Avstrijske dežele. Grof Andrasay, poprej minister ziinanjih zadev, drži veliko do sebe ter se dela, kakor da ne gre nič več v redu v tem ministerstvu, odkar ne sedi on v njem. Grozil se je grofa Kalnokyja, ki ga je izpodrinil z njega, trdo prijeti zato v ogerski delegaciji, toda, ko je pri.šlo na to, del je precej tiho, da je še vse tako tako prav. Tudi avatrijska delegacija se strinja z grofom Kalnokyjem gledč zunanje politike. Minister sme torej zadovoljen biti, zadovoljnost ta- in unkraj Litave, kaj še boče druga ? Naj mu bo, toda pametuo bode, če še malo počakamo s hvalo. — Vojni minister terja za nove puške, repetirke, v celem 51, za letos pa 2'/2 milijona gld., skozi 15 let bi se toraj po toliko plačevalo. Svota je velika a ni dvoma, da se mu dovoli, dvomimo pa, če ae bodo puške še le v tako dolgih. letih pripravljale. — Na Dunaju ao iineli uno nedeljo čevljarji velik sbod ter so se vsi izrekli za to, da sme le izueen čevljar imeti čevljarijo. To je celo pametno in se apominjamo, kak kric so bila židovska ali liberalna glasila gnala zoper vlado in drž. deanico, ko je sklenila postava, ki terja isto za vsako obrt. Sedaj pa je še ljudem una postava premalo ostra — tistim, ki žive od svoje obrti, ali pa že tudi vedo, kje in kdo 80 njih prijatelji, to se še ne kaže. Zmirom še vleko slej kakor prej z liberalci. — V Lincu so imeli ,,Nemško društvo", sedaj pa je že razpadlo; niso se mogli pogoditi, kaj bi naj terjali in kako bi počeli, da se ,,reši pravica nemštva" v Avstriji. Rešiti jo je pa že v resnici skrajna sila. — V Gradcu obhaja vseučilišče svojo 3001etnico ali Nemci so si tam in torej tudi dijaki v laseh zavoljo — judov. Eni 80 za-nje, drngi pa zoper nje in zato ne bode večjih slovesnosti, da-siv bi o takem spominu gotovo prav bile. — Stajarski deželni *) Gosp. uiednik, blagovolite bessde v ušescili („") dati na tanko natisniti, kajti so pravoate besede gosp. učitelja, nki še Slovencem ui nič žalega storil". Opomba dopisuikova. zbor se anide na petek dne 10. decembra, skupaj pa bode tje do Božiea. Doslej ni seznati, da pride v njem posebnih, imenitnih reči na razpravo. — V istem času, snide se tudi koroški dež. zbor, opraviti mu bo največ z uravnanjem voda, posebno struge Drave. Le-to jim ne bodi po sreci Kdo bode škof v Celovcu, ni še gotovo, toda pravi se, da ima vlada nadškofov predlog že v rokah. Po takem pa ne bode več dolgo 4p imenovanja. Takrat imenuje Njib veličanstvo, svitli ceaar škofa. Zoper ujete anarhiste, tri delalce, vrši se končna razprava dne 6. decembra v Celovcu. — Volitev drž. poalanca za Notranjsko bode težka. Na ahodih volilcev v Logatcu in Postojini se je dr. A. Ferjančič, prej priatav c. kr. okr. sodnije na Ptuju, sedaj v Ljubljani volilcem predatavil ter jim razvijal avoj program. Možje so z veaeljem vzprejeli njegovo kandidaturo, vendar pa ao se čuli tudi glaai za g. A. Globočnika, namestn. svetovalca v Ljubljani. Za kandidata v dež. zbor so si pa izbrali v Postojini ondašnjega tržana, goap. H. Kavčiea in toraj ni dvoma, da si ga bodo tudi izvolili za poslanca. — Na sadjareki šoli v Grmu pri Novem mestu vpisanib je letos 15 ueencev, to število je za prvo leto dovolj. Poduk je ves alovensk. — V Gorici je liberalni meetni zastop sklenil 300.000 gld. vzeti na posodo, a mestjanom niso po volji pogoji, po katerih bi se denar dobil, kajti hodil bi jim predrago. Ali pa bode njib. ngovarjanje kaj izdalo, je še vprašanje. — Slovencev imamo malo bogatib a nekaj jih je vendar-le — v Trstu. Podružnica sv. Cirila in Metoda izhaja za to tam dobro in dobiva zaporedom pokroviteljev, mož, ki vplačajo po 100 gld. v društveno kaso. Uni den je g. Ivan Sabec, posestnik v Trstu, z enako svoto stopil v vrsto društvenib. pokroviteljev. — Hrvaški sabor zboruje zadnji teden sem, doalej še precej mirno. — Boana in Hercegovina nas stane že subih 80 milijonov, odkar stoje naši vojaki na njunih tleh. Letos plača že sama za-se avoje stroške in še ji ostane dve do tri sto jezer goldinarjev v kasi. To je že dobro znamenje. Vunanje države. General Kaulbars, izredni ruaki poslanik v Bolgariji, ne biva več na bolgarskih tleh ter je z vidno nevoljo odšel iz Sofije. No, na dobrem glasu ne bode nikoli njegovo ime pri Bolgarib., vendar pa se sedaj nekam plaho povprašujejo, kaj da bode sedaj Rusija počela. Toliko je že skoraj gotovo, da ne bode ruska vojska šla v Bolgarijo, vse drugo pa je še dvomljivo. Knez Mingrelaki je vrfem vladam po volji in bodo si ga torej tndi Bolgari hote ali nebote izvolili. — Srbiji je lehko najbolj pri srcu osoda Bolgarije, kajti dotika se tudi njene osode. Sedaj ste si že nekam prijateljici in dobro bo za-nji, če si ostanete še pozneje, ko dobi Bolgarija kneza. — Turčiji kandidatura kneza Mingrelskega ni po volji ter scboji in to po pravici, da bode on popolnem v rokab. Rusov in torej njej vedni sovrag. — Rusija gradi po vseh straneh železnice in je general Dragorairov sedaj odposlal večje število častnikov v Azijo, da še premerijo v tamošnjih krajih črte za nove železnice. Tako velikansko truplo, kakor je rusko cesarstvo, se ve,\ da treba veliko žil in veliko železnic, ako se lioče vzdržati. — Nemška država ima aedaj velike težave z delalci, izjemne postave ne izdajo več zoper nje. Gledajo jim pač sedaj sodnije ostro na prste ali mi dvomimo, da jih uženejo. Ako se ti zaredi golazen, težko ti jo bode odpraviti. — Belgijsko ministerstvo je katoliško ali v drž. zboru ima močno liberalno stranko zoper sebe. Le-ta mu nagaja, kolikor se da, sedaj tudi v postavab; delalcem prijaznib, pri vsem tem se pa baha ta stranka, češ, da jim postelje že ona prav. No, isto tako dela tudi pri naa svojat naših liberalcev. — Angleško ministerstvo, kakor je doslej, dela vidno nato, da podkoplje Rusom tla ter razglaša, da je dvoje alijanc ali državuih zvez zoper nje, ako počno kaj, da si prilaste Bolgarijo. Menda pa ne bode tako hudo! — Kakor drugje, tako ima tudi pri Francozili finančni minister težko atanje. Od leta 1877 je republika že 4700 milijonov več izdala, kakor je vzprejela, tedaj 80 za prav toliko svoto naredili dolga. Za drugo leto pa narede kar za 1466 milijonov dolga in 127 milijonov boče minister več v davkib. To je se ve, da že tndi republikanski trdi buci preveč. Zbornica poslancev za to ne mara tega ministru privoliti. — Italiji ni po godu, da ae avstrijski miniater grof Kalnoky sklicnje na njo, češ, da je tudi ona z njim glede" Bolgarije enacih misli. Kacih misli pa je ona, tega ne razodene ta kača, sodi se pa, da ne zaupa veliko, da se ohrani v Evropi mir, kajti avoje trdnjave popravlja ali stavi nove, to pa na vse pretege in z vidno naglostjo. — Grško kraljeatvo ima tudi svoje težave, tokrat se je zbornica poslancev uprla vladi, ta pa je razgnala zbornico ter je nove volitve razpisala. Sedaj s.e jeze uporni poslanci še bolj ali pa jim bode tu jeza kaj hasnila, to bodo pokazale volitve. — Abesinska vojska, kacih 50.000 mož, pomika se proti Kasali, vodja jim je Raz-Allulali. — V Tonkin pride na meato Pavla Berta nek Bihourd, da zastopa francosko republiko. Njemu pripada tudi varovati tamošnje kristjane.