:: Le delo nas lahko reši Že nekaj časa govorimo in pišemo o tem, da v našem gospodarjenju ni vse tako, kot bi moralo biti, in da tudi naše delo in obnašanje nista zadovoljiva. Prevladuje enotno spoznanje, da ni odgovornosti, delovne etike, delovne zavesti, delovne discipline, zagnanosti, samokontrole in poštenosti. Vsi skupaj iščemo v socialistični demokraciji le pravice, pozabljamo pa na dolžnosti in odgovornosti. Tako obnašanje, ki je postalo že kar pravilo in stalna praksa, vodi k slabi učinkovitosti gospodarjenja, ta pa se odraža predvsem: — v nizki produktivnosti dela, — v visokih stroških poslovanja, — nizki realni rasti dohodka, — upadanju akumulativne in reprodukcijske sposobnosti, — široki fronti investiranja ob mnogih ekonomsko neutemeljenih investicijah, — neoptimalnem razvoju, — preveliki osebni, skupni in splošni porabi, glede na ustvarjen dohodek. Neučinkovitost gospodarjenja vse preradi pripisujemo zunanjim vplivom in visoki inflaciji, pozabljamo pa, da ta nikoli ne pride sama od sebe, temveč jo povzročamo sami s tem, ko zapostavljamo osnovna ekonomska načela (načelo produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti) in s tem, ko trošimo več kot ustvarimo. Ta kratka, kritična ocena dosedanje prakse in obnašanja naj služi hkrati kot pojasnilo, zakaj je potreben program za izboljšanje učinkovitosti poslovanja. Vse prej naštete slabosti, ki sicer veljajo za celotno jugoslovansko gospodarstvo, je namreč mogoče zaslediti tudi v naši delovni organizaciji. Pa ne samo to. Ukrep začasnega družbenega varstva, ki je bil izrečen naši delovni organizaciji zaradi neusklajenosti osebnih dohodkov z dohodkom, neusklajenosti pa botrujejo med drugim tudi prej naštete slabosti, terja od nas, da v čim krajšem času spravimo osebne dohodke v okvir dohodka. To bomo dosegli samo tako, če bomo takoj, brez odlašanja počistili s staro prakso in navadami in se začeli zavedati, da parola: „Le delo nas lahko reši!“ ni brez pomena. Kakor se na eni strani vsi zavedamo negativnih posledic, ki jih izrečen ukrep družbenega varstva v teh težkih gospodarskih razmerah lahko ima za Pionirjevo poslovnost, pa prihaja po drugi strani kot izziv in opozorilo, da bo končno treba enkrat tudi z dejanji, ne le z besedami, presekati z dosedanjimi slabostmi, če želimo bolj učinkovito gospodariti, če želimo obstati. Diagnoza, kot smo jo podali, zahteva takojšnjo akcijo in sicer v smereh, kjer smo ugotovili šibke točke. To pa so predvsem: — gospodarnost, — red in disciplina, — odgovornost. Ta tri področja morajo postati trajni cilj vsakega posameznika ter naš skupni cilj, hkrati pa so sredstvo za dosego osnovnega cilja, to pa je — višji dohodek. Dohodek je bil in bo edino pravo merilo uspešnosti poslovanja in edina resnična garancija za enakomeren nadaljnji razvoj sleherne temeljne organizacije in delovne organizacije kot celote. Gospodarnost Poslovati gospodarno pomeni, da s čim manjšimi vloženimi sredstvi ustvarimo čim večji produkt. Če govorimo, da sedaj ustvarjamo premalo in trošimo preveč, pomeni to, da moramo ukrepati v dveh smereh: zvišati proizvodnjo in zmanjšati stroške. Nikakor ne smemo misliti, da proizvodnjo lahko zvišajo samo delavci, ki delajo direktno v proizvodnji, ali da je proizvodnja stvar samo proizvodne funkcije. Vsak posameznik je neposredno ali posredno povezan s proizvodnjo in nobena poslovna funkcija ne deluje izolirano, temveč so vse v medsebojni odvisnosti in le homogeno delovanje vseh lahko pripelje do optimalne proizvodnje. Akcijski program je torej izdelan po vseh pomembnejših poslovnih funkcijah, kajti v sleherni od njih so določene rezerve, ki bi, če bi jih sprostili, lahko bistveno povečale dohodek, to pa je, kot smo že poudarili, naš osnovni cilj in motivator. 3ed in disciplina Pionirjevo organiziranost, red in disciplino so nekdaj postavljali za vzgled ostalim organizacijam združenega dela. V zadnjem času pa lahko tudi pri nas ugotavljamo pojave nediscipliniranosti. Najbrž bi bilo narobe, če bi trdili, da so se spremenili ljudje oziroma delavci. Visoka konjunktura, ki je bila značilna za obdobje pred letom 1980, je poleg nekaterih pozitivnih učinkov, ki se zlasti odražajo v hitri gospodarski rasti, prinesla tudi nekatere slabosti od nedela, nediscipline do neodgovornosti. V konjunkturi se delo ponuja samo od sebe in nikomur se ni treba prizadevati, da bi delal bolje, ker tudi s slabim delom dobro shaja. Sedanje gospodarske razmere zahtevajo od nas polno angažiranost pa tudi discipliniranost. Tako, kot smo predvideli številne ukrepe za izboljšanje gospo- darnosti, bi bilo mogoče z ustreznimi ukrepi dvigniti tudi disciplino. Nekaj smo jih tudi predvideli v okviru kadrovske funkcije. Vendar pa smo prepričani, da bi s samokontrolo in z dvigom delovne zavesti dosegli mnogo večje učinke kot z administrativnimi ukrepi. Zato v prvi vrsti trkamo na to dvoje in pričakujemo uspeh. Odgovornost Pomembno sredstvo za doseganje višjega dohodka kot osnovnega cilja je tudi odgovornost. Tudi na račun pomanjkanja odgovornosti, tako kolektivne kot osebne, je bilo izrečenih že mnogo kritičnih besed. Brž ko zaslutimo, da nad nami ni prisile, kontrole in sankcij, preneha skrb za odgovorno delo. Tako obnašanje, ki ga nekateri pojmujejo kot pravico, ki izhaja iz demokracije, pa vodi k neučinkovitemu poslovanju in k anarhiji. Vsak posameznik bi moral svoje naloge opraviti pravilno, pravočasno in z občutkom odgovornosti. Vsako odstopanje od tega načela je treba takoj zatreti in, če ne gre drugače, tudi kaznovati. V tem programu so pri sleherni poslovni funkciji predvideni tudi ukrepi, ki naj bi prispevali k odgovornejšemu delu, najpomembnejše pa je, da zraste občutek za odgovorno delo v nas samih. Namesto zaključka Poleg treh osnovnih skupin elementov (gospodarnost, disciplina in odgovornost) so za učinkovito gospodarjenje ter uspešno delo pomembni še nekateri spremljajoči elementi, kot so: — zaupanje, — motivacija, — informiranost, — znanje. Te prvine smo v dosedanji praksi pogosto zanemarjali. Vendar pa je ravno sedaj dozorel trenutek, ko bomo morali organizirati trdna, živa in ustvarjalna delovna jedra, ki bodo sposobna prevzemati nase odgovorne in zahtevne naloge sedanjih razmer. Pri tem imajo medsebojno zaupanje in delovno sodelovanje, vzbujanje hotenj, motivacija, kvaliteten sistem informiranja (informacijski tokovi morajo potekati v obeh smereh) ter znanje nadvse pomembno vlogo. Predvsem aktiviranje znanja je porok za uspešno prebroditev iz sedanjih težav. Nikar ne gojimo znanja vsak na svojem vrtičku, združujmo ga z ostalimi sodelavci in preselimo ga iz okvirov pisarniških zidov tudi v proizvodni proces, kajti prav tam lahko rodi največje uspehe. Samo tisti, ki v svoj proizvodni proces vključuje znanje in tehnološke dose ke, lahko ustvarja visok dohodek, sicer pa bo ostal ekonomsko šibak. Zato tudi v razmerah vsesplošnega varčevanja, ki mora biti prisotno na vsakem koraku, ne bi smeli zanemariti vlaganja v razvojno raziskovalno dejavnost in v izobraževanje, seveda v skladu s potrebami, kajti znanje je eno redkih področij, kjer se varčevanje ne izplača. Za spremljanje izvajanja tega programa in za spremljanje izvajanja predhodno sprejetega programa ukrepov na področju nagrajevanja in osnov programa prenove poslovanja, ki sta bila izdelana z istim ciljem — zvišati dohodek in odstraniti ukrepe družbenega varstva, so zadolženi: Direktoiji tozdov, DSSS in interne banke, Komisije za izvajanje stabilizacije v tozdih, v DSSS in v Interni banki, Služba za organizacijo in razvoj poslovanja, Samoupravni organi tozdov, DSSS, Interne banke in DO. Iz akcijskega programa za večjo učinkovitost poslovanja SGP Pionir Polletni poslovni rezultat Pričujoči rezultati poslovne uspešnosti v prvem polletju so nekoliko ugodnejši, kot smo predvidevali v naših planskih dokumentih. Kljub temu, da smo zabeležili v nekaterih tozdih tudi negativne odmike, smo na nivoju delovne organizacije presegli planirano realizacijo za prvo polletje kar za 19%. Posebej naj omenimo le TOZD Togrel, ki je v obravnavanem obdobju zabeležila le 33 % letnega plana oziroma 66 % polletnega plana. Očitno gre pri navedeni TOZD za ogromen izpad realizacije, vendar bo kljub temu lahko uresničila svoje planske cilje. Z nekoliko počasnejšo rastjo kot realizacija so naraščali stro- ški, kar se ugodno odraža na doseženem pokritju. Zavedati se moramo, da predvsem v gradbeništvu nimamo možnosti za razširitev proizvodpje na domačem tržišč u, na zunanjempa nismo povsod najbolj konkurenčni, zato moramo predvsem z zniževanjem stroškov izboljšati našo poslovno uspešnost. V okviru akcijskih programov za večjo učinkovitost poslovanja vseh tozdov, DSSS in IB smo prihranke pri posameznih stroških tudi ovrednotili, zato jih moramo ob koncu leta tudi uresničiti. Zavedati se moramo, da bo vsak dinar prihranka nov dinar našega dohodka. Ko primerjamo rezultate po plačani ter fakturirani realizaciji, vidimo velika odstopanja. Poudariti moramo, da je izredno visok delež neplačane realizacije in sicer v višini 109.482.451,10 din. Na razliko med celotnim prihodkom kot vrednostno izraženim fizičnim obsegom proizvodnje po plačani realizaciji ter brutto realizacijo, ki se razlikuje od celotnega prihodka po fakturirani realizaciji, vplivajo še zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov, ki so se v navedenem obdobju nekoliko znižale. Tako smo zabeležili celotni prihodek v vrednosti 3.000.718.423,82 din oz. 13 % več kot v tem obdobju lani ter brutto realiza-cijo v vrednosti 3.054.059.007,00 din oz. 15 % več kot v istem obdobju lani. Vzporedno s celotnim prihodkom je naraščal tudi dohodek, medtem ko beležimo pri čistem dohodku za 1 % višjo stopnjo rasti, kar je zelo ugodno za končno delitev. Pozitivna posledica boljše poslovne uspešnosti se odraža tudi na kazalcih uspešnosti poslovanja, saj so vsi kazalci ugod- nejši, razen kazalcev, s katerimi izražamo akumulativnost, pri katerih beležimo p oslabšanje. Kazalci so navidezno še ugodnejši tudi zato, ker smo v istem obdobju preteklega leta zabeležili izgubo. Zaskrbljujoča je akumulacijska sposobnost, saj vemo, da že leta pada. Smo pod družbenim varstvom zaradi prekoračenih osebnih dohodkov po družbenem dogovoru v letu 1981. Izračuni so tudi ob polletju pokazali, da ne uresničujemo dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Pripomniti moramo, da se osebni dohodki ugotavljajo in pokrivajo na nivoju delovne organizacije, vendar mora težiti vsak tozd k uskladitvi osebnih dohodkov z družbenim dogovorom. Vemo, da bomo morali v tem letu pokrivati poleg letošnjih prekoračitev še lanskoletne, ker je po merilo primerljivi dohodek, bo prav gotovo težko ustvariti dovolj visokega, ki bi nam omogočal izplačevanje osebnih dohodkov v sedaj določeni višini. Zato naj ponovno poudarimo, da niso akcijski programi sami sebi namen, temveč moramo z dejanskim izvajanjem ukrepov doseči določene prihranke v posameznih tozdih. Bežen pregled doseženih rezultatov nam pove. da smo sicer zabeležili nekoliko boljše rezultate kot v istem obdobju preteklega leta ter boljše od planiranih, vendar na koncu ugotavljamo, da akumulacijska sposobnost vse bolj peša. Zavedati se moramo, da se gospodarske razmere še zaostrujejo, zato je v danem trenutku tudi težko dobro in pravilno zagospodariti. Prav gotovo bo zelo težko doseči take ugodne rezultate, ki bi nam omogočili hiter gospo-(Nadaljevanje na 4. str.) Vsekakor sta posnetka zgovorna tako, daje vsak komentar odveč. Za vsak primer pa se ozrimo še po lastnem gradbišču. Da ni ena izmed njiju nastala morda na njem? Kje in kdaj sta bili gornji fotografiji posneti, ni tako pomembno. Vsak, ki si ju je ogledal, je med njima takoj opazil bistveno razliko. Čeprav je „objekt“ več afi manj isti, pa je njegova „grafična" razporeditev bistveno drugačna. (Nadaljevanje s 3. str.) darski vzpon, predvsem ne z manj, temveč z več in boljšim delom. Na področju gradbeništva smo predvsem na domačem področju omejeni za širitev proizvodnje, zato se mora TOZD TKI še bolj usmerjati v pridobitev del na zunanjem trgu. Če bomo tudi v prihodnosti tako težko kot danes oziroma še težje pridobivali dela, bomo morali poiskati drugačne rešitve, morda se celo prestruk-tuirati v okviru delovne organizacije ali na širšem nivoju. Je več bolnišk? Odsotnost z dela v SR Sloveniji v prvih treh mesecih leta 1982 Ob koncu marca letos je bilo v SR Sloveniji zaposlenih 889.034 delavcev, kar je za 1,06 % več, kot je povprečje za leto 1981. Število zaposlenih se je najbolj dvignilo na medobčinskem območju Murske Sobote (za 3,33%), nato Ravne na Koroškem (za 1,96%) in Celja (za 1,77%). Odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in domače nege je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta v posameznih medobčinskih zdravstvenih skupnosti naslednja, skupnostih naslednja. Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ravne Skupaj SRS % 5,55 4,53 4,50 5,04 4,35 3,39 2,76 4,14 4,50 4,62 Odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in domače nege v prvih treh mesecih leta 1982 se je zmanjšala v primerjavi z enakim obdobjem lani. Poprečni odstotek z dela odsotnih delavcev v obdobju januar — marec 1982 leta je 4,62, medtem ko je v enakem obdobju minulega leta znašal 4,89. Zmanjšanje je največje na območju Nove Gorice (poprečni odstotek je manjši za 18,34 %), nato na Ravnah za 16,04%, v Kopru za 12,72 % itd. Poprečni odstotek z dela odsotnih delavcev pa se je povečal v Celju (za 4,52 %) in v Novem mestu (za 5,08%). Material je in ga ni Zaradi zmanjšanja domače proizvodnje nekaterih materialov, prepovedi uvoza repro-materiala, nereguliranih cen in zaradi usmeritve industrije v izvoz nad planskimi količinami se pojavlja pomanjkanje nekaterih materialov. Navadili smo se že na občasno in tudi trajnejše pomanjkanje nekaterih potrošnih artiklov, kot so kava, pralni prašek in podobno; kako pa je z nabavo gradbenega materiala pri Pionirju, smo skušali zvedeti v nabavnem oddelku tozda skupnega pomena TKI. Nabava vseh materialov postaja iz dneva v dan težja in bolj komplicirana. Potrebne so dobre veze, devize, sovlaganja, pogodbe, avansi ipd., kljub vsemu temu pa nekaterega blaga ni mogoče dobiti, ker ga preprosto ni, se ne uvaža, ne proizvaja itd. Še najmanj problemov je trenutno z nabavo lesa. Tega je dovolj, pozna pa se tudi zmanjšanje ivnesticijske gradnje. Pionir ima letos zagotovljenih 8.700 m3 hlodovine, kar zaenkrat zadostuje. Trenutno se Stanovanjski objekt v Brežicah pojavljajo težave z žaganjem lesa, ker nova žaga še ne obratuje in je treba les voziti na žaganje drugam. Vlaganje v cementarne se sedaj močno obrestuje, saj imamo dobre odnose z vsemi cementarnami v Jugoslaviji. Iz cementarn Trbovlje, Podsused, Anhovo, Lukavac, Umag in Koromačno imamo po sklenjenih dolgoročnih pogodbah zagotovljenih 40.500 ton cementa, približno 5.000 ton pa preko trgovskih podjetij. Problem pa se javlja pri cementu v vrečah, ki bo še vnaprej prisoten, če ne bomo spremenili politike na gradbiščih, ko vsakemu kooperantu priskrbimo cement v vrečah. Pri betonskem železu j e čutiti pomanjkanje drobnih profilov (0 8, 0 10, 0 12), pri nabavi tega artikla pa predvidevamo težave v bodoče, saj Pionir nima nobene dogoročne pogodbe z železarnami. Trenutno je na primer pogoj za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti združevanje deviz 150 dolarjev po toni ter vračanje odpadnega železa (10% od pogodbene količine). Letos imamo pogodbo za 2.000 ton betonskega železa ter 100 ton armaturnih mrež z RMK Zenica oziroma „Promet" Zenica na osnovi združevanja deviz. Ker deviznih sredstev nimamo, tudi ta edina pogodba ni pokrita. Težave se javljajo tudi pri nabavi nekaterih drugih materialov, kot so elektrotehnični, predvsem električni kabli, gume za stroje, salonitna kritina itd. Pri teh deficitarnih materialih so potrebna devizna sovlaganja, pojavlja pa se tudi vezana trgovina. Nabava se je v tem obdobju morda celo zmanjšala, vendar pa so nabavni pogoji toliko težji, da bo treba spremeniti tudi obstoječo nabavno politiko, da ne bo v bodoče proizvodnja zaradi tega oslabljena ali pa bi lahko celo zastala. Gradnja v ljubljanski toplarni Mladi in prosti čas V novomeški občini imamo relativno velik priliv delavcev iz drugih republik, ki se zaposlujejo predvsem v gradbenih in železniških organizacijah. Poglejmo nekaj osnovnih značilnosti! — Gre za pretežno mlajšo populacijo, ki še nima osnovane materialne osnove; — izobrazbena struk tura teh delavcev je v večini primerov nizka (tudi nedokončana osnovna šola) ali pa so strokovno ozko usmerjeni; — težava je z jezikom; pogostokrat neprilagojeno vedenje otežkoča vključevanje v novo okolje, zato se dogaja, da so izolirani tudi tisti mladinci, ki so bili v svojem prvotnem okolju aktivni; — boljši zaslužek je njihov osnovni razlog za spremembo prvotnega okolja, zato so vsi drugi motivi podrejeni temu cilju. Problemsko je potrebno zastaviti odnos ožjega, včasih pa tudi širšega okolja do njihovih težav. Pogosto smo do teh mladih nezaupljivi, obremenjeni s predsodki in ne naredimo vsega, da bi jih sprejeli kot enakopravne člane naše skupnosti. Vseeno tega vprašanja ni treba zastaviti le kritično, ker je marsikaj na tem področju že narejenega. Očitna so prizadevanja nekaterih OZD, še več podpore pa bi morala dati širša družbena skupnost. Pogosto smo zadovoljni že, če jim nudimo hrano, delo, namestitev v samskem domu, o pogojih namestitev, o kvaliteti prehrane in o drugih potrebah mladih se že manj pogosto sprašujemo. Nekatere organizacije \ Ne pozabimo: brez do- ž | brega obveščanja ni ^ ž uspešnega samoupravlja- ž f nja! | | | ^ Dopisujte v PIONIR — ^ | pričakujemo novice in | ^ prispevke tudi iz vaše ^ ^ temeljne organizacije! s 't celo ne upoštevajo samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, saj zaposlujejo tudi delavce, za katere osno vnih pogojev nimajo zagotovljenih. Mladi bi se morali v vseh okoljih zavzemati, da se sprejeta načela dosledno upošteva. Zagotovljeni materialni pogoji pa še zdaleč niso vse, čeprav so nujno potrebni za nadaljnjo aktivnost. Tudi v primerih, ko so osnovni pogoji zagotovljeni, opažamo, da se mladi iz drugih republik pretežno pasivno odzivajo na dogajanja okoli sebe in sprejemajo pasivno oblike preživljanja prostega časa, kot so brezciljno pohajkovanje po lokalih in podobno. Kako to preseči? Večjo odgovornost bi najbrž morala prevzeti OZD, kjer se mladi delavci zaposlijo. Že ob sprejemu naj bi jih seznanili in motivirali za interesne oblike preživljanja prostega časa. Ustrezno preživljanje prostega časa je tudi osnova za obnavljanje delovnih sposobnosti in za vsestransko zorenje mladega delavca. Če hočemo torej imeti celovitega človeka in delavca, moramo tudi kaj storiti za vsestranski razvoj njegove osebnosti. Večjo skrb naj bi posvetili izobraževanju teh mladih, s čimer naj bi spodbudili večje zanimanje za vključevanje v družbena dogajanja. Poživili naj bi hišno samoupravo v samskih domovih in mladega novinca takoj seznanili z možnostmi, ki jih v domu ima. Poleg osnovnih namestitvenih pogojev naj bi samski dom imel tudi prostore za družbenopolitično, rekreativno in družabno življenje. Uvajali naj bi tako imenovane klubske sobe, za katere naj bi pripravili poseben program, da bi vse skupaj ne bilo prepuščeno le stihiji. Klubska soba bi lahko bila tudi center za pridobivanje različnih informacij. V vse dogajanje naj bi aktivno posegala mladinska organizacija. S tem pa ne bi smeli mlade izolirati v okviru samskega doma in tako iz njih ustvarjati posebne kategorije mladih. Spodbujati jih je treba k sodelovanju v obstoječih športih, kulturnih društvih tako v okviru OZD, v KS in v širšem prostoru. V ta namen je potrebno narediti več tudi v samem Novem mestu, saj mladi ugotavljamo, da nimamo primernih prostorov za interesne dejavnosti. Najbrž je to naloga širše družbene skupnosti, saj smo mladi le del te. (Povzetek iz razprave na konferenci OK ZSMS Novo mesto) Praktikanti imajo besedo Helena Malenšek — 3 letnik UAŠ: „Počitniško prakso opravljam v izobraževalnem oddelku, kjer sem bila tudi lani. Tu mi je zelo všeč, saj ni tako enolično delo, kot sem ga opravljala v prvem letniku, ko sem bila na praksi v MKO v Ločni. Sem prihajajo učenci s spričevali, potrdili in je kar precej gneče. Pomagam urejati dokumentacijo učencev, pišem opomine in sploh spoznavam delo in podjetje. V naslednjem šolskem letu je pred mano matura, potem pa bi rada študirala pravo, seveda, če bom dobila štipendijo, ,1 sicer pa se bom morala zaposliti. “ Marko Starc — 2 letnik GTŠ: . Delam na gradbišču ob Cesti Herojev in sicer v glavnem m opažih. V drugem letniku naj bi spoznal predvsem tesarska opravila in tu imam priložnost, da bolje spoznam razne sisteme opaženja, o katerih se v kili niti nismo učili. Tako sem se sedaj že dodobra seznanil z outinord opaži. Delo je zanimivo, malo tudi naporno, še posebej kadar je vroče. Vsekakor mi bo ta praksa še kako koristila v šoli in seveda kasneje v moji gradbeni praksi. ” Tihomir Knap — 1 letnik FAGG: „Prvi teden sem delal na gradbišču, se seznanjal s potekom dela in organizacijo. Se- daj pa sem v pisarni, kjer prepisujem akorde, pišem dnevnik in delam kakšne lažje izračune, pa tudi telefonist in kurir sem včasih. To je moj prvi stik z gradbeništvom, saj sem končal gimnazijo in mi je zato vse zanimivo in novo, saj do prihoda na gradbišče nisem niti slišal za gradbeno knjigo, kaj šele za kaj drugega. “ Andreja Žnidaršič — 3 letnik UAŠ „Prakso opravljam v stroje-pisnici, kjer sem delala tudi v prvem letniku. V glavnem zla- gam situacije, pišem dopise za računovodstvo, izpisujem vrednosti nabavnih cen, pravne izjave in druge stvari. Delo je precej monotono, saj ne morem spoznati nič novega. Delo je preveč rutinsko (tipkanje) in ima z učenjem v šoli kaj malo veze. Lani sem delala v kadrovski službi, kjer je bilo manj enolično, bolj razgibano in sem se tudi marsikaj naučila, predvsem pa seznanila z različnimi stvarmi. ” Mladina se prebuja 00 ZSMS v DSSS je pripravila akcijski program za obdobje 1982/83, katerega glavni poudarek je na vsebini dela, kakor tudi širši angažiranosti članstva, saj sta množičnost in frontna organiziranost dva nujna pogoja delovanja mladinske organizacije. Mladi v DSSS so se v svojem programu zavzeli za: — uveljavljanje in krepitev delegatskega odločanja, — dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov, — spremljanje načrtovanega izvajanja kadrovske politike in štipendiranja, — spremljanje uresničevanja planskih aktov in opozarjanje na odstopanja, — skrb za življenjske in delovne razmere delavcev, — povezovanje z ostalimi DPO in aktivno sodelovanje z njimi, — koordiniranje in povezovanje pri načrtovanju akcij v okviru konference 00 ZSMS SGP Pionir in konference mladih delavcev na ravni občine Novo mesto, — skrb za tekoče seznanjanje članstva z gospodarskim in političnim položajem, — družbenopolitično izobraževanje mladih in evidentiranje za članstvo v ZK, — sodelovanje z drugimi 00 ZSMS , — sprotno izpolnjevanje organiziranosti za čim uspešnejše sodelovanje, — nenehna skrb za krepitev kolektivnega dela in uveljavljanje množičnosti v zastavljenih akcijah ter krepitev posebne odgovornosti, — kulturno animiranje mladih, — športno — rekreativne oblike udejstvovanja mladih, — naloge s področja SLO in družbene samozaščite. Da bi uresničila vse te naloge, se je mladinska organizacija v DSSS, ki jo vodi Janez Sever, organizirala v pet komisij: — za idejno politično dejavnost (predsednik Irena Kovačič), — za kadrovska vprašanja (predsednik Nevenka Stankovič) — za kulturo (predsednik Irena Vide), — za šport in SLO (predsednik Davor Rangus), — za informiranje in MDA (predsednik Zvonka Starič). Titove štipendije Izvršni odbor Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije je na seji dne 7.7. 1982 razpravljal o odzivnosti na razpis štipendij Titovega sklada za šolsko leto 1982/83. Po prvih podatkih iz občin je ugotovil, da je za štipendije mladim delavcem evidentiranih le 36 kandidatov, razpisanih pa je 145 štipendij. Izvršni odbor je zato sklenil, da podaljša razpis za mlade delavce do 31. 8. 1982. Novi štipendisti Odbor za kadrovsko soc ialne zadeve je na svoji 2. redni seji, kije bila 2. julija, sprejel sklep, da razveljavi sklep prejšnje seje o prekinitvi štipendijskih razmerij tako, da se le-te izplačujejo vnaprej. Podan je bil tudi predlog, da se zaposli vse štipendiste, ki letos končujejo šolanje. Prav tako je bilo sklenjeno, da dobe štipendije naslednji dijaki in študenti: Stanko Renuša — strojna tehnična šola, Mojca Vrbanek, Lilijana Ska-lički — ekonomska srednja šola, Tomaž Smolič — elektrotehnična šola, Vinko Lukšič - strojna fakulteta, Milan Radej, Drago Štrucelj, Lojze Bajuk, Željko Siročič, Jože Kocjan — FAGG — gradbeništvo, Marko Dobrota — FAGG — arhitektura, Igor Stegne, Srečko Šoler, Tomaž Urbanč, Hudo Čolnar, Gvido Bregar - VTŠ Maribor; Štipendije za šolanje na srednji šoli tehničnih usmeritev Novo mesto pa so bile dodeljene takole: — avtomehanik — Alojz Može, Andrej Klobčar, Roman Janko, Zvonko Rodič, Alojz Gerdec, Slavko Špec; — Strugar — Jurij Novak, Jože Lukšič; — avtoklepar — Bojan Može, Viljem Lenarčič; — avtoelektrikar — Franci Vovk, Franc Kovačič, Janez Božič; — ključavničar — Jože Kodrič, Martin Hrovat, Edvard Kukman, Darko Muhič, Jože Golobič, Štefan Kastelic, Vladimir Štubljar; — strojni TGM — Dražen Jagunič, Igor Gruden, Štefan Kastelic, Matko Letica, Milan Železnik, Sead Murič, Mirsad Bahič; — mizar — Izidor Poreber, Jože Kolenc, Dušan Dragan, Igor Špringer — elektroinštalater — Ivan Novogradec; — keramičar — Igor Ban, Jure Skradski; Sprejem otrok v VVU Sprejem otrok v vzgoj-novarstvene organizacije v no- vomeški občini tudi letos ni minil brez težav. Komisije za sprejem otrok, kjer so že zasedale, so lahko ugodile le dobri polovici staršev, ki želijo vključiti otroke v vrtce s 1. septembrom letos. Komisija pri Vzgojno varstvenem zavodu Novo mesto je obravnavala 702 prošnji za sprejem otrok v vrtec. Na novo so starši letos vložili 452 prošenj, 250 prošenj pa je bilo podaljšanih iz preteklega leta. Starši so vložili tudi 130 prošenj za sprejem otrok v prihodnjem letu, teh prošenj komisija ni obravnavala. Komisijaje odločala na osnovi sprejetih kriterijev. Ker je bilo prošenj več kot prostih mest, so imeli prednost otroci zaposlenih staršev, vzgojno, materialno in socialno ogroženi otroci, otroci, ki jim je zaradi motenj v razvoju potrebno nuditi posebno skrb, ter otroci, ki se bodo vključili v osnovno šolo šele prihodnje leto. V novomeške vrtce je bilo sprejetih 410 otrok in sicer naslednjih starosti: otroci rojeni 1976: otroci rojeni 1977: otroci rojeni 1978 otroci rojeni 1979:: otroci rojeni 1980: otroci rojeni 1981 in 1982: sprejetih 17, odklonjenih — sprejetih 25, odklonjenih -sprejetih 71, odklonjenih 8 sprejetih 108, odklonjenih 61 sprejetih 125, odklonjenih 78 sprejetih 72, odklonjenih 145 Podatki kažejo, da je bilo možno v vrtce vključiti starejše otroke, zanje je bilo doslej zgrajenih največ mest, poseben problem pa še vedno ostaja varstvo najmlajših. Jaslični oddelki so praviloma dražji, zaradi zahtevnejših kadrovskih in gradbenih normativov, zato je bilo doslej zgrajenih najmanj teh oddelkov in je v družbeno varstvo tudi najmanj vključenih o trok teh starosti. Pri reševanju prošenj komisija ni upoštevala mest, ki bodo na voljo v začetku 1983 v jaslih v Ločni (76 mest), ki so v gradnji. Število odklonjenih otrok je še vedno visoko, interes po kvalitetnem in pogosto cenejšem varstvu otrok v vrtcu pa je med starši močan. S. N. Dajte kri - rešujte življenja! Ker se je število krvodajalcev v letošnjem letu v naši delovni organizaciji zmanjšalo, bi bilo verjetno treba nanizati nekaj osnovnih podatkov oz. pojasnil, da bi se tudi tisti, ki še niso dali kri, otresli bojazni in ob prvi priliki stopili na transfuzijsko postajo. Če imate morda pomisleke, da odvzem krvi slabi organizem, se jih otresite, ker to ni res, saj statistika kaže, da se mnogo krvodajalcev po odvzemu krvi počuti dobro. Krvodajalec občuti včasih po odvzemu krvi slabost, se poti, pobledi ali za nekaj trenutkov celo izgubi zavest. Vzroki za to so številni: utrujenost, lakota, preveč ogrevani prostori ali preprosto strah pred odvzemom krvi. Temu se lahko izognemo, tako priporočajo zdravniki, če krvodajalci ne pridejo na odvzem krvi na tešče. Uživati smejo le nemastno hrano, na primer čaj, črno kavo brez mleka ali smetane, JE TUDI TVOJA TU VMES? sadje, marmelado. Mastne hrane ne priporočajo, ker se mastna kri ne more dalj časa hraniti v hladilniku in jo je treba porabiti takoj. Tudi to ne drži, če daste kri enkrat, da jo morate dajati redno. Veliko jih pred prvim dajanjem krvi sprašuje, če odvzem krvi boli? Odvzem krvi ne boli, ker gre le za navaden vbod z iglo, torej to, kar ste pri odvzemu krvi za različne laboratorijske preglede že velikokrat doživeli. Če sestra pri prvem vbodu ne pride z iglo v žilo, ker ima dajalec skrite, tanke ali gibljive žile, poskuša s ponovnim vbodom, vendar samo z njegovo privolitvijo. Odrasel človek ima približno pet litrov krvi, to je približno 13 odstotkov telesne teže, odvisno od človekove starosti, spola in teže. Krvodajalcem vzamejo naenkrat od 120 do 450 mililitrov krvi, odvisno pač od starosti, spola in teže. Količino vedno določi zdravnik na podlagi la-laboratorijskih tekstov in drav-niškili preiskav. Moški lahko brez škode darujejo kri štirikrat letno, ženske pa trikrat, seveda če so zdravi. Krvi ne smejo darovati ljudje, ki so ravnokar preboleli nalezljivo bolezen (tuberkulozo, zlatenico, malarijo), prav tako ne tisti, ki imajo ledvične bolezni, maligna obolenja, sladkorno ali srčno bolezen in nosečnice. Za lažjo primerjavo naj omenim, da se potrebuje pri večjih krvavitvah, porodih, operacijah in izjemnih transfuzijah kri tri do petdesetih krvodajalcev, zato ni čudno, da krvi primanjkuje. Vse dosedanje izkušnje in doseženi rezultati pri organiziranju krvodajalstva so pokazali, da našemu družbenemu sistemu najbolj ustreza prostovoljno, brezplačno in anonimno dajanje krvi. Osnove, na katerih smo začeli razvijati prostovoljno krvodajalstvo in zbirati krvodajalce, slonijo na globokem humanizmu in zavesti človeške solidarnosti do sočloveka, do bolnika, ki je krvi potreben. Krvodajalstvo torej sloni na načelu, da naj bi kri prispeval vsak, dokler je zdrav in sposoben, da je bo ob vsakem času dovolj na razpolago. Kri ni zdravilo, ki ga lahko izdelujemo v tovarni, kri daje na tisoče občanov, da bi z njo pomagali bolnikom in jo dali v skupne rezerve. Dajanje krvi je odsev človečnosti in zato tudi eno izmed meril naše osveščenosti in solidarnosti do sebe in drugih. Kako pomembno je dajanje krvi, nam je povedal naš delavec tov. Ivančič Rudi, var. ing. Pred leti, ko bi moral biti oče operiran, je zmanjkalo krvi, tako, da je tudi sam stopil v akcijo iskanja krvodajalcev za B neg., kije zelo redka skupina krvi. Krvodajalce je zelo težko dobiti, saj jih je bilo veliko na službenih potovanjih ali terenu. O občutkih, ki so prevevali tov. Ivančiča, verjetno ni potrebno govoriti. Tudi sam je takoj dal kri. Zavedel se je namreč, da je neznan krvodajalec rešil življenje očetu, zato je isto storil tudi sam. Tov. Cvetka Knap nam je povedala, da jo s transfuzijske postaje večkrat pokličejo na odvzem krvi, ker ima B neg. krvno skupino, in se vedno odzove, če le more. Krvodajalka je zato, ker se ji zdi to zares lepo, humano dejanje. Nekaj namreč narediš za soljudi brez velikih besed, anonimno, brezplačno in prav s svojo krvjo lahko rešiš človeško življenje. Krvodajalka bo, dokler ji bo zdravje dopuščalo. METKA BUČAR Delavski svet DSSS je sprejel sklep, da se vključimo v akcijo za obnovo gradu in prostorov galerijskih zbirk v Kostanjevici na Krki s tem, da se nabavi iz obratnih sredstev DSSS pet barvnih reprodukcij in pet grafik. Fotoreportaža: ČISTILNE NAPRAVE V KRŠKEM V Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj gradi krški gradbeni sektor čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod, ki se zlivajo v Savo. Z njihovo dograditvijo in obratovanjem bo najbolj umazana slovenska reka „prikrajšana" za 40 ton raztopljenih organskih substanc ter od 7 do 10 ton tiskarskih in drugih papirnih nečistoč dnevno, pa 'tudi 150 kubikov raznih odpadnih vod, ki vsak dan odtečejo v Savo, bo poslej prej prečiščenih. Izgradnja čistilnih naprav zajema objekt za zajetje luga (pralnica 2), objekt nevtralizacije ter kemično— mehansko čistilno napravo. Zajetje luga — pralnica II. Objekt nevtralizacije Avtomobilska zavarovanja Udeleženci prometnenezgode se pogosto sprašujejo, kako so vozilapravzaprav zavarovana,kdo ima pravico do odškodnine in kolikšne. Veliko lastnikov avtomobilov oziroma voznikov namreč ne pozna avtomobilskega zavarovanja, ali pa ga pozna premalo. Vozniki še najbolje poznajo zavarovanje avtomobilske odgovornosti ali, kot mu pravijo, obvezno zavarovanje, ki ga plačujemo ob registraciji vozila, oziroma ob vsakoletnem podaljševanju registracije. Precej voznikov zmotno misli, da je s tem zavarovanjem krita tudi škoda na njegovem avtomobilu. S tem zavarovanjem ne zavarujemo vozila, ampak odgovornost za škodo, ki smo jo s svojim vozilom povzročili drugim. Oškodovanec, kateremu smo mi povzročili škodo, bo prejel odškodnino iz naše zavarovalne police (izročimo mu kupon). V primem, da smo sami oškodovani in nismo krivi za nezgodo, pa bomo prejeli odškodnino iz zavarovanja tistega vozila, ki je zakrivilo nezgodo (dobimo kupon). Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pa ne krije samo škode na vozilu in drugih stvareh, torej materialne škode, pač pa tudi škodo zaradi telesnih poškodb in smrti. Minimalni zneski, za katere se moramo zavarovati (zavarovalna vsota), so za registrirana vozila določeni z zakonom in znašajo za osebne avtomobile 2,500.000 din, za tovorna vozilaj>a 5,000.000 din po dogodku. C e zakrivimo prometno nezgodo, pri kateri bo škoda višja od zavarovalne vsote, bo zavarovalna skupnost izplačala odškodnino v višini zavarovalne vsote, za del škode, ki presega zavarovalno vsoto, pa smo odgovorni sami. Ob prometni nezgodi, ki smo jo sami zakrivili, iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti ne moremo dobiti odškodnine ne za svoj avto ne za lastne telesne poškodbe ne za telesne poškodbe svojcev (zakonec, otrok) Za lastne telesne poškodbe in za telesne poškodbe svojcev sc lahko zavarujemo, če sklenemo avtomobilsko nezgodno zavarovanje ali pa zavarovanje AO—plus. Pri nezgodnem zavarovanju se zavarujemo za določene zavarovalne vsote, na primer 50.000 din za primer smrti, 100.000 din za primer trajne invalidnosti. Z avtomobilskim nezgodnim zavarovanjem so zavarovani tudi drugi potniki, ki niso svojci, z zavarovanjem AO — plus pa so zavarovani imetnik oziroma lastnik vozila in njegovi svojci, torej tisti osebe, ki nimajo kritja iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Zavarovalna vsota je pri zavarovanju AO — plus enaka kot pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti (pri osebnih avtomobilih 2,500.000 din). Vozniki, ki niso eno ali več zaporednih let povzročili s svojim vozilom škode, imajo pri plačilu premije za zavarovanje avtomobilske odgovornosti za naslednje zavarovalno leto popust (bonus) in sicer: za eno leto 10, za dve leti 20, za tri leta 30, za štiri in več let pa 40 odstotkov. Da zavarovanec ni povzročil škode oziroma zavarovalnega primera, se ugotavlja po tem, da ima vse kupone. Pri prodaji vozila se pravica bonusa ne more prenašati na novega lastnika. Voznik, ki je v preteklem zavarovalnem letu povzročil en škodni primer, mora plačati osnovno premijo, voznik, ki je povzročil oziroma zakrivil s svojim vozilom dva ali več škodnih primerov, pa mora plačati doplačilo (malus) na osnovno premijo, in sicer za dva škodna primera 20, za tri 40 in za štiri 70 odstotkov. Če hočemo vedno imeti zavarovalno kritje tudi za svoj avto, bomo sklenili kasko zavarovanje. Iz kaska bomo zahtevali odškodnino v primeru, ko smo imeli prometno nezgodo z drugim vozilom, katero smo zakrivili mi, in zato nimamo kritja iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, pa tudi takrat, ko smo imeli prometno nezgodo brez udeležbe drugega vozila (prevrnitev, trčenje v drevo, zid in podobno). Iz zavarovanja avtomobilskega kaska bomo dobili odškodnino tudi v primeru, ko smo utrpeli škodo brez prometne nezgode, ki lahko nastane kot posledica požara, padca kakega predmeta, tatvine in drugih nevarnosti. Svoje vozilo lahko zavarujemo za polni kasko, ki krije škode zaradi prometne nezgode, požara, strele, eksplozije, viharja, toče, tatvine, ropa in še nekaterih drugih nevarnosti, ali pa za delni kasko, ki krije samo nekatere izmed teh nevarnosti, seveda z ustrezno nižjo premijo. Pri polnem kasku imamo na izbiro zavarovanje brez odbitne franšize ali zavarovanje s franši- zo. Odbitna franšiza je tisti dogovorjeni znesek, ki ga ob škodi trpi zavarovanec sam. Čim višjo franšizo si bo zavarovanec izbral, tem nižjo premijo bo plačal, in obratno. ZASTAVA 750 SE-ZASTAVA 101/m IMV R 4 (katra) VOLKSWAGEN GOLF Tudi pri zavarovanju avtomobilskega kaska imajo zavarovanci enak popust kot pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti, če niso povzročili škodnega dogodka. V primeru, daje zavarovanec član AMD, pa ima še 10-odst. popust na osnovno premijo. Prav tako morajo zavarovanci plačati malus, če so povzročili dva ali več škodnih primerov, in je enak kot pri avtomobilski odgovornosti. Osnova za določitev premije je nova nabavna vrednost vozila, ki se zavaruje. Premija glede na izbiro franšize je za nekatera vozila naslednja: FRANŠIZA 10.000 6.000 4.000 PREMIJA 1.233 1.709 1.551 2.215 3.76 1.551 2.215 3.076 2.953 3.938 5.182 Vse vrste avtomobilskih zavarovanj lahko skepate: na sedežu Dolenjske območne skupnosti, — na predstavništvih v Črnomlju, Kočevju, Metliki in Trebnjem, — in pri naših terenskih delavcih (zastopnikih). ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO Citadela v Plavi laguni Poslovno-stanovanjski objekt na Cesti herojev Kakšno naj bi bilo glasilo Pionir? V anketi o informiranosti je bilo tudi dvoje vprašanj o vsebini glasila in sicer: kakšne informacije pogrešate v glasilu in česa je v glasilu preveč? Zaradi zanimivosti predlogov, ki so jih podali anketirani delavci, podajmo te odgovore, seveda malce klasificirane, v pregled bralcem glasila z željo, da ti obdelajo kakšno predlagano temo in nam jo pošljejo, oziroma da seznam predlogov dopolnijo; le tako bo glasilo res list delavcev in bo zadovoljevalo njihove informacijske potrebe in bo le zvočnik nekaterih kadrovskih struktur. Spodaj v okepajih podane številke pomenijo število anketiranih, ki so se opredelili za določeno problematiko. No, pa poglejmo, kaj vse anketirani bralci glasila Pionir pogrešajo. Na prvem mestu so prav gotovo problemi delavcev (14), želijo si tudi informacij o problemih delavcev iz drugih republik (2), informacij o stališčih delavcev (4), pogovore z dobrimi delavci (8), članke o razmeah za delo in življenje (3), o socialno ogroženih delavcih (2), zapise o iznajdljivosti delavcev pri reševanju problemov (1), o zadovoljstvu delavcev (1), pravicah delavcev (1), njihovem odpuščanju z dela (1), ter o informiranju delavcev (1). Veliko delavcev pogreša tudi informacije o novih delih (10), tekočem poslovanju (6). poslovanju v tujini (2), zastojih pri delu (1), vzrokih finančnih neuspehov pri večjih delih (1), planiranih in izvedenih poslih (1), kritične poglede na poslovanje (1) ter prikaz določenih problemov iz poslovanja (1). Prav tako jih zanimajo tudi problemi drugih gradbenih podjetij (2), dogajanja v DO (5), pogrešajo informacije o stanju, načrtih, dosežkih in spremembah v DO. Sledijo odgovori, ki so bolj splošnega značaja. Tu se pojavljajo želje po prispevkih o odgovornosti (1), težavah (1), razvojnih dejavnostih (1), o reševanju problemov (1), tekočih problemih (1), izkušnjah drugih (1), pomanjkanju dela (1), uspehih (3), obletnicah in praznovanjih (1); druge želje pa so bolj konkretne: gre za rubriko žive kronike (1) ter ženitne ponudbe (1). Posplošeni odgovori so tudi tisti, ki si želijo prispevke o izboljšavah, inovacijah in novostih (3), o osebnih dohodkih (7), kreditih (1), problemih pri dodeljevanju stanovanj (3), o politiki (2), gospodarski politiki (1). Mnogo mladih delavcev si želi v glasilu Pionir informacije o poslovanju lastnega tozda (15), o poslovanju ostalih, predvsem nenovomeških tozdov (7), prispevke z gradbišč (5) ter informacije o PDE Libija (4), o operativnem delu (1), proizvodnji (1); želijo si tudi kratkih informacij iz dela skupščine DPS in sisov (4), sklepe samoupravnih organov (2), informacije o delovanju posameznih organov (1), o delu samoupravne delavske kontrole (1), delu disciplinske komisije (1), delu mladine (1). Sledijo odgovori, ki imajo malo skupnega. Tako nekaterim ni dovolj športa (9), pogrešajo literarne prispevke (2), humoristično obarvane prispevke (3), križanke (1), prispevke o kulturi (1) ter celo romane v nadaljevanjih (1). Slednje odgovore bi težko opredelili kot konkretne, saj se delavci zavzemajo za kritične (4), stroke (3), konkretne (2), aktualne (4), pestre (3) krajše (2), ter praktične, splošne in raznovrstnejše (1) prispevke, pogrešajo pa tudi več prispevkov v srbohrvaščini. To bi bilo v glavnem vse pod rubriko, kaj v glasilu pogrešajo bralci Pionirja. Zanimiv je tudi pregled odgovorov, česa je v glasilu preveč. Anketirance najbolj motijo prispevki s športno tekmatiko. Proti športu seje opredelilo kar 19 anketirancev, češ da ga je preveč v primerjavi z ostalimi prispevki, dva pa sta odgovorila, da ju še posebej motijo kegljaške novice. Rubriko „Živa kronika” smatrajo za odvečno trije anketiranci, medtem ko dva menita, daje preveč fotografij gradbincev. Trije delavci so proti prevodom, po eden pa se je opredelil proti križankam, karikaturam in informacijam iz drugih glasil ter „mašilom”. Prav tako nekateri smatrajo, da je preveč informacij iz posameznih tozdov (predvsem novomeških). Mnoge motijo objave sklepov samoupravnih organov in DPO (5), pravni nasveti in zakonske določbe (3), prispevki o samoupravljanju (3), že znane in objavljene informacije (3), za nekatere je spet preveč „obljub in premalo uresničevanja”, daljših prispevkov, informacij o delih, kijih opravljajo, ker so že seznanjeni z njimi. Nekaj je tudi odgovorov, ki so precej posplošeni. Tako je za nekatere preveč „politike11 (2), suhoparnosti postavljeno preširoko, in ker ni (2), kritike, „flancanja11 in stro- bilo danih določenih odgovo-kovnih informacij. To so v glav- rov, terja to preveč razmišlja-nem vsi odgovori anketiranih na nja, ker bralci glasila pač niso gornje vprašanje. Mnogi nanj dovolj pozorni in ob prebiranju sploh niso odgovorili, češ, da ni glasila niti ne razmišljajo, kaj jih ničesar preveč ali da se ne moti, oziroma kaj je odveč, morejo spomniti česa je preveč, ampak preprosto preskočijo Morda je bilo tudi vprašanje določene teme in prispevke. Analiza vsebine glasila Pionir - letnik 1981 V okviru svoje diplomske naloge „Obveščanje v SGP Pionir Novo mesto“ sem opravil tudi analizo vsebine glasila kolektiva, in sicer dvanajstih šte- vilk, ki so izšle v preteklem letu. Analiziranih je 387 prispevkov, od katerih jih je bilo 276 (71,31 odst.) v slovenščini in 111 (28,68 odst.) v srbohrvaščini oziroma v prevodu. Torej v povprečju 32,25 prispevka na številko oziroma 1,96 na stran. Analiza ima vsekakor vrsto pomanjkljivosti in je ne smemo jemati kot absolutno objektivno in edino veljavno, vendar le predstavlja prerez vsebine prispevkov v našem glasilu. Služila naj bi kot ocena sedanjega stanja in kot napotek za boljše delo v prihodnje in kot tako jo je treba tudi jemati. A. Vsebina prispevkov , 1. širše ekonomsko poslovanje 2. notranje ekonomsko poslovanje 3. delitev osebnih dohodkov 4. kadrovski problemi in medsebojni odnosi 5. organiziranost podjetja in dela 6. tehnično—proizvodna dejavnost 7. delo samoupravnih organov 8. družbeni standard in socialna pomo 9. družbenopolitične teme 10. šport in rekreacija 11. kultura in kulturno ustvarjanje 12. samoupravljanje 13. ostalo ' slov. % v srb. % 27 9,78 13 11,71 8 2,90 7 6,31 5 1,81 3 2,70 17 6,16 2 1,80 4 1,45 4 3,60 14 5,07 12 10,81 4 1,45 3 2,70 : 10 3,62 6 5,41 21 7,61 17 15,32 25 9,06 9 8,11 25 9,06 14 12,61 16 5,80 8 7,21 100 36,23 13 11,71 Prispevki v glasilu v glavnem obravnavajo širšo ekonomsko poslovanje, sledijo jim prispevki s področja kulture in kulturnega ustvarjanja ter športa in rekreacije, tem pa družbenopolitične teme, kadrovski problemi in medsebojni odnosi, prispevki s področja samoupravljanja (predvsem teoretični) in tehnično—proizvodne dejavnosti, šele nato pride modaliteta „ostalo", seveda če odštejemo „mašila", ki nimajo prave informacijske vrednosti za delovno organizacijo. Ta „mašila” so uporabljena le za izpolnitev strani in zaradi pomanjkanja tekstov, pobrana pa so iz Biltenov, kijih izdaja Novinarski servis v Novem mestu. Vsekakor so takšne „informacije” v glasilu kolektiva SGP Pionir odveč in kradejo že tako skromen prostor ter bi jih lahko v bodoče opustili oziroma zmanjšali na najmanjšo možno mero, namesto njih pa navajali kratke informacije (vesti) iz posameznih tozdov. Pri prevodih je bistveno drugače, kajti največ prevedenih prispevkov se ukvarja z družbenopolitičnimi temami, sledijo jim prispevki iz kulture in kulturnega ustvarjanja,nato drugi, šele tem sledijo prispevki o širšem ekonomskem poslovanju, tehnično-proizvodni dejavnosti ter o športu in rekreacij i. Zanimiv je tudi pregled manj zastopanih tem, ki so za samoupravljanje zelo pomembne, vendar so v glasilu precej zapostavljene: organizacija podjetja in delo samoupravnih organov, družbeni standard in socialna pomoč, delitev osebnih dohodkov, notranje ekonomsko poslovanje ipd. B. Vrsta dejavnosti, o kateri govorijo prispevki v slov. 1. podjetje na splošno 24 2. športna dejavnost 27 3. kulturna dejavnost 4. jubileji, proslave, srečanja 29 5. različne službe 22 6. proizvodnja, operativa 13 7. organi samoupravljanja 15 8. družbene in politične organizacije 19 9. ostalo 10 % v srb. % 8,70 12 10,81 9,78 8 7,21 6,16 10 9,01 10,51 9 8,11 7,97 17 15,32 4,71 12 10,81 5,43 11 9,91 6,88 16 14,41 39,86 16 14,41 V tem delu analize, ki je skušala zajeti tako vrsto kot tudi nivo dejavnosti, se pojavljajo podobne kategorije kot prej, vendar iz drugega zornega kota. Zopet prevladuje modaliteta „ostalo”, spet zaradi „mašil", ki govore o stvareh, zunaj DO in zato niso zajete v nobeni modaliteti. Sider pa se v glasilu pojavljajo v glavnem prispevki o različnih jubilejih, proslavah, srečanjih in podobno, prispevki s področja športa, prispevki, ki obravnavajo podjetje na splošno ter delo različnih služb. Slabo je zastopana proizvodnja v obratih in gradbena operativa ter delo organov samoupravljanja. Pri prevodih prevladujejo prispevki o delu različnih služb, sledi jim modaliteta „ostalo”, tej pa prispevki o družbenih in političnih organizacijah, podjetju na splošno ter o proizvodnji v obratih in na gradbiščih. Na zadnjih treh mestih med prevodi so šport, različne proslave, jubileji in srečanja ter kultura. C. Časovna orientacija v slov. % v srb. % 1. preteklost 225 81,52 92 82,88 2. prihodnost 37 13,41 14 12,61 3. ostalo 14 5,07 5 4,50 Večina prispevkov je orientirana na preteklost, torej govori o dogodkih in problemih, ki so se že zgodili, le dobrih deset odstotkov prispevkov jc usmerjenih v prihodnost, pa še ti govore predvsem o dogodkih, ki se bodo zgodili, in ne o možnih posledicah sprejetih odločitev v prihodnosti. Torej je časovna orientacija dokaj zapostavljena in so informacije v glavnem zastarele in zato neuporabne. D. Jezik sporočila 1. poljuden 2. strokoven Jezik sporočil, objavljenih v glasilu Pionir, je v glavnem poljuden, seveda gledano z nivoja povprečno izobraževanega bralca. Zal tu ni upoštevana povprečna izobrazba bralcev glasila Pionir, torej delavcev Pionirja, kajti potem bi modaliteta „poljuden” bila prav gotovo manj zastopana. Vsekakor pa je še vedno preveč „strokovnih” tekstov, v katerih je polno tujk, abstraktnih pojmov, matematičnih formul, raznih kratic, dolgih in zapletenih stavkov in podobno. E. Splošna klasifikacija prispevkov v slov. % v srb. % 1. splošna informacija 198 71,74 79 71,17 2. problemsko orientirano sporočilo 18 6,52 11 9,91 3. globalno analizirano sporočilo 4. programsko ali direktivno 5 1,81 4 3,60 orientirano sporočilo (govori, sklepi) 28 10,14 10 9.01 5. zabavno ali rekreativno sporočilo 1 0,36 0 0,00 6. literarni prispevki 16 5,80 5 4,50 7. ostalo 10 3,62 2 1,80 Po pričakovanju prevladujejo splošne informacije tako v slovenščini kot v prevodih, sledijo jim programsko ali direktivno orientirana sporočila, med katera so vključeni tudi razni govori na proslavah in podobnih prireditvah s takimi ambicijami ter sklepi samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi jih izvajali obvezno. Vsekakor je ta kategorija malce sporna, zato lahko podvomimo o njeni objektivnosti, predvsem zaradi širine, ki jo zavzema. Na tretjem mestu v tej klasifikaciji so problemsko orientirana sporočila, ki so med prevodi na drugem mestu, njim pa sledijo zopet programsko orientirana sporočila. Na zadnjem mestu so zabavno—rekreaktivna sporočila in globalno analizirana poročila, ki zahtevajo širši pristop in boljše poznavanje problemov. Dokaj velik je tudi odstotek literarnih prispevkov, vendar je treba opozoriti, da so to v glavnem pesmi, pa še to enega in istega avtorja. F. Avtorstvo prispevkov v slov. % v srb. % 1. posameznih ali skupina avtorjev 113 40,94 74 66,67 2. avtor ni znan 87 31,52 12 10,81 3. tekst iz drugih virov (časopisi, Novinarski servis ipd.) 28 10,14 3 2,70 4. telo, organ ali služba 26 9,42 14 12,61 5. urednik 19 6,88 5 4,50 6. podpisan z začetnicami 3 1,09 3 2,70 (Nadaljevanje prihodnjič) Omladina se budi 00 SSOS u RZZP pripremila je akcijski program za razdoblje 1982/83, čiji glavni naglasak je na sadržaju rada, kao i široj angažiranosti članstva, jer su masovnost i organiziranost dva neophodna uvjeta djelovanja omladinske organizacije. Mladi u RZZP u svom su se programu zauzeli za: — uvažavanje i jačanje delegatskog odlučivanja, — dosljedno izvodjenje stabi-lizacionih mjera, — usvajanje planskog izvodje-nja kadrovske politike i stipendiranja, — usvajanje ostvarivanja planiranih akata i upozoravanje na odstupanja, — briga o životnim i radnim uvjetima radnika, — povezivanje sa ostalim DPO i aktivna suradnja sa njima, — koordiniranje i povezivanje prilikom planiranja akcija u okviru konferencije 00 SSOS SGP Pionir i konferencije mladih radnika na nivou općine Novo mesto, — briga o tekućem upoznavanju članstva sa privrednom i političkom situacijom, — društvenopolitičko obrazovanje mladih i evidentiranje za članstvo u SK, — suradnja sa drugim 00 SSOS, — tekuće ispunjavanje organiziranosti u svrhu što uspješnije suradnje, — neprekidna briga za jačanje kolektivnog rada i uvažavanje masovnosti u zacrtanim akcijama, kao i jačanje posebne odgovornosti, — kulturno animiranje mladih, — sportsko — rekreativni oblici učestovanja mladih, — zadaci na području ONO i društvene samozaštite. Da bi ostvarila sve te zadatke, omladinska organizacija u RRZP, koju vodi Janez Sever, organizirala je pet komisija: — za idej no političku djelatnost (predsjednik Irena Kovačič), — za kadrovska pitanja (predsjednik Nevenka Stankovič), — za kulturu (predsjednik Irena Vide), — za sport i ONO (predsjednik Davor Rangus), — za informiranje in ORA (predsjednik Zvonka Starič). Kakvo bi trebalo biti glasilo Pionir U anketu o informiranosti bila su i dva pitanja o sadržaju glasila i to: kakve vam informacije nedostaju u glasilu i čega u glasilu ima previše? Zbog zanimljivosti prijedloga, koje su dali anketirani radnici, dajemo te odgovore, naravno malo klasificirane, na uvid čitaocima glasila uz želju da oni odaberu kakvu temu predlažu i da nam je pošalju, odnosno da dopune spisak prijedloga; samo tako će glasilo zbilja biti list radnika i zadovoljavati njihove informa-cione potrebe i neće biti samo zvučnik nekih kadrovskih struktura. Dolje dati brojevi u zagradama znače broj anketiranih, koji su se opredijelili za odre-djenu problematiku. No, pogledajmo što sve nedostaje anketiranim čitaocima glasila Pionir. Na prvom mjestu su odredjeni problemi radnika (14), takodjer žele informacije o problemima radnika iz drugih republika (2), informacije o stajalištima radnika (4), razgovore sa dobrim radnicima (8), članke o uvjetima rada i života (3), socijalno ugroženim radnicima (2), zapise o snalažljivosti radnika u rješavanju problema (1), zadovoljstvu radnika (1), pravima radnika (1), njihovom otpuštanju sa rada (1), te o informiranju radnika (1). Mnogima radnicima nedostaju i ingormacije o novim radovima (10), tekućem poslovanju (6), poslovanju u inozemstvu (2), zastojima u radu (1), uzrocima financijskih neuspjeha kod većih radova (1), planiranim i obavljeni poslovima (1), kritičke osvrta na poslovanje (1), te prikaz odredjenih problema iz poslovanja (1). Isto tako zanimaju ih i problemi ostalih gra-djevinskih poduzeća (2), do-gadjanja u RO (5), a nedostaju im i informacije o stanju, nacrtima, dostignućima i izmjenama u RO. Slijede odgovori koji imaju općenitiji karakter. Tu se pojavljuju želje o prilozima o odgovornosti (1), teškoćama (1), razvojnim djelatnostima (1), rješavanju problema (1), tekućim problemima (1), iskustvima drugih (1), pomanjkanju poslova (1), uspjesima (3), obljetnicama i proslavama (1), a druge su želje opet konkretnije: radi se o rubirci žive kronike (1), te ženidbene ponude (1). Uopćeni odgovori su i oni koji žele priloge o poboljšanjima, inovacijama i novostima (3), osobnim dohotcima (7), kriditima (1), problemima kod dodjeljivanja stanova (3), politici (2), privrednoj politici (1). Mnogo mladih radnika u glasilu Pionir želi informacije o poslovanju vlastite 00UR(15), poslovanju ostalih OOUR—a prvenstveno iz Novog mesta (7), priloge sa gradilišta (5), te informacije o PRJ Libija (4), o operativnom radu (1), proizvodnji (1); takodnjer žele kratke informacije o radu skupštine DOZ i SIZ (4), zaključke samoupravnih organa (2), informacije o djelovanju pojedinih organa (1) , o radu samoupravne radničke kontrole (1), radu disciplinske komisije (1), radu omladine (1). Slijede odgovori koji imaju manje toga zajedničkog. Tako nekima nema dosta sporta (9), nedostaju im literarni prilozi (2) , humoristički obojeni prilozi (3), križaljke (1), prilozi o kulturi (1), te čak romani u nastavcima (1). Ove posljednje odgovore teško bi bilo okarakterizirati kao konkretne, jer radnici se zauzimaju za kritičke (4), stručne (3), konkretne (2), aktualne (4), šarolike (3), kraće (2), te praktične, opće i raznovrsnije (1) priloge, a nedostaje im i više priloga na hrvatskom ili srpskomjeziku. To bi uglavnom bilo sve pod rubrikom, što u glasilu nedostaje čitaocima Pionira. Takodjer je zanimljiv odgovor čega u glasilu ima previše. Anketiranima najviše smetaju prilozi sa sportskom tematikom. Protiv sporta opredijelilo se čak 19 anketiranih, navodno, da ga je previše u uporedbi sa ostalim prilozima, a dvojica su odgovorila da im posebno smetaju vijesti o kuglanju. Rubriku „Živa kronika” troje anketiranih smatraju suvišnom, dok dvoje misle da je previše fotografija gradje-vinara. Trojica radnika su protiv prijevoda, a po jedan su se opredijelili protiv križaljki, karikatura i informacija iz drugih glasila te „čepova”. Isto tako neki smatraju da je previše informacija iz pojedinih OOUR-a (prije svega iz Novog mesta). Mnogima smetaju objavljivanja zaključaka samoupravnih organa i DPO (5), pravni savjeti i zakonske odredbe (3), prilozi o samoupravljanju (3), već poznate i objavljene informacije (3), nekima je opet previše „obećanja i premalo ostvarivanja”, dužih priloga, informacija o radovima koje obavljaju, jer su već upoznati s njima. Takodjer ima nekoliko odgovora koji su previše uopće- ni. Tako je za neke previse „politike” (2), suhoparnosti (2), kritike, „zavaravanja” i stručnih informacija. To su uglavnom svi odgovori anketiranih na gornje pitanje. Mnogi na njega uopće nisu odgovorili, kao da ničega nema previse, ili da se tog momenta ne mogu sjetiti. Možda je i pitanje postavljeno preširoko i jer nisu ponudjeni odredjeni odgovori, to zahtijeva previse razmišljanja, jer čitaoci glasila nisu dovoljno pažljivi i prilikom čitanja glasila niti ne razmišljaju što ih smeta, odnosno čega ima previše, već jednostavno preskoče odredjene teme i priloge. Analiza sadržaja glasila Pionir iz 1981 godine U okviru svog diplomskog rada „Obavještavanje u SGP Pionir Novo mesto“, napravio sam takodjer i analizu sadržaja glasila kolektiva i to dvanaest brojeva koji su izašli tokom prošle godine. Analizirano je 387 priloga od kojih je 276 (71,31 post.) bilo na slovenskom 111 (28,68 post.) na srpskohrvatskom, odnosno u prijevodu. Dakle, u prosjeku 32,25 priloga po broju, odnosno 1,96 po stanici. Sama analiza svakako ima niz nedostataka i ne smijemo je uzimati kao apsolutno objektivnu i jedino važeću, ali ipak predstavlja presjek sadržaja priloga u našem glasilu. Može poslužiti kao ocjena sadašnjeg stanja i kao uputa za bolji rad ubuduće i tako je treba i svatiti. A. Sadržaj priloga 1. šire ekonomsko poslovanje 2. unutanje ekonomsko poslovanje 3. raspodjela osobnog dohotka 4. kadrovski problemi i medjusobni odn 5. organizacija poduzeća i rada 6. tehničko—proizvodna djelatnost 7. rad samoupravnih organa 8. društveni standard i socijalna pomoč 9. društvenopolitičke teme 10. sport i rekreacija 11. kultura i kulturno ostvarivanje 12. samoupravljanje 13. ostalo na slov. % na hrv. srp. % 27 9,78 13 11,71 8 2,90 7 6,31 5 1,81 3 2,70 osi 17 6,16 2 1,80 4 1,45 4 3,60 14 5,07 12 10,81 4 1,45 3 2,70 10 3,62 6 5,41 21 7,61 17 15,32 25 9,06 9 8,11 25 9,06 14 12,61 16 5,80 8 7,21 100 36,23 13 11,71 Prilozi u glasilu uglavnom obradjuju šire ekonomsko poslovanje, slijede im prilozi s područja kulture i kulturnih ostvarenja te sporta i rekreacije, te društveno političke teme, kadrovski problemi i medjusobni odnosi, prilozi s područja samoupravljanja (prije svega tehnički) i tehničko—proizvod-na djelatnost, tek zatim dolazi modalitet „ostalo”, naravno ako odbijemo „čepove”, koji nemaju pravu informativnu vrijednost za radnu organizaciju. Ti su „čepovi” upotrebljavani samo za ispunjavanje stranica i zbog nedostatka tekstova, a pokupljeni su iz Biltena koje izdaje Novinarski servis u Novom mestu. Svakako, takve su „informacije” u glasilu kolektiva SGP Pionir suvišne i kradu i tako već skroman pro- stor, te bi ih ubuduće mogli izostaviti, a umjesto njih najaviti kratke informacije (vijesti) iz pojedinih OOUR. U prijevodima je bitno drukčije, jer se najviše prevedenih priloga bavi društvenopolitič-kim temema, zatim slijede prilozi iz kulture i kulturnog ostvarivanja, zatim ostali, a tek poslije toga slijede prilozi o širem ekonomskom poslovanju, tehničko—proizvodnoj djelat- nosti, te o sportu i rekreaciji. Zanimljiv je i pregled manje zastupljenih tema koje su jako važne za samoupravljanje, ali su u glasilu dosta zapostavljene: •organizacija poduzeća i rad samoupravnih organa, društveni standard i socijalna pomoć, raspodjela osobnih dohodaka, unutarnje ekonomsko poslovanje i slično. B. Vrsta djelatnosti o kojoj govore na prilozi na slov. % hrv. srp % 1. poduzeće općenito 24 8.70 12 10,81 3. sportska djelatnost 27 9,78 8 7,21 3. kulturna djelatnost 17 6,16 10 9.01 4. jubileji, proslave, susreti 29 10.51 9 8.11 5. različite službe 22 7,97 17 15,32 6. proizvodnja, operativa 13 4,71 12 10,81 7. organi samoupravljanja 15 5,43 11 9,91 8. društvene i političke organizacije 19 6,88 16 14,41 9. ostalo 110 39.86 16 14,41 U ovom dijelu analize koja je pokušala obuhvatiti kako vrstu tako i nivo djelatnosti, pojavljuju se slične kategorije kao i ranije, ali iz drugog kuta. Opet prevladava modalitet „ostalo”, opet zbog „čepova”, koji govore o stvarima širim od RO i zato nisu obuhvaćeni ni u jednom modalitetu. Inače, u glasilu se uglavnom pojavljuju prilozi o različitim jubilejima, proslavama, susretima i slično, prilozi s područja sporta, prilozi koji raspravljaju o poduzeću općenito, te rad različitih službi. Slabo je zastupljena proizvodnja u pogonima i gradjevinska operativa te rad organa samoupravljanja. Kod prijevoda prevladavaju prilozi o radu različitih službi, slijedi modalitet „ostalo”, dakle prilozi o društvenim i političkim organizacijama, poduzeće općenito, te o proizvodnji u pogonima i na gradilištima. Na posljednja tri mjesta u prijevodima su sport, različite proslave, jubileji i susreti, te kultura. C. Vremenska orjentacija 1. prošlost 2. budućnost 3. ostalo Većina priloga je orjentirana na prošlost, dakle govori o đo-gađjajima i problemima koji su se već dogodili, samo nešto više od deset procenata priloga je usmjereno na budućnost, a i oni uglavnom govore o dogadjajima koji će se dogoditi, a ne o mogućim posljedicama usvojenih odluka u budućnosti. Dakle, vremenska je orjentacija prilično zapostavljena i informacije su uglavnom zastarjele i zato neupotrebljive. D. Jezik saopćenja na slov. % na hrv.srp. % 1. popularan 243 88,04 84 75.68 2. stručan 33 11,96 27 24,32 Jezik saopćenja objavljenih u „popularan” isto tako bio glasilu Pionir uglavnom je popu- manje zastupljen. Svakako još laran, naravno gledano s vidika uvijek je previše „stručnih” prosječno obrazovanog čitača, tekstova u kojima je puno tuđji- Nažalost tu nije uzeto u obzir ca, apstraktnih pojmova, mate- prosječno obrazovanje čitača matičkih formula, raznih krati- glasila Pionir, dakle radnika ca, dugih i kompliciranih reče- Pionira, jer bi onda modalitet nica i slično. E. Opća klasifikacija priloga 1. opća informacija 2. problemsko orjentirna obavjest 3. globalno analizirana obavjest 4. problemski ili direktno orjentirana obavjest (govori, zaključci) 5. zabavna ili rekreativna obavjest 6. literarni prilozi 7. ostalo na slov. % na hrv.srp. % 198 71,74 79 71.17 18 6,52 11 9,91 5 1,81 4 3.60 28 10,14 10 9.01 1 0,36 0 0.00 16 5,80 5 4.50 10 3,62 2 1.80 Po očekivanju prevladavaju opće informacije kako na slovenskom, tako i u prijevodima, slijede problemske ili direktno orjentirane obavjesti medju koje su uključeni i razni govori na proslavama i sličnim priredbama s takvim ambicijama i zaključci samoupravnih organa i društevnopolitičkih organizacija, koji bi se obavezno trebali izvoditi. Svakako je ova kategorija malo sporna, zato možemo posumnjati u njenu objektivnost, prije svega zbog širine koju zauzima. Na trećem mjestu u ovoj klasifikaciji su pro-blematski orjentirana obavještenja koja su medju prijevodima na drugom mjestu, a iza njih slijede opet programski orjentirane obavjesti. Na posljednjem su mjestu zabavno—rekreativne obavjesti, koje zahtijevaju širi pristup i bolje poznavanje problema. Dosta je veliki i postotak literarnih priloga, ali treba upozoriti da su to uglavnom pjesme, a i to jednog i istog autora. F. Autorstvo priloga na slov. % na hrv.srp. % 1. pojedinac ili grupa autora 113 40,94 74 66,67 2. autor nije poznat 87 31,52 12 10,81 3. tekst iz drugih izvora (časopisi, Novinarski servis i si.) 28 10,14 3 2,70 4. tijelo, organ ili služba 26 9,42 14 12.61 5. urednik 19 6,88 5 4,50 6. potpisan sa inicijalima 3 1,09 3 2,70 Autorstvo predstavlja važnu ili službi. Postotak priloga pot- karakteristiku priloga, jer iz tih pisanih sa inicijalima je zane- podataka se može vidjeti po- marljivo mali, a isto tako i društvljenost nekog sredstva procenat priloga koje je napisao obavještavanja, u ovom slučaju urednik (tu su ubrojeni prilozi glasila, iako se iz gornjih poda- koji su potpisani sa inicijalima taka to ne može razabrati. U urednika, s punim imenom ili sa glasilu Pionir uglavnom prevla- , naznakom urednik odnosno davaju neautorski prilozi uredništvo). Svakako bi trebalo (modaliteti: tekst iz drugih smanjiti broj priloga čiji autor izvora i autor nije poznat). njje poznat, odnosno smanjiti Inače najviše ima autora po- broj tekstova iz drugih izvora je. inaca, grupa autora se skoro (raznih časopisa, Biltena Novi- mje mogla primjetiti, zatim sli- narskog servisa iz Novog mesta i jede prilozi raznih tijela, organa sjj G. Unutarnja diferencija teksta na slov. % na hrv.srp. % 1. tekst je nediferenciran 153 55,43 69 62,16 2. tekst je srednje diferenciran 104 37,68 40 36,04 3. tekst je jako diferenciran 19 6,88 2 1,80 Pod ovom kategorijom pro- či, fraza, rečenica, pasusa, učavana je diferencijacija teksta potertavanja tekstova, odnos-obzirom na upotrebu masnog no grafičnog naglašavanja tiska, podnaslova, medjunaslo- odredjenog priloga, va, naglašavanja pojedinih rije- H. Prisutnost ilustrativnog materijala naslov. % na hrv.srp. % 1. tekst nema ilustrativnih materijala 212 76,81 83 74,77 2. tekst prati jedna ili više fotografija 42 15,22 18 16,22 3. tekstu je dodata tabela, grafikon 13 4,71 9 8,11 4. ostalo 9 3,26 1 0,90 Prilozi uglavnom nemaju ilustrativnih materijala, a ako su im oni ipak dodani, to su uglavnom fotografije. U manjoj su mjeri prilozima dodane tabele, grafikoni i ostali ilustrativni materijal. Svakako bi trebalo pažljivije upotrebljavati taj materijal, prije svega fotografije, koje isto tako mogu predstavljati očito predstavljanje teksta, ili su samostalni nosioci informacija, a ne da samo obavljaju ornamentalnu, odnosno funkciju , čepa”. J. Dužina teksta (dužina stupca) na slov. % na hrv.srp. % 1. do 10 cm 94 34,06 7 6,31 2. od 11 do 20 cm 43 15,58 15 13,51 3. od 21 do 40 cm 68 24,64 39 35,14 4. od 41 do 80 cm 53 19,20 37 33,33 5. više od 80 cm 18 6,52 13 11,71 Najviše je priloga dugih od 21 do 80 cm, što je sigurno predugo, jer se svaka informacija može posredovati mnogo kraće, jezgrovito i jasno i time se uklanja nerazumljivost i neza-nimljivost priloga. Ovdje opet nisu uzimani u obzir „čepovi” koji uglavnom nemaju više od 10 cm i možemo ih, dakle, zanemariti, a svakako su bitno doprinijeli smanjenju prosječne dužien priloga koji iznosi 33,51 cm. GORAN ROVAN Planinski pohodi na Raduho šku. Poslije spusta do Koče na Loki bit će kraća proslava i zatim veselo planinarsko veselje do povratka u dolinu. Bilo bi dobro da na pohodu učestvuju i radnici Pionira i zato pozivamo sve interesente da se prijave referentu za rekreaciju, Davoru Rangusu, ili na telefon 21—826, int. 226. Treći pohod planinara soura Gipos ove godine je povjeren planinarima Ingrada iz Celja. Oni će nas odvesti na Raduho. Pohod će biti u subotu 11. rujna (septembra) 1982, a zborno mjesto će biti Konjski vrh, naselje Struga, tri kilometra prije Luča (uz cestu prema Logar-skoj dolini), a zatim ćemo se još voziti — možemo birati izmedju dvije varijante: 1. do planine Vodol, zatim sat hoda do Koče na Loki pod Raduho, 2. do Luča, a zatim dva i pol sata hoda do iste koče kao u prvoj varijanti. Tu ćemo se skupiti, malo okrijepiti, a zatim bez naprtnja-ča popeti se na vrh Raduhe, dokle ima sat vremena prijatnog hoda i odakle se pruža divan pogled na Savinjske i Julijske Alpe, celjsku kotlinu i na Koro- Radnički savjet usvojio je zaključak da se uključimo u akciju za obnovu dvorca i prostorija galerijskih zbirki u Kostanjevici na Krki, s time da se iz obrtnih sredstava RZZP nabavi pet reprodukcija u boji i pet grafika. Dopisujte v PIONIR — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije! Više otsutstva zbog bolesti? ODSUTNOST SA RADA U SR SLOVENIJI U PRVA TRI MJESECA 1982 Krajem ožujka (marta) ove godine bilo je u SR Sloveniji zaposleno 889.034 radnika, što je za 1,06 post. više od prosjeka 1981. godine. Broj zaposlenih najviše je porastao na medju-općinskom području Murska Sobota (za 3,33 post.), zatim Ravne na Koroškem (za 1,96 post.) i Celje (za 1,77 post.) Odsutnost sa rada zbog bolesti, povreda i kucne njege bila je u prva tri mjeseca ove godine u pojedinim medjuopćinskim zdravstvenim zajednicama slijedeća: Celje 5,55% Koper 4,53 % Kranj 4,50% Ljubljana 5,04 % Maribor 4,35 % Murska Sobota 3,39 % Novo Gorica 2,76% Novo mesto 4,14% Ravne 4,50 % Ukupno SRS 4,62 % Odsutnost s rada zbog bolesti, povreda i kućne njege u prva tri mjeseca 1982. godine smanjila se u uporedbi s istim razdobljem prošle godine. Prosječan procent radnika odsutnih sa rada u razdoblju sječanj - ožujak (januar - mart) 1982. godine iznosi 4,62, dok je u istom razdoblju prošle godine iznosilo 4,89. Najveće je smanjenje na području Nove Gorice (prosječan procent je manji za 18,34%), zatim na Ravnama (za 16,04 %), u Kopru (za 12,72% itd. Prosječan procent radnika odsutnih sa rada povećao se u Celju (za 4,52 %) i u Novom mestu (za 5,08 %). Materiala Ima I nema Zbog smanjenja domaće proizvodnje nekih materijala, zabrane uvoza repromaterijala, nereguliranih cijena i zbog orjentacije industrije na izvoz iznad planiranih količina, pojavljuje se nedostatak nekih materijala. Već smo se navikli da povremeno ili trajnije nema nekih potrošačkih artikala kao što su kava, prašak za pranje i slično, a kako je s nabavkom građevinskog materijala u Pioniru pokušali smo doznati u nabavnom odjelu ooura zajedničkog interesa TKI. Nabavka svih materijala iz dana u dan postaje sve teža i kompliciranija. Potrebne su dobre veze, devize, suulaganja, ugovori, avansi i si., a uprkos 0 čemu je Bilten pisao prije deset godina U osmom broju koji je izišao 15. kolovoza (avgusta) 1872 na četiri stranice, Bilten prethodnik današnjeg glasila Pionir objavio je rezultate poslovanja u prvom polugodištu, koji su za 20 post. bili slabiji nego prethodne godine. Uz to, dati su zadaci koje treba obaviti — povećanje produktivnosti i radne discipline te smanjenje režijskih troškova i izostanaka koji su uzeli previše maha. U tom ljetnom broju predstavljeno je i gradilište u Celulozi u Krškom te uloga marketinga u gradjevinar-stvu. Na posljednjoj stranici objavljen je širi izvještaj o tome, zašto je hrana u menzi poskupjela, a objavljene su i dvije kratke vijesti o gradnji prostorija za sintezu u Krki i o pogadjanjima sa Poljacima za gradnju hotela u Zakopanima. Rudi Robič opet je objavio dvije svoje pjesme, a pored žive kronike objavljen je i nekrolog povodom smrti Janeza Flajsa iz drvnog pogona (lesnega obrata). U glasilu su objavljene i dvije fotografije sa SIG, dva snimka sa gradilišta hotela Albatros u Poreču, slika viadukta Verd te nove betonske auto-pumpe Shcvving. svemu tome neku robu nije moguće dobiti, jer jednostavno je nema, ne uvozi se, ne proizvodi i td. Trenutno je najmanje problema kod nabavke drveta. Ima ga dosta, a poznaje se i smanjenje investicione gradnje. Pionir ove godine ima zagarantirano 8.700 m3 trupaca, što je zasada dovoljno. Trenutno se pojavljuju teškoće s pilanjem drveta, jer nova pilana još nije u pogonu, te je drvo potrebno drugamo odvoziti na pilanje. Ulaganje u cementare sada se jako okamaćuje, jer imamo dobre odnose sa svim cementarama u Jugoslaviji. Iz cementara Trbovlje, Podsused, Anhovo, Lukovec, Umag i Koromačno, po zaključenim dugoročnim ugovorima imamo zagarantirano 40.500 tona cementa, a približno 5.000 tona preko trgovačkih poduzeća. Problem se pojavljuje kod cementa u vrećama, koji će i nadalje biti prisutan ukoliko ne mislimo izmijeniti politiku na gradilištima, kada svakom kooperantu nabavimo cement u vrećama. Osjeća se nedostatak betonskog željeza malih profila (ep 8,