnim in predlaga za gasilska priznanja in odlikovanja prizadevne in dolgoletne zaslužne člane. Sprejeli so nov delovni program. FRANC KALI C Boljše ceste v lepšo prihodnost Skoraj vsi podpisali izjavo o plačevanju dodatnega samoprispevka za ceste in drugo V krajevni skupnosti Velike Poljane v občini Ribnica so se odločili za uvedbo dodatnega samoprispevka za izgradnjo cest v KS, za dokončno elektrifikacijo, za ureditev avtobusnih postajališč in za nekatere druge zadeve. Minuli mesec je že 97 odstotkov zavezancev prispevka podpisalo izjave, da bodo plačevali samoprispevek. Dodatni samoprispevek znaša 0koli 325, se pravi približno za napelje Velike Poljane enako kot leta 1971. V KS ni- 10.000 din na gospodinjstvo in j^jo asfaltiranih cest, razen po 400 din na 1 ha zemlje, v ostalih naseljih KS pa je prispevek polovico manjši (5000 din na gospodinjstvo, 200 din na 1 ha). Tudi lastniki vikendov bodo plačali po 5000 din. Tako bodo zbrali okoli 800.000 din, kar je veliko za tako majhno KS, ki šteje le 295 ljudi, hkrati pa premalo za izgradnjo in posodobitev cest v KS. Vendar je KS dobila še pomoč vseh delovnih in temeljnih OZD materialne proizvodnje v Ribnici, Sodražici, Dolenji vasi, tozdu ZKGP v Velikih Laščah in samoupravni komunalni skupnosti občine Ribnica. S prostovoljnim delom so že in bodo še pomagali krajani, poleti pa še mladinska delovna brigada. Za posodobitev cest so se odločili zato, ker menijo, da bodo prav boljše ceste odločilno vplivale k naraščanju števila prebivalcev. Od leta 1948 do lani se je število prebivalcev zmanjšalo 498 na 295,1 zdaj pa načrtujejo, da bo postopno spet začelo naraščati in bo znašalo leta 2.000 tega pa so vse tako ozke. da jih ni možno plužiti s sodobno mehanizacijo. Le sodobnejša cesta do hribovskih vasi, hkrati z elektriko in pitno vodo, lahko prispeva k oživljanju kmetijstva in s tem tudi k ohranitvi hribovskih vasic. Skladišče za tri občine Pri Ribnici veliko skladišče gradbenega materiala „Kakšna bo nadaljnja usmeritev ribniškega obrtnega podjetja, ker o njej kolektiv ničesar ne ve? ” je vprašala delegatka na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Ribnica. Odgovoril ji je predsednik izvršnega sveta Viktor Pogorelc. Obrtno podjetje bo šlo v redno likvidacijo. Denar, ki bo po tem ostal, bo vložen v neko novo investicijo. To bo zelo verjetno veliko prodajno skladišče gradbenega materiala na Bregu. Težav z zaposlitvijo vseh osmih članov obrtnega podjetja ne bo. V Ribnici namreč že primanjkuje delovne sile. Prav to je bil tudi eden izmed vzrokov, da se v občini niso odločili za predlog Unisa Ljubljana, da bi tu odpri obrat. Drugi vzrok, da predlog Unisa ni dobil dovolj podpore, pa je ta, da so nameravali obrat zgraditi šele v letih 1982-1984. V.teh letih pa bi denar obrtnega podjetja za to investicijo preveč izgubil na vrednosti. Vendar Unisa le niso zavrnili, pač pa so mu predlagali, naj bi zgradil obrat nekje izven Ribnice, se pravi tam, kjer je še dovolj nezaposlenih občanov. J. P. Mladi bodo gradili cesto Ribniški brigadirji letos v Velike Poljane 22. junija bodo ribniški brigadirji zasadili prve krampe in lopate na MDA „Velike Poljane 80”. To bo že tretja lokalna Pogreb za okoli 10.000 din Cena je lahko tudi nekoliko dražja ali pa precej višja, kar je odvisno od želja svojcev Izvršni svet občine Ribnica je potrdil cenik pogrebnih storitev za posodobljeno ribniško pokopališče v Hrovači. Osvojili so vse postavke, ki jih je predlagala „Komunala“ Ribnica, z izjemo cene za delavca na pokopališču, ki naj bi v stroških pogreba predstavljal dodatnih 4.610,00 din. Po sprejetih cenah bo pogreb veljal približno 9.000,00 din do 11.000,00. din, če v ceni računamo krsto, vredno 5.000 din. Posamezne tarife so take: uporaba mrliške vežice 500 din, spremstvo pri pogrebu 1.200 din, amortizacija 1.802 din, zavarovalnina (požarna) 21 din in zasteklitev 134 din, prevoz 12 din za km, križ ali zvezda 70 din, blazina 336 din, pregrinjalo 577 din, vreča 180 din, krsta od 4.000 do 10.000 din, umivanje pokojnika 150 din, britje 50 din, preoblačenje 100 din, polaganje v krsto 50 din, odvoz odpadkov in vencev z urejenega smetišča 5 din od venca, izkop in zagrinjanje jame 600 din, govornik 180 din. Godbo ali duhovnika plačajo svojci še posebej. Na dražji ali cenejši pogreb razen cene krste lahko vpliva še, če nekatere izmed navedenih del opravijo sami svojci pokojnika. Razen naštetih tarif pa so že sklenili zvišati za polovico ceno grobari-nc, ki je znašala do zdaj na leto za enojni grob 120 din, dvojni 300 din itd. S. tako dobljenim novim denarjem pa nameravajo pokriti stroške za delavca v višini 4.610 din in so torej na račun zvišane grobarinc za toliko nižji stroški za pogreb Premalo pobud za delo Izognili bi se marsikatere težave, če bi KS, OZD in SIS tesneje sodelovali z izvršnim svetom, občinsko upravo in občinsko skupščino Pobud za delo občinskega izvršnega sveta od združenega dela in krajevnih skupnosti ni, oz. jih je premalo. To so ugotovili na seji zborov občinske skupšč ine Ribnica, ko so razpravljali o delu IS za lani, načrtu dela IS za letos in o programu dela občinske skupščine in njenih zborov za letos. Tako jc v kmetijstvu, komunali, gospodarstvu in drugod kup odprtih vprašanj, pobud za pomoč pri njihovem reševanju pa ni. Sestav izvršnega sveta omogoča, da bi prihajale pobude od zunaj, saj jc v njem kar 9 zunanjih članov in le 4 iz občinske uprave. Občinski upravni organi delujejo v okviru svojih pristojnosti, sc pravi skoraj avtomatično, medtem ko opravijo bolj malo ustvarjalnega dela. Izjema sta predvsem oddelek za gospodarstvo in predsednik IS. Če ne bo primernih kadrov, potem tudi preoblikovanje občinskih upravnih organov nc bo rodilo pravih sadov, saj bi na primer le delo oddelka za gospodarstvo prevzel komite za gospodarstvo in planiranje itd. Nagrajevanje upravnih delavcev tudi šepa, čeprav ti dobro opravljajo svoje naloge. Sodelovanje občinske uprave s krajevnimi skupnostmi, združenim delom na področju gospodarstva in s SIS je slabo. Vsj ti poiščejo stike z občinsko upravo le, kadar jo potrebujejo. Kadar jih potrebuje uprava ali IS, jc odziv slab. Na področju SIS jc tudi kup težav, ker svobodna menjava dela nc zaživi, kot bi morala. Vse delo ostaja predvsem na ramah tajnikov SIS. Skupščine se z zadevami le informativno seznanjajo. Izvajalci programov zahtevajo vedno več denarja. Delegati pa ne delajo uspešno in tako imajo SIS vse pomoči (razen denarne) premalo. mladinska delovna akcija na območju ribniške občine. Pred njo sta se zvrstili MDA Loški potok 77 in MDA Slemena 78. Letošnja akcija bo trajala približno mesec dni, potekala pa bo v dveh izmenah. V.prvi izmeni bo sodelovala brigada ribniških mladincev, ki bo v Velikih Poljanah tri tedne; za štirinajst dni pa bodo nato prišli še pionirji ribniških osnovnih šol. Brigadirji bodo delali cesto Ortnek - Velike Poljane. MDA ni le delovišče, ampak tudi šola za mlade. Brigadirji bodo deležni številnih predavanj, tako s področja politike, kot tudi radioamaterstva in jamarstva; lahko bodo opravili tudi vrsto tečajev. Center za MDA bo že marca začel vpisovati kandidate za obe brigadi. Med samo akcijo, pa tudi pred njo ima ribniški center za MDA v načrtu tudi' več enodnevnih delovnih akcij. Letos čaka brigadirje tudi republiška delovna akcija. Ribničani se bodo udeležili MDA „Kras 80”. Center za MDA čaka torej trdo delo, kajti vsako leto je veliko težav, ker se prijavi premalo brigadirjev. Kljub vsemu so prepričani, da bo letos bolje, saj je vsako leto več mladih, ki si žele v brigado, se pravi pomagati pomoči potrebnim krajem. JANEZ SKRABEC JUTRI SKUPNA SEJA Za jutri, 29. februarja, je sklicana skupna seja vseh zborov občinske skupščine, skupščin občinskih SIS in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na dnevnem redu bo najprej svečanost ob 70-letnici rojstva Edvarda Kardelja. V delovnem delu seje pa bodo obravnavali delovanje delegatskega in skupščinskega sistema in informacijo o skupni porabi SIS s področja družbenih dejavnosti. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI CRNl SNEG - Avtomobil, ki pripelje v Ribnico, jc že po nekaj deset minutah popolnoma prekrit s ,,črnim snegom \ sc pravi s sajami. Iz katerega dimnika uhaja največ saj, naj ugotavljajo kar Ribničani, predvsem pa skupnost za varstvo zraka, če (ni)so v njej sami »luftinženirji”. Dimnikov jc po Ribnici vedno več, največji dimnik pa je seveda Inlcsov, katerega so že pred mnogimi leti -takrat še edinega - krivili kot proizvajalca črnega ribniškega „snega“. NOVA PROŠNJA ZA NOVE CENE - Inles Ribnica jc zaprosil občinsko skupščino za odobritev novih cen za svoje storitve. Kot smo zvedeli, so predlagani cenik umaknili in bodo v kratkem predložili novega. Slišali smo, da so ga umaknili zato, ker so bili opozorjeni, da so predlagali z ozirom na predvideno splošno rast cen previsoko povišanje. Občinska skupščina jc pripravljena odobriti nove cene le za storitve z nekaterimi novimi stroji, za stare cene pa še ne. NE KADIJO NA SEJAH - Na sejah zborov občinske skupščine Ribnica nc kadijo. Cc kakšen delegat le ne more vzdržati, gre kadit ven. Na željo dclcgatov-kadilccv tudi za nekaj minut prekinejo sejo. To je ukrep, ki zasluži posnemanje. POJASNITI O INKASU - Dva delegata sta zahtevala pojasnila o plačevanju elektrike ter radijske in televizijske naročnine. Ptvi je opozoril, da so kilovati elektrike različno dragi. Ce račun Elektra razdeliš na število porabljenih kilovatnih ur, dobiš, da plača nekdo elektriko kar po 70 din kilovat, drugi pa le nekaj dinarjev. Drug delegat pa jc menil, da plačevanja RTV za 3 mesece vnaprej marsikdo ne bo zmogel več, ker je naročnina že zelo draga. Bolje bi bilo, če bi kasirali vsak mesec. Razen tega so pretvorniki pogosto v izpadu in včasih zato kar ves mesec ne vidiš programa, ki si ga plačal vnaprej. Oba delegata bosta dobila pismen odgovor. REŠETO TITOVA OBLIKOVANJA - Na občnem zboru sevniškega gasilskega društva 22. februatja niso mogji mimo številnih prireditev ob lanski stoletnici. Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je podelil petero visokih državnih odlikovanj. Red zaslug za narod so prejeli Tone Koren, Alojz Košorok, •nž. Jože Peternelj (na sliki med čestitko) in Boris Omerza, Martin Kovač pa je prejel red dela s srebrnim vencem. /Foto: Železnik/ Z zemljo kot svinja z mehom Lani izgubili za kmetijstvo 10 hektarjev, z melioracijami pa še niso začeli Na seji sevniške občinske konference ZK 26. februaija je prišla na dnevni red zemljiška problematika. Kmetijstvo je v planih države prednostna panoga zaradi znanih težav pri pridelavi hrane. Nenačrtno ravnanje z vse redkejšimi površinami mora slej ko prej vzeti slovo. Pogled na nekdanje njive razodeva malo pozornejšemu opazovalcu, da smo z zemljo v preteklosti ravnali dokaj nespametno. Dejstvo, daje bilo samo lani za kmetijstvo za vedno izgubljenih 10 hektarov dobrih njiv, bi moralo resno zaskrbeti tudi urbaniste. Kmalu bo minilo šest let od ustanovitve kmetijske zemljiške skupnosti, katere osnovni namen je čuvanje kmetijskih zemljišč. Žal so tisti, ki pozidujejo, spretnejši, tako da od vseh pozidav kane bore malo v blagajno te skupnosti, v primerjavi z drugimi podobnimi skupnostmi v Sloveniji namreč sodi sevniška med izrazito revne. Pridobivanje plodnih površin iz, denimo, zamočvirjenih zamljišč je izredno zahtevna naloga. Narejeni so načrti za ureditev potoka Čolnišček pod Bučko, kjer bi lahko pridobili lepe površine. Žal je cena zaradi obsežnih del izredno visoka, tako da banka in vodna skupnost kar naprej odlagata. Več bi iz skope zemlje lahko potegnili tudi z zložbami. Sevniška občina boleha za izredno razdrobljenostjo zemljiške posesti. Kakorkoli že, hvalevredno je, da se je ohranilo še vedno /prej qa5jje Pa okroglo -dražjj ni ar dobrih 87 odst. bo. la nohi ?z smeti: Prej je Komuna-Ciste „;ray? 0(1 kvadratnega metra nesnag i'"? 40 Par, poslej pa bo ga 4 75 par od kvadratne- . Za. druge bo odvoz veljal aPriia h Pre-i . Predvidoma že Proti Kv?b° Sevniškc smeti romale ietnosti jmu’ kJe.r 1,0 P° vsej ver_ Posavh, /s n? urejeno smetišče v V'. ^-e bi uredili občinsko sme-iarde’«.,, P ^jalo najmanj pol mili-Njivo "f1*1 dinarjev, je pa hutto dvo-lostl bl. katera krajevna skup-Ploh pristala na lokacijo. KRIZA GALERIJE - Hvalevredna pridobitev ob začetku akcije Človek - delo - kultura v Sevnici pred leti je mesto obogatila za na videz drobno kulturno pridobitvijo: galerijo v oknu Elektrotehne. Ta čas je v njei tisto, kar že tako gre: albumi plošč ansambla Abba in podobno. Prispevek v blagajno Švedske, kjer menda Abba prinese že več kot slovita letalska in avtomobilska hiša Volvo. NEUREJEN ODER - Nekaterim niso bile prav pikre na zadnji skupščini kulturne skupnosti na rovaš dvorane v gasilskem domu, posebno neurejenega odra. Poklicni gledališčniki sc ga bojda že ogibajo. Ker se Sevnici navsezadnje le obeta tudi koncertni klavir, stal pa naj bi na tem odru, bo čas, da tudi oder vsaj toplotno izolirajo. Siccr bo namreč zaradi toplotnih nihanj tudi novi klavir kar naprej razglašen. 412 zaščitenih kmetij, ki se vsaj ne bodo mogle še naprej drobiti. Okrog 150 kmetij so zadnja leta preusmerili, kmetje kooperanti pa so zgradili tudi sto novih hlevov. Kmetijci bi radi prodrli s sodobnejšimi pogledi za krčenje bornega gozda v okolici Blance, kjer vlada čudovita mikroklima za sadne plantaže. Dohodek od tega gozda in od načrtne sadjereje bi lahko bila kot noč in dan. Takšen poseg bi bil tod še toliko bolj dobrodošel, ker-bo industrija ravno letos že segla po dodatnih kmetijskih površinah. Spreminjanje stare miselnosti teija mnogo dogovarjanja in usmerjene akcije. Torkova konferenca bo lahko dober vzgled za povezovanje vseh pri tem nelahkem opravilu. A. Z. V Industriji gradbene keramike so izpolnili plan, a imajo še izgubo Moj in ,moj” čas Začnimo pri odnosu APREDOVANJA - Konec tedna je bil res v znamenju gasil-* . °bčnih zborov. Temeljit in iredno delaven je bil obračun boš-ČiniirJ ®a?.c^V- častnih diplom veteranom/lani so bili ob-lu / ' i)fV - ’ sPričeval novim izprašanim gasilcem /23 po števi-lil ? predsednik občinske gasilske zveze Jože Smodej pode- tud1 gasilska priznanja. Na sliki: gasilsko plamenico prve stopnje /na UW/nZ3deVni Sasi,ec, naPredni kmetovalec Alojz Zalašček ml. SEVNIŠKI PABERKI VODA IN SMETI -tedna k !zYršni syet je na seji konec iitvii0 e^.nočeš soglašal s podra- ci, in odvoza smeti v Sevni- GosD-Jr.^&tve bodo kar občutne. P*ačevaJ”^stva ^do poslej morale 5 djn /‘J za kubik porabljene vode nove i In ? cenaje bila 4,20/, usta-organj,’”.../Prei 6,70/, gospodarske /D?rža?S<' Pa okroglo - 10 din Prav nič čudnega ni, če smo zaradi odnosa, ki ga imamo do izkoriščanja delovnega časa, tako nizko glede produktivnosti dela. V februarski številki enega izmed sevniških tovarniških glasil smo lahko prebrali prizadet zapis o tem, kaj si nekateri mislijo o službenem času in kaj o tako imenovanem „mojem" času. Pjsec trdi, da večina ljudi že precej pred drugo uro opreza, kako jo bo čimprej pobrisala domov k svojim popoldanskim opravilom. Upravičeno se sprašuje, ali ni čas, prebit v tovarni, prav tako naš in dragocen, saj sc naš odnos do njega tako in tako večini maščuje pri osebnem dohodku. Vzemimo še drug primer, ki pa ni našel poti v tovarniški časnik. Nekemu šefu je na kolektivnem sestanku postajalo vse bolj vroče, ko so mu delavci začeli naštevati grehe - tudi na račun nedovoljenih izhodov iz tovarn. Dpvolilnice si pač lahko piše sam. Ko se je bilo treba dokončno sočiti z resnico, je tega šefa zašč itil drug, rekoč: „Kaj je potrebno toliko besedičenja za to, ko mi je med delovnim časom pomagal razkladati opeko za mojo hišo, saj sva si oba za tisti čas (kasneje) pisala dopust!” Primer je bil tako ,,rešen”, čeprav je tudi po razpravi ostal grenak priokus. Gotovo je, da malomaren in podcenjujoč odnos do izkoriščanja delovnega časa lahko prežene dober sistem nagrajevanja, pa tudi nekaj več delovne zavesti (pa če se to sliši še tako nesodobno). i Na zborih delovnih ljudi, ki so bili na začetku tega tedna v tozdu „Tehnike”, Industriji gradbene keramike na Račjem selu, je tekla beseda o nezavidljivem položaju v tej tovarni. Težave, ki so se začele takoj po začetnem obratovanju tovarne, se namreč v nezmanjšani meri nadaljujejo. Tako je vsaj mogoče soditi po izgubah. Že lani smo nekajkrat poročali o težavnem položaju tega tozda, nazadnje, ko je bila tam seja medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko. Že tedaj je bilo jasno, da bistveno ne bo mogoče zmanjšati izgub, kljub temu da so že avgusta sprejeli sanacijski program, katerega cilj je bil odpraviti rio-tianje slabosti, s tein pa izkoristiti notranje rezerve in doseči vsaj fizični plan proizvodnje. Tako je sedaj mogoče ugotoviti, da je bil fizični plan proizvodnje dosežen, delavcem tega tozda je namreč uspelo proizvesti okoli 500.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, hkrati pa precej povečati njihovo kvaliteto. Zmanjšali so tudi izvržek, saj je ta v tem obdobju znašal le 4 odstotke v primerjavi s prejšnjimi trinajstimi. Drugi cilj je bil ugotoviti resnične možnosti za sanacijo, Tako, kot je bilo že večkrat rečeno, bo treba za resnično sanacijo odpraviti vsa ozka grla v proizvodnji, ki so nastala zaradi krčenja investicijskega programa ob gradnji. O tem, kaj vse bo še zgrajenega Med govoricami in resnico Inšpektorji odkrili, kako so založene trgovine DOLG PRETEKLOSTI - Zaradi različnih težav je bila Industrija gradbene keramike ob začetku obratovanja precej drugačna, kot je bilo zamišljeno. Prav to pa je zdaj največja ovira pri njenem delu. Ali bo z novimi investicijami položaj boljši? (Foto: J. Simčič) IZVOLILI NOVE ČLANE IZVRŠNEGA ODBORA Za v sredo je bila v Trebnjem sklicana 7. redna seja skupščine telesno-kulturne skupnosti Delegati naj bi obravnavali zaključni račun za lansko leto, sprejeli finančni plan za letos in delovni program hkrati z analizo možnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na seji naj bi tudi razrešili dosedanji izvršni odbor in izvolili novega. ZA POŽIVITEV DELA MLADIH GRE V skladu s sklepi seje občinske konference ZSMS Trebnje so tam začeli z ukrepi za poživitev dejavnosti mladine. V ta namen so sklicali skupno sejo predsedstva in njegovih komisij, na katerem so pregledali delovanje na posameznih področjih. Podoben sestanek je bil tudi s predstavniki kluba Titovih štipendistov. Člani predsedstva so obiskali tudi posamezne osnovne organizacije na terenu in se seznanili z njihovim delom. »Dolenjski list« v vsako družino Nedavno je bila na televiziji oddaja, v kateri so skušali znani družboslovni znanstveniki razložiti potrošništvo in vzroke za nastanek nakupovalne mrzlice. In kot vzrok za nastanek nakupovalne mrzlice, ki je nedolgo tega pretresla naš vsakdanjik ter skoraj spraznila skladišča trgovin, so ti znanstveniki navedli govorice. Tako so se nedavno tudi po Trebnjem in okolici širile govorice, da so trebanjske trgovine slabo založene, da je v njih slaba izbira, da ni najti mesa, zelenjave in drugih dobrin. Slišati je še bilo, da če te stvari je mogoče dobiti, niso dovolj kakovostne. In vse to je bilo verjetno tehten razlog za „pohod” inšpektorjev po trebanjskih trgovinah. Cilj pa je bil odkriti, kakšna je v resnici založenost trebanjskih trgovin. In inšpektorji so odkrili, da so trebanjske trgovine dobro založene, da je v njih mogoče najti vse tiste artikle, za katerih prodajo so registrirane. Tudi natolcevanja, da je meso v eni izmed trgovin staro, se je izkazalo za popolnoma neresnično. In ni moč iti mimo ugotovitve, da Trebnje premore precej prodajnih površin, celo več kot veliko večja mesta. Tako se je znova izkazalo, da imajo govorice kratke noge, ker temeljijo večinoma na izmišljenih ali potvorjenih podatkih. Zanimivo pa je, da jim najraje nasedejo nekritični poslušalci, najboljše orožje proti njim pa je resnica. In ugotovitve inšpektorjev že imajo moč resnice. Zal pa ta resnica vse prepogosto ostaja samo njihova last. Gre za to, da bi morali svoje izsledke pogosteje posredovati časnikom, ki se za taka spoznanja ne morejo vedno zanašati na naključje, tako kot to pot. J. SIMČIČ in koliko denarja bo treba za nove investicije, pa bo stekla beseda z direktorjem Marija-nont Umekom, ko bodo ta vprašanja rešena na ravni celotne delovne organizacije. Dokončni dogovori o tem naj bi bili sprejeti nekje sredi marca, tako da bo treba na dokončni odgovor, kako bo rešeno vprašanje izgub v tem tozdu, počakati do takrat. . Ne bo odveč, če povemo še, da so izgube z lanskih 17 milijonov narasle na več kot 20 milijonov. V dobršni meri pa je, po poročilu sodeč, vzrok zanje tudi v zunanjih okoliščinah. Tu gre omeniti predvsem velike podražitve plina, kjer so te dosegle 71 odstotkov, pa glazur za 45 odstotkov, embalaže in za ogenj odpornih materialov, kjer so cene zrastle kar za 199 odstotkov. Pri vsem tem je treba navesti, da so bile cene za njihove izdelke precej časa nepovišane, v drugi polovici leta pa so zrasle samo za 18 odstotkov. J. SIMČIČ NOVO VOZILO ZA ŠOLARJE Kombi, s katerim smo se vozili Šentrupert ki učenci, jc bil že precej star in sc jc včasih tudi pokvaiil, bil pa je tudi premajhen za vse vozače. Zato smo se razveselili novega vozila, naredili so ga v TAM in je posebej prirejeno za naše hribovske ceste. Minibus je živo zelene barve in je dovolj prostoren. MARINKA ŽONTA OS Šentrupert PISATELJU POSVEČENA URA Pretreseni smo ob smrti pisatelja Leopolda Suhodolčana pripravili uro bralne značke. Pogovarjali srno sc o umetnikovem delu, se spomnili tega, da je bil pied pobudniki za to bralno tekmovanje in poslušali njegovo radijsko igro ,,Deček na črnem konju". Sklenili smo, da bomo še bolj zavzeto brali knjige. MOJCA PETERLIN OS Šentrupert ^AStUALl BODO VSI TRIJE ZBORI Za danes je v Trebnjem sklicana 12. redna sqa vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine. Na seji bodo delegati obravnavali uresničevanje srednjeročnega plana, poročilo o planirani investicijski dejavnosti v občini Trebnje, analizo izvajanja programa Vazvoja Suhe krajine in poročilo o socializaciji Romov. Na seji bodo obravnavali tudi pokroviteljstvo trebanjske občinske skupščine nad Tednom dolenjskega cvička, ki bo na Mirni. IZ KRAJA V KRAJ KAJ NAJRAJE BERO? - Že večkrat se je izkazalo, da je tale rubrika, ki jo mnogi pomotoma imenujejo za Trebanjske novice, čeprav ji je naslov Iz kraja v kraj ali Trebanjske iveri, novinarji pa ji rečemo komunska kronika, ena izmed najbolj branih v našem časniku. Bralce veijetno najbolj privlači kratkost in zgoščenost, zašiljena s humoristično bodico, še posebej, če ta ni upetjena v njih same in njihove grehe. No in bralnost se je izkazala tudi zadnjič. Ko smo objavili, da je na bregovih Temcnice prava trebanjska tržnica, ker tam raste najboljši regrat v Trebnjem, je menda zdaj nabiralcev regrata vse črno. NISMO SE RAZUMELI - V tej rubriki, ki jc tudi najprej prebrana, smo že večkrat pisali o neki skupnosti, kjer imajo radio. Zadnjič pa se je oglasil neki tovariš iz te skup- nosti in robantil čez naše pisanje, češ da ne razumemo vsepoživljajo-čega vpliva glasbe na delovno storilnost. Očitno nas tovariš ni razumel. Sploh nismo pisali v pejorativnem pomenu, to jc slabšalnem, marveč v pozitivnem. Želeli bi, da bi še več skupnosti vpeljalo radijske sprejemnike v delavnice. Veijetno pa bi imeli ponekod pri tem težave: kako dobiti, recimo, dovolj velik radio za Trimo. ZDAJ KONČNO JASNO - Večkrat smo tudi pisali o tabli odbojkarskega kluba, kjer so viseli že desetletje stari plakati, ki jih nihče ni umaknil. Zdaj teh plakatov že dalj časa ni več. Ker pa smo se bali, daje vmes kakšna pomota, tega nismo omenjali. Zdaj, ko je preteklo že toliko časa, pa vemo, da so tiste napise dokončno odstranili. Do naslednjega zgodovinskega dogodka ali tekme. Kdaj dokončen dogovur o sanaciji? TREBANJSKE NOVICE / KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA „LAB0D” - TOZD „LIBNA” KRŠKO razpisuje prosto uelovno mesto in naloge OBRATNI ELEKTRIKAR Pogoji za sprejem so naslednji: — poklicna šola elektrostroke — smer elektromehanik — najmanj 4 leta delovnih izkušenj — 2-meseč no poizkusno delo — delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom v eni izmeni — osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD v TOZD Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati predložijo na naslov: „ LABOD", tovarna oblačil. Novo mesto, TOZD „LIBNA" Krško, Cesta 4. julija 28, Krško, v 15 dneh po dnevu objave razpisa. O izbiri bodo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri kandidatov. 153/9-80 ŽITO - TOZD JMPERIAL” KRŠKO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA razpisuje prosta dela in naloge — VODENJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba pravne ali filozofske smeri — tri leta delovnih izkušenj — aktivno znanje dveh tujih jezikov (angleščine in nemščine) — moralno politična neoporečnost Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu razpisa kadrovski službi TOZD Imperial Krško. O izbiri bodo kandidati prejeli pismeno obvestilo v roku 10 dni po izteku razpisnega roka. 154/9-80 TRIKON ..TRI KON", TOVARNA PLETENIN in konfekcije, n. sol. o. TOZD KONFEKCIJA, n. sub. o Kočevje, Reška cesta 16 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge VODJE PRODAJALNE Pogoji: — šola za trgovske poslovodje, prednost imajo delavci s pred-izobrazbo tekstilne smeri, — eno leto delovnih izkušenj, — moralnopolitične vrline. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ,,TRIKON", Splošni sektor, Kočevje, Reška cesta 16. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. 157/9-80 SEJEM OBRTI V MuNCHNU! DELAVCI PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH! Sklad za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev pri samostojnih obrtnikih občine Novo mesto organizira dne 13., 14. in 15. marca 1980 strokovno ekskurzijo na sejem obrti v Muenchen. Informacije dobite na telefon 21-564. 146/8-80 osnovna Sola brusnice razpisuje po sklepu delovne skupnosti JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO OSNOVNEGA SREDSTVA: VOZILO IMV 1 600 SUPER B KOMBI leto izdelave 1974, reg. št. NM 321—15. Izklicna cena 35.000,00 din. Vozilo je registrirano, a ni v voznem stanju. Licitacija bo 1. marca 1980 ob 9. uri pri osnovni šoli Brusnice. Interesenti si lahko vozilo ogledajo dva dni pred licitacijo med 8. in 14. uro. Pred licitacijo morajo udeleženci licitacije vplačati 10-od-stotno varščino od vrednosti vozila ali predložiti pooblastilo za licitacijo. 156/9-80 Tovarna celuloze in papirja „DJUR0 SALAJ” KRŠKO TOZD ENERGIJA objavlja prosta dela za ČISTILKO Pogoji: — nekvalificirana delavka — delo v dopoldanskem času 2 KLUCAVNIČARJA Pogoji: — kvalificiran ključavničar — delo v 3 izmenah Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 158/9-80 LICITACIJA LICITACIJSKA KOMISIJA „RIKO'' RIBNICA razpisuje prodajo VEČ OSNOVNIH SREDSTEV Osnovna sredstva, ki so naprodaj, so na ogled vsak dan od 13. do 14. ure v prostorih delovne organizacije. Prodaja bo v soboto, dne 1. marca 1980: — za družbeni sektor od 13. do 14. ure — za zasebni sektor od 14. do 15. ure Vse informacije dobite pri vodji proizvodnje tov. Ivanu ZOBCU. 155/9-80 Razpisna komisija „T0M0S” TOZD ■* Proizvodnja kmetijske mehanizacije BREŽICE, Milavčeva 14/a razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za opravljanje delovnih nalog in opravil V VODENJE TOZD Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, se za oprai-Ijanje razpisanih nalog in opravil zahtevajo še naslednji pogoji: ,q 1. strokovna izobrazba: visoka ali višja, strojne smeri; 2. najmanj 5 let delovnih izkušenj in od tega tri leta na opravljanju vodilnih delovnih zadolžitev; 3. moralno politična neoporečnost in sposobnost razvijati socialistične, samoupravne in družbenoekonomske odnose; 4. da kandidat sprejme program razvoja TOZD ali da delavski svet TOZD sprejme program, ki ga kandidat predloži. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov, s pripisom „za razpisno komisijo". Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku razpisa. 164/9-80 n; Jr »STREŠNIK”, IGM p. o. DOB RUSKA VAS 68275 Škocjan Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge Ninama LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJALCA ŽIVILSKE STROKE (delo za nedoločen čas) 2. PRODAJALCA ŽIVILSKE STROKE (delo za določen čas — nadomeščanje delavke, ki koristi porodniški dopust) 3. SKLADIŠČNEGA DELAVCA (delo za nedoločen čas) Pogoji: pod 1. in 2.: šola za prodajalce, poskusno delo traja 2 meseca pod 3.: nedokončana osnovna šola, poskusno delo traja 1 mesec Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo do 14. 3. 1980 na naslov: TP NAMA Ljubljana TOZD Veleblagovnica Kočevje, Trg zbora odposlancev 20. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. 165/9-80 15 delavcev PRI IZDELOVANJU STREŠNIKA 2 KV tesarjev 3 KV zidarjev Poseben pogoj je uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi. MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA DOLENJSKO NOVO MESTO Novi trg 9, Novo mesto, tel. 23-733 RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV: 1. pisalna miza 2. miza 3. fotelj vrtiljak 4. kovinski fotelji 5. omara 6. garderobna stena 7. stoječi obešalnik 8. peč TA 6 9. razmnoževalni stroj Gastetner 10. zavese 11. karnise 5 2 1 19 8 6 1 2 1 Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vsi kupci, ki bodo pri blagajni Medobčinske gospodarske zbornice vplačali kavcijo 10 % od začetne skupne vrednosti sredstev in sicer eno uro pred začetkom licitacije. Licitacija bo 14. marca 1980 ob 10.00 uri za družbeni in 12.00 uri za privatni sektor v prostorih Zbornice. Sredstva si lahko ogledate od 10. 3. 1980 dalje vsak dan od 8.00 do 9.00 ure. 163/8-80 20 C IfmjskiTist St. 9 (1594) 28. februarja^ m m ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, BRŠLJIN 63 Razpisna komisija razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta PROSTA DELA IN NALOGE s posebnim pooblastilom in odgovornostmi VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji za zasedbo: — diplomirani pravnik s petimi leti delovnih izkušenj v stroki, — družbenopolitične in etične lastnosti v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto, — sposobnost vodenja in organiziranja in drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti, — splošni pogoji, določeni z zakonom. Ponovna izbira se bo opravila po 4 letih od pričetka razpisanih del in nalog. Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbenopolitične aktivnosti in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO". Izbranemu kandidatu nudimo primerno stanovanje. O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu ustreznega sklepa delavskega sveta. 161/9-80 r DOM POČITKA IMPOLJCA 68290 SEVNICA objavlja prosta dela in opravila ZA ENOTO KRŠKO OSKRBNIKA PREMOŽENJA POGOJI: KV ključavničar ali vodovodni inštalater in dve leti delovnih izkušenj '* •: ' n 04 ' Vloge z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema Dom počitka Impoljca 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku razpisnega roka. 160/9-80 Momontaža gradbene instalacije n. sol. o. 68000 Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO Za prodajo Tovornega avta tam 2001, letnik 1972, 'ZKLICNA CENA 71.000,00 din V ceni ni vračunan prometni davek, katerega plača kupec, •citacija bo v petek, dne 7. 3. 1980 ob 7. uri na sedežu OZD Strojne inštalacije. Novo mesto, Mala Cikava 25. ^je mogoč od 28. 2. 1980 do dneva,licitacije na sedežu licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki mo izir Pred Pr'četk°m licitacije plačati 10 odst. pologa od klicne cene pri blagajni delovne organizacije. 159/9-80 r KELIH Steve April Cerkev je bila stara, zgrajena iz opeke, in bliže ko je prihajal človek, bolj je bila revna. Zraven nje je bila enonadstropna župnijska hiša, mračna in nekako čudno zgrbančena in potolčena, z belimi zavesami na majhnih oknih. Ko je ustavil avto, je Štren pogledal zgradbo in stopil iz avta ter si pogladil trebuh. - imam vtis, da je obvestilo resnično. Nocoj jih bomo videli na delu. Moj želodec se je začel krčiti. Caroll je pogledal na uro in se po stopnicah povzpel proti župnišču. - Še pol ure imava, če je tvoj obveščevalec govoril resnico. Pozvonil je. Vrata je odprl močan človek v črni obleki, s trdimi potezami obraza. Caroll ga je vprašal: - Oče McCarthy? - Da, jaz sem. Caroll je pokazal svojo značko. - Inšpektor Ed Caroll. To je inšpektor Štren, moj kolega. Lahko vstopiva? - Seveda, oče McCarthy se je umaknil in spustil oba inšpektorja v preprosto opremljen salon, kjer jima je neki duhovnik dal roko. - Jaz sem oče Duff. Slišal sem, ko ste rekli, da ste od policije. Upam, da nima noben naš župljan težav z zakoni? - Ne, je rekel Štren in si še vedno gladil želodec. — Verjetno ste v časnikih brali, da so nedavno napadli tovornjake, ki so vozili darove, nabrane v cerkvah v New Yorku in Chicagu. Po nekem obvestilu menimo, da bodo naslednjo tatvino napravili tu. - Pri nas? — Oče McCarthy je vznemiijeno pogledal očeta Duffa. — Naši darovi, ki jih zberemo čez teden, vendar niso vredni takšnega tveganja. Naša župnija je revna. - Morda — je rekel Caroll. ^ Sicer pa to pot razbojniki hočejo tovornjak, ki vozi in zbira darove iz vseh cerkev. To niti ni oklopljen avto, čuvaji pa so navadni upokojeni policaji. Vrednost darov iz New Yorka in Chicaga gre vedno v deset tisoče dolarjev. Tovornjak mora vsak čas priti. Prosim vaju, da se držita ob strani. Kje so vajini darovi? Oče McCarthy je pokazal svileno vrečico na mizi v sobi. - Naši tedenski darovi so vredni komaj šeststo dolarjev. Ne morem razumeti, da se bo kaj takega zgodilo tu, v božji hiši. - Oh, morda se ne bo nič zgodilo, toda takšno obvestilo smo dobili, - je rekel inšpektor Štren. - Kje je vaša gospodinja? - Gospa Alstron ima ob ponedeljkih prosto, — je odgovoril oče Duff. - Tem bolje, - je pripomnil Caroll. - Rada bi, da se vidva skrijeta, ko bo tovornjak prišel; ostanita v kuhinji ali v sobi. Vrata bova odprla midva. Oče McCarthy je prikimal. - Upam, da ne bo streljanja. - Tudi jaz, vendar moramo biti previdni, - je rekel Štren. — Oče, bi mi dali kozarec vode? Seveda! Oče McCarthy se je obrnil k mlademu duhovniku. — Boste prinesli kozarec vode, prosim vas? Ko je duhovnik izginil za vrati, je oče McCarthy rekel: - Na univerzi sem igral nogomet. Morda bi vam lahko pomagal, če bo treba. Caroll je odkimal. - Hvala, rada bi, da se ne mešate v to. Sicer pa bosta dva naša avtomobila tu takoj, ko bo prišel tovornjak. Prišel je oče Duff in dal Strenu velik srebrn kelih, poln vode. Ta ga je odrinil, zlil vodo na tla in izvlekel revolver. Skoraj istočasno je izvlekel tudi Caroll svojega. Štren je nagnal oba duhovnika ob steno in ukazal: - Dajmo, naivneža, roke kvišku! Caroll ju je preiskal in jima pobral orožje. Ko jima je nadel lisice, je Štren stopil še v nadstropje in od tam skoraj zakričal: - Tu sta duhovnika in služkinja. Zvezani so, Sicer pa jim ni nič. - Telefoniraj, naj pošljejo pomoč, pa odveži jih! — je odgovoril Carol. - Jaz bom pazil na tička. „Oče“ McCarthy se je obrnil in temno pogledal „očeta Duffa: - Idiot, kaj nisi bil nikoli v cerkvi? „Oče“ Duff je skomignil z rameni. - Dovolj imam pridig.......... Nisem’ našel kozarca, ta kelih pa je bil zraven vodovodne pipe in. . . . - in vodo si moral seveda prinesti prav v kelihu, ki služi za obhajanje, idiot! Se mar iz keliha pije voda? A KRKA UGRABITEV ROŽNATE VEJICE Peter Cheyney Točno ob enajstih se začne gledališče Astoria prazniti. Na pločnikih Piccadilija ni več običajne podobe. Slišati je zvoke številnih siren taksijev in glasove prodajalcev časnikov z zadnjimi izdajami v rokah. Med obiskovalci gledališča je tudi Alonso Mc Tavisli, kot vedno elegantno oblečen, z dobro pritrjenim monoklom in svilenim klobukom na glavi. Po njegovem videzu ne bi mogli sklepati, da je pred tremi tedni napravil enega najboljših poslov leta, kot misli policija. To je bila tatvina ogrlice, vredne deset tisoč funtov. Alonso je zadovoljno gledal ljubko ženo, ki se je z družbo napotila proti bližnji restavraciji. Bil je tako zavzet, da ni opazil, da mu je majhen moški z vzhodnjaškimi očmi spustil v roko pismo in hitro izginil v gneči. V tišini ulice Germin je pri svetlobi ulične svetilke prebral precej nerazumljivo, dobro naparfumirano pismo: ..Spoštovani Mc Tavish? Lee Cho, vaš nevredni služabnik, vam je nekoč napravil uslugo in vas prosi, da mu sedaj pomagate. Če privolite, da se takoj odzovete nevrednemu Lee Choju, vam bom neizmerno hvaležen." Alonso je takoj skočil v taksi in se odpeljal do svojega stanovanja. Tam je še enkrat prebral pismo in se spraševal, kakšna nesreča je zadela malega nasmejanega Kitajca. Ta Kitajec mu je pred leti napravil veliko uslugo. Sicer ni bil tip, ki zahteva pomoč, če je res ne potrebuje. Alonso se je preoblekel v lahko obleko, dal v žep avtomatični revolver in se hitro odpeljal do Limehousa. Tam je plačal taksi in se hitro napotil skozi labirint temnih ulic, ki vodijo proti Pennyfieldsu. Dvajset minut pozneje je že bil v dolgi, nizki sobi, razkošno opremljeni v kitajskem slogu. Na kupu blazin je sedel nasmejani Lee Cho. Imel je okoli štirideset let, na obrazu pa je bilo videti, da je dobro razpoložen. - Dobrodošli, Mc Tavish - ga je nagovoril. - Užaloščen sam, da ste morali priti, toda storili so mi ogromno krivico in samo vi mi lahko pomagate, da se osvobodim hudičeve zanke. - Seveda vam bom pomagal. Za kaj pa gre? - Povedal vam bom, Mc Tavisli. Veste, da ljubim dekle So Harry Sen, ki jo vi imenujete Rožnata vejica. Dogovoril sem se z njenim očetom, trgovcem s čajem, da sc bom poročil z njegovo hčerko. Sedaj se je pojavil rival, neki Larsen, ki ga vi dobro poznate. Je tihotapec opija in kokaina ter trguje z njenim očetom Hang Leejcm. Larsen naj bi se oženil z Rožnato vejico, ker je obljubil, da bo pomagal Hang Leeju priti do neke stvari. Posel je že skoraj končan. Rožnata vejica je obupana, ker me ljubi in sc ne želi poročiti s človekom druge rase. Če mi vi ne pomagate, bom moral ubiti Larscna. Mene bodo obesili, Rožnata vejica pa bo uničena. Vedeti morate - je nadaljeval - da je neki sorodnik Hang Leeja, po imenu Wo Hang, po smrti bil pokopan v krsti iz cedrovine skupaj z nakitom ogromne vrednosti. Larsen je prišel k očetu Rožnate vejice s predlogom, naj mu da hčerko za ženo, on pa bo za protiuslugo ukradel iz Tibeta krsto Wo Manga in jo bo prinesel Hang Leeju skupaj z dragocenim nakitom. Nocoj je prišla ladja s krsto. Jutri naj bi sežgali truplo in vzeli nakit. Jutri naj bi bila tudi poroka. Alonso je malo razmišljal. Nato je vprašal: - Kje je sedaj Larsen? - Navadno pije pri „Zeleni znamki" - je odgovoril Kitajec. - Ne bodi v skrbeh, Lee Cho. Larsen je moj stari sovražnik, tako da mu bom prekrižal račune. Kdaj bo obred? - Larsen bo jutri opolnoči prinesel krsto, poroka pa bo po naših običajih. - V redu, Lee Cho. Čakal me boš jutri opolnoči pred vrati Hang Lecjeve hiše. Tedaj boš dobil tudi Rožnato vejico. Kje je sedaj? - Zaprta v očetovi hiši. Ko je šel proti „Zelcni znamki", je Alonso razmišljal o Larsenu. Ni dvoma, da je pogumen človek, če mu je uspelo prinesti krsto v Anglijo. Larsen je res sedel v lokalu. - Dober večer, Larsen! Vidim, da ste se vrnili seje nasmehnil Mc Tavish. - Slišal sem, da nekaj pripravljate z nekim kitajskim dekletom. Seveda, če bo vse v redu. Larsenove oči so potemnele: - Kaj hočete reči s tem? Ne vznemirjajte se! Želel sem vam samo reči, da ne boste dali krste Hang Leeju in da ne boste dobili dekleta. Na svidenje! Naslednji večer ob šestih je Alonso sedel v majhni kavarni v Sohu in živo diskutiral s svojim prijateljem in desno roko Lonom Ferrersom. - Mislim, da sva zgovorjena. Pomni, da je Larsenova ladja nasproti pomola Strceve. Dva človeka, ki sem ju našel, ti bosta delala družbo pri „Zeleni znamki". Larsen vas lahko vidi. To je celo moj namen. Uporabili boste čoln, ki je privezan na pomol. Če bomo imeli srečo, se dobimo opolnoči. Lon Ferrers je bil na pomolu točno ob desetih. Tam so našli tudi čoln, ki ga je omenil Alonso. Ko so se približevali Larsenovi ladji, niso posebno pazili, da bi bili tihi. Povzpeli so se na palubo. Kot so predvidevali, jih je Larsen pričakoval. - Torej si prišel ti, Ferrers! Mc Tavish seje takoj ustrašil. Poslal je tri norce, da odnesejo krsto. Saj je znorel. Zvežite jih, fantje! Iz teme so sc pojavili Larsenovi ljudje. Ko so Alonsovi ljudje ležali zvezani na tleli, je mornar Hans stopil k Larsenu in mu nekaj zašepetal na uho. Šved je planil v glasen smeh. Odlična ideja. Ti, Ferrers, boš s svojima norima spremljevalcema nosil krsto do Hang Lcejeve hiše. Jutri zvečer boš svojega gospodarja obvestil, da smo ti našli ustrezajoče opravilo. V Hang Leejevo hišo so prišli v nekaj minutah. Stopili so v bogato, svetlo sobo v prvem nadstropju. Larsen je povedal Hang Leeju o neuspelem napadu Mc Tavishcvih ljudi. Kmalu je prišla tudi Lcejeva hčerka. Bilo je lepo dekle okoli dvajsetih let. Lon je takoj začutil usmiljenje do tega prestrašenega bitja, ki je s strahom gledalo Larscna. No, Hang Lee je rekel Larsen veselo pohitimo s poroko! Nocoj moram odpluti, nimam časa na pretek. Hitro bom končal. Najprej pa naj pogledam v krsto. Ce ni nakita, ni dekleta. - Le izvolite. Krste nismo odpirali. Vse, kar je bilo v njej, je v njej še sedaj. Larsen sc je pravkar pripravljal, da bo z železno palico odprl krsto, ko se je pokrov sam dvignil in pred osuplimi ljudmi sta se pojavila dva avtomatska revolverja, ki ju je držal Mc Tavisli. Dober večer je rekel Alonso vsem. Lon vzemi revolver. Stopil je iz krste in nagovoril Larsena in Hang Leeja: Žal mi je, da prekinjam to svečanost. Dovolite, da se vam pred- stavim, Rožnata vejica. Jaz sem vaš prijatelj, vaš bodoči mož pa je zunaj. Lon odpelji damo dol. Z mojim avtom se lahko odpeljeta na poroko po angleških zakonih. Ko je nasmejano dekle odšlo, je Alonso nadaljeval: Nimate sreče, ne vi, Larsen, niti stari lopov Hang Lee. Resje, da sta prišla do krste, bojim pa se, da ni ravno taka, kot je bila. Mislil sem, da bi moral za spomin vzeti kak kos nakita. Izbral sem dva največja. Bilo je zelo nepremišljeno od vas, Larsen, da ste nagnali aso posadko na Fona. Jaz sem se namreč povzpel na ladjo z. druge strani, odprl krsto in zlezel vanjo namesto nesrečnega Wo llanga. Mimo tega sem na ladji pustil velik zavoj opija, neki moj prijatelj pa je telefoniral rečni policiji. Obvestil jih je, da tihotapite opij, tako da imate lepo priložnost spoznati angleške zapore, če se hitro ne zgubite od tod. Me Tavish je odšel iz. sobe. Trenutek nato je bilo slišati zvok avtomobila, ki je odpeljal. Hang Lee je gledal skoz okno na ulico, nato pa je rekel mornarju: Srečen bi bil, če bi delal z Alonsom. Ta človek ima možgane. 28. DOLENJSKI LIST 21 ž i j? | ^ f ž 111 | i y < I Četrtek, 28. februarja Roman Petek, 29. februarja Leander Sobota, 1. marca Albin Nedelja, 2. marca Milena Ponedeljek, 3. marca Janja Torek, 4. marca - Kazimir Sreda, 5. marca Janez Četrtek, 6. marca - Danica LUNINI: MI NE 1. marca ob 21,59 scip BRESTANICA: 1. in 2. 3. ameriški barvni film Zlato in whiski. BREŽICE: 29. 2. in 1. 3. ameriški barvni film Dr. Živago. Mil SLUŽBO DOBI GOSTIŠČE pri Novem mestu išče samostojno kuharico. Osebni dohodek po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. Delovni čas je ugoden. Informacije po tel. 23- 770, razen ponedeljka in torka, ali ponudbe pod šifro .,TAKOJ". V SLUŽBO SPREJMEM stavbnega kleparskega pomočnika. Zagotovljeno samsko stanovanje. OD od 8500 do 13.000 dia Oglasite se na naslov: Martin Mlakar, Splošno kleparstvo, Tacenska 94, Ljubljana, tel. (061) 52-027. IŠČEM ŽENSKO ZA VARSTVO otroka, starega dve letu Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pošljite pod šifro ..LJUBITELJICA ’ OTROK“. SPREJMEM mizarskega pomočnika ali delavca za priučitev v bližini Sevnice. OD dober. Ponudbo pod šifro „TAKOJ“. SPREJMEM enega nekvalificiranega delavca in enega KV ali polkvalifi-ciranega zidarja. OD po dogovoru. Zidarstvo in fasadarstvo Jože Vrščaj, Otočec 79, tel. 85-157. ZA STREŽBO IN POMOČ V KUHINJI potrebujemo dve dekleti, ki imata veselje do gostinstva. Lahko sta tudi začetnici. Dva .dneva v tednu sta prosta. OD dober, hrana in stanovanjc preskrbljena. Gostilna Budič, Čatež 1, Brežice. SPREJMEM samostojnega vodovodnega inštalatcija. Ostalo po dogovoru. Ludvik Mežnar, Pod Trsko goro 34, Novo mesto, tel. 23-713. , MIZARSKEGA POMOČNIKA, fanta za priučitev ter učenca za šol- KRŠKO: 1. in 2. 3. ameriški film Policajski pes. 2. 3. matineja Živali - filmske zvezde. 5. 3. italijanski film Ljubezenske avanture Casanove. 6. 3. italijanski film Policaj, kije ljubil žene. MOKRONOG: 1. in 2. 3. italijanski film Slepi konj L MIRNA: 1. 3. film Vročica sobotne noči. NOVO MESTO KINO KRKA: 29. 2. ter 1. in 2. 3. barvni film Imenujem se Nobody. 3. in 4. 3. domači film Zemeljski dnevi tečejo. 5. in 6. 3. francoski film Sumljiva ljubezen. NOVO MESTO - KINO JLA: 28. in 29. 2. ter 1. in 2. 3. jugoslo-vansko-nemški film Winetou v dolini smrti. 2. 3. film za otroke Moj brat ima čudovitega brata. RIBNICA: 1. in 2. 3. ameriški barvni film Vojna zvezd. sko leto 80 81, sprejmem za nedoločen čas. OD po vloženem delu. Mizarstvo Jože Rom, Ručetna vas 19, Črnomelj. SLUŽBO DOBI natakarica ali trgovka z nekoliko prakse. OD po dogovoru. Delovni čas možen tudi v turnusu; dva dni delo, dva dni prosto. Stanovanjc za samca je preskrbljeno. Gostilna Tomšič, Dobruškavas 36, Škocjan. STANOVANJA STROJNA TEMNICA išče sobo ali gre za sostanovalko. Ponudbe sporočite na tel. 23.-344. DEKLE IŠČE o premljeno sobo v Novem mestu. Informacije na tel. 23-344 ali na naslov Jelence. Majde Sile 3, Novo mesto. IŠČEM SOBO ALI GARSONJERO v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (641/80). Mlad zakonski par brez otrok išče enosobno stanovanje ali garsonjero. Dragan Gajič, Zagrebška 12, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM škodo, letnik 1969, registrirano cio julija. Informacije po tel. (068) 72-056. , POCENI PRODAM VW, malo k;'-ramboliran, še vozen, manjšo mlatilnico z rc(o in tresali, dva mizarska občina stroja z motorji ter traktor (4C KM), zamenjam tudi za lažjega. Erno I-intarič, Loka pri Zidanem mostu. MALO RABIJEN traktor Pasquali (italijanski), tip 986 (18 KM) s Sporočilo naročnikom DL Da bi zmanjšali stroške izteijave in tudi na ta način skušali zadrževati dražitev Dolenjskega lista, je delavski svet tozd Dolenjski list sklenil, naj bi odslej izterjevali oz. plačevali letno naročnino le enkrat na leto. S tem bi olajšali delo tudi sicer preobremenjenim poštnim delavcem. Naročnike prosimo, naj razumejo ta ukrep, ko bodo v marcu plačevali naročnino Dolenjskega lista za leto 1980. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občiaske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Kršk o, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Matjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačcr, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 od I. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa p DČI RAČI . . ............. 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica rometaproizvodov. TEKOČI RAČlfN pri podružnici SDK v Novem mestu: talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3, p. p.,33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagando in malih oglasov: 68001 Novo mesto. Glavni trg 5. p. p., 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Novo n..jto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. pomičnim italijanskim plugom, ugodno prodan’. Slavko Kabine, Kremen _0. Krško. UGODNO ,1’RODAM obračalnik Maraton za motorno kosilnico BCS. Jože Zupančič, Muljava 8, Ivančna Gosica. PRODAM skoraj novo motorno žago znamke llusvarna, po ugodni ceni. Janez Arko, Koblarji 13, Stara Cerkev. PRODAM škodo 110 S, letnik 1973, za 30.000 din. Tel. 21-239. PRODAM osebni avto Sinico 1 100, letnik 1973. Ogled vsako popoldne. Jože Žagar, V Brezov log 17, Novo mesto, tel. 24 983. PRODAM opel kadet, novejši letnik. Tel. 23 382. UGODNO PRODAM škodo 110 L, letnik 1972, dobro ohranjeno. Fanika Potočnik, Kot 96 a, Semič, tel. 78,-377. PRODAM dobro ohranjen NSU 1200, registriran do februaija 1980. Martin Krevs, Vel. Kal 10, Mirna peč. PRODAM 'L 101 comfort, staro ac-vet mesecev, dodatno opremljeno. Tel. 24, -590. PRODAM dobro ohranjeno lado, letnik 1971. Zupančič, Vel. Pod-Ijubcn, Uršna sela. PRODAM R 4, starejši letnik, neregistriran, dobro ohranjen. Vinko Grilc, Selce, Blanca. TOVORNI avto Niagcrus prekucnik (6,5 t) prodam. Vinko Bojane, Kristanova 53, Novo mesto. PRODAM lado 1600, letnik 1979. Martin Kuhar, Šutna 31, Podbočje. PRODAM osebni avto Zaporožec, generalno obnovljen, reg. do 30. 8. 1980. Cena 14.000 din. Janez Frankovič, Dolšce 12, Kostanje-* vica na Krki. PRODAM dobro ohranjeno Z 101 lux, letnik 1977. Naslov v upravi lista. (638/80). PRODAM Opel kadet v dobrem stanju. Franc Žerjav, Curnovee 22, Sromlje. PRODAM Z 750. Franc Božič, Šmihel 48, Novo mesto. PRODAM Z 750, oktober 1979. Turk, Nad mlini 25, Novo mesto, tel. 23-163. PRODAM VW 1300, letnik 1971. Janez Ivanetič, Osojnik 13, Semič. PRODAM zastavo 750, letnik 1977. Informacije: Sokolič, Mestne njive 4/6, Novo mesto. PRODAM karambolirano Z 101, letnik 1974. Ismet Travljamin, Ska-lickejcva 1 (Grm), Novo mesto. PRODAM karambolirano Z 101, letnik 1972, školjka letnik 1978. Naslov v upravi lista. (635/80). PRODAM E 90, star tri mesece, po ugodni ceni. Marjan Košir, Dolenja Straža 6. PRODAM star fiat 1300. Informacije po tel. 23-210. PRODAM motor MZ. Ludvik Lukše, Potov vrh 35, Novo mesto. POCENI PRODAM malo rabljen motor TOMOS 15 SLC (50 ccm). Alojz Junc, Gorenja vas 17, Šmar-jeta. POCENI PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1973. Blatnik, Dvor 84. PRODAM škodo, letnik 1969, v dobrem stanju in lado SL, letnik 1979 - september. Alojz Vizler, Brežina 85, Brežice. PRODAM Z 101, letnik 1976, registrirano do 28. 12. 1980. Alojz Fink, Kettejev drevored 43, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1969.Matoh, Biška vas 2, Mirna peč. PRODAM fiat 124, letnik 1970, za 29000 din. Slavko Koncilija, Dvor 10. PRODAM Z 750, letnik 1971, registrirano za eno leto, in NSU 1200. Olovec, Oštrc 19, Kostanjevica na Krki. PRODAM P 126, letnik 1978. Mirko Rangus, Družinska vas 27, Šmarješke Toplice. PRODAM fiat 750 lux, letnik 1975. Branko Kavščck, Potočna vas 26, Novo mesto. Ogled po 14. uri. PRODAM lado, letnik 1973. Tel. 22-389. PRODAM dva obračalnika, traktorski in za BCS maraton, ter Z 750,letnik 973. Jože Rugelj, Brinje 17, Šentrupert. PRODAM Z 750, starejši letnik. Stanjša, Vinja vas 34 a, Stopiče. PRODAM PRODAM 5000 kg otave. Jože Tratnik, Irča vas 5, Novo mesto. PRODAM peč za centralno kuriavo KTK, 35.000 kkal in R 4, letnik 1977. Ogled v petek in soboto po 15. uri. vene, Kettejev drevored 43, Novo mesto. UGODNO PRODAM avtoradio stereo s kasetofonom. Tel. 24-432, int. 15, PRODAM dobro ohranjene grablje za BCS, znamke SIP. Ivan Brudar, Daljni vrh 5, Novo mesto. PRODAM kamionski hiab za nakladanje in razkladanje hlodov in palet. Marjan Bradač, Prečna 11, Novo mesto. PRODAM kostanjevo kolje. Franc Vene. Dol. vas 5, Otočec. PRODAM dva fotoaparata: Praktico in Yashico- Mat. formata 6x6. Informacije po tel. 22 984 od 15. d« 18. ure. PRODAM več kubikov bukuvih drv. Naslov v upravi lista. 630/80). PKODAM cadiijo upremo? diferencialom za Opel kadett. Grabnar, Razdrto 4, Šentjernej. PRODAM vola, 650 kg težkega, starega tri leta. Ivan Horvat, Žaloka 3, Šentrupert. PRODAM skoraj novo spalnico. Tel. 24-974. PRODAM plinsko pbč z jeklenko. Zagorc, Regerča vas 120, Novo mesto. PRODAM malo rabljen otroški športni voziček. Milena Semenič, Dol. Kamcnce 43, Novo mesto. PRODAM 550 novih betonskih kvadrov za okrogli silos ali greznico. Čampa, Jelše 2, Mirna peč. PRODAM skoraj nov univerzalni stroj „Mio standard'* (skobelnik, cirkular, brusilni in vrtalni stroj ter šrot). Erjavec, Drska 20, Novo mesto. PRODAM novo prikolico za osebni avto in stereo kasetofon. Tel. 85-155. PRODAM domač gnoj. Zglasite se na Potovem vrhu 20. PRODAM dobro kavo, lahko s teletom ali brez njega. Anton Muhič, Koroška vas 9, Stopiče. PRODAM skoraj nov dvobrazdni plug Olt. Simončič, Sela 2, Šentjernej. PRODAM suho seno. Ribič, Gor. Karteljevo 12, Mirna peč. KUPIM KUPIM traktor TV - 18. Marko Zagorc, Šentjernej 16, tel. 85-384. oKUPIM bukove plohe debeline 6, 7, 8 cm. Srečko Zupančič, Vel. Podljuben, Uršna sela. KUPIM Z 750, od 1977 dalje. Penič, Žagaj 12, Bistrica ob Sotli. PRODAM parcelo z gradbenim materialom na Trški gori. Naslov v upravi lista. (639/80). PRODAM parcelo (38 a) v bližini Novega mesta, primerno za postavitev počitniške hišice. TeL 23-117 ali 83-308 dopoldne. KUPIM ali zamenjam za preužitek manjšo kmetijo, strojno obdelano. Šifra ..RAVNINA”. POCENI PRODAM (zaradi bolezni) vinograd v izrecni 14 a na Lubnu. Možen prevoz z vsakim vozilom. Drašler, Uršna sela 23 A. KUPIM stanovanjsko hišo z vrtom ali nekaj zemlje v Šentjerneju. Ponudbe pod šifro ,,TAKOJ GOTOVINA”. . PRODAM po načrtu dvostanovanjsko hišo, zgrajeno do druge faze v Krškem. Miha Povhe, Ro-višče 2, Studenec pri Sevnici. PRODAM vinograd z zidanico (16 a) v Bačju pri Dcbcncu. Dostop z vsakim vozilom. Popit, Slepšck 9, Mokronog. , PRODAM travnik v Maharovcu (30 a), zazidljiva parcela. Slavko Kovačič, Prisojna pot 4, Novo mesto. PRODAM vinograd pri Beli cerkvi. Dostop z vsakim vozilom. Voda in elektrika na parceli. Naslov v upravi lista (640/80). POD UGODNIMI POGOJI dam v obdelavo vinograd na Malem Riglju. Emil Gril, Poljane 19, Dolenjske Toplice. PRODAM zazidljivo parcelo 464/1 k.o. Gotna vas. Naslov v upravi lista (637/80). PRODAM nov vinograd na Malem Vinjem vrhu z barako, materialom in vso dokumentacijo za gradnjo zidanice ter čoln s prikolico in motorjem Evinrude 6. Franc Berus, Drska 8, Novo mesto. PRODAM posestvo v bližini Krškega v izmeri 7 ha. Franc Žabkar, Šentjernej, novi blok. STANISLAV FLAJNIK iz Vinice 33, preklicujem širitev laži, da sem zahteval prekop pokojnega IVANA KOBETA, zato sem prisiljen javno pojasniti, zakaj je prišlo do sodne pravde in kakšna je sodna odločitev. Že 18 let sem neoporečen plačnik groba. Ker so Kobetovi odstopili od nadaljnjega sporazumevanja za postavitev dvonaslovncga spomenika in da so lahko še" naprej enakopravni soupravičenci pri dvoprostorskem grobu, sem jim pravočasno pismeno dovolil, da lahko postavijo sami spomenik za pokojnika, vendar le na en prostor. Ker so Kobetovi kljub temu postavili spomenik čez oba prostora, sem bil prisiljen vložiti tožbo za zožitev spomenika. Tako je odločilo tudi sodišče. Poudarjam, da nisem nikoli zahteval prekopa pokojnika in da bom vložil tožbo zoper tistega, ki me bo še nadalje obrekoval. MARIJA PETERLE iz Drečjega vrha 20 pri Mokronogu preklicujem ženitovanjsko ponudbo, kije bila objavljena v Dolenjskem listu. Ponudbe nisem napisala jaz, zato opozarjam osebo, ki je brez moje vednosti in moje želje to napisala, naj s tem preneha, sicer jo bom sodno preganjala. iffpgVESTiLAl ELEKTROINSTalACIJE in POPRAVILA gospodinjskih aparatov IVAN PETRIČ, CBE 46-Metlika, opravljamo napelja™ clektroinstalacij, popravila PJ"" nih strojev, električnih in plinsKU* štedilnikov ter hladilnikov. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem odprla obrat ženskega krojaštva. Izdelujem vse vrste kril, oblek, kostimov itd. P° najnovejših modnih zapovedih-Naročila sprejemam od 3. 3. dalje vsak prvi ponedeljek, sredo in četrtek od 16. do 19. ure ter vsak drugi torek in petek od 8. do 11-ure. Na Lazu 4> Novo mesto. tel. 22 - 976. Za obisk se priporoča Marjana Čepar. RAZNO IZGUBIL SE JE LOVSKI PES tribarvni gonič. Po trupu prevladuje črna barva. Noge, oprsje, lise na vratu in konec repa ima bel. Na pogled je lep. Nazadnje so ga videli v vasi Omota. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči Jožetu Rade, gozdarstvo Črnomelj, proti nagradi Tel. 76-187 ali 76-147. ČE SE VAM JE IZGUBIL lovski pes pasme terier, ga lahko dobite, če pokličete tel. št. 23-213. IZGUBILA sem broško (v januarju)' nekje v Novem mestu. Poštenega najditelja prosim, da sc javi na tel. 24-707. mmmm ZAKONCA MARIJA in ALOJZ KRUMBERGER iz Martinjc vasi pri Mokronogu sta praznovala 60. obletnico skupnega življnjena. Za tako visok jubilej jima čestitamo in želimo, da bi živela še mnogo let med nami. Sinova Lojze in France, hčerka Majda, sedem vnukov, dva pravnuka in drugo sorodstvo. V času od 14. do 20. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Terezija Bogataj iz Birčne vasi -Uroša, Ana Stefanič iz Črnomlja -Petro, Marjanca Kolar iz Dolenjskih Toplic - Majo, Vanja Zajc iz Lju-bljane_ - Simona, Jožica Murn iz Črmošnjic — Andreja, Jožica Seni-čar z Malega Slatnika - Suzano, Marija Pintarič iz Otočca - Miha, Andreja Praznik iz Grmovelj -Simona, Kristina Pust iz Gornjega Globodola - Kristino, Olga Zupančič iz Leskovca - Mojco, Marija Smolič iz Dolenje Nemške vasi -Boštjana, Olga Resnik z Gorenje vasi — Sebastjana, Vera Kustec iz Šentjanža - Katjo, Refika Durakovič iz Prečne - Sanelo, Ljudmila Starič z Brinja - Leopoldino, Darinka Hudoklin iz Velikih Brusnic - Polonco, Anica Jurak s Krke - Vanjo, Nada Penca iz Šentjerneja - Lidijo, Olga Bobič s Sela - dečka, Marija Strojin iz Regerče vasi - dečka, Jožica Abram iz Šmihela - dečka, ; Marija Pirc iz Velikih Vodenic -deklico, Stanislava Gazvoda iz Šent | jošta — dečka. Marija Trlep iz Male Strmice - deklico, Biserka Lončar z Roj - dečka, Milena Zagrajšek iz Gržeče vasi - dečka, Marija Tutin ti Smolenje vasi - dečka, Martina Krnc a Žabje vasi - deklico in Olg* Junc s Pristave - dečka. — Čestitamo! ZAHVALA 19. februarja nas je v težkih bolečinah nepričakovano zapustila v 71. letu starosti mama in stara mama MARIJA KAVŠEK iz Smolenje vasi 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence ter pokojno v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se kolektivom Industrije obutve, Keramike in Tovarne zdravil Krka za podarjene vence ter župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in počastili spomin pokojne. Žalujoči: mož Janez, sinovi Ivan, Franci, Jože z družinami, hčerka Milka z otroki in ostalo sorodstvo J ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je v 85. letu starosti 20. februarja prenehalo biti zlato srce naše ljubljene, skrbne in dobre mame, stare mame in prababice MARIJE PRIMC s Sel 13, pri Dol. Toplicah Pokopali smo jo 22. februarja na domačem pokopališču v Podturnu. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Straže, kjer je mama zadnja leta živela, in vsem, ki so jo v času njene težke bolezni obiskovali in jo bodrili s tolažilnimi besedami. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in toliko lepega cvetja ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Živkoviču in patronažni sestri Erni za zdravniško pomoč, tovarišici Mariji Aševiza njeno nesebično požrtvovalnost, tov. Tini Černič, ki se je v imenu maminih sovaščanov ob odprtem grobu poslovila od naše mame in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Tone in France, hčerke Marija, Rezka. Francka in Joža, 10 vnukov in 13 pravnukov Straža, Sela, Ljubljana, Obrh, Ravne na Koroškem, Radovljica 22 •ouranon ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom nnfiriS .CemJ 50 nam 'zre'i*' sožalje, pomagali v najtežjih tre-. ovah Pokojni cvetje in vence. Posebno se zahvalju-K? 1/u 3Vn internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, nii.iA obrat predelava sodelavcem tovarne zdravil Krka, • oddelka in vaščanom. Zahvalo smo dolžni tudi župniku J«? vas' P opravljeni obred ter množici ljudi, ki ste pokojno •? P .P njeno zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni tov. lončki Vidmar. Žalujoči: mož France sinova Franci in Ivan z ženo, ata, mama, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo DRAGICE MIRTIČ Dol. Mraševo 3, Novo mesto ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila sestra, svakinja JOŽEFA CIMERMAN iz Malkovca 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Veri iz Novega mesta za vso skrb do pokojne, osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za vso nudeno pomoč v bolezni ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo govorniku KS Tržišče za organizicijo pogreba in poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: sestra Minka z možem Lojzetom in sestra Anka ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene, srčno dobre mame, stare mame FRANČIŠKE UMEK iz Polja 13 pri Tržišču se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, vsem, ki ste sočustvovali z nami, nas tolažili, darovali vence, cvetje in pokojno spremili na zadnjo pot Posebej se zahvaljujemo za pozornost kolektivu Geološkega zavoda Ljubljana, Metalni Krmelj za podarjene vence, župniku za obred ter govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi Društvu upokojencev iz Tržišča za spremstvo s praporom. Se enkrat hvala vsem, ki ste počastili njen spomin. Žalujoči: mož Jože, sinovi Jože, Avgust, Franc z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta m strica JOŽETA KENETA izPišec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem za izrečeno sožalje, pomoč, darovane vence ter za sPiemstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, gasilcem, pevcem, ZZB, godbi, kolektivoma Avtomontaža in ContaL Žalujoči: žena Ana, sin Vlado, hčerke Cirila, Sonja in Jožica z družinami, brat Alojz, sestre Ana in Neža ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice MARIJE ROŽIČ iz Mahovnika pri Kočevju in vj£en0 zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem Driij~Janom’ posebej pa še Tekstilani iz Kočevja in sodelavkam, ce in Upokojencev in ZB za izrečeno sožalje, za darovane ven-En v cvelje pokojni mami ter za spremstvo na njeno zadnjo pot. in - 0 ?,e zahvaljujemo tov. Pepiju Benčina za poslovilne besede m župniku iz Stare cerkve za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Albina, Micka, Dragica in sin Jože družinama ZAHVALA °b boleči izgubi našega dragega očeta, brata, starega očeta, deda, tasta in strica pra- FRANCA RABZELJA in swaešča nZn^Vail.jUiemo ysem sorodnikom, prijateljem, znancem mu darovali S° PokoJne8a spremili na njegovi zadnji poti, y°m, sostannvTf,- H*. jzrazili sožalje. Iskrena hvala kolektp laže Senovo - . Kolodvorska 4 a, Krško, tovarni ernba- Center, GG Grm«?®1Zdravstvenemu domu Ljubljana-k°m in osebm hlon"]106’ KPM.Kostanjevica. Hvala tudi zdravni-23 °hred in poslovdneTe^edL m duhovniku 'a Kostanjevice Vsi njegovi Oštrc, 13.2. 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi, ko je v 87. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric JANEZ RIFELJ iz Ločne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje ter za izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste našega očeta spremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju nevropsihiatričnega in pljučne- fi oddelka, dr. Debeluhu in dr. Smiljanu Trobišu za lajšanje bole-in in hud, da bi ga ohranili pri življenju. Posebej se še zahvaljujemo OS Dragotina Ketteja za darovane vence ter proštu za opravljeni obred in poslovilne besede. Vsi njegovi V SPOMIN 1. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi in skrbni oče, mož, ata in stari ata TONE VOGLAR iz Selc Ne moremo si misliti, da te ne bo več nazaj. Dom brez tebe je pust in prazen, ostala nam je žalost, bolečina ter spomin na tvojo dobroto. Naj ti ne bo pretežka zemlja, ki si jo tako ljubiL Spomin nate živi in bo ostal vedno. Žalujoči: žena Zalka in otroci z družinami ZAHVALA Ob smrti dragega moža ANTONA OSTERMANA iz Dol. Kamene 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so z mano sočustovali in izrazili sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred, ter tov. Tonkovičevi za nudeno pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo V SPOMIN 28. februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in skrbni oče ANTON ZUPANČIČ iz Bistrice 4 Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine. Tvoj das in tvoji koraki odmevajo v domu, ki si ga tako skrbno gradit Nismo imeli časa, da bi se ti zahvalili za dobroto. Tako hitro si odšel od nas. Tvoj lik bo vedno ostal med nami Žalujoči: žena Francka, sinova Tone in Franci z družinama, brat France, sestra Marija in ostalo sorodstvo OSMRTNICA Umrla je naša draga teta MINKA AUSEC Pogreb bo objavljen naknadno. Vsi njeni Maribor, Novo mesto, Ljubljana, 25.2.1980 12 BRtžlŠKE.jTV i’ porodniSnicC*'«-* V času od 8. 2. do 22. 2. 1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Kata Oljača iz Krškega - Mladena, Ljubica Krušlin iz Savskega Marofa -Vladimira, Zlatica Duhanič iz Gazic - dečka, Nada Zupančič iz Dol. Slanika - Jasno, Darinka Vinkšel iz Trnja - Petra, Anastazija Cvetkovič iz Samobora — Ano, Šoštarič Dragica iz Bjele Gorice - Nikolino, Jadranka Lozar iz Laduča - Saša, Dunja Rajič iz Bregane - Ranka, Anka Snelec iz Nedelje - Valentino, Marija Znidarec iz Klanjca - Martino, Anica Zevnik iz Velike vasi — Jožeta, Snježana Hanzir iz Brdovca - Silvija, Mira Soban iz Klanjca -Zdravka, Durda Gaberc iz Samobora - dečka, Vesna Jovanovič iz Brežic - Katarino, Ivanka Gračner iz Sevnice - Roberta, Sonja Pavlovič iz Bušeče vasi - Alenko, Višnja Fran-cetič iz Strmca - Kristjana, Ruža Kahlina iz Samobora - Silvijo, Ivanka Klavžar iz Mrčnih sel - Janka, Irena Jazbec iz Krškega - Damjano, Štefanija Stih iz Lepoglavca -Alena, Anica Habinc iz Trnja -Andrejko, Jožefa Bučar iz Spodnjih dul - Alenko. Marjanka Vogrin iz Brezja — Moniko, Nada Tihole-Ko-kot iz Sevnice - deklico, Anica Gluščič s Podvrha - Ivano, Anica Glavič iz Otruševca - Martino, Ste-fanič Zdenka iz Samobora - dečka, Nada Petravič iz Strmca - Snje-žano, Zdenka Hastinski iz Drenja -Martino, Marija Amon iz Sevnice -Mirana, Mirjana Baralič iz Brežic -Ivano, Slavica Pondelak iz Sp. Po-hance - Jasmino, Alojzija Gregor iz Velikega Kamna - Jerneja. ČESTITAMO!!! V SPOMIN 26. februarja je minilo leto dni, kar je kruta usoda tragično pretrgala nit življenja mojega ljubečega, nepozabnega moža SLAVKA ŠMAJGLA Lepa hvala stanovskim kolegom, ki obiskujejo njegov prerani grob. Neutolažljiva žena Ljudmila vsak četrtek 23 februarja 1980 DOLENJSKI UST Traktorji nastopali kot „peči” Inšpektorji zalotili nekaj voznikov, ki so namesto z nafto vozili s kurilnim oljem -doma kopiči nafto in bencin? IMe samo špekulacija, tudi ogrožanje varnosti Kdo 5 Novinar vse dni v letu j Moti se, kdor misli, da je pod večer v uredništvu brežiškega radiai mirneje kot dopoldne. Strank za rubriko „po željah” res ni, zato pa je vzdušje toliko bolj delavno. Ko vstopim ob dogovorjeni uri, moj portretiranec, urednik I ranci Medi, pravkar snema športni intervju, sodelavka piše in tudi šef tehnike je polno zaposlen. Med tem pride še napovedovalka Jana in tako smo za „najin” pogovor ,,vsi” lepo zbrani Franciju povem, da bo to za zadnjo stran in pri priči mu uide opazka- „Bom vsaj enkrat prišel med velike ribe!” Mislil je kajpak na some in druge primerke pravega ulova. Efrž nato mi za razpoznavo zrecitira svoje generalije: „Rojen Mariborčan, ne po svoji krivdi, preseljen na Kranjsko (na Veliko Dolino) po ženini krivdi V novinarskem poklicu šest let. Uvajanje pri študentskih glasilih, pri Tribuni v Ljubljani in Katedri v Mariboru. V.Brežicah najprej poučeval slovenščino na trgovski šoli, na radiu od 1974 dalje. Padel v vodo in v isti sapi že izplaval kot urednik, za katerega takrat v nasprotju z veljavnimi običaji niso zahtevali tri do pet let izkušenj. ” Na radiu je novopečeni urednik razen novinarstva opravljal še več vzporednih poklicev in bil hkrati tajnik, strojepisec in ekonomski propagandist, v sili pa se je priučil tudi za tehnika. Seveda je najraje novinar. Ob tem delu čuti največje osebno zadovoljstvo. „Žal, po šestih letih nimam kaj pokazati," pripomni s kančkom obžalovanja v glasu. Tako majhna postaja, kot je naša, si niti še nekaj je, kar mi kvari veselje; to, da dobra ideja zvodeni ob slabih možnostih za realizacijo, da ne najde poti do širšega kroga poslušalcev. Ljudje nas slabo slišijo. V aprilu ali rna/u se bo to pojavilo. Slišnost bo z novim, dvajsetkrat močne jšim oddajnikom segla štirikrat dlje. Zdaj se borimo še za opremo studia in za prostor. Naša tehnika je stara trideset let. Ustanovitelji in drugi premalo prihajajo k nam, da bi spoznali razmere, v katerih delamo.'Delavci lokalnih postaj imajo do trikrat večjo obveznost kot naši kolegi pri ljubljanskem radiu. St,vari se Iopravljajo šele v zadnjih dveh letih, odkar nam je voda začela teči v grlo. Pa tudi sicer je jX)ložaj lokalnih radijskih postaj težji od položaja osrednje radijske hiše v republiki kovinar zavestno ne prestopa nekaterih mej, ker si ob utečenem sistemu financiranja ne more zapirati pipe, iz katere priteka denar. ” Čeprav Franci Hedl šele kratek čas krmari brežiško radijsko postajo, natanko pozna vsak kotiček občine, vsako makadamsko cesto, vsak nov vodovod. „Za to porabim 365 dni v letu,” pribije in podkrepi izjavo s podatkom, da še nobeno leto ni izkoristil vsega do-, pusta. Nfldvse rad bi videl, da bi se krajani več sami oglašali in ne čakali le na novinarja. Cela vrsta ljudi je, ki bi lahko kaj napisali, pa se ne zganejo. In, tako je, hočeš nočeš, ustvarjalec samo novinar, ki za vse sam'odgovarja, se sam nagrajuje in sam lahko pohvali. Edina pohvala, ki jo doživi, je tista iz ljubljanskega' studia, kadar kaj dobrega posname I I S * * * * * i \ * \ Delavci novomeške UJV in Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto so minuli ponedeljek opravili akcijo v vseh štirih dolenjskih občinah (Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj) in ugotavljali uporabo kurilnega olja (ki /e seveda neprimerno cenejše) kot pogonskega goriva. Natanko 75 voznikov težjih motornih vozil je bilo tistega dne nemalo presenečenih, ko so namesto običajnega ,, Vozniško in prometno, prosim", slišali „()dprite tanki". „VERIGAR“ ŽE PRI VRHU Za brežiško filatelistično društvo „Verigar“ je vsak občni zbor potrditev uspešne poti navzgor in tudi nedeljsko delovno srečanje so člani zaključili z ugotovitvijo, da je bilo leto 1979 za mlado družino navdušenih filatelistov nadvse plodno. Društvo se je pridružilo ožjemu krogu najbolj delavnim v Sloveniji, za kar je bilo deležno pohvale Filatelistične zveze SRS. Odprtost in sodelovanje sta glavni značilnosti, ki prevevata društvene akcije. Pri svojem delu se člani veliko posvečajo mladini, sodelujejo na številnih razstavah, prireditvah in praznovanjih in se uveljavljajo z izdajanjem pisemskih ovitkov, spominskih žigov ipd. zan/. S arhiva ne more privoščiti. In JOŽICA TEPEY * V1L,ll'Ju. ...„ „ . S 1 0 športni nbic Cvetko mMgššMMMMMMMMMMMMMMMM mm mm mmm mm m ms m s £■ ff f* m .s au (Foto: B. Kuzmin) Se en som manj v krki - Zdi se, ko da bi se somi domenili, da bodo požirali vse vabe brežiških ribičev. O mrcini, ki jo je na suho potegnil osmošolec Božo, smo že poročali, na tokratnem posnetku pa si lahko ogledate 130 cm dolgega in 15 kg težkega brkača, ki ga je na blestivko lastne izdelave v februarju v Krki ujel brežiški Kuzmin. Za objestnostjo še pobeg in laž Pojasnjena nesreča s pobegom pri Novi vasi — Ankica Pilja še v kritičnem stanju V spodnjem delu Posavja je sredi februarja vzbudila veliko zgražanja prometna nesreča s pobegom, o čemer smo na kratko že poročali V poizvedovanje o tem tragičnem dogodku sc je namreč vključil tudi brežiški radio. Kot je ponavadi ob takih žalostnih dogodkih, miličniki ne spregledajo nobene podrobnosti, to pa jih slej ko prej navede na pravo sled. Tako je bilo tudi tokrat po pičlih petih dneh jasno, kateri brezvestni voznik je 16. februarja ponoči hudo TEKEL ZA SVOJIM AVTOMOBILOM V nedeljo zvečer je Franc Šinkovec debelo pogledal, ko je ugotovil, da mu je nekdo iz parkirnega prostora pri trgovini Novotehna na novomeškem Glavnem trgu odpeljal lička. Lastnik je namreč v avtomobilu puslil stikalne ključe in tako je bilo tatu delo seveda olajšano. Da bi bila vsa stvar še zanimivejša, pa je Sinkovee uro kasneje opazil, kako se n ekdo t njegovim avtomobilom pelje po Glavnem trgu. N. mu preostalo drugega, kot da je urno stekel za avtomobilom in na srečo ga je res našel pr;i/neua pred novomeško pošto, medtem ko o vo/niku ni bilo sledu. poškodoval Ankico Pilja iz Zagreta in jo nezavestno pustil na cesti v bližini Nove vasi. Sedaj, ko je po vztrajnem iskanju vse pojasnjeno, je mogoče razložiti to hudo nesrečo. Ugotovljeno je namreč, da je do nesreče prišlo iz nenavadne objestnosti. Na lokalni cesti proti Mokricam sta ta večer stala na desni strani v smeri gradu Zvonko Barkovič iz Brezja 35 s svojim renaultom 12 in sopotnik Željko Stojs iz Nove vasi 22. Ko je Barkovič, sicer poklicni voznik avtobusa pri brežiškem Brc-busu, na okrog 50 metrov opazil, da sc po svoji levi bliža neznana ženska, sc je v vzvratni vožnji zapodil proti njej, da bi videl, katera je. Z zadnjo desno stranjo vozila je zadel Piljato-vo na robu vozišča. Udarec jo je vrgel na pokrov prtljažnika. Avto je nato še poševno zaneslo v podporni zid. Od prejšnjega zanimanja, za žensko na drugi strani ceste, ni preostalo več niti toliko vesti, da bi ji pomagala. Barkovič je namreč avto pognal proti Brežicam. Ustavil je šele po nekako 150 metrih samo toliko. da je iz avta spustil Stojsa. kije zatem prijavil reševalni postaji v Brežicah domnevno naključno najdbo nezavestne ženske na cesti. Barkoviču preiskovalcev ni uspelo zavesi L čeprav se je nemalo trudil. Nekaj je avto poskušal poprav Ijat i že Začnimo s Trebnjim, kjer so bili rezultati najbolj presenetljivi. Od pregledanih 14 traktorjev, 8 tovornih vozil (od tega tri zasebna in pet družbenih) je bilo kar pri treh traktoristih ugotovljeno, da so v rezervoarju namesto plinskega pogonskega goriva uporabljali kurilno olje, medtem ko je cn traktorist v plinsko olje pomešal petrolej. Nekolikanj boljši so bili rezultati v Črnomlju in Metliki, kjer so od 16 pregledanih traktorjev, 5 tovornih vozil in treh delovnih strojev le v enem primeru (ponovno traktor) ugotovili, da je kot pogonsko gorivo voznik uporabljal kurilno olje. Se najboljšo podobo so dale preiskave v Šentjerneju in Novem mestu, kjer med pregledanimi vozili niso našli spornega primera, pač pa so inšpektorji v Šentjerneju zoper 4 voznike podali predlog sodniku za prekrške, ker so kršili obrtni zakon. Svoje delo so ob akciji opravljali tudi miličniki, ki so pri treh tovornih avtomobilih ugotovili preobremenjenost, dva traktorja sta bila nc-cvidentirana, našli so pa še en neopremljen priklopnik. Ob tem pa inšpektorji opozarjajo še na nekaj. Vse bolj je v zadnjem času, ko nas tere pomanjkanje nafte in njenih derivatov, opaziti, da si nekateri delajo doma prave zaloge naf- te in bencina, mnog ) pa je tudi takih, ki kurilno olje uporabljajo za pogon nekaterih delovnih strojev. Ne samo da gre v omenjenih primerih za kaznivo kopičenje zalog in za špekulacije, treba je pomisliti predvsem na nevarnost, ki jo takšno nestrokovno in brezglavo skladiščenje nafte in njenih derivatov prinaša. Odgovor inšpektorjev bo znan kmalu. V naslednjih dneh namreč pripravljajo akcijo, v kateri bodo po stanovanjskih hišah in blokih poiskali tiste, ki so z brezglavim nakupom sodov bencina ter nafte sebi in drugim pripravili nevarnost, ki se lahko vsak hip spremeni v tragedijo. Seveda pa bodo pri tem inšpektorji rekli kakšno tudi o skladiščanju kurilnega o!ja v gospodinjstvih ... B. BUDJA OB GARDEROBO IN BRIVSKI APAR/iT V noči na ponedeljek je nekdo vlomil v kovinski zaboj na delovnem stroju ljubljanske Geotehnike v Bršljinu. Storilec je prepilil obešanko na zaboju in iz njega odnesel nekaj kosov garderobe ter brivski aparat, last strojnika Milorada Vukaši-noviča iz Ljubljane. Strojnik jc tako oškodovan za 2.500 din. Kradejo kot srak« Gradnje so drage tu zaradi tatvin na gr biščih Na gradbišču trgovske hiše' Ribnici zmanjkujejo razni manj$ stroji in naprave, orodja in ma rial. Izvajalci del Instalacija Gri suplje, Splošno gradbeno pod' jetje Grosuplje in Dom-bito Šmarje pri Jelšah so prijavili Pn postaji milice v Ribnici več t» tvin. Ribniški miličniki so neM ukradenega našli že pri preiskav1! 22. februaija v barakah SGfj Grosuplje v Ribnici, nekaj pa c?; lo v Doboju, ostalo pa še iščejo j Na osnovi zbranih podatko*. so zaprosili za pomoč še postajo milice v Doboju. Tu so odkril* delavca z ribniškega gradbišča ki jc bil takrat - 23. februarja' na dopustu doma, in pri njen1 varilni aparat, električno kotno brusilko, električni udarni vrtal' ni stroj, kovinski meter, več brusilnih papirjev in gorilcc za avtogeno varjenje. Preiskava še traja. Med najbolj sumljivimi so za zdaj trije, kisl grade hiše. Enega izmed njih sumijo še za druga kazniva dejanja Zanimivo je, da so miličniki našli celo nekoliko več materiala, kot so prijavile prizadete OZD> da jim ga je bilo ukradenega. J. P- i IZENAČENA EKIPA - Grmska zmagovalna ekipa kviza v Bošta-nju pojde na republiško tekmovanje. (Foto: Železnik) Brez zadreg za odgovore Boštanj: izenačen boj na kvizu „Kaj veš o kmetijstvu? " doma, nakar ga je odpeljal v strokovno obdelavo k sorodniku v Zagreb. Vse to ni nič pomagalo, brežiški miličniki so namreč avto izsledili celo tam. Proti vozniku Barkoviču in sopotniku Stojsu je kajpak sprožen postopek. A. Ž. Tokratni gostitelj kviza „Kaj veš o kmetijstvu” dolenjskih ir. posavskih občin je bil sevniški kmetijski kombinat. V Boštanju so imeli tekmovalci tudi hvaležno občinstvo. Devet ekip - v vsaki je bil najmanj po en dijak Grmske šole - je že uvodoma obetalo trd boj. Prireditelji so s samo sestavo vprašanj in pravega odgovora vnesli v potek več živahnosti, predvsem pa preglednosti. Marsikdo iz vrst gledalcev je namreč takole nehote slišal kaj koristnega tudi za lastno uporabo. Kljub nelahkim vprašanjem je bil izid do kraja tekmovanja nejasen. Sele po dodatnih vprašanjih seje izluščila zmagovalna ekipa Kmetijskega šolskega centra Grm v sestavi Gorenjke Jane Jenko, Darka Lapuha iz Artič in Marjana Dolenska in Spodnjih Lakenc. Člani krške ekipe, tudi letos drugi Jože Zorko, Branko Jordan in Anton Kodrič vsekakor ne bodo zlepa pozabili, kakšen herbicid pride prav v krmnem ohrovtu. Sev-ničani Peter Camloh, Irena Klenovšek in Jože Ratajc so po dodatnih vprašanjih za tretje mesto izločili Novomeščane, ki si skupaj z ekipo Slovina delijo 4. do 5. mesto. Izenačeno je bilo spet proti koncu: 6. do 8. mesto si namreč delijo ekipe Agrarie, Črnomlja in Metlike, deveti so bili Trebanjci. Žal na tekmovanje niso prišli Žužcmberčani, čeprav so se pripravljali Kviz je popestril oktet Boštanjskih fantov in recitatorji KUD Antona UmkaOkiškega. A. ŽELEZNIK ŠENT JERNE JSKI HIPODROM BO GOSTIL NAJBOLJŠE V Ljubljani je bil pred dnevi redni občni zbor Konjeniške zveze Slovenije, na katerem so veliko razpravljali o napredku tega športa, ki ima v Sloveniji vse več udeležencev. Med drugim p* so delegati občnega zbora tudi uskladili koledar najpomembnej; ših tekmovanj v letošnji sezoni in pri tem tudi Sentjernejčani niso ostali praznih rok. Še več: 29. junija bodo domačini prvenstvene krožne kasaške dirke Slo-venijc, v jeseni 14. septembra pa bo na novem šentjernejskem hipodromu kasaška dirka za naslov šampiona Jugoslavije, na kateri bodo nastopili po trije najboljši kasači iz Vojvodine, Srbije, Hrvatske in Slovenjje. To je nedvomno prireditev, ki si jo vsi rejci konj že dolgo želijo, saj bodo na njej dobili odgovor, kdo ima danes najboljše kasače. prvenstvena košarkarsk tekma •LH33N0)| I T—1 KOČEVJE V športni dvorani Melika dn«23,2ob 19,00 VSTOPNINA / NAROBE KONCERT - Kot bi vedeli, da bo koncert čembalist*? Katarine Smrečnik—Glachant v Črnomlju zaradi birokratov IjjjJ ljanskega Festivala odpadel, so plakat v izložbi ene od metliški trgovin obrnili narobe. Očitno pa njihova jasnovidnost ni daleč, da bi črno obrobOi plakat za košari Kočevjem. Domačini so namreč izgubili. arsko tekmo med Be*1 iiH TOVARIŠA ŽUPANA ZELENA OBLEKA Repiški tovariš Župan si je kupil novo zeleno obleko pa še klobuček, takšnega s šopom dlak divjega prašiča. „Sklepam, da se je vpisal tovariš Župan v lovsko družino," je postal pozoren občinski tajnik tovariš Predalnik in drugi dan je prišel v službo odet po lovsko. Ko je to opazil vodja urbanističnega oddelka občinske uprave Repič eva draga tovariš Blokičje sedel v avto ter se odpeljal v Belo mesto. Naslednji dan je sedel v pisarni, kot da se je pravkar vrnil s pogona na lisice. „Nekaj so izvohali," je ugotovil šef občinske davkarije tovariš Vijakič, ko je videl v lovskih oblekah tovariša Župana pa tovariša Predalnika pa tovariša Blokiča. „Ne smem zaostajati," je sklenil, sedel v avto in se odpeljal preko Zelene reke v trgovino z ribiško in športno opremo. To je bilo v torek, v sredo pa ie že sprejemal stranke v lovski opremi. Kmalu je navlekel nase lovsko obleko tudi tovariš Izkaznik. uslužbenec v matičnem oddelku, pristajala mu je, da so se repiške babnice poželjivo, vendar skrivoma ozirale za njim. Tovariš Iz-vršnik je skočil po zadevo v Avstrijo, saj so po njegovem prepričanju sosedje pravcati mojstri za lovske barve. Občinski davčni inšpektor pa je kupil poleg lovske obleke še daljnogled ter stolček s tremi nogami, da bi dokazal tovarišu Županu, kako hudo resno jemlje ,,zeleno bratovščino." Po dveh tednih in dveh dnevih so hodili v zelenem domala že vsi uslužbenci repiške občinske uprave, razen kurirja. Vendar se je tudi on odločil in si je v trgovini, v kateri so prodajali na obvezni' ce za ceste, nabavil lovsko obleko, da bi se tako vsaj malce prikupil tovarišu Županu. Krajanka Mara Repič je • morala oni dan urediti v pr°" # štorih repiške občinske stavbe | neke formalnosti okrog pre' f pisa vinograda. Odprla je naj' ^ manj deset vrat, a ko je za njimi zagledala ljudi v žele-nem, je zaprla duri v trdne^ prepričanju, da je zašla v ‘° sko kočo. Vendar se je Mar Repič krepko motila, kajti ljudi v zelenih lovskih oblek' je bil pravi lovec le tovar 2UPan- TOM GAŠPtMC