&6V. 268_ IZHAJA VSAKI DAN ■ M tfc ssdsfjafc In prmzsfklb tb 5., rt ponadeljk.i) ob 9. zjctrsf Fw»nsi?Be itev. m prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) ▼ maogik Ml&kzTnah r Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petru. fiMtoini, Seiaai, Nabreimi, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-diai, Dornberffa itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (K) stok-V &&LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T iirokosti 1 CENE: Trgovinske in obrtne oglaae po 8 st »■», fittrtfiice. zahvale, poslanic«, oglase denarnih zavodor p« it. mm. Za o^laae v tek3ta list* do 5 VTSt 20 K, rsaka AVŠjJjai Trsta K 2. Mali ogiaa po 3 s tet. beseda, naj-ivij p» 40 sto t. Oglase sprejema Inšeratai oddelek uprav« i&iiMorti*. — Plačuje se iikljačno le npr*vi „F.Hinectt*. TRST, v petek 24. septembra 1909. Tečaj XXXIV Otasllo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti i« moč I m NAROČNINA ZNAŠA m leto 24 K, pol let* 12 K, 3 mesece O K; aa aa» ročke brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Iirtialik m a*4*l)«kt ladanje JBDrHOSTI" »ti« : —— Utne K 5*20, p*l leta 3 «0 ^ Vsi dopisi naj s« pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranke- ▼ana pisma ss ne »prejemajo in rskapial sa se vračaj* Naročnine, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: alka Giorgio Galatti 18 (Harodni d«a) Izdajatelj te odgovorniarednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik konaoTCij lista .Edinost". - Natisnil* tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trsta, aL Giorgio Galatti žt. 18. reJb^fcranltal&U rsrtun St 841 652. TELEFOM IL 11-57. Ob 2. uri popoludne je bila razprava pretrgana in določena, da ae nadaljuje ob 4, popoludne. Štajerski deželni zbor. GRADEC 22. Med došlimi ulogami «e nahaja mej drugim tudi dopis okrožnega sodišča t Celju za dovoljenje, da sme sodišče radi različnih prestopkov kazensko preganjati dr. Kukovca. VeS govornikov je utemeljevalo svoje nujne predle ge glede lajšanja bede. Poti. Schoiiwol (kršč. socijalec) je apeliral na zbcrnico, naj dovoli obilne podpore za nemške kmete, ki jim je toča uničila ves pnde-lek. Govornik je rekel, da mu ni možno obrniti se na državni zbor, ker ne mora isti zborovati zbog slovanske olstiukcije. Na to opazko govornika so sleveniki poslanci energično protestirali. V kontraverzo, ki je nastala med Slovenci na eni in posl. SchoiswDlom na drugi strani, so se umešali tudi nemško-nacijcnalni poslanci. Poslanec Schoiswol je zaklic&l: Heinico se zamere vedno povedati. — Konečno se je posrš-čilo deželnemu glavarju, da je vzpostavil mir. Posl. R o § k a r je utemeljejaje svoj predlog radi suše na Spodnjem Štajerskem repliciral na opazko poal. Schoisvrola in rekel, da je isti menda pozabil, kar so Slovenci nameravali s svojo obstrukcijo v državnem zboru, Edino agrarno*gospodarski razlogi so prisilili Slovence na obitrukcijo (Ohoklici) in slovanski obitrukciji v državnem zboru se je zahvaliti, da ni že dovoljen izvoz mesa iz Srbije in da ci v Avatriji uveden davek na ^žganje in pivo. (Dolgotrajni ohoklici pri krščac. aoc. in nemških nacijonalcih). — Posl. Schoi&wol je zaklical posl. Roškarn : Vi poiiikate obstrukcijo na napačen tir. Mi vemc. pri čem sme. Zbornica je potem izvolila deželne odbornike in njih namestnike. Valed kompromisa je bil deželnim odbornikom zopet izvoljen prof. Robič (kat. Slovenec). Prihodnja seja jutri. GRADEC 23. Poti. dr. Benković je ob trajnem nemiru zbornice v sJ o »enakem jeziku utemeljeval S70j predlog radi bede v političnem okraju celjskem ter je nemiki prosil, naj se predle g izroči finančnemu odseku. Pri glasovanju so se za izročitev dvignili le slovenski poslanci in socijalni demokrati ter nekoliko krščanskih socijalcev, radi česar je bil predlog odklonjen. Slovenci so to ostro očitali Nemcem, ki so vsklikali: Mi nismo od Vaših izvajanj razumeli ničesar. Posl. Benkc-vić je zahteval poimensko glasovanje o svojem predlogu ter je v slovenskem jeziku kri-tikoval izjavo predsednika, češ, da je predlog odklonjen in da je poil. Benković prekasno izrazil željo po poimenskem glasovanja. Predsednik je rekel posl. Benkoviča, ki je zahteval besedo k poslovnemu redu Jnaj sejposlužuje nemškega jezika, češ, on (deželni glavar) ne ume idioma posl. Benkovića. (Pohvala in dolgotrajno ploskanje pri nemško-svobodo-misel j ni h poslat cib in velik hrup in protestni Uici pri Slovencih). Posl. Benković je protestiral proti tema, da je deželni glavar označil slovenski jezik kakor idiom. (Velik nemir pri Nemcih). Deželni glavar je odvrnil, da se ? tem ne more videti zapostavljenje al o »enakega jezika. Posl. Benković je potem zahte-ral sklep seje in poimenako glasovanje o tem predlogu. (Ponovni nemir in protestni klici pri Nemcih). Deželni glavar je dal ta predlog na glasovanje. Za predleg so gfesovali le Slovenci. Bil je torej odklonjen. (Številni mej klic;). Na to je posl. Ozmec (kat. Slov.) utemeljeval svoj predlog radi bede t ormužkem in ptujskem sodnijskem okraju, najprej t slovenskem potem v nemškem jeziku. Za 'izročitev tega predloga finanč. cdseku je glasovala vsa zbornica. Posl. dr. Benković je zaklical Nemcem : To je najpriitneja pristranost. (Veselost pri Nemcih). Soncem seje je deželni glavar izjavil, da so mu bili izročeni trije v slovenskem jeziku sestavljeni ipisi, ki jih ukaže preveiti na nemški jezik in jih da na iutršnji seji pre-čitati. Nevihte in povodnji. PARIZ 23. V južai Pranciji, izlasti v deparCementih Herault in Gard, je grozna nevihta napravila velika opustošenja. Pred nevihto so bili v posamičnih okrajih lahki potreani sunki. Reke so izstopile in ovirajo s poplavami vsak promet. Eer je še poljskih Dridelkov na polju je uničila poveden;. — Dve ženski so odnesli valovi, ki sta utonile. CARIGRAD 23. Listi poročajo o poplavi v Holmsu v Siriji, atonilo je okolu sto oseb. NEW ORLEANS 23. Povodom zadnjega orkana, ki je razsajal v meksikanskem zalivu, je izgubilo življenje okoiu 300 ljudi. Bomba pri mostu. NEW-JORK 23. Glasom neke brzojavke iz Ei Paaa v Teksasu, so včeraj po noči našli bombo blizu mosta, ki vodi preko Rio Grande v meksikamko meato. Iaarez. Na tem meatu sta se imela dne 16. oktobra seatati predsednik Tafc in meksikanaki predsednik. Aretiranih je bilo 20 oseb. Boji v Severni Afriki MELILA 23. Divizija Sottomayor je po slabem odporu sovražnika zasedla Sukel-Had Mavri so pobegnili. Dunaj 23. Ravnatelj avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt Ju-ij Nossal je danes umrl. Haag V proračunu za leto 1910 znašajo dohodki 198, 739, 856, stroški 185, 862, 351 goldinarjev. _ Debata v tržaškem mest. svetu o premestitvi sloven. učiteljišča v Gorico. Svet. P i 11 o n i je povedal, da se socijalisti pečajo z mi tli j o revizije brnskega programa, prizadevajo si. razviti ga tako, kakor to pred leti še ni bilo možno. Misli, da bi bilo potrebno obširnega obrazloženja stališča ene in druge straake, da bi bilo strankam možno spoznati obojestranske zahteve in se sporazumeti. Ali pride v Avstriji do sporazuma med narodi, ali pa se bo nadaljevalo z boji v škodo vseh. Narodi delajo politiko negacijo in dosezajo s tem le to, da ne doseza nihče ničesar. Socijalisti smatrajo med tem za svoje nalogo, da igrajo ulogo pomirjevalcev med nasprotniki. Socijalistom nasproti stoje nekateri zgodovinski in nekateri mladi narodi, to je : narodi brez zgodovine. Zgodovinski narodi so si r pridobili tekom stoletij vsa potrebna sredstva sa kulturo in rasvoj; mladi narodi, ki so stopili na povrijo še-le pred nekaj desetletij, pa skušajo doseči isto. A greli se od ene in droge strani. Greie zgodovinski narodi, ker nočejo priznati mlađim narodom razvoj*; greši se od strani teb poslednjih, ker mislijo v svoji nepotrpežljivoati, da se da z dvema vrsticama kakega zakona doseči ono, kar so dosegli drugi z naporem stoletij, Slovenci, ki zahtevajo, da se nameati slovenska šola v Gorici, kjer je italijanska večina poleg močne sloienske manjšine, se upirajo z obstrukcijo otvoritvi italijanske juridične fakultete v Trstu, ki ima veliko italijansko večino in slovensko manjšino. Vlada pa daja pravo sedaj eni, sedaj dmgi stranki, samo da drži državo v neprestani agitaciji. Iz vseh navedenih rsz'ogov ne more torej glasovati za predloženi daevni red. Ne more te smatrati za razžaljenje za svoj narod, ako pridejo možje druzega naroda z nami študirati. Zato smatra irraz, da hoče vlada iz Gorice napraviti plodišče za alovenske učitelje, kakor raz'.alfeDjo za sloveniki narod, katerega on noče žaliti. Dr.u Sla*iku, iri očita Italijanom, da ne-čejo priznati Slovencem pravice, očita govornik, da ae more to iato reči o Slovanih, ki z obstrukcijo ovirajo oinutje italijanskega vseučilišča. Govornik je povdarjal konečno, da ne pride do miru, dokler ne začnemo pri sebi, dokler bomo čakali, da bo vlada posredovala med nami, meato da bi mi narekovali vladi. Predlagal je dnevni red, skatenm poživlja občinski odbor, naj stori potrebne priprave, da ae sestavi kcmiaija, ki bo imela nalog, da brez vladnega posredovaja doaeže narodni sporazum v vseh kulturnih vpraša-njih. — Na to se je oglasil za besedo govornik večine dr. Mracb. rek5i, da ni res, da bi Italijani zavirali kulturni razvoj Slovanov. Skliceval se je na slovenske šole v okolici. Ce se Italijani upirajo proti učiteljišču v Gorici, se ne upirajo proti šoli, ampak proti kraju,^kier jo hočejo namestiti. Iz okolnosti, da je * Gorica glavno meito dvojezične dežele, še ne sledi, da bi radi dvojezičnoati kake pokrajine moralo biti tudi glavno mesto dvojezično. Tudi proti nemškim šolam, na katere ae je sklicc-dr. Slavik, so Italijani že opetovano protestirali, a brezuspešno. Govornik smatra politiko, ki bi jo hoteli socijalisti uvesti med nami, za fantastično. — Pittoni govori o dveh narodih pokrajine, kakor da bi šlo za dva naroda, ki ita oborožena enakim orožjem, v enakih razmerah in z enakimi pravicami. A mej tem, ko vlada očividoo podpira Slovane, še ni izpolnila niti ene zahteve Italijanov. Ne umeje politike, po kateri naj bi se dalo vse onemu, ki prihaja v naša meata od danes na jutri, hoteč se jih polastiti. Ni to uloga pomirjevalcev med enim in drugim narodom, ako se hoče narodu, ki prihaja nepričakovano, dati iste pravice, kakor narodu, ki je v svoji hišr, On je torej proti Pittonijevemu predlogu. A glede želje, da bi se emancipirali cd vlade, želi s Pittonijem iito tudi govornik. „Oh, ako bi se mogli osvoboditi enkrat za vselej.... (Ta vsklik je prišel gotovo iz srca. Op. ur.) Na to se je oglasil za besedo ^svetovalec dr. R y b a r, ki je izvajal : V svojem krasnem inavguralnem govoru je župan izrazil željo, da bi se kolegi ^posvetili delo. Kolegi večine odgovarjajo na to željo > tem. da prirejajo narodno demonstracijo s predlogom, naj se protestira proti vladi in proti Slovanom. Ali ta protest ne bo imel nikakega vspeha. Ne bi bil govoril danes, ako ne bi bil predložen dnevni red, ki poživlja občinski odbor, naj uvede pogajanje med obema narodnostima v dosego sporazamljenja ob šol- „Nnr. dela«, orjnnlznclla" priredi v nedeljo 26. septem. ob 10. url predpoludoe v prostorih „Nar. doma" v Trstu velik shod delaycey c. kr. javnih skladišč. Dnevni red: Gibanje v prosti luki in stali-— šče N. D. 0. =—= TOVARIŠI! Važnost dnevnega reda je najboljša vspodbuja ! Dolžnost vsakega delavca je, da pride na ta shod. TRST, dne 22. septembra 1909. ODBOR „Nar. d. organ." v Trstu. BRZOJAVNE VESTI. Dijaški konvikt v Pazina izročen Salezijancem. PAZIN 23. Dane? popoludne se je vr-fila skupščina ^Dijaškega podpornega drn-št*a\ Navzočih je bilo kakih 300 oieb, mej temi preko 200 kmetov. Pri točki: odobrenje degovora med dijaškim podpernim druŠtTom, škofom Mahoičem in Salezijanci iz Turina— se je razvila živalna debata. Za odobrenje sc govorili prediednik dr. Dinko Trinajatić, dr. Laginja, profesor Zgrablič in dr. Gržinić, a proti so govorili dr, Zuccon, dr. JanežiČ in dr. Brnčić, ki so zahtevali, da se določijo vBaj neka zagotovila v narodnem in t i n a n c i j e 1 n e m pogledu. Ko ao hoteli zadnji govorniki obširneje goTcriti o teh zsgctoiilib, je jeden svečenikov predlagal kcn?c debate, kar je bilo viprejeto. Na glasovanju jsbilolokolo 2000 glasov za, a 1500 fr^ti, na kar je manjšina zapustila zborovanje. Kranjski deželni zbor. LJUBLJANA 23. Seja je bila otv^rjena ob 10. uri precpeludne. Deželni glavar Šuklje je pozdravil z srnico in opisal veliki delavni pregram, ki ga bo imel izvršiti deželni zbor. Po cverovljeaju zapiinika zadnje teje in zaobljubi dveh novih poslancev so bile izvršene nadomeatne volitre v nakatere zbornične odseke. Poročilo deželnega zbora o zadnjih splošnih io nadomestnih volitvah je bil izročen verifikacij skemu odseku, ki je bil s sklepom zbornice pozvan, da poroča tekom 48 ur, Potem ko so bili ostali predlogi izročeni posameznim odsekom, je začela razprava vloženih nujnih predlogov^ in sicer dr. ŠusteršiČa in tov, glede premembe deželno-zborakega poslovnika in razprava predloga dež. glavarja Snkljeta glede prinoaa za vodovode iz melijor&cijakega zaklada oziroma uvedbe posebne melijoracijske akcije za ob-akrbljenje z vodo kranjskih kraških občin. Oba predloga sta bila sprejeta v nuj-roati in meritorno. PODLISTEK Vsakdanje epizode. Piše: Sonja Simčlć, „Ne ljubim trum šumečih, ki križajo se v mestu dan in noč. Samoto nemO; mir in mračno senco tožna duša ljubi mi nad vse! —* Stanujem na periferiji mesta in rada sem tu. — Sicer ni le tako samotno, kakor bi želela jaz, a ipak nastaja že rano zvečer mir — in trudna duša se upokojava, zaganjava. — Od tu imam razgled na vse strani, a najmileji mi je oni proti jogo zapadu. — Obično mi je udi pogled oa neko stran, ne da bi znala reči: zakaj. Tja se najraje oziram in preti tisti strani najraje abtram korake. D očim je zopet krajev, kamor bi mi bala muka iti. Zakaj je tako — kakor rečeno — ne znam. No, bo to tako, kakor Ce kdo ljubi neko barvo, slnia rad neki napev — in baš tako srce ljubi neki kraj, a ne zna: zakaj! — Moja znanka, ki ima krasen alt, mi je zapela včasih turobno pesmico in jaz sem — zaplakala. Tako sladko-bolesten užitek mi je napravila ta pesem 1 Poznala sam osebe, ki nikakor ni bila nesrečaa; ali ko sem jej pogledala v lice, zdelo ae mi je, da je toliko skrite toli začrtano tam in bOo mi je vnkdar tako teško. In tako je z mojim jugozapadom. Oziram se tja, rodi se hrepenenje — po^ neznani sreči, po nečem lepom, velikem, ki spi tam daleč ▼ objemu aolnca. — Na tej strani je savetiftče sa bolne svečenike. Minule zime je bil prilel mej drugim zelo bolan, mlad svečenik. Bil je prava predpodoba smrti. Videla sem ga često, ko je hodil na sprehod. Tolike da se t« s težavo pomikal daljst- Včanh sem čaia,- ko je kdo, zroč.za njim, menil: „Ej, ta ne bo več dolgo !* Zel mi ga je bilo in prosila sem Boga, da bi se zgodilo obratno in bi živel dolgo, dolgo. — Jas sem bila skoro overjena, da ozdravi. Zanimanjem sem opazovala spremembo na ^em. In — ozdravil je I Vrnila se js zdrava barva v mlada, • prej tako bleda lica; nogi, prej tremi, postali sta elastični, — življenje wp js vrnilo« Io jaz ss radujem ob pogleda na to čudovito spremembo, kakor bi ilo za zdravje rojstnega brata, ki mi pa, žal, spi nevzdramno spanje pod črno, grobno prstjo. Tudi mali „Benjamin" — tako ga nazivam v mislih, — se radnje na vrnjenem življenju in je živahen, priden. Posisga vrtnarja, dviga padlo perilo in nagaja drugu, sobrato. Majhen je Benjamin, a njegov prijatelj visok io močen in — dober. Pa poveza Benjamin stol na ajegs, kapo mu poteza na oči itd. — Drugo krat mu je paž in mu dviga salamo« In velikan kakor da ne vidi in je vstrpljiv s malim t Benjaminom. Mej njimi ja tudi starček, slaboten, upognjen. Mlajši mu prinaiajo stol in on jim se sahvar tjuje in seda. In spominjsm ee ob teh prizorih neke velike, lepe dale, ki prebiva v bolnem, slabotnem telesu, io postajam žalostna. — Zvečer ja tn najlep4e, osobito v letnik večerih. Iz ta hiše m taje glas .gosli, is drago glasovirja, pa tamburice, in vsi ti gvoki plavajo tja v čarobno, mirno, letno noč. Jas, ali slonim ob okna, ali ss sprehajam po hodniku in — sanjarim. Lepo je v takih nočeh v moji doli, tako lepo, ko v osetiign. Da, lepo in Jalostao ob enem, tako ftalostno, kakor t cerkvi, ko ie w sredi njo črna kssta in pešajo tarobm »rtflsi—V Tnžno je, ker se bude spomini, spomini na one dni in leta, ki so mi prinesle toliko gorja, toliko solza. Spominjam se trpeče, zdaj že davno mrtve mamice, zahrepenevam po njej, da bi mi se vrnila, ako tudi Ie za uro; da bi jej povedala, kako mi je, da bi se izplakala na ljubečem srcu drage, nezabne 1 — Ali, da bi imela vsaj brata, sestro — ki bi mi bila dobra, ki bi sočustvovala z mano, me tešila, ko bi prišli ieftki dnevi. A — nikogar, na širnem svetu, nikogar. — In nekoč sem imela —™ vse... # Imela sem zlato mamico, ki me je ljubila nad vse, imela brata in sestro in — a ni jih, ni lih danes več. V take in slične misli se uglabljam ob tihih večerih in ko sem, trudna misli in boli, zaspala, mučijo me žalostoe sanje, v katerih.vidim umirati drago mamo, Jn vzbujam se ihteč. In žalostno mi je potem v -duši, tako bolno in teiko, kakor mi je bilo onega usodnega dne, ko me je zadnjikrat objela in polj ubila na smrt izmučena mamic s. Naj bo svet fte tako lep, za nas ima Ie r>i»« senimanja, ako bodimo po njem s globoko žalostjo v veo, neoteftenim hrepenenjem v doti in sobami v očeh! Stran II „EDINOST" St; 268 V Trsta,' dne 24. septembra 1909 skib vprašanjih. Brez dražega bi soglašal ■ predlogom Pittonija (Mrmranje), ako bi ae mogel nadejati, da bo želja svetotalca Pittonija uslišana, ali žalibog, izkušnja na« uči, da je bila italijanska večina ▼ Gorici, kakor tudi ▼ Istri vsikdar nasprotna temu. (Glas izmed socijalistov: V Istri ne!) Ako bi morali Sakati, da nam Italijani dado ilovenske iole, morali bi dolgo čakati. V Istri nimamo niti ljudskih šol, do katerih imamo pravico (Hrup), 'Ako ne verujete obrnite se do [namestništva (Ponoven hrup). Na galeriji se motijo, ako menijo, da nam bedo s krikom »imponirali. Jaz ne govorim tukaj za galerijo, ampak kolegom. In ti po slednji bi morali skrbeti v interesu mirne razprave in ugleda te zbornice, da se galerija ne bo vmešavala v razprave. Zadnja leta je prenehala ta nepristojnost in galerija se je navadno vedla kakor se spodobi. Sedaj pa se zdi, da zopet upa, da bo uplivala svojim krikom. Toda zapomni naj si, da se mi ne bomo pustili terorizirati od n j e. Ta odločna izjava je vplivala v toliko, da je župan pozval galerijo, naj bo mirna, na kar je dr. Bybar nadaljeval: V Istri nam g sspod ovalna i tali jao. stranka ne dovoljuje niti toliko šol, kolikor jih neobhodno potrebujemo. TPriilo je do sporazum-ljenja, po katerem bi nam morali dati vsaj po tri šole na leto. Zadnja leta nam niso dali niti teh. Tudi tu v Trstn je ista stvar. Svet. Mrach se je skliceval na šole, ki smo jih dobili v okolici. Ali te ste nam jih morali dati. Toda v mestu nam nočete dati niti ene slovenske šole.... ker to da bi bilo insult za italijanstvo Trsta. Priznavam, da je italijanska narodnost v večini, ali istotako neoporečno je, da je v mestu močna slovenska manjšina, kakor dokazujejo to zadnje volitve. V četrtem kolegiju I. okraja ni bil n, pr. v s 1 e d naše udeležbe izvoljen noben kandidat in socijalisti in liberalci so se morali boriti na ožjih volitvah, In ti naši volilci niso bili kaki ptujci, ki so prišli včeraj ali predvčerajšnjem v Trst, ampak ljudje, ki so že več let v Trstu, kajti za volitev v četrti kuriji je potrebno vsaj 3letno bivanje. A če je v mestu Slovanov, imajo tudi pravico do svojih šol tudi v mestu. Ne govorite nam torej, da občina vrši svojo dolžnost nasproti manjšini. Kar se tiče slovenske ijudske šole v Gorici, so jo namestili daleč od središča, t po* viem neprimerno poslopje, v .neko bivšo k o s a r n o, vsled česar so si Slovenci raje ustanovili svojo šolo, ki jo vzdržujejo tvojim denarjem, ker Slovenci v Gorici po* trebujejo šole, ne pa k a s a r e n. Tako i£ho morali storiti sicer tudi v Tritu, kjer štejejo naše privatne šole 1200 učencev, med katerimi ni niti jed-nega Italijana, Italijani ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole, pač pa iih po* šiljajc v nemike. (Glas izmed Italijanov: Žalibog da je to res !) In zato ne bodo nič koristili vsi njihovi protesti proti nemškim šolam, gokler Italijani sami napolnjujejo nemike šole z italijanskimi otroci. (Živahno odobravanje med Italijani. Svet, Pittoni je zaklical: E?o, tu soglašate!) Res je, da smo »e uprli vseučilišču v Trstu, ali razloge temu sem povedal v parlamentu v mešani komisiji, Italijani v teh krajih imajo vseh Šol, ki jih želijo, izvzemši edino vseučilišče. Italijani imajo Bvoje šole celo v krajih, kjer ]ih ni! (Hrup) Imajo gimnazij v Eopru in mogli bi imeti realko in gimnazijo v Trstu, ako bi se občina ne upirala svoje-glavno, da hoče vzdrževati ti šoli na lastne stroške. Imajo obrtno šolo in trgovsko in navtično akademijo. A Slovenci? Nimajo niti ljudskih šol, kjer bi jih morali imeti! Nimajo srednje šole in morajo obiskovati ali italijanske ali nemške. Nimajo ne trgovske šole, ne akademije. A potem hočete zahtevati, da bi vam mi, ki nimamo ničesar in po vaši krivdi niti lastnih šol ne, pomagamo priboriti univerzo ! ! Ko boste vi vršili svojo dolžnost nasproti nam, tudi mi vam privolimo šolo, ki vam Še manjka! Naučite se biti pravični, kakor vas uči spoštovani Pittoni ! Svetovalec Pittoni: Tudi vi! Tudi vi! Svetovalec dr. H j b a r : S ret. Pittoni ve, da jaz nisem bil nikoli nasproten italijanski ucizerzi (Klici: Ali kje ? !) Italijani pa so nasprotovali celo italijanskemu gimnaziju. Kam naj bi bili deli to šolo ? Morda na vrh Učke, ali pa v kako vas pastirjev?! Zato ne morem vsprejeti očetovskega pouka spoštovanega Pittonija in bom glasoval proti predlogu. Svet. Pittoni se je oglasil ponovno za besedo ter rekel, da svet. dr. Mrach bržkone ni umel njegovega predloga. Ako danes še niste zreli za kompromise, boste to nekega dne, kakor vaši narodnjaki v drugih deželah. Konečno je omenjal, da pomanjkanje slovenskih šol ni odvisno od strankarskih nasprot-stev, ampak od deželnih uprav. A šole ne primanjkujejo le Slovencem in Hrvatom, marveč tudi Italijanom._ „Veleizdajniški proces" v Zagrebu. <153. dan razprave.) Zagreb. 22. IX. Danes je branitelj dr. Dušan P o p o v i ć zavriil svoj obrambeni govor. Najprej je omenjal trditve državnega pravdnika, da so se kme- tje v okraju Vrginmost veselih', da pride do vojne ■ Srbijo. To je izključeno, ker konservativni kmetje sploh sovražijo vojno. Glede Oreščanina je izvajal govornik, da je mogel pač služiti Adamu Pribičeviču kakor „adresa", ne pa da bi bil obveičcn o zaroti. Pisma, zaplenjena Oreičaninu, vsebujejo le platonične ekspektorarije, Za taktiko generaliziranja od strani državnega pravdnika je karakteristično njegovo izrabljanje izpovedeb priče Sriča. Govornik je hotel govoriti o cirilici, ali predsednik mu je to zabrani!. Dr. P o p o v i 6 : Oreščanin ni osebno, ampak kakor Srb deloval za uvedenje cirilice« Da je Orefičanin deloval skupno z Bekičem, je umevno, ali to vendar ni bila nikaka veleizdaja. Glede obtoženca Lukaća je govornik izvajal, da proti temu ne govori ničesar razun slike kralja Petra. Kar se dostaje obtoženca popa Milića, je oaglašal govornik, da okolnosti, da je člen srbske samostalne stranke, da je nabiral naročnike za .Srbsko Kolo" in da je bil v Srbiji t obiskih, ne podajajo nikakega dokaza o njegovi krivdi. Obtožencu Gaju Živkoviću se očita, da je občeval s Petrovičem, obtožencu Petroviču pa, da je občeval z Živkovičem. (Na ta način bi mogli ves srbski narod v avatr ogrski monarhiji obtožiti radi veleizdaje, ker Človek občuje s človekom, ta zopet zdrugim človekom itd. Op. ured.) Petrovič je rekel, da bodo Hrvatje pognani čez Kolpo in tu da bo Srbija. Kako resno je mislil z revolucijo, je razvidno iz tega, da je te šaljive izjave na pravil javno in da si nimalo ni prizadeval, da bi skrival svoje prevratne načrte. Z veliko toploto je branitelj branil kmeta Jovanoviča, katerega izjave nikakor niso bile veleizdajalske, ter je žigosal pričo Varovića, kaznjenca, ki je v nadi, da «i i takim pričevanjem pridobi svobodo, skušal obremeniti obtoženca* Obtoženca Srnića je javni tožitelj sam skušal razbremeniti, ali je izjavil, da je v sodni dvorani zagrešil veleizdajo s tem, da je odobraval stremljenja druzih obtožencev, česar pa v resnici Srnić ni storil. Na ta je govornik dokazoval nekrivdo obtožencev Miljevića, Momčilovića in Boroe-viča. Poslednjemu se podtika, da bi bil rekel: ako bi bili vsi Srbi taki kakor on, ne bi bilo več Hrvatov. Boroević je tuberkulotik. O žirom na zlomljeno življensko silo svojo je rekel, da, ako bi bili vsi Srbi tako bolni kakor on, bi bil srbski narod na izumiranju. To je bil smisel njegovih besed. To vendar ni nikaka veleizdaja. Obtož. Trbuhović je bil obtož an, da je hotel iti ▼ Ameriko in da je pisal svoji ženi, naj njegove korespodence sežge, (Kdo nima korespondec, o katerih ne želi, da bi prišli drugim v roke ?! Op. ured.) Kar se tiče glorifioiranja kralja Petra, so dosegli rekord — madjarski listi. Zmota jef ako se iz poskusa samomora Adama Pribiče-vića sklepa njegovo krivdo. Branitelj dr* Dušaa P o p o v i 6 je zakljnčil: Ne naslovljam na vas, gospoda sodniki, nikakega apela kakor branitelj, ampak storiti hočem svojo dolžnost kakor človek s polnim uverjenjem v skladu z vestjo in vsem, kar sem govoril, s čutstvom patrijotičnim in člo-večanskim. Ne pozabite, gospodje sodniki, da je politika spremenljiva, pravica pa večna (predsednik mu je tu segni1 v besedo), a Od vas, gospodje sodniki, ne zahtevajo branitelji oičesar druzega, nego pravlee. Po kratkem odmoru je dobil besedo branitelj dr. B o k n i ć, povdarjajoč, da je že dr. Hinković podredil o j stri kritiki zastareli kazenski zakon. Tu se osumi j a ravno državo ohranjujoči element. Ne more se zahtevati od Srbcv, da bi zatajili svojo narodno iadividu-valnost, da bi se odrekli svojim narodnim in kulturnim idejalom. Na to je govornik razpravljal o privilegijih, ki so bih podeljeni Srbom. Ideja usta* novitve gimnazije v Korenici n. pr. ni nova. Sprožena je bila že v letu 1385. Za predlog obtož. Kalemberja so glasovali vsi členi cerkvenega kongresa, škofje in en tajni svetnik Nje g. Veličanstva! Zatem je govornik pojašnjeval posamične simptome ter je govoril o vlogi Mija Ervače-nina, ki je bila povsem neškodljiva. Kaka kooperacija radikalcev in samostalcav v Dobici je izključena, ker sta si Ervačania in pope Opačić smrtna sovražnika. Pesmi „Hajte Srbi svi na lijevo krilo, ne bi 1' naše Sarajevo bilo" pripisuje drž. pravdnik veleizdaj-niftko tendenco, peval pa jo je tudi naš 70. polk, ko je Sarajevo otimal Hadžiloji! Mijo Ervačenin je bil šel h kralju Petru javno, a govoril je o tej avdijenciji v brošuri, ki doslej ni bila konfiscirana. Plačani agenti so vsikdar sumljive osebe, propalice, ki delajo tajno; a nemožno je, da bi bil kak vladar v zvezah s takimi ljudmi. Mijo Erva-čanin pa ni ničesar zakrival, zato tudi njegovi obiski niso mogli imeti tiste tendencije, ki mu jo obtožba imputira. Nadaljevanje razprave ob 3. uri po-poludne. ♦ * * ZAGREB 23. Branitelj dr. Mazzura je danes nadaljeval svoj brambeni govor in je obširno govoril o državno-pravnem stališču Bosne in Hercegovine. Izjavil je, da se določb §58- kas. zak. ne more uporabiti ca cneojeni deželi. Na to je prešel na izpovedbe Naatića,; o čemer mu pa predsednik ni postil dalje govoriti. Dr. Mazzura je hotel potem pročitati nekoliko saborskih govorov in neko parlamen-tarično izjavo, kar pa predsednik ni dopustil. KoneSno je predlagal, naj sodišče izreče oprostilno obsodbo. — Potem sta govorila dr. Španić in dr. Belobrk. Ob 13. uri je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala ob 3. uri popoludne. Gospodarski vestnik. Sporočila o važnejih gospodarskih pojavili zlasti na Balkssu; potem pa: delavski trg (zvišanje ali znižanje produkcije, blagovne cene, štrajki itd.); velepodjetla (karteli, trusti, monopoli); ssoljalns politika (delavsko zavarovanje, brezposelnost itd.); zavarovalstvo; elektrika in vodne sile; kovine; stavbeni materija! (kamenje, cement, opeka les itd.); promet na šahom (železnice, avtomobili itd.) promet ss vodi (parobrodi, luke, kanali); promet v zraka (letalni stroji, zrakoplovi itd); Izselnlštvo; konsum (sladkor, kava, petrolej itd.); nova podjetja itd., itd. Sestavlja FLUTUS. Parobrodarstvo. Naia južna društva dobe zopet novega tskmeca. Z grfiko - angleškim denarjem se je osnovalo parobrodarsko podjetje Eileno-Anglo, ki hoče uvesti na progi Levanta in Severna Evropa le blagovni promet, msd Trstom in New Torkom pa poleg tega tudi pasa* Širnega. Istočasno je dovolila avstrijska vlada ustanovitev parobrodaega delni&kega druStva Dalmatia z osnovno glavnico 4 milj. kron. Sedež ima Dalmatia, o kateri se je že itak mnogo pisalo, v Trstu in je zaudeležen pri njej tudi slovanski kapital. Angleško parabrodarstvo nazadnje zad nie mesece. „Kolnische Volkszeitung" z dne 13. julija dokazuje to o priliki razmotrivanja splošnega angleškega gospodarskega nazadovanja, ki sledi iz statistike o letu 1908, ki je je izdala angleBka vlada. Skupni uvoz Anglije iznaša zadaja tri leta (istočasen isvoz je pridejan v oklepajih): 1908 593 funtov (377) 1907 646 „ (426) 1906 608 „ (376) (Eq fant iznaSa okolu 24 7* kron). V Hamburgu je promet zadnjega polu letja zaostal za istim terminom lani. Tekom prvega poluletja je v Hamburg odilo oziroma prišlo 1909: 7969 ladij prišlo, 8007 odšlo 1908: 8268 „ „ 8209 „ Parobrodarska tvrdka ca Reki Nico-lichlitgi & Comp. je morala prodati svoj edini parobrod Jndificienter za svoto 250.000 kron. Tvrdka zvrača vso krivdo na ograko trgovsko ministerstvo, ki obljublja že dolgo velike subvencije a je ostalo dotlej vse pri besedah. _ Deželnozborske volitve na Goriškem. Na shoda, ki ga je sklical odbor združenih slovenskih strank, so bili za splošno kurijo v italijanskem volilnem okraju postavljeni sledeči števni kandi-datje: Luka Dugariz Gorice, Josip Fabčič, poslovodja goriško tiskarne, in Alojzij Brajnik iz Barke. Lihi razna-šajo po slovenskih lokalih v mestu glasovnice laških kandidatov, ker upajo, da bodo Slovenci, kakor lani, tudi letos vodili laške kandidate t9 ali one stranke. Posebno budo egi-tirajo v Eožbani ia Medani, ker boj bo hud in bodo rabiU vsak glas. Upati je, da Slovenci ne bodo pomagali ni eni ni drugi laški stranki, in da bodo prvič letos glasovali z a svoje števne kandidate, da tako pokažejo svojo moč tudi v laškem volilnem okraju. — Interesantna je izjava, ki jo je podal kmečki strsnki dolgoletni bivši deželni poslanec in odbornika namestnik, gospod Anton Klančič, župan Podgorski. V Gregorčičevi okrožnici se omenja namreč tudi gosp. Elančiča kakor eventuvelnega klerikalnega kandidata za kmečke občine. Na to je izjavil gosp. Klančič, da Je pristaš kmečke Stranke in da nima s klerikalci nobenega stika več. Gosp. Klančič ni bil nikoli preveč vnet za klerikalno politiko, da-si je toliko let sedel v dotičnem klubu. Gregorčičeva it ranka ga je silila, ker je Klančič ogleden mož in jej je njegovo ime veliko koriitilo na volitvah. — Kmečka stranka je imela v nedeljo kar pet volilnih shodov, in sicer: na Branjšicah, v Batah, na Vrhu, v Anhovem in Deiklah. Volilna agitatica vseh strank je po deželi nad vse intenzivna. Dnevne vesti. Poziv radi deželnozborskih volitev na Goriškem. Svoje prijatelje in somišljenike na Goriškem prosimo, naj nam proti povračilu stroškov sporoče v nedeljo brzojavno izid volitev v posameznih občinah. Naš list izide prihodoji ponedeljek ob navadni uri, tako, da ga bodo imeli goriški naročniki v rokah večinom že predpoludne. V interesu vseh onih, ki jim je na tem ležeče, da doznajo hitro izide volitev v posameznih krajih dežele, je torej, da dobimo takoj točna poročila iz cele dežele. Višina poštnima kontrolorjema sta imenovana kontrolorja gg. Gregor Bartol in Josip Stok, Češki dijaki v Trata. V torek so si češki gostje ogledali znamenitosti našega mesta, posebno cerkev sv. Justain grad, ladijedelnico ■v. Marka, deloma novo luko in ostalo mesto. V torek popoludne so priredili izlete v večjih gručah na razne kraje: Miramar, Porto rose in Opčine. Posebno lepo so bili seveda vspre- jeti na Opčinah. Že pri obelisku jih je pričakovala deputacija vaščanov z gosp. šolskim voditeljem in poslancem Ferlugo na čelu. Pri hiši g. Goriupa so vsprejela mile gosta openska dekleta, ki so sipala z oken sveže cvetlice na češke dijake. Openske gospice pa so podarile češki gospici dijakinji lep svež bouquet. Pred gostilno Malalan smo se skupno: domačini in pa Češki gostje fotografirali. Na pogostitvi niso severni bratje mogli prehvaliti dobrote in ukusnosti naših vin, posebno belega prosekarja in kraškega terana. G. poslanec Št. Ferluga je na to nazdravil češkim gostom ter završi! pozdravni govar z navdušenimi besadami: Pozdravljena mi bodi, oj češka ti mladina, s ponosom gleda na te slovanska domovina! Dokler Slovanstvo ima navdnSenib sinov, ne bode nam sovražnik še izkopal grobov. In proti tem grobom Kdo„brani nas vsikdar? To Cehi so najprvi in njim veljaj : Na e d a r I Ob vbranem petju čeških narodnih pesmi in češke himne „Kde dumuv muj" smo zapu-stili preprijazne Opčine. Slava zavednim Opencem! V torek zvečer ob 19, uri so se odpeljali Čehi v Benetke, ter se večinoma povrnili v naše mesto nazaj, v četrtek, zjutraj. Vsled neljube pomote ni jim bilo možno odpotovati ob 8. uri zjutraj. Ogledali so ai še nekoliko Trst ter potem odšli od 1. uri pop. nazaj v svojo zlato Prago. Naj bi jim bila vožnja srečna, a spomin na bivanje v naši sredi prijeten ! Povsod po potih so jim bili vodniki in tolmači tukajšnji slov. tovariši iz slov. akad. fer. društva „Balkan". „Indipendentu". Trditev dra, Slavika, da so Italijani sploh sovražai vsakemu kulturnemu napredku Slovencev, označa „ludipen-dente" kakor laž ter vsklika: „Ali se more biti bolj lažnjiv" ? ! Da, dragi „Indipendente" — možno je biti bolj Iažnjivim, nego je dr. Sla vik — ali bolj lažnjiv nego „Indipen-dente", ne more biti nobeden, niti lažnjivi Kljukec ne. Ne treba, da iztakuemo druzega, nego znani članek „Indipendenteja" „II trucco delle s e r v e". Tako zlobne in ob enem bedaste laži ni napisal še noben tržaški list. A italijanski tržaški listi se menda že dovolj lagali o Slovencih! Dctična trditev dra Slavika odgovarja popolnoma resnici. Ia če „Iadipendente" poživlja dra. Slavika, naj navede slučaje, v katerih so se Italijani upirali pravičnim k ui. urnim zahtevam Slovencev, je to gola nesramnost. Ako bi mi hoteli naštevati vse take neštevilne •lučaje, vemo, da bi „Indipendente" zakričal: „Saj te zahteve Sloveccev niso pravične, marveč : „soprsffazioni ed insulti alla nostra glo-riosa nazionalita"! Sicer naj „Iadipendente" našteje najprej vie ono naše kulturne poitulate, ki so jik Italijani podpirali direktno ali indirektno!! Kakšna je dispozicija Italijanov proti Slovencem, kaže najbolj očito predsinočnji nastop demonstrujoče italijanske mase, ki je ž v i ž-g a 1 a i n d v i g a 1 a pesti pred hišo v ulici Acquedotto, kjer je — brez vsakega napisa — nastanjena slovenska ljudska šola, ki Jo mi revni Slovenci (po „Iadipendentu8: narod težakov in dekel) vzdržujemo se svojimi žuljiI 1 Torej niti ijulske šole na lastna stroške in v lastni hiši nam Italijani ne pri-vcšSajo, a „Indipendeote" ima še drzno Čelo za samohvalo kakor da Italijani ne bi nasprotovali kulturnemu napredku Slovencev 1! Bolj očito te, dragi „Indipendente", tvoje ljudstvo ni moglo postaviti na laž 1 Dr. Marani — likvidiran! — Včerajšnji Indipendente" se čudi, da ni bilo nič več čuti cd dr. Maranija potem, ko je javnost tako nafarbal. „Indipendente" sodi po tem, da naznanja dr. Marani s tem molkom svojo likvidacijo, ter pristavlja, da je to tudi edino pametno, kar more storiti. Ironizlrajo — sami sebe I V svojem poročilu o debati v mestaem svetu radi predla-ganega protesta proti premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico beleži „Piccolo" : „i r o-ničen aplavz na strani večine" tedaj, ko je dr. Bjb&r apostrofi "al Italijane, da dotlej, dokler bodo Italijani pošiljali svoje otroke v nemške šole, ne morejo imeti njihovi protesti proti nemškim šolam nikacega efekta. Zakaj „ironičen" aplavz? Kaj je bilo tu ironizovati? Mari ni dr. Rybaf- govoril resnice, ko je rekel, da mnogi Italijani pošiljajo svoje otroke v nemške šole, da-si jim je neštevilo raznih italijanskih šol na razpolago?! In mari ni res, da voditelji istih Italijanov ob vsaki priliki protestirajo proti nemškim šolam in nanadajo vlado, ker vdržuje te šole P 1 ~ Ca so hoteli gospodje na strani veČine ironizirati resničae afirmacije dra. Bybara in smešiti njegovo očitanje na adreso Italijanov, radi notoričnega pošiljanja italijanskih otrok v nemške šole — potem bi morali priti do logičnega zaključka, da odobrujejo tako pošiljanje. A kaj naj rečemo potem o njihovih protestih ? ! Jim moremo-li priznavati najmanje resnosti ? Je-Ii kako čudo, da jih vlada jednostavno ne smatra resnimi ? 1 Ali ni imel torej dr. Bybar prav, če je trdil* da ob taki diskrepaaci med protesti ia' V Trstnj dae 24. septembra 1909 »EDINOST« it: 268 Stran IO praktičnim postopanjem ne morejo imeti pro* teiti nikakega efekta?! Vprašanje je jednoitarno: ali odobrnjejo Italijani poSiljanje italijanskih otrok t nemške šole, ali ne odobrnjejo ?! Le tedaj, če bi odobravali, bi tiiti „ironičen smeh" mogel veljati dru. Rjbšfu — ali tako odobravanje je izključeno po vaeb, programatičnih izjavah italijanske politike. Če pa ne odobrnjejo takega pošiljanja — in o tem amo prepričani — potem vel]a zaslužen ironičen smeh rsem tistim njihovim narodnjakom, ki vkljnb vsemu rotenju po listih in plakatih pošiljajo še vedno ■voje otroke v nemške šole! Kdo je torej zapal ironiji, smešnosti? — Zli se, da je italijanska liberalna stranka po brezsmiselnosti, nelogično iti in brezglavosti svoje politike zlezla tako nizko, da je izgubila vsako orijentacijo in da se niti tega ne zaveda več, kdaj — ironizuje svojce in sebe 1! „Narodna zbirka 20. IX". — Cenjeni čitatelji se bodo še spominjali na oglas tukajšnjega akad. društva „Balkan" za .narodno zbirko". To društvo je napravilo seveda prošnjo na c. kr. namestništvo v Trsta za dovoljenje te zbirke. Toda, čeiar se je bilo bati, se je uresničilo: slavna oblast je zbirko prepovedala. To se pravi: prepovedana je le javna zbirka, nihče pa ne more prepovedati privatne zbirke. To je pravica, ki je nikdo ne more odrekati, a posebno še v tem slučaju, ko imajo društva, katerim v prid se pripravlja omenjena zbirka, po pravilih določeno pravico za nabiranje prispevkov. Slov. akad. far. društvu „Balkan" ne more torej nikdo zabra-r,iti vsprejemanja došlih mu dobrovoljnih darov v spomin žrtev XX. septembra, Trafikanti proti „Piccolu*. „Piccolo" je edini list v Trstu, ki je prisilil preprodajalce svojega lista, naj se zadovoljujejo s 5 odstotno provizijo mesto običajno 10 odstotne, kakor jo plačujejo vsi drugi listi. Sedaj so vsi lastniki in lastnice tobakarn v skupni spomenici zahtevati od uprave „Piccola", naj od sedaj plača 10 odit. provizije, in zagrozili so, da v protivnem slučaju nočeje več prodajati „Piccola". Znano nam je, da je židovsko-kapitalistični list atoril vse mogoče, da bi prisilil trafikantinje v to, da umaknejo spomenico. Prokleta zvezda! Ne mineva mesec dnij, da ne bi imeli kaj pisati o petere ž srm zvezdi na Rjssettijevem spomeniku, Kakor že nešte-vilnckrat, tako so tuđi minolo soboto odbiii to prokleta zvezdo. Po „PLcolovem" poročilu je bila tam minoio soboto po noči cela — revolucija. Ob 1. uri popoiunoii da so „patrioti" naskočili rečeno zvezdo ter jo s kladivom odbil:. Obenem pa da so streljali z revolverji proti kavarni „Milano", kjer se shaja ona mladina, ki ri je nadela nalogo, da čuva to „petero-itraico". Ker treba, da [se resnica prav spozna, □mevati „Piccola" ravno narobe, menim, da ae je streljalo iz kavarne in ne v kavarno, kakor piše „Piccolo" 1 Tudi dejstvo, da je višji komisar Mlekuš d&i preiskati gjsta kavarne „Milano" potrjuje to domnevanje 1 Vprašanje je: je-li vredna ena malenkostna zrezda, da toliko ljudi izgublja okolo nje c^le noči in da se izpostavlja stalnim nevarnostim ?! Gotovo je namreč, da bo ta zvezda stalen vzrok naskokom — ako ne bo tam stalnega redarja, ki ho branil eno bronasto pe> tprežarno zvezdo ! — Recimo, da se določi (M-nda je že določeno. Ured.) stalno stražo za t d neumnost, bo ta straža požirala cele štiri meže c. kr. redarst7a na vsakih 24 ur II Ne računajoč z dejstvom, da se v hudih zimskih časih mož ne more vzdržati 4 ure na oćpr;em, ako mu ni možno, da se ogreva s hojo, navstaja to še drugo vprašanje. S dr je redarji stanejo državo — oziroma nas — okroglo 10.000 kron na leto. Kedo bo plačeval to veliko svoto le za otročjo zabavico tržaških prenapetnežev ? ! Ne bi-li bilo boljše, da državna obitistva dajo odstraniti to sporno jabolko — ali pa naj je prepuste v varstvo onim, ki jo žele imeti tam ?! Redarji naj skrbe za javni mir in red, ne pa, da izgubljajo čas radi ene „zvezde" ! Kem pridemo, ako bi trebalo za sleherni spomenik porabljati po 4 redarje ? ! Moj predlog je ta: Ker ni upanja, da bi se to „zvezdao" vprašanje rešilo na drug pameten način, naj oblasti odredijo odstranitev zvszde in mir bo takoj vzpostavljen. Tudi radi neprilik, ali celo nesreče, ki lahko zadenejo „zvezdo" s tre že če redarje, bo dobro, da se to odpravi. Recimo, da bi prišlo 20—30 ljudi, ki hočejo sneti zvezdo. Kaj n»i stori en stražar? Na; morda strelja ali seka ? In ako se ti ljudje oboroženi ?! Zvezda doli — pa mirna Boina I Slovenec. Na glasbeni šoli St. Jakobske Čitalnice začne s 1. oktobrom t. 1. redni pouk. čas za vpisovanje je samo še danes in jutri. Vpisuje se zvečer od 6—9 v društvenih prostorih (Campo S. Giacomo št. 5 I. nadstr.) Natančne^ podatke daja društvo. Tečaj za poročnike in pomorske kapitane. Upiso?anja v kurz za kandidate, ki se hočejo > spo i obiti kakor poročniki in pomorski kapitani za dolge vožnje, pričnejo dne 25. septembra 1909 na ravnateljstvu navtične sekcije trgevike ,in pomorske akademije. Ponk v omenjenem knrzu prične dne 5. oktobra 1909. Kandidatom, ki niso iz Trsta, podeli navčno ministerstvo podpore, za katere je od danes naprej razpisan natečaj. Prva Jugoslovanaka kolesarska dirka. Mlado sicer še, a vendar ne le na športnem, temveč tudi na narodnem poljn intenzivno delujoče tržaško kolesarsko društvo „Balkan" priredi prihodnjo nedeljo, dne 26. t. m. svojo prvo jugoslovansko kolesarsko dirko. Na tej dirki — ki se bo vršila ob črti Ljubljana—Opčine, bodo sodelovale najboljše jugoslovanske kolesarske moči. — Dirkači iz vseh slovenskih in hrvatskih kronovin so prijavili aktivno sodelovanje. Na Opčinah bo ob 9. ari zjutraj pričakovalo dirkače v to izvoljeno razsodišče, Ukor tudi drago za kolesarstvo zanimajoče se občinstvo. Popoludne se bo vršila na vrtu „Narod, doma" pri sv. Ivana velika narodna veselica v čsst zunanjim gostom, ob kateri priliki se razdeli odlikovanja, oziroma darila med od razsodišča pri poznane prvake- dirkače. Na popoludansko slavnost k sv. Ivann bo skupen odhod vseh kolesarjev izpred „Narodnega doma" v Trstu z društveno fanfaro na čelo. Gotovi smo, da bo slovenska javnost v Trstu in okolici s simpatijo spremljala to prvo večjo prireditev slovenskih kolesarjev na tržaškem ozemlju in da se v obilnem številu vdeleži posebno popolndanske slavnosti. Za prvo jugoslovansko dirko je došel slavnostnemu odbora dragocen srebrni pokal (cDppa), dar tržaških nar. dam „ Jugoslovanskemu prvaku". Gosp. V. Ternovec, pred«, kol. dr. Balkan, je daroval krasen nar. trak za prvaka. (Znak prvenstva). — Velikodušnim darovateljem prisrčna hvala 1 Odbor T. K. D. „Balkan". Zahvala. Pokojna g. K a t S u b a n je zapustila za deško slov. šolo v Trstu 20 K, katero svoto je g. B. S n b a n, lastnik pekarne v ul. deli' I« tria, izročil podpisanemu vodstvu, za kar se isto tem potom najiskre-neje zshvaljuie. VODSTVO deške C. M. šole (sv. Jakob). Poulične demonstracije so se vršile seveda tudi sinoči. Obupani laški liberalci so bili tudi siooči poslali svoje otročaje, da so po raznih ulicah vpili in se drli z raznimi brezvspešnimi „evviva !" in ša manj vspe-šnimi „abbasso 1" Seveda so se demonstrant je zbrali, kakor vedno, pred zloglasno kavarno „Ai Portici di Cbiozza". Zbrali so se sinoči precej kasno, namreč šele po 9. uri, ker jih je bila preplašila ploha, ki se £je bila vlil mal j pred 8. uro. No, šli so, kakor je to pri njih ž a tra-dicijonelno, po Corsu do velikega trga in potem nazaj do gori rečene kavarne. Od tam pa dalje po Acquedottu, potem po ulici Chiozza do gledališča Politeama Po »teti, a« od tam na trg pred javcim vrtom. Tu jim je Silvio Pagnini z vrat kavarne „Milano" držal navdaševalen govor. Ne vemo pa, če se je g. Pagnini morda zmotil, ali je pa pozabil, da ni več socijalni demokrat, ker je zaključil svoj govor — kakor je to delal, ko je bil še socijalist — z vskiikom: „Erviva il soci&iismo internacijonale!", na kar so mu kamoristi navdušeno ploskali, kakor bi bili v delavskem domu v ul. del Bsschetto. Za tem so šli demonstrantje zopet na Acquedotto, kjer so dobili malce hladila svoji cnemogli jezi. Zapazili so namreč dva Slo* venca, ki sta mirno stala na vogalu ulice dei Bacchi in gledala demonstracijo. Kar so se začeli počasi zbirati okelu njiju. Da bi ju provociral, je edeu njih z&usil: „Fora i ščavi!", na kar sta S ovenča ostala mirna. Videča, da se jih okolu njiju zbira vedno več, sta skušala oditi, na to so pa vvi na enkrat — bilo jih je preko 100 — skeč li na njim in začeli jih biti s pestmi in palicami. Enemu se je posrečilo, da je — prevrnirši najbližjega napadalcev — pobegnil, druzega so pa pretepli do krvi. S tem so seveda rešili čast Italijanstva Gorice. Demonstrantov je bilo vseh skupaj kakih 500. Pričakovati je, da gredo drevi zopet ANTON SKERL mehanik, KtprU«ft«tl livsdssM TRST, Carlo Goldonijev trg štev. I! Zastopati tovarne telet ia nototela Jii" ■»peijAT® Ln mlogs •lettrlfaih nontkor, InCI lo prodjtj« gn ■ofonoT, BonofoaoT, ln fonografov. klopi priprav u toćlu p. ? L*:tn» dftlavnicm n popravljanja »It. «roJar, kolaa, notoko!« W Velika zaloga prfpadkov po tovar, eenab. TELEFON fitev. 1734. Cement - Portland ■ „SALONA" ■ Družbe „SPALATO" Anonimno deln. drndtro eementa Portland 81X0 Jf A. Letni prolzpodl: 10.000 mm. IZKLJUČNI ZASTOPNIK :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Nova prodajalnica mnnifak-turnega blaga G. F. Della Pietra TRST ulica Conti št. VELIKA IZBERA manifakturnega blaga in drobnih predmetov. Tn Specijaliteta: Izdelano perilo 10 za moSke in ženske. Platno in razne tkanine. ■ohištvol solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton Aurelio HerMi Civilni geometer. — flvtorizovanl zapriseienec Trst, ulica Nuova 42, II. nad. ■prejme merenja, ekskorporaclje, latalacljc Itd. ■plodno vsa geometrična dela, OGLASE treba nastavljati na „Inse-: ratni oddelek Edinosti". : K ALEKS. FRANC MAYER - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. Najboljfil vir za dobivanje pečene kave. V odlik, prodajal, obuvala „Caizoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21 (prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe Bledeče obuvalo po najzmernejSih cenah in sicer: Moški čevlji Iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 „ „ „ Boxcaif (z elastiko) „ 9.60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ Boxcalf zap. Trlumph „ 10.— Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vaaki par je iz najfinejšega usnja. DELO SOLIDNO. Giusssf Waldiier TRST - Ulica Medla 3 - TRST H Zaloga jelovoga lesa s prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in jel. lesa. Izb era vsakovrstnih obloženih ln ostra ž enih predmetov 1« Imkavega ln Jelovega lesa Itd. Bogata izbera obložRoo. - Lopate za pekiirle. Ravnatelj odvetniSko pisarne išče se za Liburnijo (Istra) Ponudbe na Inseratai oddelek „Ediaotti" pod ■■ „Practicus 35" ""E Mnenje mi Dra. M. CliaralailM, Varna Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Vaše izvrstno Železnato Kina-Vino Serravallo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) uporabil sem za svojega triletnega sinčka, ki je po istem kmalu ozdravil. Vrhe tega je priporočam klijentom vsakikrat ko se nudi prilika. VARNA, 10. junija 1908. Dr. M. Cbaralambieff. Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištva Angelo Palma s TRST, ulica Giosnč Curdncci 20, kjer najdete solid. blago ■V po najmijih cenah. "VI Pri nakupovanju jedilnih, spalnih In nOVODOrOČenCeiTI SSS prejemnih sob, posebne olnjiave --i-- Stran IV „EDINOST" št. 268 V Trstu, dne 24. septembra l£09 Zgubil Lepa nadstropje. po mestu. Saj je ie njih navada, da demonstrirajo toliko časa, da prikličejo dež. Tržaška mala kronika. I Uzmovič. — Mornarju Atiliju Sturm je predtinečnjem v ul. Barriera ecchia nek neznan dolgoprst gospcdek vkradel uro. Razsajač in nasilnež. — Ko je pred-einočn:em o polnoči 22 letni dninar Amadej Dardić iz Pazina zapazil na Piazzetti del Pozzo del Mare redarja, je nalašč začel peti in tuliti. Redar ga je posvaril, ali oni je planil proti redarju in ga udaril s palico. — Nastal je boj med obema, a dninar je podlegel iu redar mu je zverižil roke. Na poti na policijo je večkrat zagrozil redarju in tudi pred uradnikom, ki ga je zasliiaral, se je vedel predrzno in nasilno. Koledar In vreme. — Danes: Mailja reSit. jetn, — Jutri: Kleofa sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 23.° C. — Vreme včeraj : oblačno, zvečer ploha. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, zmerni vetrovi! Temperatura mila. Ul^lo meblirana sobica se odda takoj v ulici Ivi dl A Fabio Severo 12, III. 1674 učenec s plačo. — Mizar Belvedere. 1675 CP «P Crn pes Najditelj naj ga pri-wv jO pelje v ulico San Michele ' " 1679 št. 20, kjer dobi tudi nagrado. Cf»io 7|i/ip diplomirana učiteljica francoščine Uma fc.lVIU podučuje v ulici Commerciale štev. 15, Io. __1676 mebiovana soba pri slovenski družini se odda v najem. Via del Salice štev. 4, II. 1660 DHnrloin aa sodi veliki in mali, novi in stan r rUUaJtJ OD _ Campo Marzio št. 14, sodar. 164"» IČPOm pol-delavca za trgovino ali izučenega tr-IbttJIH govskega pomočnika. Kje ? pove InBeratni oddelek Edinosti. 1655 Slovenci in Slovani! I^TS odprl novo slovensko brivnico v ulici Bosco štev. 1, vogal Barriera in se toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojim! Udani Miroslav Kovačič, brivec. . . 1657 Gostilna „Al Ginnasio" ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1237 Sili Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Caro & Jellinek I Družba z omejenim poroštvom Internaoijonalno prevaianjo in selitvs — — — na vse kraje — — — s posebnimi zaprtimi vozovi. Te® a s « s 1,5 Q 5 s a — MO « 2 a, a v H *3 Cdef. 16-27. Jrst - Ulica Carraflori 15 - JrsL Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene ===== zmerne. ----— S Mi Društveno vesti. Balkanovci. Kakor običajno se vrSe tndi letos bracovski izpiti in ticer v soboto dne 25. t. m. ob 8. nri zvečer v „Nar. domu" pri sv. Iranu. Ob tej priliki se obelodani tadi 3. Ste* vilka bikta. Kakor razvidno je program tega večera jako zanimiv in obeta n&m marsikatero presenečenje. — Vabljeni ko na to prireditev ZDanci in prijatelji. Pedel. Dirkači! Gg. dirkačem, ki se vdeležijo prve jugoslovamke dirke v nedeljo, dne 26. t. m. as naznanja, da je štart v Ljubljani pred tobačno tovarno, in ne pred južnim kolodvorom kakor je naznanjeno. * * * Gg. dirkači io naproSeni, da se snidejo ▼ soboto zfečer v „Hotelu LloydM. „Zdravo \u Odbor t. k. „Balkan". Teloyadno društvo TBŽAŠKI SOKOL v Trstu Pevska vaja je danes zvečer točno ob 7, in pol (ne ob 8. uri) zvečer v mali dvorani Čitalnice. Ker začne sokolski pevski zbor z novimi skladbami pristopijo lahko sedaj nori členi-pevci. Pevovodja. * * * Moški naraščaj ima telovadbo ob »redah in sobctah od 3. do 4. in pol. — Žsmki naraščaj pa iste dni od 4. in pol do 6. nre. Pri naraščaju telovadijo dečki in deklice cd 4 leta do 14 leta. V mesnici Josip Zobec Trst § ulica Giovanni Boccaccio štev. 6 in v filijalki v Škorklji štev. 612. prodaja se goveje meso lastnega klanja p« 44,43,52,68,72 kakor tudi telečje po 68, 72 in 80 nč. Vampe sveže po 32-36. Štajerska perutnina. 'SStna£ Chraško meso. Giuseppe Orisi © Uvoz in izvoz jajc in perutnine — Izključna prodaja perutnine — Trat - ulica Campanile št. 15 viea-via Alberti O priliki Binkoštnih praznikov veliki dohodi kokoši. Specijaliteta: letošnji piščanci za pečenje in pražeuje. Poulard*, g-osi (stare tri leta), kakor tudi PURANI. o o o o h Edina od c. kr. namestništva avtorizo-vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov tn vseh mrčesov, stenic In V8B-1 drugih živalic XMUXXXXMXX Hočete se prepričat: v obiščite velika skladišča Marij end Salam* i Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente) ul. Poste Nuovp Alla cittil di LoaOzh Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožui-i in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. NepremoČljivi plaSči (pristni angleški). 8pecijallteta: blago tn- in inozemskih tovarn, Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, Bolidno in elegantno po nizkih cenah. d Neva prodajalnlca ur le drsgocsosstf G. BUCHESR (ex drug Drag. Vekjeta) 0CF.30 itev. 3« — TS8T fuiriil uajiais iriiiin. iu» nun. BsjsU Izbor zlstsnln«, srebrnlne, dra§sesovse Hi žepnih ur. Kupuj« In zmenjuje staro ilata la srebra s novimi predmeti. — 3prsJ*ms MroSbe In ^oprsvljs vsakovrstna, srebrnlne ta lepa« ur«. (JUT Oana sasarma. Tvrdka Pavel Weiss & Co. na račun Privilegovane zemaljske banke za Bosnu in Hercegovinu Iz suoje zaloge o ulici Valdirluo 24 bosniški oves po dnevnih cenah. 1.. j 'i _i: h ulica Iger najde P. N. občinstvo sijboljls vrata poalarda mas tvrdka SOTOK Ji offeksfi ecnaliteta Ghega) tolmlnaka UlatLna, Jaajftka, --■--'Mdh Jaalkov iar&sao- V tej mesnici posvečalo meso. higijerjk Izvoz jajc, bajnega, kakor tudi navadnega masla. :: Postrežba na dom. IflUigi Mušico TRST, VIA SAN MAURIZIO 9 Postrežba na dom. Štajerskih in fur lanskih kokoši in razne divjačine. ::