T a r b u I a. Pripovedna p^sem Speval Janez Rile. I. && Sapor car razsaja, kot ljuti ris divja. Ko pride v čedo mirno med krotka jagojeta Naklada davek silen, podfra hiše jim. Kadi iz streh cerkvenih do neba rdeč se dim. O KATOLJSK CKRKVEN LIST. > Danica < izhaja vsak petek na celi poli in velia po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol ieta 2 gl. *2C kr.. za «etit ieta 1 gl. kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.60 kr., za 1 , leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta HO kr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LIL v Ljubljani, 21. julija 1899 List 29. Začetek trpljenja. (Dalje.) Cesarju govorila besede te moža, Ki Saporja krvavo so zbodle v dno srca. „Naznanila vi dva sta, kar davno sem se bal, V deželi naši lepi nevarna je druhal. Tako dobrote vrača nezvesti mi kristjan, Da ljudstvo zapeljuje, da je Rimljanom udan. Bogove zasramuje — zanj ni zakonov več, Dovolj je, — trdovratne vmori naj oster meč!" Govoril tako Sapor. udaril dlan ob dlan. In Baltazar priskočil služabnik mu udan; Do tal se mu prikloni, ponižno besedi: „Kaj hočeš car pojasni, in suženj ti stori?" „Po Sardapara pojdi!" Ko pride Sardapar, Z besedo mu srdito ukaže Sapor car: „Takoj naj straža moja po Simeona gre, V verige naj ga vklene in v ječo ga zapre u Ta Simeon prileten, bil mož je svet. častit, Bil perziškim kristjanom nadškof-metropolit. Deželi bil je oče, kristjanom vse je bil, Ljubili t-o ga mnogi, a vsakdo ga častil. Telo in kri presveto Begu je daroval, V svetišče ko pridrla razljučena druhal. Kristjani, zvesti sini, si brišejo solze, Ko vlečejo očeta vojaki v temnice. Pa Simeon, kot jagnje, ne toži ne roti; Da čeda bo sirota, to mu srce teži. In v temni ječi moli, usmiljeni naj Beg Kristjanom ljube reši, jim skrajša čas nadlog. Posode dragocene v zaklad je svoj pobral Cerkvene knjige svete v gromadah je zažgal. Duhovne in levite brezsmiljeno mori. Med njimi izdajalca krvnik še našel ni. Kri sveta bode seme, ki pada na zemljo. Iz semena prirastla cvetlica zala bo. — Cvetlica vere svete lepo se razcvete. V deželo to nesrečno, ko mir povrne se. ^Dalje prihodnjič.) O kardinalu Rauscherju (f 1875). Xe bomo opisovali niti njegovega pastirskega niti njegovega političnega delovanja, ktero je tako dobro znano, pa poglejmo v njegovo duhovno življenje. Zabilježiti hočemo nektere črtice, ktere je semeniški vodija Krnest Miiller, poznej škof v Lincu, o njem narisal ter je hranil v semeniški dunajski kroniki. V svesti smo si, da bodo te vrstice duhovnikom, redovnikom, redovnicam ter lajikom (med svetom živečim kristijanom v veliko korist. Z veliko učenostjo in duhovitostjo je Rau-seber združil temeljito, skoraj otroško pobožnost. Bil ie mož molitve. Ko se je leta 1853 prvič na Dunaju vdeležil duhovnih vaj, povdarjal je k sklepu potrebo molitve in premišljevanja za duhovnike. Hotel je, da naj se bogoslovci privadijo meditacijam. Ni dvomiti, da je meditacije tudi sam gojil. Breviarij je molil v domači kapeli in sicer kleče: tudi v bolezni ni opustil te molitve jjjS zadnji bolezni, ko ga je pljučnica napadla — je > tresočo rok'» prelistoval breviarij. .Jezusa v sv. Rešujem Telesu pričujočega, je večkrat na dan obiskoval, in na zadnje še ob 10. uri zvečer. Kedar je peto mašo imel — tempore libero — pri procesijah sv. Kesnjega Telesa, ki je je nosil in tudi pri drugih sprevodih culi so ga šepeče moliti. Ko se je izprehajal ali se vozil v kočiji, je dehona molil, deloma pa pogovarjal se s svojim tajnikom. Navado je imel, da je pri sv. maši po sv. obhajilu polglasno molil takole: ,,Gospod Jezus, pozdravljam Te: gospod Jezus, ljubim Te; Gospod Jezus, zahvaljujem se Tebi: Gospod Jezus, molim Te.4' Kakor omenja gori navedeni škof Miiller. se \e te besede naučil od pokojnega očeta blaženega I l«»fbauerja. * Večkrat je opravil sv. spoved, in sicer vs.tk teden, pa tudi rojstni dan in iiuendan. dan pred vsako ordinacijo in konse-kracijo in pred sopraznikom sv. Katarine. Nnekoč je rekel seiiieniškemu vodi ji. da vsak dan bere rekaj vrstic sv. pisma in da mu med vsemi raz lagalci< 'ornelius a Lapide najbolj ugaja. Nekaj dni pred svojo boleznijo razgovarjal se je s tem vodijo o mukah duš v vicah, ter je omenil, da ga je \olja neko pobožno vajo v prid vernim dušam v vicah spisati. Bil je resnično pobožen ter je sestavil lep navori na čast Jezusovega detmštva. Zavzet je 1»i 1 za vse pobožne vaje. Duhoviti ni"/.je s" po navadi priprosti. tako tudi Kauscher. Bil je irenjak. saj je bil on tudi učitelj našega presvitlega c»*sarja ter ga je poučeval v krščanskem nauku in v zgodovini.*" Pri vsem tem se pa ni ponašal z učenostjo. Z nobeno govorico se ni hotel d\igni'i iz nad drugih, niti obujati pozornosti nase. v škodo bližnjemu, niti sebe pokazati ostroumne j šega ko druge. Odlikoval se je zlasti po veliki zmernosti in zatajevanju. Nadvojvodi a ja Šoti ja se je čudila veliki potrpežljivosti, s katero je prenašal zahavljice v časnikih. Bil je sploh plemenit, velikodušen značaj ter samostojen v preštevanju in dejanju. V nekem pastirskem listu opisuje ljubezen: to je bil izliv in izraz njegovega srca. Njegova rado-darnost do reveže v. pospeševanje cerkvenih naprav je sploh znano. Vodija Miiller videl je pač le zunanjo stran kardinalovo: slutil pa je tudi vir in moč. ki vse to deluje. Človek naj le hrani v srcu tiste skrivnosti, ki se ne dajo drugim razodeti. Secretum meum mihi: te besede sv. Bonaventura prav dobro dokazuje v življenji sv. Frančiška. * B".. Hofbauer mu je bil vodnik, kakor našemu rojaku Friderika Baragi takrat, ko se je učil na Dunaju prava; Baraga je potem postal majnik. ter se je posvetil misijonu v Ameriki, iger je bil v Marheti škof. Tam je v sluhu svetosti umrl 1. lSn3-**> Na o „ \'iife?latnlH" Misli. ^Zapisuje 15. Likar) Prijatelj — kaj je zmedenost pojmov! ( udno vprašanje! Toda krog sebe se Ti je treba ozreti dandanes, poslušati tega in onega, prebrati to in ono — mnogega celo treba ni. Vprašaj pa potem zdrav razum za svet, koliko velja to, koliko ono ) Kauscher je dal nasvitlo pastirski list o blaženem Petru Kaniziju. kteii se tako-le pričenja: »Smrt lo^i. pa ne za vedno niti popolno«. Kauscher je tudi v svojem poslednjem javnem govoru. ki kakor večerna zarija osvitljuje njegovo življenje, pove-iičeval sv. Jožefa doslovno: »Pred očmi bodi nam vedno namen, ^a kteri smo vstvarjeni, in od lioga nam na zemlji izročeno nalogo izvršujmo, tako popolno, kakor je to storil sv Jožef Ako to storirro. življenje dobro porabljamo. Vsak dan je molil za zvestobo v {'Oklicu: »(iospod. Ti mene ne potrebuješ, prosim Te zavolj dragocene smrti Tvojega ljubega Sina. da me pokličeš še-le potem s tega sveta, ko bodem zadostil svojemu poklicu.« naziranje : in stavim, da se boš uveril. kako čudno, brezmiselno se morejo pojmi mešati in kaka zmedenost v prepričanju more v-adati danes v devetnajstem stoletju. In še Bog ve kak črnogled ni treba. ko poštene posle v hišo. In umetnost, današnja neverna umetnost, si jemlje tako rada predmetov iz krščanstva. Kako to? Zato. ker tudi nasprotniki, ho eš n< eš nio-rajo priznati lepoto krščanstva in eeno vernega življenja. Brez Hi »ga ni poštenja, ni zvestobe, in prave lepote in poezije! General I.avdon je dejal: .. li r e z v c r e človek ni človek, ni junak, ni državljan. Ljudje brez Boga so izvržek človeštva, ki sami sebe do živali ponižujejo. V bolezni in v nevarnosti so pritlikavi strahopetci brez poguma in in «« i.~ Paskal: ..Nekaj veličastnega je v veri. tako da pač ne zaslužijo, da bi občudovali nje lepoto in velikosti, ki se ne potrudijo, da bi jo spoznali natančneje." In nekdo drug: ..Ako slišim koga zabavljati proti veri in cerkvi, mislim o njem: šeste in sedme zapovedi ni izpolnjeval!" 2. Zatajevanja je treba dandanes na svetu pred vsim drugim in pa ponižnosti. Brez zatajevanja ne pridemo nikamor, brez tega je človeška družba do cela nemogoča. Človek se mora - hočeš, nočeš - v življenju vaditi sem pa tja tudi katero ..požreti." To je včasih neprijetno, pa koristno. In ponižnosti! — Za to je pač povoda in vzroka dovolj, le volje manjka, žal, prepogosto- krat. Kako mnogo reči človek ne ve in jih ne bo \edel nikdar, vendar se baba in ponaša s tem. kako daleč je prišel v teku toliko in toliko let. Iu veudar je tudi to le neznatna peščica napram temu, kar je prikritega razumu in očem človekovim. — Tudi v zasebnem življenju vidimo, da se ba-hajo le nizkotni duhovi, ki si izkušajo na umeten način pridobiti priznanja svojim, često le namišljenim vrlinam. V verskem oziru bo pa svet, ako „izgineta zatajevanje in ponižnost, kakor sta izginila pri starih paganih: širok prostor za zmage nečistega duha." 3.) Izveličar naš je bolj ljubil uboštvo, kakor čast in bogastvo. Ali je moral biti rojen v hlevu na mrazu? ali je moral živeti cel čas v pomanjkanju in uboštvu? Ne! — Kevež je po zunanjih okoliščinah pač bolj podoben Gospodu kakor bogatin! 4. Pobožen, resen in izveden izpovednik je veliko orodje v rokah božjih za dušni in telesni blagor duš. Ne da se tajiti, da je izpoved vredna modrosti božje: celo Kitajci in Japonci so jo občudovali. 1 »olžnost izpovedati se ostraši marsikoga pred grehom. „Najboljši vir'4 — pravi nekdo — iz katerega prihaja največ podlage za pravo popolnost. je v katoliški cerkvi uprav izpoved." .">.} Na dvoje naj bi pazili pri svojih dobrih delih: prvič na to, da bodi delo očito in drugič na to, da bodi namen naš skrit. Z dobrim delom samim dajmo bližnjemu dober vzgled, češ: pojdi in stori tudi ti tako, za namen naš pa naj ve edino le Bog, Bog pa pozna namen naš. četudi ga skrivamo v dnu srca. b.) Če je Kristov nauk božji nauk ali ne: o tem more soditi le tisti, ki po tem nauku živi: le oni bo prav spoznal, da je Krist res Bog, ki ga bo skušal tudi sam posnemati. Pobožni Simeon, ki je bil posvetil celo svoje življenje molitvi, je spoznal v malein otroku rešenika sveta, farizeji ki so bili glede učenosti visoko nad Simeonom, a so se bili v svojem samoljubju že zdavnaj odtujili molitvi, pa so videli njegove čudeže, in so ga vendar zasmehovali in preganjali. Priprosta molitev privede bližje h Kristu, kakor vsa učenost in vse znanje — ne izvzemši celo znanja sv. pisma. T.) Izmed vseli sv. zakramentov je presveto Kešnje Telo najsvetejši zakrament in pogosto prejemanje 8v. obhajila gotovo najbolj priporočila vredno. „Pa se ne morem dosti vredno pripraviti!" tožijo nekateri in izgovarjajo s tem svojo mlač-nost. — Toda: kdo se pa more dosti vredno pripraviti? Nikdo! — celo angelj bi se ne mogel. Ali toliko, kolikor je v njegovi moči s e more pač vsakdo: bogatin kot siromak, učen kot priprost. In več tudi Bog ne zahteva! Lepo je videti priprostega kmečkega moža, kako ginljivo v svoji pri-prostosti pristopa k altarja. Razume pomen in visokost tega zakramenta, kolikor jo po svoji pameti more in stori, kolikor jeden tak more. A koliko je „učenjakov", ki bi lahko bolje in natančneje spoznali velikost ljubezni v zakramentu, pa je nočejo. „P0g08t0 prejemanje sv. obhajila združeno z ljubeznijo do bi. Device Marije, ni le najbolje, ampak tudi jedino sredstvo, da se v mladem človeku ohrani neomadeževan značaj in živa vera, dvigne ga, ako je padel in opomore njegovi slabosti." (Dalje prihodnjič.) Zlatomašna: veleč. g. IvamrSirnoaičir,župnik«rpri sv. Janžu na Dravopolju 16- julija 1899. Sveta slavnost se obhaja — Zlata maša župnika; Rajska radost nas navdaja In zahvala do Boga. Let je petdeset minilo, Kar Gospodu služite; To, kar žitje Vam grenilo. To premagano je vse. Skrbno ste pridigovali. Grešnike tolažili, Reveže obiskovali, Solzne brisali oči. Zato danes povzdignite Kelih zahvaležnosti. In ga Bogu podarite Za sprejete milosti. Ljubi Bog Vam daj živeti, Maogo še prav krepkih let, Slednjič pa Vam daj sprejeti Tam v nebesih venec svet. * * * Ko posvetno nam minilo Tu na zemlji bo nekdaj, Jezus! prosimo te milo, Vse nas združi v sveti raj. S imun Gaberc. Razgled po domovini. Maribor. Cerkev Matere Milosti. Od več i nam dopisujejo in nas poprašujejo naši zvesti dobrotniki m častilci Marijini, kako napredujemo svojim bogoljubnim delom, z zidanjem cerkve Matere Milosti Hvala Jezusu in Mariji. Slikarijo smo ravnokar dokončali. Pridite in si jo poglejte, kličemo z radostnim srcem. Delajo se zdaj orgle, cerkveni tlak in priprave za novi oltar Matere Milosti. Ker so nekateri družbeniki zaostali s svojimi milodari, ne bode nam mogoče iti letos v novo cerkev. Večinoma so pa družbeniki zvesti ostali, kar nas neizrečeno veseli in tolaži in za kar smo angelom varuhom, ki tako ljubeznjivo opominjajo na obljubljene milodare, največjo zahvalo dolžni. Družbenikov je zdaj blizo 60.000, družba bo trajala kaka 3 ali 4 leta iu se še toraj zmiraj sprejemajo družbeniki. Da se nam bode to veličastno delo posrečilo, ni več dvoma. A zakasnilo se je nekaj časa, ker so nas, kakor smo omenili, nekateri družbeniki zapustili. Česa bi nam tudi ne bilo mogoče, če mislimo na geslo, ki smo si je izvolili za to bogoljubno delo: Vse po Mariji! Vse z Marijo! Vse v Mariji! Vse za Marijo! Frančiškanski samostan v Mariboru, meseca julija 1899. P. Kali it Heric, gvardijan in predsednik Marijini drnzbr. L Bratovske zadevo molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec julij 1899. (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Apostoljstva v vsakdanjem občevanju. (Konec.) Stariši in učitelji naj bi dalje poučili otroke, da je dušna plemenitost več vredna nego cela vrsta slavnih pradedov, in da so čednosti dražje kakor bogastvo vsega sveta. Kažejo naj z vsim svojim vedenjem napram otrokom, da bolj čislajo lepoto duše kakor telesno lepoto, in da pravo pobožnost višje cenijo kakor naravno nadarjenost in zmožnost. Družinski očetje in matere, ki imajo apostoljsko srce, skrbijo na podoben način za svojo družino. Pomislijo naj na besedo apostola narodov sv. Pavla: .Kdor ne skrbi za svojce in zlasti za svojo družino, ta je zatajil vero in je slabši kakor ne vernik." (Tim. 5, 8). Navajajo naj svoje posle k dobremu, zlasti naj gledajo na to, da hodijo k službi božji in prejemljejo sv. zakramente; skratka, skrbijo naj ne samo za telo, ampak tudi za neumrljivo dušo onih, katere imajo v svoji hiši. In ako nimaš niti otrok niti podložnikov ? Nikar naj te ne skrbi! Ako je v tvojem srcu le iskra ljubezni do božjega Srca,/*bcde ti jft)nedostajalo nikoli prilik, da pokažeš svojo gorečnost. Če slišiš n. pr., da je v tvoji soseščini kdo na smrt bclan, ki Še ni prejel sv. zakramentov za umirajoče: prosi njegove sorodnike. naj vendar takoj pokličejo duhovnika, ali pa pojdi tudi sam k dušnemu pastirju in povej mn, v koliki nevarnosti biva jedna izmed njegovih ovčic! Ali pa ti pove tvoj sosed, da namerava sina ali hčerko poslati v vzgojevališče. o katerem ti je znano, da se v njem ne skrbi prav nič za dušni blagor gojencev: opozori ga na ta ali oni katoliški zavod, kjer so preskrbljeni gojenci tudi z dobro dušno hrano. Če poznaš pošteno deklico na kmetih, katera hoče v mesto, da se nauči kuhati: preskrbi ji dobro in pošteno mesto ali kako zanesljivo starejšo prijateljico, ki bi jo varovala pred nevarnostmi mestnega življenja. Ako imaš dobre knjige, izposodi jih drugim, tudi če se pri tem kaj omažejo; tista mala škoda, ki jo pri tem trpiš, izgine v primeri s tem, kolikor dobrega učiniš. Ako zapaziš, da zahaja tvoj prijatelj v slabe družbe, ali da ima grešna znanja, govori z njim jasno besedo in opozori ga med štirimi očmi na nevarnost, ki mu preti. Pozneje ti bo gotovo hvaležen. Ako ti kdo potoži svoje težave, sočustvuj z njim in pomagaj mu tudi dejanski, če moreš Kdor izvršuje tako apostoljstvo v svojem življenju, temu se ni bati smrtne ure. On se ne more pogubiti. Kajti, kakor je nekoč ves izraelski narod prosil za Jonatana, ko ga je hotel njegov oče Savel umoriti; .Kaj, Jonatan naj bi moral umreti, ki je toliko dobrega učinil Izraelu?" (I Knjiga kraljev 14. 55) — tako bodo tudi vsi angelji varuhi onih. ka terim je ta umirajoči apostol kaj dobrega storil, pri Bigu zanj prosili, .Kaj, ta mož, ta žena naj bi bila večno pogubljena, ki sta tvojemu ljudstvu toliko dobrega storila?" Koliko plačilo bode takemu apostolu še le v nebesih! Da, srečen, trikrat srečen tisti, ki je lo. 20. 40, 60 let dolgo delal za Čast božjo in Srca Jezusovega na zemlji! Četudi ne bode imel tukaj na zemlji mramornatega kipa. četudi bode stal na njegovem grobu le priprost lesen križ: veliko, nad vse veliko bode njegovo plačilo v nebesih. S. b) Posebni nameni: 21^Sv. Prakseda, devica. Hudo skušam samostani. Važne redovniške zadeve. Bolne učiteljice in nune. 221. Sv. Marl|a Magdalena. Mnogi ljudski misijoi.i in ohranitev njihovih sadov. Pospeševalci molitvenega apostoljstva 23.) Sv. Apoltn&rlJ. Prošnja za družinski mir. Duhovska in misijonska semenišča Važne volitve. Izpiti. Kazkritje nekega hudodelstva. 24.) Sv. Fr&n&lšek Solanskl. Obvarovanje mladine preu nevarnostmi, ki jim prete o počitnicah. Vdanost starišev v voijo božjo glede stanovskega poklica njihovih otrok. 25.) Sv. Jakob, apostol. Obilni apostoljski duh pri novop i-svečenih mašnikih. Odvrnitev pohujšanja. Na očeh in ufiesih trpeči. 2o.) Sv. Ana. Društvo sv. družine. Nesrečne matere. I mo-bolne družinske matere Nesrečni zakoni. Zavetišča za ralidino. 27.) Sv. Rudolf Akvavlva In tovarlil, mnčentki. Va/.ne stanovske zadeve. Misijoni in misijonarji v paganskih d<-želal. Molitev, (ktero naj bi molili udje molitvenega apostol jst vaj Gospod Jezus Kristus! V edinosti s tistim Božjim namenom, s katerim si Ti. sam Bog. Gospoda poveličal nekdaj na zemlji s Svojim presv. Srcem, in Ga še sedaj neprenehoma v najsv. Zakramentu po vsem svetu do konca časov poveličuješ, in da posnemam presv. Srce preblažene, vselej brezmadežne Device Marije, Ti darujem danes in vsak hip današnjega dneva vse svoje namene in misli, vsa svoja čutila in želje, vsa svoja de'a in besede. <100 dnij odpustka enkrat na dan Leon XIII 1SS5 ) Zlasti Ti jih darujem za duhovne vaje, kakor tudi za vse v tem mesecu in zlasti današnji dan udom molitvenega apostoljstva priporočene zadeve. O sladko Srce mojega Jezusa, stori, da Te vedno bolj ljubim! Amen. (Vsakikrat 3oo dnij odpustka «nkiar v me?*«-n, Če se ni"li vsak lan. popolni odpustek: F:: IX. 2»> lissfftp. 1^70.» Sladko srce Marijino, bodi moje rešenje!<3o0 Ii.ij odpustka vsakikrat. Pij IX 1852.J O sveti Jožef, predpodoba in varuh častilcev presv. Srca Jezusovega, prosi za nas! 1100 dnij odplaka h.krat na dan Leon XIII 1S92.) Sveti nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, bi. Peter Kanizij. prosite za nas! N. II. Bratovske zadeve N. 1). Gospč presv Jezusovega Sroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priproSnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, Jožefa. sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata. *»iuhov naSih angelje* in vseh naSih patronov Bog dobrotno odvrni od naše debele poboje. '.im' re in samomore, odpad in brezverstvo. vse nečistosti. sovraštva preklinjevanja in vso pošastne pregrehe. — Iz I irij»-. ha ljul>i Bog na priprošnjo naše ljube (iospe, sv. Jože a. -v A tona in sv. Ane vred 1 zmešan i zakonsko zadevo. Na-iale se priporoča neki kraj. da bi Bog omečil tam srca in p«>-d»*:i. pravo spoznan e. — Neka c seba za ozdravljenje, ako je }:<•/.: a vola. v$ern pa vel j no potrpljenje. Zalivala. Prisrčna zahvala presv. Srcu Jezusovemu. N. ljubi Ocspej pre-v. Srca. sv. Alojziju in sv. Antonu Pad. za uslišanje neke rošn/'. Ker ?em > bljubl uslisanje naznaniti v »Danici«. Štejem -i sedaj v veliko dolžnost, da izpolnim to obljubo. A. M. ory. Raznoterosti. Hcmanje na Brezije seje izvršilo preteklo nedeljo .». t. m . veličastnim načinom. Samo nebo jebilomlo t^j očitni izji vi nsše sv. vere. Nad 2200 Ljubljančanov je vsvpilo na vlak. V Medvodah se je pridružil pre-oesijin voditelj presvetli knezškof Anton Bonaventura. V rad- lj;ški krasni cerkvi je Najsvetejšim blagoslovil božj^potnike Na t » se je v vrstil romarski obhod po t* m prelepem gnrenskem ozemlji od Radoljice do Brezij Prva je šla najkrasnejša naših družbenih za s^av ^Slovenske kršč s-cijalne zveze" — za njo vsi možki. Potem zastava „Katoliške družbe" — za njo vse žen*tvo Sprevod je bil dolg dobre pol ure hoda S*rel in slovesno zvonenje se je glasilo vsepovsod, kjer se je me m" premikala ta nenavadna cerkvena skupina. Tam. kjer gre od glavne ceste pot na Brezije, so čakali božjepotnikov brezijski domačini s cerkvenim banderrm. društveniki z Jeser.ic in iz Trž;ča pa z zastavama. V cerkvi je knezškof v lepem govoru razložil pomen in namen romanju Ob tihi maši z blagoslovoma so peli domači pevci. Po-poludan ob tieli je imel Presvetli pete btanije. Iz tisoč src So puhtele te spevanke do Boga. Na to se je zvrstila procesija za nazaj; a ne v Radoljico, ampak na Lesce Kadoljiški kolodvor nima prostora taki množici ljudstva. V Medvodah je zapustil to verno družbo knezškof ter sopet šel v svoj grad na Goričane Nad .">000 glav nareda je bilo ta dan na B režija h — Živo upamo, da se snidemo leto obsorej sopet gori in v še večem številu. — To so naši prazniški izleti in taki naj nam ostanejo. .»Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani" je imelo H. julija svoje letošnje peto ali julijevo zasedanje. Navzočniki: Predsednik kan. Smrekar; pod predsednik ravn. šubic; udje: gen. vik Flis; župnik Sitar; tajnik ter arhivar Steska in Tomo Zupan. Poleg Jeblingerjevega načrta za župno cerkev v Gradu si želi odbor že za dekan Raz1 oršekovega Časa izdelanega gotiškega načrta, ki ga je priljubljenemu si kraju v dar napravil dunajski veliki stavbenik bar. Schmidt. Vumikov načrt krstišču v Vipavi in Jebačinov dekoracijam pri nunski cerkvi v Škofji Loki se odobrita. Zahvala se je izrekla senoseškemu župniku Ign. Okornu. ker je društvu daroval lepi portret kneza Fr. Porcije; žup. upravitelju pri sv. treh kraljih nad Idrijo Josiou Gregorič za bakrorez sv. 3 kraljev; ravn Šubicu za umetni okvir in za fotografijo glave sv. Ivana Krstnika iz cerkve sv Ivana ob Bohinjskem jezeru; podobarju Feliksu Tomanu za naris umetnostnega Robbovega velikega altarja v ljubljanski frančiškanski cerkvi ter za še posebej narejeni tabernakelj tega. altarja in priorju-namestniku nemškega reda v Ljubljani. Bernardu Poljaku za prezanimivi model križanske tukajšnje cerkve Glavni odbor je pritrdil sklepu odseka za slikarstvo: naj se namreč poveri slikarju Iv. Grohar delo stranskih brezijskih altarjev: podobi sv. Antona puščavnika in sv. Antona Padovana. — Družbini knjižnici se prikupi zelo praktična knjiga tirolskega veščaka. kurata Karola Atz: „Die christ-liche Kunst in Wort und Bild, 1899,- Slovenci! Veseli nas d--i se to naše prepotrebno društvo v živo giblje. Živensko moč pa si je pridobilo, ker po do broti knšk. Antona Bonaventure biva sedaj v svojem domu Pristopajte društvu kot udje. Treska in hudega vremena — reši nas o Gospod! Ponedeljek 3. t. m. popoludne je pobila toča v vaseh vrhniške občine: Gorenja Vrhnika. Verd, Stara Vrh-n ka. Blatna Brezovioa in Mala Ligojna ter naredila škode do 23 000 gld. — Četrtek, 6. t m., krog T. ure popoludne so se vračali goriški bogoslovci iz 1 leta domu Pod Kostanjevico je zaloti nevihta. Bogoslova Plesničar in Vodopivec sta hodila pod pazduho Kar udari strela v pripotno topol, švigne Plesničarju v v glavo, preskoči na tovariša Vodopivca, unezavesti ga in mu predere klobuk. Plesničar je umrl na mestu — prepeljali so ga k nesrečnim starišem, ki stanujo v Židovski ulici; c močenega Vodopivca pa v semenišče. — Ponedeljek. 10. t m popoludne je padala toča v kameniškem in litijskem okraji in zopet silo oško-dila. — Tega istega dne se je vsula po Pobrži pri Mariboru na Štajarskem. Cesarica Marija Terezija - vzorna mati. Ta slavna cesarica je nam zapustila vzor-primer, da se morajo otroci verski vzgajati. Vzgojiteljici svoje hčere Marije Josipine je pisala tako le pismo: „Dete naj gre vsak dan v cerkev. Sveti rožni venec naj moli ves teden doma v sobici, a ob nedeljah in praznikih v dvorni cerkvici. Nekaj časa sem nisem zadovoljna z njenim vedenjem pri molitvi Cesaričina naj vstaja vsak dan ob 7. uri, nai pobožno moli jutranjo molitev, in potem ko je prečitala eno poglavje iz kake pobožne in dobre knjige, naj zajutrkuje; od 9 —10. ure naj se ji predava verouk, ob 11. uri naj gre k sv. maši, a ob 5. uri popoldan naj moli sv. rožni venec. Ob nedeljah in praznikih bode šla z nami v cerkev; da javno prisostvuje službi božji. Pri molitvi mora vedno klečati in se ne sme nazaj ozirati. Naj nikdar ne pozabi, da je molitev sv. razgovor z Bogom." — Krščanski stariši,! ali ne bi učinili velikega dobrega in zveličal-nega dela, da tudi vi tako vzgajate svoje otroke? Bog je gospodar neba in zemlje, vsi moramo Njemu služiti, Njega ljubiti! —n.— Ljubezen do sovražnikov. Neka dubovna sestra sv. Katarine Sijenske se je imenovala Palmerina. Hudobni duh jo je nadražil k strastnemu sovraštvu do svetnice.Katarine. Ni mogla niti videti svoje pobožne soredovnice, niti slišati njenega imena, da se jej ne bi bil vzbudil v srcu najglobokeji srd. Katarina je storila vse mogoče v spravo s svojo sovražnico. pa s tem jo je razkačila le še huje. Palmerina zboli, pa mesto da bi v tem videla prst božji kažoč na poboljšanje. se zdi, da jej je bolezen dušo še bolj zakrknila. ker kolikorkrat. se Katarina prikaže ob bolniški postelji in skuša z deli ljubezni omehčati svojo sovražnico, mora vsled grdega ravnanja proč bežati. Ko je pa z rastočim sovraštvom vedno bolj pojemalo bolničino življenje, bilo je sv. Katarini kaj hudo pri srcu. ne toliko, ker je sestra njena ni ljubila ampak ker je isto drago sestro gledala ob prepadu večne smrti, zijajočem pred njo vsled sovraštva v srcu Svetnica se tedaj vrže pred sv. razpelom na kolena in pravi: „Gospod, ne vstanem preje z mesta in naj bi tudi tu umrla, dokler se moji sestri ne izkažeš usmiljenega." In glej! Vkljub trikratnemu po štiriindvajset ur trajajočemu smrtnemu boju se bolnica ven darle zopet zave. do cela se spravi z Bogom in s svetnico Katarino, in skesano umrje. Storila je to junaška in vstrajna ljubezen sv. Katarine do svoje sovražnice. Lepota te ljubezni se je v pravem sijaju pokazala šele. takrat, ko je Bog svetnici pokazal, kako lena je duša, rešena po njeni ljubezni, rekoč: „Glej, tako krasna je ta duša. Izgubljena bi bila zame, da je nisi ti rešila. Ali veš za kak trud in t-žavo na zemlji, ki h>i bil prevelik za pridobitev takodivne duše? Glej! Če setn jaz. izvor vse lepote, stopil na zemljo in svojo srčno kri prelil za rešitev duš, koliko bolj morate pač vi ljudje drug za druzega moliti in se pobriniti za rešitev duš svojih sobratov in sosesfra.M Kako je sveti Ludovik. francoski kralj, kaznoval bogoskrunce? Sveri Ludovik. francoski kralj, je jako strogo kaznoval one. ki so psovali Božje ime Izdal je naredbo. vsled katere s^ je vsakemu, ki je grdil Božje ime, vtisnilo znamenje na ustnice z razbel|enim železom. Taka kazen je doletela tuli nekega njegjvih dvornikov, ker je skrunil Božje ime Njegovi prijatelji so prosili kralja milosti, toda zastonj! Dvornik se je moral pokoriti kraljevi naredbi. Ko so pa nekateri začeli radi tega kralja grditi, prosili so ga svetovalci, da bi odpravil to naredbo. Toda kralj jim odgovori: „Bolje j-*, da grde mene, svetnega vladarja, nego pa Boga — kralja neba in zemlje." Trudimo se tudi mi, da povsod, kjerkoli moremo, preprečimo one-čaščenje božjemu imenu. —n.— Stariši morajo za svoje izprijene otroke moliti. Kaj pomaga vstrajna in goreča molitev, uči nas izgled sv. Monike. Imela je sinu, po imenu Avguština, ki je bil silno nadarjen, a zašel je med slabe tovariše. Ti so ga popolnoma izpridili tako, da je slednjič odpal od katoliške vere in se oklenil manihejskih zmot Njegova mati sv. Monika se je žalostila ter noč in dan premolila, da bi se sin spreobrnil. Mnogokrat ga je s solznimi očmi opominjevala, a Avguštin je ni slušal. Živel je dalje svoje pregrešno življenje Nekoč gre Monika k škofu in ga prosi, da bi on odvrnil sina od zmot in grešnega življenja. Škof jo bodri, da naj še dalje vstrajno moli. Ko ga pa Monika ne neha prositi, škof ne volj no reče: .Pojdi v božjem imenu, mati! nemogoče je. da bi se pogubil sin, za katerega je mati toliko solz prelila in toliko premolila." Monika si je zapomnila te besede svojega škofa in ni prenehala moliti za izpreobrnitev svojega si$a. Bog je uslišal njeno molitev. Po božji previdnosti je AvguStin prišel v Milan, kjer je poslušal propovedi sv. Ambroža, se snreobrnil. postal škof. slaven cerkven učenik in velik svetnik. — nt —. Otroci morajo za svoje stariše skrbeti Neki knez se je šetal po polju ter prišel do njive, na kateri je kmet oral. Knez prične z njim razgovor o delu in pridelkih ter izve, da ta njiva ni megova lastnina, ampak da dela le kot dninar za 3o novči*ev na dan. Knez se Čudi, kako more s 30 novči^i na dan izhajati in polt • tega še tako ves«l biti. T >da dninar mu smehlj; odgovori: »Bila bi slaba, če bi jaz p »rabil vseh 3U novčičev, sam sem zadovoljen s tretjino tega, z drugo tretjino plačujem dolgove, ostalo tretjino pa nalagam na obresti.- Knezu je bil ta odgovor zastavica. Pošteni dninar mu ra/.lož': „6voj zaslužek delim s stariši. ki ne morejo nič več delati, in z otroki, ki še ne znajo delati; starišem povračujein ljubezen, katero so mi v mladih letih »kazovali. od otrok pa upam, da boJo zame skrbeli ko s^ postaram in ne bodem nič več za delo." Knezu je bil ta odgovor všeč. zato pohvali poštenega dninarja O J.slej je dobri knez skrbel za njegove otroke. B >g obilno poplača trud. katerega imamo za sfariše Ta dninar je bil srečen vse življenje in v staro.vi lepo oskrbljen od svojih otrok. —f- Spoštuj cčeta. Na Poraeranskem v 1'rusijije živel neki sin, kateremu je oče predolgo živel. «ird ► in nečloveško je ravnal s svujiin osivelim očetom in ga pre klinjal. Starček je mirno prenašal b -li rad bi uuirl. samo da bi imel mir. Večkrat je opominjal sinil četrte božje zapovedi in mu govoril: „S'n. s«n! pomisli, kaj govoriš. Bog te bode kaznoval in te tudi »nora kaznovali, prva strela spomladi te mora zaleti!" To se je tudi zgodilo. Prva nevihta je bila 5 majnika. Sin je oral na polju. Zabliskalo se je. udarila j-* strela vanj ter ga ubila. Otroci! spominjajte se četrte božje zapovedi in bojte se Boga, zakaj Bog je resničen in pravičen in strogo kaznuje otroke, ki ne spoštujejo svojih starišev. —k — Izpovednikova molčečnost. Sv. Ivan Nepomuk. izpovednik soproge Vaclava IV., je bil mučen, da bi kralju, ki je bil ljubosumen, povedal, kar se je kraljica izpovedala. Svetnik je molčal, zato so ga potopili v reki Vltavi. „Še nikdar se ni slišalo," nravi sv. Ivan Klimak. „da bi kak izpovednik povedal grehe izpovedančeve. Bog to dela. da bi se grešniki ne zbali izpovedi in da bi tako ne opustili edine poti do rešitve/ Za časa francoske revolucije je bilo mnogo duhovnikov, ki niso ostali zvesti svojemu mašniškemu poklicu. Toda nikdar se še ni izvedelo, da bi kak tak duhovnik izdal kako skrivnost iz izpovednice. Jezus Krist sam zapre takim propalim in nesrečnim duhovnikom usta. da ne onečastijo zakramenta sv. pokore. Sv. Avguštin pravi — in to velja o vseh izpoved-nikih — -kar vem iz izpovednice, ve',m manj, nego česar ne vem" —k—. Kako umira kristijan — general? V Tuluzu na Francoskem je umrl meseca prosinca 1«83 francoski general Salignac Fenelon, zapovednik 17. vojskinega oddelka, mož plemenitega rodu in slaven po vojskinih činih in krščanskih vrlinah. V nedeljo 15. prosinca mu je bilo zelo slabo ; noč je prebil v velikih težavah, a zjutraj so se na vso moč pojavili znaki bližnje smrti. Bolni general pokliče nekega svojih zdravnikov, ter ga brez okoliščin vpraša, kako je z njegovim zdravjem? J.ospcd general, ali ste srčni?" .wDa, zakaj jaz strahu ne poznam."M „Dobro torej. Vi bodete kmalu umrli" „„Mar bodem še danes umrl?"8 _Da. gospcd general" BWKmalu?a" ^Morebiti še zvečer. Bil sera vam zabranil v soboto iti iz hiše " n „Bila je to moja dolžnost, moral sem jo izpolniti.ua „Če je temu tako. tedaj vi umrete kakor mož, ki izpolnuje svoje dolžnosti do zadnjih izdihljejev." Takoj potem da bolni general poklicati župnika, se izpove, prejme pobožno sv obhajilo, a nazadnje še poprosi za sv. pomaziljenje. Prično se smrtne muke. Umirajoči general ostane tudi sedaj povsem miren Sklenjenimi rokami je izročal svoje življenje Bogu. Kadar so bile bole-čine najhujše, tedaj je vskliknil: „0 Bog. reši Francosko! Moj Bog. reši me! O, kako težko je umreti 1 Koliko ur bodem še živel? Toda ne smem jadikovati. Moj Bog. cdpusti mi grehe!" Na to prosi svojo soprogo in otroke, ki so poleg postelje stali, naj mu rdpuj-te. ako jih je kedaj razžalil Naposled jih je zadrjikrat blagoslovil Soproga mu je govorila o jtr« cih. ki so že umrli in ki mu bodo v nebesih naproti prišli. Videč, koliko trpi, začne ga tolažiti, češ. da mu bodo molitve, ki se zanj Bogu pošiljajo, še izprosile zdravja. „0 ne, ne", zavrne umirajoči general. rjaz sem že daroval svoje življenje Bogu." Potem se še zahvali svojemu pobočniku za usluge, ki mu jih je učinil. A ko pride nadškof, da bolnika blagoslovi, tedaj mu reče umirajoči general: „Pre-svetli gospod! Vam izročim ženo in svoje otroke, v bolje roke bi jih ne mcgel izročiti." Ko so pa bile smrtne težave večje in večje, pravi: „Ne morem dihati. zadušilo me bode. moj Bog, usmili se me!" Prejemši popclen odpustek izdihne svojo dušo. Na njegovi postelji je bila za časa smrtne borbe prava relikvija sv. Križa in sv. Frančiška Šaleškega, a na zidu nad posteljo je visela slika velikega papeža Pija IX. Na svojih prsih je vedno nosil svetinji pn-svetega Srca Jezusovega in BI. Device Marije. Tako umira kristijan — vojak, pravi častnik — katoličan. — n. O kajenji, Šviški kanton Vališ je 1. 1849 prepovedal kajenje tobaka vsem. ki niso stari še 20 let. Kazen ob prestopku je določil na dva franka. Ta prepoved se je bila pa precej pozabila. Zato je minulo leto državni svet tam to prepoved obnovil. — Iz več vzrokov nismo zaščitniki kajenju. Glede mladine so se nam izrazile najznatneje avtoritete določno trditvijo, da kajenje do gotovih let škodi, da je pljučam strup: torej jetiko provzroča. V potrdilo •emu nam je spominj na nekterega nadobudnega mladeniča rudečih lic. ki je moral največ radi te strasti v prezgodnji grob. Kadeče mladine sicer nismo jDf gubovali nikoli, ker najizglednejih nravi si lahko, krkadišT A vselej se nam je smilila kadeča mladina in se nam smili še danes. In kajenje stane. Naš Ijud nima tistega denarja, koji naj bi n. pr. kadeči sin-učenec svojemu boremu očetu razpušil v zrak. Potem 80 pa v nas Slovencih jela kaditi celo tudi dekleta: kak poraz nastane povodom te Žale mode brez-dvombeno že v nekterih letih po naših rodbinah — vsakdo lahko uvida. Hišna mati naj bo kadila! Težko, da se Slovenci privadimo takim prizorom Zato, dragi domačini, nismo pametni, da tako radi posnemamo vsako ino šego. Le malo je dobrega, kar pride čez mejo. A tudi našim odraščencem kajenje dostikrat ni v prid Zaletavajo se ob kajenji zoper vsako dostojnostno pravdo Poprej se je prašalo v družbi, če je kdo hotel kaditi: line bom v nadlego; ali smem ? Danes se zgodi, da ti pri čisto resnih, čeloma častitih zborih neprašajoč druzih in nevedoč lepih navad sočlan smodko prižge. Navzoči smo bili, ko je zborov načelnik opomniti moral prižigalca rekoč: BProsim, gospod, toliko časa potrpljenja, da mine zborovanje — sploh se v tem zboru ne kad'." Kadilec ti postane torej, morda zoper svojo voljo, aroganten in to kadilec, ki naj je sam na vrhu olike. A še nekaj je, kar pogostokrat ne prikuplja tudi od-raščenega kadilca Vsaka stvar se mora znati; tako se mora tudi lepo kaditi — znati. Spominjamo se smodkarjev, ki so res znali z viržinko. bodi si v roki bodi si v ustih — a spominjamo se tacega dimnikarja, kojemu se je iz smodke kadilo v viš tako, da nam je ob njem v misel prihajal hropeči železniški hlapon. Sosebno neka prilika nam ne gre iz spominja. Bilo je v fini družbi; nudili so tam tudi smodek. Misleč, da se vse mora, kar se ponuja, je sprejel smodko tudi mož, sploh neoglajenih form. Potem je pa kadeč takim načinom napihaval si lica, da bi ga bil utegnil kdo otekleca soditi po prestanera zobobc lu. Še danes nas je sram, da smo poleg morali biti tako malemu oglajenju Ljudje ostro opazujo in potem med seboj bridko sodijo. — To naši nazoii ob tobakovem kajenji, ki je prostodušno zapisujemo; a jih po svoji prirojeni si čudi ne vsilujemo nikomuL Le opozoriti smo hoteli ob tej švicarski odločitvi svojih bralcev in po njih slovenskega ljudstva. — Srčno radostijo tudi za telesno zdravje naših ljudi skrbeč pa pozdravljamo tate dni ponovljeni sklep kantona Vališ v Švici: da naj mladina pred svojim 20. letom podkaznijone kadi. Morda sledi temu kantonu kaka država; dal Bog. ktera veča država. — Glede ženskega kadenja pa nam je bil v zadovoljstvo unkratni dovtip lista šaljilca te le vsebine: Gospod (v železniškem vozu kadilkam): „Prosim, žlahne dame, da bi celo tako hudo ne kadile — meni toliko dima zelo težko de." Gospoje in gospice kadilke: -Gospod, če Vam to tako preseda, pa stopite tje le v soseščino kje — tam je reser-viran kupej za gospode." — Žal, ko bi v 20. stoletji taki narobesvetni prizori postali pravilo. Listek. Premilostni g. knezškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič se je udeležil nedeljo, 8. julija, velikanske procesije na Brezije. Vstopil je na vlak v Medvodah, ker sedaj biva navadno v svojem gradu na Goričanah. Iz Ra-doljice se je razvil sprevod v nepregledni vrsti do Brezij. Premilostni je daroval daritev sv. maše in nagovoril vse zbrane vernike z navdušenimi besedami. Zvečer se je povrnil v Ljubljano. Torek, 11. julija popoldan, se je odpeljal preko Zatičine v Žužemberk delit zakrament sv. birme. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.