62                                                 Med revijami.
S svojo glasbo je zadel Viktor Parma uspešno živahen ton, ki gre opereti, plesno razjarjen, lahkoten ritem, ščegetav, gracijozen humor, posluhu in čutu pri-jajočo poskočno melodiko. Parma je danes edini slovenski skladatelj, ki mu prija plesni, kupletni, sploh operetni žaner. Prilagoditi se je znal Parma vzororri dunajske muzike, ki je v tej stroki edinstvena in resnično samosvoja. V koliko je Parma pri tem izviren, more presoditi le poznavalec operetne literature. Znano pa je, da je izumel Parma v poskočni marsikaj markantnega, kar je ponarodnelo.
Kakor rečeno, slovenske plesne literature imamo bore malo, saj pa tudi narodna pesem nima plesnih ritmov. Ako pridobimo kdaj pristno slovensko plesno glasbo, bo to delo Viktorja Parme, ker je on prvi uspešno deloval v tej stroki.
Dr. V. Foerster. 2_-~^^>-___^2/z^_S>        _____.
„Korošec" se imenuje nov slovenski tednik, ki izhaja vsak petek v Kranju. List velja za celo leto 4 K. Naročnino, rokopise in druge pošiljatve je pošiljati na uredništvo in upravništvo „Korošca" v Celovcu. Namen „Korošca" je, zbirati okrog sebe oni del koroških Slovencev, ki se ne ujemajo z najnovejšimi tgpremem-bami pri „Miru" in glede katerih obstoji nevarnost, da jih ne pritegne nase »Štajercev a" stranka. Obžalovati je vsekakor, da je „Mir" čisto opustil pobijanje nemškutarije in da se zaganja samo še, cesto čisto brez potrebe, v liberalce. A tudi „Korošcu" priporočamo, naj ne išče nikake stike pri nemškutarski stranki, ker si ne moremo misliti, da se da na Koroškem doseči še kaj po diplomatični poti. Ni ga bolj zagrizenega nemškonacionalnega časopisja, nego je koroško nemško časopisje, zato je treba nasproti njemu nastopati vedno z največjo odločnostjo. Koroškemu slovenskemu kmetu je treba pred vsem vcepiti poguma in samozavesti in to se zgodi edino na ta način, ako kaže časopisje, ki mu je namenjeno, tudi samo primeren pogum. Medsebojno polemiko naj oba koroška slovenska lista po možnosti puščata na stran, ker bi se ž njo samo ljudstvo begalo. To, kar ima vsak koroški slovenski list pred vsem vedno in vedno poudarjati, je slovenstvo. Obenem pa je seveda tudi gledati, da pomaga slovenskemu kmetu v gospodarskih stvareh in ga tako reši tujih vplivov.
S. Gregorčiča „Poezije" dobe v posebni izdaji člani: „Družbe sv. Mohorja" prihodnje leto. Izdaja bo ilustrovana. Pesmi je zbral pesnik Anton Medved, slike pa oskrbel akademični slikar Anton Koželj. Kdor hoče imeti knjigo vezano, naj doda za preprostejšo vezavo navadni naročnini še 1 K, za elegantno vezavo pa 2 K.
Janko Kersnik v srbskem prevodu. Peti zvezek v Belgradu izhajajoče „Jugo slovan ske biblioteke" je prinesel Kersnikove „Kmetske slike", ki jih je prevel Pavle Stevanovič. Prevajalec je spisal knjigi tudi predgovor, v katerem govori o slovenski novelistiki in posebno še o Kersniku samem. Kersnik je našim bratom Srbom že znan. Tako je list „Stražilovo" že leta 1887. priobčil njegovega »Agitatorja", .Javor" 1. 1891. pa »Gospoda Janeza" in roman „Roš 1 j i n in Verjanko".