~ V Trsta, v torek 7. oktobra 1919 Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — UrednfStvo: ulica sv Frančiška Asišketja fcev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj te pobijajo uredništvu. — Nefrmkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Šteian Godina. — Lastnik konsorclj lista Cdifosii. — Tisk tiskarne EdinosL — Naročnina znala na mesec L 3*—, pol Jeta L 18 — in cela leto L 35 —. — Telefon uredništva in uprave štev. U-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotin k. — ~ ia«laiiajo v širokosti ene kdione (72 mm). — Oglasi trgovcev in obnniKov mm oo iiO stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabiia po40siot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 siot. beseda, najmanj pa L l*—. Oglase sprejema inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pobijajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseraini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20. Sestava nouesa kabineta poverjena Harka Tflfkovlfo. Uspeh nesotov. Trifkovič prevzel sestavo vlade. BELGRAD, 3. Mandat za sestavo nove»a kabineta ie prevzel Marko Trifkovič (radikalni disident). Triikovlčeva kandidatura in demokratska zajednica. BELGRAD, 3. (»Slov. Nar.«) Demokratska zajednica Je imefa danes sejo, na kateri je odklonila kandidaturo g. Trifkoviča za ministrskega predsednika m vsako sodelovanje ž njim. Na večer je obiskal g. Trifkovič g. Davidoviča, ki mu je obrazložil, da Demokratska zajednica ne smatra njega za sposobnega državnika, ki bi mogel sestaviti novo vlado. To izjavo ie podal g. Davidovič gosp. Trifkoviču na temelji: sklepov seje Demokratske •zajednice. Po sestanku z g. Tritkovičem ie posetil Davidovih se^o Demokratske zajednice, na kateri je r eteri ral o izvršenem sklepu. Demokratski klub je odobril in vzel njegovo izjavo na znanje. — Tudi socijalisti odklanjajo vsako sodelovanje z t-Trirkovičem. B5LORAD, 3. (»Slov. Narod«.) Ker Demokratska za'jednica in socijalisti odklanjajo sodelovanje 5 Tritkovičem in ker je Trifković v vsem mnogo slabši od Protiča, ni verjetno, da bi mogel sestaviti novo vlado. Pričakuje se. da bo Trifkovič tekom jutrišnjega dne vrnil regentu »poverjeni mu ■mandat. Kdo predlagal Trifkoviča. BELGRAD, 3. (»Slov. Narod«.) Predsednik Narodnega predstavništva -dr. Draža Pavlovič ni na-svetoval kroni, da poveri mandat za sestavo nove vlade TrHkoviou. marveč ga je predlagala opozicija potom Pašiča na popolnoma neparlamenta-ren način. BELGRAD, 4. (»Slov.«) Designirani ministrski predsednik Trifkovič je, sledeč intencijam opozi-cijonalnega bloka, poskušal doseči najprej koncentracijski kabinet. Zato je pozval demokratsko zajednico, socijaliste in Crnogorce, da se udeležijo sestave njegovega kabineta. 'Demokratska zajednica mu je javila, da ne more sprejeti njegove ponudbe. ker v njegovi oseir> ne vidi garancije, da se more okoH n.je zbrat: parlamentarno delo zadostno število parlamentarnih organizacij. Socijalni demokrati so izjavili, da ne morejo v Tritkovi-čevo vlado, da pa glede kvoruma ne bodo delali nobenih težkoč. Isto izjavo so dali Črnogorci. Vsled tega pridejo sedaj v poitev za sestavo kabineta opozicijonalne skupine. BELURAĐ, 4. (»Slov.«) Danes popoldne ob 17 so se zbrale pri Trifkoviču opozicijonalne skupine. katerim je TrKković dal pregledno slrko pogajanj -z drugimi strankami. Rezultat je bil, kakor je znano negativen. Nato so pričele stranke razpravo o programu vlade, ki se je končala s soglasnim zaključkom, da Marko Trifkovič sprejme mandat z«, sestavo kabineta in da ga bodo opozicijo-nalne stranke močno podpirale. BELGRAD. 4. (»Slov.«) Naielniki opozicijonal-nih skupin se zberero jutri nb 8 pri Triikovieu, da sestavijo listo novega kabineta. Še tekom jutrišnjega dopoldneva se bo lista kabineta predložila regentr Aleksandru Nesoglasja med radikale? In Narodnim klubom. BELGRAD, 3. V poslanskih krogih se mnogo govori o nesoglasju, k: je nastal baje med Narodnim klubom in radikala. Spor je nastal že takrat ko je razpravljala obzidja o vrnitvi mandata Protića regentu. Naročui klub ie stal takrat na stališču, da se mandat nj; sme vrniti. Povodom te debate je prišlo do hudega spopada in je Protič predbacival Narcvdremu k'ubu separatistične tendence. ki se ne morejo trpeti. Nesoglasja so se povečala še vsJed vesti, da se je olan Narodnega kluba dr. Krnic na neki skupščini v Fužini deklariral kot republikanec. V raGikalnrh krogih se je danes zatrjevalo, da pod takimi okolnostmi skupno delo ni mogoče. Zopet dr. Draža Pavlovič. BSLGRAD. 4. (»Slov. Nar«) ToHkor kakor gotovo je, da se misija Triikovičeva ne bo posrečila. Prestolonaslednik je poveril mandat Trifkoviču v prvi vrsti zaradi tega, da pokaže, da stori vse kar ?e mogoče, da se sestavi parlamentarna vlada. C kn se izkaže, da tud! Trifkovič ne bo mogel sestaviti kabineta, bo prestolonaslednik, kakor se ratrjuje v političnih krogih, poklical k sebi iznova predsednika Narodnega predstavništva dr. Dražo Pavloviča ter ga pozval, naj še enkrat poizkusi svojo srečo. Sance za to drugo misijo so za Pavloviča ugodnejše. Dr. Trumbičev apel. BELGRAD, 3. Povodom poverienja mandata g. Marku Triikoviču za sestavo vlade je minisaer dr. Trumbič pooblastil presbiro, objaviti njegova na-zirania o notranjem in zunanjem položaju. Interesi države SHS zahtevajo, da se delegacija vrne v Pariz na konferenco, dočrm bo sestavljena nova vlada rešila velika vprašanja, ob katerih je delala devet mesecev. Ta vprašanja na jvečjega zanimanja za državo SHS na konferenci niso niti do kraja pretresena niti izvršena. Brezdvomno se bodo ta vprašanja odslej reševala v hitrejšem tempu, ker zahteva ta nova situacija v Italiji, povzročena po PODLISTEK Za staro pravdo. (S) Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVL stoletja. — Batorji in moj rajni gospod skupno. — Res, — je odgovoril Pallfy, — Batorji in Andrej Hening so predk>žiii kralju prošnjo. Ali to zmago naše pravice.... na) mi oprosti vaša milost te besede.... je dosegel predvsem ugled vrhovnega sodnika kraljevine Ogrske. Moj gospodar želi sedaj, ko je kralj Ferdinand nadvladal Ivana, da pravo rodbine ostane trdno in status, in mu niti oddaleč ne prihaja na misel, da bi se dotikal polovice, ki pripada Heningovemu rodu. — To se pravi, — se je gospa obrnila popolnoma, — imetje je nerazdeljivo in rodbinsko, dohodki in užitek se mora razdeliti med na-Ikna rodbinama, vsaki polovico. Tak je smisel kraljeve darovnice in tako sta ae pogodila razpuščenju italijanskega parlamenta ia po razpisu novih volitev. — Ministrska kriza je sedaj stopila v novo fazo. Prva faza je bila označena s tem, da sta dve največji skupini parlamenta poizkušali, da vsaka zase najde rešenje. Demokratska zajednica je to poizkušala s kabinetom Davidovičevim. Ko je ta kabinet dal ostavko, je radikalna stranka v sporztrmu « manjšimi skupinami zahtevala mandat, ki ga je dobil Protič. Ker Protič ni uspel, ie moral regentu vrniti poverjeni mandat; s tem je podan dokaz, da tudi radikalna stranka ni mogla stvoriti trajne redne vlade. Po teh izkušnjah, ki so dokazale, da ti veliki parlamentarni skupini ne moreta rešiti vsaka zase težke situacije, se nalaga eni in drugi dolžnost proti državi in vladarju: revidirati pravec dosedanje akcije in pokazaiti pripravljenost k vzajemnim operacijam, ki omogočajo rešitev kršze. Z ozirom na ta crli je treba, da doprinašajo vsi enake žrtve, katere v tem kritičnem času zahtevajo interesi države. Po poostTPtvi odnošaj-ev med obema skupinama morata uspeti s svojim delom, l o se uverlta, kako veJika je njijn odgovornost. Njiju odgovornost je še večja zaradi tega, ker sta obe skupin: evidentno monarbistični. PoMčno naziranje 'ima veli, da s svojim ravnanjem ne otežita izpolnjevanja dolžnosti krone, ki ni odgovorna. Ponavljam, da se mora naša delegacija čam preje vrniti v Pariz, da nadaljuje svoae delo pri konferenci: radikalna in demokratska stranka pa morata pokazati pripravljenost, da z požrtvovalnostjo omogočita sesdavo kabineta, to bo -z njunim sodelovanjem imel v prvi vrsti nalogo -osvoboditi državo iz dosedanjega položni«. To je po mojem mnenju mogoče le z dobro voljo na eni kakor na dnugi strani. Sicer ni nobenega izhoda. Moj namen nI, da bi dajal parlamentarnim krogom svete, toda kot sedanji titular resorta zunanje politike čutim dolžnost, da v tako težkih časih za narod in za državo izrečem, kakšno je moje naolranje o razmerah in da vse, kar le le mogoče storim za ugodno rešitev krize, ki ne sme ■trajati dalje. Poslaaica pravoslavnih vladifc. Srbski pravoslavni vladike so izdali na narod poslanico, v -kateri pravijo mod drugim: »Pravica ie zmagala, bratje. Stoletja zatirana pravica našega naroda. Iti so jo .gazili in zasmehovati silni zavojevalci, ie zasijala v naših dneh v onem sijaju, v kakršnem jo je zri zarobljeni narod od Kosova samo v svojih sanjah in svoifh poroštvih. Poroštvo našega naroda, naših carjev in patrijarhov, svečenikov in seljakov. kakor tudi naših slednjih guslarjev, se ie uresničila dobesedno. Ves srbski (pravoslavni narod je zedinjen. Se več, osvobojeni so tudi naši braitje Hrvati in Slovenci in zedinjeni z nami v eno močno in silno državo. Zares močna država ie dobra stvar, toda še boljše je silna pravica. Gram pravice je težji od tovorov sile. Naj bi nam gospod Bog dal kreposti tn losti, -da izpolnimo našo močno državo s silno pravico, da bo vvznotraj ta dTžava močna in svetla pred Gospodom!* Prepovedan izvoz v Romunijo. BELGRAD, 4. Vlada SHS je prepovedala vsak izvoz blaga iz našega kraljestva v Romunijo. Ker so izvozna dovoljenja izdana mnogim trgovcem, so postala vsl&d tega neveljavna. Zato vlada v gotovih trgovskih krogih velika nezadovoljnost. Vzrok prepovedi rzvoza v Romunijo je to, da zadržuje Romunija ravno blago, ki je namenjeno za državo SHS. zlasti razno železniško gradivo. Graški Nesel se vdajajo. LJUBLJANA, 5. Kakor se nam poroča iz Gradca. so dobili ondotni Slovenci od vlade nalog, naj v najkrajšem času Gradec za-pustijo. Po posredovanju jugoslovanskega zastopnika, ki bi se istotako moral izseliti, in protestu, ki ga je vložil pri deželni vladi štajerski a grožnjo, da za enega Slovenca rztirajo deset Nemcev iz JugosJavi-je, se je glavar Rintelen vdal in obljubil, da prekliče dotični odtok. Na-slednje dra so bili zastopniki poklicani Jc uradu na posvet, kako bi se olajšala tudi dobava potnih Kstin. kar bi bdio ne samo potrebno, ampak tudi zelo nujno zlasti glede potovanja naših podanikov. Le priporočate je. da bi naša vla^a v tem pogledu šla zastopništvu na roke. Pri enem posvetovanju se je vladni zastopnik tudi izijavil, da bo poskrbel iza to, da bodo jugoslovanski visoko-šolci kakor dosleij lahko obiskovali visoke šole, a zato bi se morala vlada Jugoslavije zavezati, da pošlje vsak mesec 8 vagonov trboveljskega premoga v Gradec. Glede te točke se je zglasil zastopnik Jugoslovanov v Gradcu, ravnatelj Jelčič, pri tukajšnji deželni vladi. Grške pogodbe. BELGRAD. 2. Grška vlada je odpovedala trgovske pogodbe in 'trgovske konvencije z Jugoslavijo, Zedinjenimi državami, Švico, Italijo, Anglijo, Romunsko, Belgijo, Penzijo, Norvegijo, Dansko in Japonsko. fmenovanja hrvatskih škofov. ZAGREB, 5. »Rdječ SHS« poroča, da je papež ustavil bulo o imenovanju Aksamoviča za škofa v Djakovem in Nyaradija za škofa v Kr-ževcih. To vprašanje se bo rešilo po končanem miru. moj pokojni gospod in gospod Bator v Stu- bici. Da, da, — je odgovoril Madžar nekoliko zmedeno. — Moram vam povedati tudi to, — je nadaljevala gospa Uršula, — da sem svojemu pokojnemu gospodu Andreju leta 1559. posodila od svoje dedščine po materi sedem tisoč ogrskih goldinarjev in dobila za to zastavno pravico na četrtino vsega posestva. Ne pozabite tudi, da se je na posestvu nahajal dolg, ko smo ga prevzeli. Upniki baron Klai-nach, Jakob Sekelj in Ladislav Kerečen so strahovito nadlegovali mojega rajnika. Po sreči se je našel dober človek, gospod podban Ambrož Gregorianec, ki je izplačal pijavkam dolg 2033 ogrskih goldinarjev ter si za to seveda pridržal zastavno pravico, katero je pozneje prenesel na svojega sina Stepka, ko se je ta oženil z mojo hčerjo Marto. Vam tudi za to, vata milost, ali vsega tega si ne morem tolmačiti drugače, kot da to breme zadeva le Heningovo polovico. — Molčita mi, — je kriknila gospa Uriula in udarila z nogo ob tla, — tn ni nikakršne Nafcfteae stvari iz Narodaeca iaawiji v Betcradu. BELGRAD, 3. V Novih dvorih na Hrvatskem so našli v gradu grofa Jelačiča več dragocenih stvari, ki so bile odnesene iz belgrajskega Narodnega muzeja. Ministrstvo narodne prosvete je postajo v Zagreb dr. V!ado Petkoviča, da prevrzame te stvari in jih prepelje v Bel grad. Dalmatinska učiteljišča. BELGRAD, 2. Ministrstvo za prosveto je poslalo finančnemu ministrstvo vlogo, kjer ga naproša za kredit 100.000 kron za dalmatinska učiteljišča, ker Dalmacija nima posebnega proračuna ?a šolstvo. Državao posojilo v inozemstvu. BELGRAD, 3. finančno ministrstvo je najelo v FrancPji posojilo v znesku 9 milijonov frankov. Od te vsote dobi država SHS 6 milijonov v gotovini, okrog 3,3000.000 ostane za kupone, ostanek pa se porabi za pokritje stroškov. Istočasno je dobil finančni minister dr. Vetjkovič od ameriške vlade obvestilo, da je zvez a ameriških bank pripravljena, dati državi SHS posojilo v iznosu 300.000 dolarjev. Vlada le že imenovala delegate, katerim te poverjena naloga, da podpišejo to posojilo. Zagrebška vesti. ZAGREB, 3. Zagrebški mestni aprovizacij-s ki odsek bo spričo čim dalje hujše draginje in pomankanja ostal tudi v bodoče tor preskrboval moko, sladkor is mast. Od slučaja do slu-1 čaja se bo pečal tudi s drugim blagom. — Zagrebška mestna občina je kupila nadškofovo veleposestvo Biškupljak pri 2itnjaku, ki meri 230 oraL Mesto bo na posestvu pridelovalo zelenjavo za preskrbo prebivalstva. — Zagrebški listi poročajo, da je došel te dni iz Belgrada v Zagreb tajnik ruskega poslaništva Pelelcin. Ker ni mogel nikjer dobiti prenočišča, je prenočil na policijskem komisari-jatu m se zjutraj odpeljal dalje. — V Zagreb je došlo 50 vagonov češkega premoga, ki ga je bil kupil za Zagreb mestni zastopnik Šarič; nadaljnih 30 vagonov je na potu. S tem je zagrebška plinarna za celo zimo preskrbljena. — Zaradi težav s stanovanji in prehrano je zagrebško vseučiliško dijaštvo obvestilo liste, da letos ne pride k predavanjem, ako se razmere ne izpremene. Dijaštvo je poslalo k poverjeniku za prosveto, Rojcu, deputacijo. Reški dogodki. Francozl zapuščajo Reko. REKA,"*Z -Francozi i®pr*znujejo skladišča v prosti Iuki in so skladišče št. 19 že popolnoma izprazniti. V skladiščih se nahajajo živila, ki se vkrca-vaio na pamikc. Vse barake in drugi predmeti, ki ea Francoze nimajo nobene vrednosti, so biK izročeni italijanskemu vojnemu erarju. Vest nekega lista, da je francoska ipostajna vojna ladia zapustila Reko. ni resnična. Zavezniki so zapustili samo Martinščico. Pač pa so se odpeljale z Reke angleške in ameriške vofae ladje. Barake in druge naprave francoskega vojnega erarja na suša-škem področju je zasedlo civilno prebivalstvo. D'AfUttmzio nadaljnje. BAKAR. 4. D'Annunzio je izjavil, da dela pri-piave. da izasede s svojimi prostovoljnimi četami vse ozemlje, ki naj bi -pripadlo svobodni državi Reki po odredbi mirovne konference. D'Annunzio hoče anektirati to ozemlje za Italijo. iBAiKAR. 4. Včeraj na večer se je razširil glas, da so prišle jugoslovanske čete na demarkacijsko črto. D'Annunzio je alarmiral vso vojsko in poslal močne čete na Sv. Kuzmo. Skrljevo m Grobnik. DamHinziiaai so v strahu, da ne bi Jugoslovani prišli po železnici, preftrgale pri Dragi železniško črto. Preokret v bolgarski politiki? BEROL1N. 3. Rimski poročevalec lista »Vossi-sche Zeihine« poroča iz dobrega vira, da je Bolgarija sedaj spoznala, da mora iskati svojo rešitev le v (prirodnih evezah, to se pravi, da mora na vsak načia ponuditi roko Ruslii tn Srbiji. Pripravljena bi bila celo, omejiti svoja narodnostna stremljenja. Zadovoljna bi bila tudi z avtonomno Mace-denijo pod srbskim gospodstvom, ako bi Bolgarija seveda brez škode svoje narodnosti mogla biti udeležena pri ijugoslovans-ki zvezi držav. To stališče odgovarja precej natanko načrtu bolgarskih socijalistov, ki pa seveda hočejo poizkusiti, pri-itegnrti tudi druge balkanske države, da bi ustvarili balkanski blok, ki bi bil neodvisen. Na ta način bi se moralo ustvariti na Balkanu globoko v prejšnje avstro-ogrsko ozemlje segajoče solidarno prevesje. s katerim bi morale računati vse druge kombinacije. polovice. Dolg obremenjuje celo posestvo. Niti kraljevi sodnik niti kralj ne bosta naše dedščine razrezavala z nožem na dvoje, dokler je živa moja glava, dasiravno se mi to dvojno gospodarstvo na isti zemlji zdi kakor oni čudni dvoglavi orel, kateremu ena glava gleda na desno, druga pa na levo. — Saj to je ravno, vaša milost, — je vzkliknil Pallfy, skočivši pokoncu, in oči so se mu čudno zabliskale. — Seveda, seveda. Tako mislim tudi jaz, tako misli tudi moj gospodar. Pustiva sumničenja in obdolževanja! Končajva ta prepir, ki traja že celo uro. Gospod kraljevi sodnik ne bi imel rad, da bi stvar prišla pred sodišče, ker je tudi on sodnik, in so takšne pravde med rodbino pravo prokletstvo. — Aj! — se je posmejala gospa Uršula škodoželjno, — moj dragi sorodnik se torej boji sodišča? Dobro, da vem. On se vsaj razume v zakone. Po vsem tem se zdi, da njegova pravica ni posebno trdna. Toda da slišimo vaše pogoje, gospod Pallfy. Gospa Uršula je začela s počasnim korakom in prekrižanhni rokami hoditi semter- Mlrovna konferenca. Odhod polkovnika Housea. PARIZ, 5. (S.) Polkovnik House je odpotoval s svojo soprogo danes zjutraj v Ameriko. Na postaji so jga pozdravili Clemenceau, Pichon, Wallaee in en častnik. V istem vlaku, s katerim je odpotoval House, se nahaja tudi francoska misija, ki potuje v Zedinjene države. BREST, 6. (S.) Danes dopoldan je prispel sam-lcalj polkovnrk House. Vkrcal se je na ladjo »Great Norther« in se odpeljal v Zedinjene države. Konferenca ne ustavi svojega dela zaradi Wilsonove bolezni. - Reško vprašanje, WASHINGTON, 4. (S.) Zakasnelo. Državni oddelek je obvestil časopisje,- da Wilsonova bolezen sicer zelo škoduje konferenčnemu delu, toda vendar ne bo ustavila vsega delovanja. Vodil je bo državni oddelek po načelih in navodilih, ki jih prav dobro pozna. »Associated Presse« je izdala dne 2. oktobra uradno poročilo v katerem se je ugotavljalo, da ponienja privolenje na neredno D'Annunzijevo zasedbo Reke isto toliko, kakor podpiranje grških, romunskih m celo nemških zahtev, in uničenje avtoritete mirovne konference. Vsled tega je dolžnost Zedinjenih držav, da smatrajo za najprimerneje, da ustavijo vsako pomoč evropskim državam, Če se ne poskrbi spoštovanje konferenčnih sklepov. Smatra ee, da bo sledila tej priobčitvi diplomatska akcija v Londonu in Parizu. Odkod medzaveznišfce gospodarske komisije v Ameriko. PARIZ, 5. (S.) Nocoj je odpotovala medza-vezniška gospodarska komisija v Brest, kjer se vkrca za Ameriko, da pojasni potrebe vsake posamezne države. Komisija ima zelo veliko število članov. Italijani imajo kakih petnajst zastopnikov. Medzavezniška komisija ostane bržkone še precej časa v Ameriki, ker mora obiskati važnejša mesta in večja industrijska središča. Wilsonovo zdravstveno stanje se je nekoliko izboljšalo. WASHINGTON, 5. (S.) Wikon je imel precej miren dan. WASHINGTON, 5. (S.) Zdravniško poročilo o Wilsonovem zdravstvenem stanju pravi: Predsednik je imel zelo mirno noč. Upa se na izboljšanje njegovega stanja. Bolnik ima nekoliko boljši tek in sen. Is Poljske. Preokret v poljski zunanji politiki. KRAKOV, 3. »Goniec Krakowski« javlja iz Kra-koveara, da ie v poljski zunanji poiiitiki opaziti preokret k boijšemu. "Ne da bi mogli poročati posameznosti, moremo toliko reči, da se je težišče poliske politike obrnilo v London. Ministrski predsednik Paderewski je v Londonu prejel iz Varšave resne instrukcije glede poljskih-angleških pogajanj, ki imaio za smoter določitev vzhocnrh mej Poljske. Bo$ z boljševik!. VARŠAVA, 5. (S.) Sporočilo poljskega generalnega štaba pravi: Fronta na Litvi m Beli Rusiji: Sovražnik ie izvrševal energična poizvedovanja ob Berezirri in obenem napadel naši predmestji pri Bobriuskem in Borisovem. Na Polesju smo boljševike odbili s protinapadom. Napada niso ponovili. Gospodarske razmere na Poljskem. VARŠAVA, 5. (S.) Zakladni minister Bilin-ski je poročal državnemu zboru o gospodarskih razmerah na Poljskem. Dolgovi v inozemstvu znašajo pet milijard in 728 milijonov mark. Minister je izjavil, da je proti temu, da bi se vzelo novo posojilo v inozemstvu. Treba je plačati javni dolg z lastnimi močmi. Pripomnil je, da bo predložil načrt za nove davke, ki bo lahko stopil v veljavo s 1. januarja. Naglašal je tudi nujnost monopoliziranja alkohola, ki prinese 78 milijonov dohodkov na leto, in monopoliziranja tobaka. Izjavil je, da bo moral najbrž prositi zbor za dovoljenje razpisa prisilnega posojila. Troški za vojsko znašajo sedaj pol milijarde na mesec, toda po sklepu miru se bodo ti troški zmanjšali. Minister je zaključil s pozivom na delo na trgovinskem in industrijskem polju, da se doseže blagostanje in ugled v inozemstvu. Iz j!ehesloyaškt. Čchoslovaška vlada za podonavsko konfederacijo. PRAGA, 4. Minister za zunanje stvari, Beneš, je govoril pred narodno skupščino o vladni zunanji politiki. Izjavil je, da temelji leta na podlagi popolnega sporazuma in tesnega prijateljstva z entento. Govoreč o odno- tja po sobi, upirajoč oči v tla, poleg nje je stopal Pallfy, venomer se priklanjajoč in mahajoč z rokami. — Pro primo,*) — je dejal Madžar, vzdi-gnivši palec, — Jurja Svesvetičkega je treba odpraviti. Ta človek je nasilen morda zaradi svoje vneme za svojega gospodarja in njorda nekoliko tudi za svoj žep, toda treba ga je odpraviti, ker ni všeč vaši milosti ter je ta-kointako tudi zelo slab in bolan. To bo najboljši izgovor, da ga odpravimo. — Dobro, — je dejala gospa; — govorite dalje. _ Pro secundo"), — je nadaljeval Madžar, vzdignivši kazalec, — za svojega upravitelja nastavi moj gospodar Gregorja Dombroja, mirnega, pravičnega človeka, ki tu v bližini nima sorodnikov in tudi ni oženjen. Njemu se inventarno izroči, kar je vina, živine, žita, sena, pohištva, kolikor pripada polovici mojega milostivega gospodarja. *) Prvič. ••) Drugič. {Dalje.) šajih z Nemčijo je izjavil: Utrditi moramo napram njej lojalno politiko, brez izzivanja, brez hinavstva in slabosti. Govoreč o odnošajih z Rusijo jc rekel, da bi se morala Čehoslovaška varovati pred vmešavanjem v ruske notranje razmere in se omejiti na željo za hitro obnovitev velike demokratske in federativne Rusije, napram kateri bo vodila Čehoslovaši. prijateljsko in prisrčno politiko. Bcneš je rato izrazil željo za u-stanovitev tesnih zvez z Jugoslavijo, Romunsko in tudi Poljsko, vkljub velikim težavam pri reševanju tešinskega vprašanja. Govornik je pripomnil, da upa, ko se enkrat uredijo stvari z Dunajem in Budimpešto, da se bodo vzpostavili tudi odnošaji dobi ega sosedstva, kar bo olajšalo ustanovitev političnega sistema v srednji Evropi, ki bo imel za podlago trden sporazum med Čeho-slovaki, Jugoslovani, Romuni in Poljaki. IZ RUSIJE. Stališče Ljenina trdno. NAUEN, 4. Zastopnik sovjetske vlade v Stock-holmu, Frederick Stroem iizjavlja. da je popolnoma neutemeljena vest. da bo sov.jetska vlada odstopila. Stališče Ljeninovo je trdnejše, kakor kdal prej. x_. Iz Romunske* Nove volitve na Romunskem. BUKAREŠT. 6. (S.) Volitve za (pos!ansko zbof-nico so določene na 2., 3. in 4. novembra, za senat na 7. in 8. novembra, ea splošni volilni razred na 9. novembra. Parlament se skliče na 20. novembra. Iz Madiars^ce. Madžarji hočejo kralja. BUDIMPEŠTA. 3. Danes popoldne je v Budimpešti zbudil velikanski plakat nenavaduo pozornost Na plakatu, kt je izgoraj kazal osrsko kraljevo kro-nof se naznanja, da se i}e osnovala rojalistična stranka, stranka ogrske«a kraljestva, ki stremi po tem. da se skliče narodna skupščina, da odloči državno obKko Ln da izvoli kralja. Lepak poživlja prebivalstvo, naj brez razlike stanu, plemena, narodnosti in vere vstopi v novo vtranko. Madžarski socijalisti prosijo za ententno policijo. BASEL, 4. Madžarski socijatistični vodša Garanti' se }e Izrazil napram dopisniku Matina«, da je poslal ministrskemu predsedniku Clemenceaujti ■pismo, v katerem sa prosi, da pošlje na Ogrsko policijske čete pod francoskim, angleškim ali ameriškim poveljstvom. Obenem je poslal pismo tudi Longuctu in Ivenandelu, v katerem ju prosi, da tem odredbam ne ugovarjata. Iz Nemfja. I Nova nemška vlada. CIJRIH, 5. Novosestavljena nemška vlada sestoji od 11 članov: šest socijalistov, dva iz centra in trije demokrati. Scheidemann, ki se nagiba nekoliko k levici, odkar ni več na vladi, piše v »Vorwartsu«f da je koalicijsko ministrstvo nujnost, toda nikakor ne ideal. 1-deal, kaU-rega se ne sine pozabiti, je zedinje-nje delavskih slojev. Needinstvo omogoča, da imate v vladi dve buržoazijski stranki Številno premoč nad socijalisti. Upa pa na vsak način, da bodo demokrati pomagali osvoboditi vojsko od monarhističnih elementov. Novi podkancelar je bivši minister Schif-fer; novi minister za notranje stvari je Koch, doslej župan v Dusseldorfu. Pred odhodom iz Dilsseldorfa je izjavil, da bo njegova glavna naloga pobijanje porenske separatistične tendence. >Lokal Anzeiger« piše, da je bil imenovan za namestnika generala von der Goltza general von Eberhardt, ki je dobil ukaz, da dokonča Izpraznitev Kuronske in Litve. Vlada je naslovila na tamošnje čete proglas, v katerem jih spominja na ententno grožnjo z vzpostavitvijo blokade, če se izpraznitev ne izvrši. Ententni vojaški krogi silijo na zasedbo Frankforta; »Temps« zahteva prilastitev ruhoskega okraja. Na milijone Nemcev bi tako trpelo zaradi trdoglavosti nekoliko vojakov v baltukih pokrajinah. Po zimi bi potrkala na vrata lakota. Vlada se sklicuje zadnjikrat na vest vojakov. Priznava, da razume njihovo ogorčenje radi nedržanih obljub, toda sedaj je na kocki nekaj važnejšega! Kdor noče biti sokrivec na pogubi lastnega naroda, se r.:ora vkloniti nujnosti in se povrniti. Is Nemške Avstrije. Prehranjevalna kriza na Dunaju DUNAJ, 3. Allgcmeinc Zcitung* poroča, da jc vest reke privatne dunajske korespondence, da so se načele že skrajne živežne zaloge, namenjene za skrajno silo, zbudila v dunajskem prebivalstvu veliko ogorčenje. Z veliko napetostjo se pričakuje današnje cbCinske seje. v kateri se bo podala zelo ostra interpelacija v tem smislu. Vzpostavljeni odnošaji med Avstrijo in Italijo. DUNAJ, 3. Deutschosterreicliische Staatskor-responderuz« javlja: Italijanski poslanik Krof Peter Tom masi della Torretta je dospel na Dunaj. Orof Torretta bo obnovi' redne odnoša-e med Italijo in Avstrijo. Sedež poslaništva bo v prejšnji palači italijanskega veleposlaništva na Rennwcgu. Prometno vprašanje v Avstriji. DUNAJ, 3. Z ozirom na vest, razširjeno v časopisju, da bo železniški promet na vseh progah državne železnice ob nedeljah skoro popolnoma ustavljen, objavlja »Der Neue Tag« zagotovilo od merodajne strani, da je ta govorica popolnoma neutemeljena. List poroča nadalje, da je dunajski me>tni svet sklenil udeležiti se akcije za nabavo ameriškega premoga, katero vodi že več tednov državni urad za trgovino in obrt. Iz Anglije. 2elezničarska starka. LONDON. 5. (S.) 2elezničarska stavka se je končala pod naslednjimi pogoji'* 1) se takoj zopet začne; 2) pogajanja se bodo nadaljevala in bodo morala biti dokončana pred 31. decembra; 3) mezde se bodo računale de septembra 1920. po sedanjih določbah, toda lahko se »premene ie s 1. avguota 1920., če bodo to zahtevale raa-mere; 4) no4>eden odra« T tata, 4m f. mi idi železničar ne bo dobival manj od 51 šilingov na teden, tako; 5) stavkajoči delavci «bodo sprejeli predlog, da delajo popolnoma složno s tistimi, ki so ostali na svojih mestih, ali ki so se povrnili na delo; na vsak način ne bo nihče žrtev stavke; 6) vsled stavke zadržane mezde se bodo izplačale po povrnitvi na delo. LONDON, 6. (S.) Ker je ielezničarska stav-(ka dokončana, se parlament ne sestane pred določenim rokom. Skupščina zastopnikov »Trade Unions*, določena za torek, in konferenca Lloyda Georgea z župani se ne boste vršili. Iz TcrSlje. Novi turški kabinet CARIGRAD, 6. (S.) Novi turški kabinet je bil takole sestavljen: General Allizira paša, veliki vezir, Mustafa Rešid paša, zunanje stvari, Gemal paša, mornarico, Damad Šerif paša, notranje stvari, Mustafa beg, pravosodje, Tevfik beg, finance, Hamed Abuk paša, delo, Habi paša, poljedelstvo, Šeid beg, uk, Abban Rahanan Šerif beg, državni svet. Nov kabinet bo razpisal volitve in sklical parlament. b rtalije. Veliko dima, malo ognja~ RIM, 5. »Messaggero« piše: Po vesteh, ki jih je dobilo ministrstvo za mornarico iz Va-lone, ni bil dogodek s parnikom »Epirom« tako nevaren, kakor so pisali listi. Stvar je bila popolnoma neznatna. Otok Randoni je zaseden po srbskih mornarjih-prostovoljcih. Ko je plul parnik »Epiro« mimo otoka, je neki mornar z otoka ustrelil in lahko ranil nekega italijanskega vojaka na parniku. Italijanska oblast je dosegla, da se krivec kaznuje, in da se prostovoljci nadomeste z rednimi četami. General S:rkotlć o jugss&amKera vprašanja. V »Osterreichische Rundschau«: je priobčil general Štefan Sarkotič, bivši deželni načelnik Bosne in Hercegovine, nastopni članek: V nasprotstvu z vsemi zgodovinskimi sporočili ni našel največji vseh časov nobenega nadvladujočega državnika, ki bi bil preprečil, da ne bi bili imeli vojaki velike besede, da ne bi bila Nemčija zamudila trenutka za časten mir in da bi se Avstrija ne fvvSoMla na svofi zavezniški zvestobi- Pomankarie takega državnika so še najbolj občutile visoke voia-Ske osebe same, najgrenkeje pa cesar Kare!. Ko sem mu priporočal naj zopet pozove Koer-beria, je menil, da je Koerber prestar in obrabljen. Tudi Tisze da ne more pozvati, ker ta da učinkuje na entento kot rdeča ruta. Ob neki drugi priliki mi je rekel cesar: »Ni ga |n ne porodi se diplomat, ki bi mo^el izvesti državo iz zagat, v katere je zašla.« Med vojno je bil ogrski vpliv še močnel«, nego v miru. Grof Tisza je nadvlarlrJc, torej t^di onih Kranjske in Istre k o«ta'i»* pctun deželam. Ali vse je bilo zastonj. Odpora odrske vlade ni bilo možno premagati. Ali stvar ni tako pospeševala zerlinjenja vse^ tutf oslova nov, kakor ravno ta odpor. Vkljnb moiemu dobremu razmerju do odrskih državnikov, in vklinb temu, da sem jih neprestano silil k čim najhitrejši rešitvi jutf^-slovanske^a vpraširja v hrvatskem smislu, so ostala brezuspešna vsa moja prizadevanja. Niibova zaslepljenost je bila pač gorostasna. Gluhi za vse dobre nasvete, ne le da niso prav razumevali svojega razmerja do Hrvatske ampak niso prav nič razumevali tudi notranjega in vnanjega položaja monarhije, domnevali so si. da so še v posesti moči, ko jim je ta že vidno začela uhajati iz rok, in niso s svojo žalostno trmoglavostjo povzročili le razsula svojega lepega kraljestva, marveč tudi vse staročestite monarhije. • * • Oglaša se torej tudi gospod general Sarkotič in se — pere. Tudi on hoče biti sedaj med tistimi, ki so v onih kritičnih časih vse dobro videli ki predvidevali in «o tudi silili « svojimi dobrimi nasveta. Ali, drugi da jih niso hoteli slušati in zato da je prišel polom. V tej smeri se giblje ta poizkus samoobrambe generala Sarkotića. Ni uspel. Vsaj pri nas ne, ki smo gospoda generala videli na delu v tistih strašnih časih. Trpke misli nas obhajajo, ko čujemo sedaj iz peresa generala Sarkotića obžalovanje na tem, da so imeli »vojaki« prvo besedo. Saj ie bil tudi oo med njimi! če je vedel, da Je bila U vojaška beseda zgre-ftena. če je vedel, da vodi monarhijo v pogubo — zakaj se je tej besedi pokoril? Pravi jBioer, da je svaril tega in onega, ali javnega čina, ki bi bil odgovarjal njegovemu bolj-iemu averjenju, nismo videli nikjer. Kot deželni načelnik v Bosni in Hercegovini v ve-kkih časih je bil le — in prav nič drugega — slepo pokoren avstrijski general in sluga Dunaja z vsemi njegovimi grehi in njegovo sle-ooto. Da ie bilo temu res tako« priča genera- lovo prizadevanje, da bi zvalil vso kaivdo na Madž&rje — na njihovo zaslepljenost in trmoglavost. Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli braniti Madžarje. Ali, če je bilo prizadevanje generala Sarkotića, da bi rešil monarhijo, iskreno, potem kaže le, da je bil tudi on — zaslepljen! To zaslepljenost ovaja tudi s tem, da se še ponaša, kako da je — dasi govori o neizogibnosti rešitve jugoslovanskega vprašanja — vedno govoril le o »hrvatski rešitvi«. In še pri tem mu je zmisel besede zelo nejasen. Zahteval da je priključenje vseh Jugoslovanov k »ostalim petim deželam« — torej tudi »onih Istre in Kranjske«. Katerih Jugoslovanov? Ali onih v monarhiji, ali tudi onih v kraljevini Srbiji? In naglašanje Istre in Kranjske! Kaj pa s Koroško, kaj z ostalim Primorjem, kaj s Štajersko? Ali je hotel te dežele izključiti? In to naj bi bilo reševanje jugoslovanskega vprašanja?!! Če njegove trditve, da je svetoval in priporočal temu in onemu, odgovarjajo resnici le toliko, da je izprevidel, da je nekaj treba storiti, ali njegovi nasveti govore, da je hotel rešiti, kolikor se je — po njegovem mnenju — sploh še rešiti dalo za--nemški Dunaj!! Ni mu bilo — in s tem zagrela grdo neiskrenost — za rešitev jugoslovanskega vprašanja, ampak ostajal je zvest v službi — avstrijskega generala. In kar je zagrešal kot tak v Bosni in Hercegovini, tega ne izbriše nobeno pranje! General Sarkotič obdolžuje Madžarje, da so povzročili pogubo monarhije. Dejstvo pa je, da razkritja, ki prihajajo sedaj iz nemških virov, govore, da glavni krivec ni bil Tisza, ampak Berchtold, torej Dunaj!! Preko Mad-žarjev, preko Dunaja in preko »nasvetov« generala Sarkotića so šli dogodki svojo pot do — zedinjenja Jugoslovanov. Dossia«® vestf. Bodite previdri z obtožbami! Kdor bi kaj vedel o nfc naj sporoči aa gora? naslov. Kdo ve hal. Bernard Mistei. Cteveiamf O. 6310 Glas A ve.. Severna Amerika, išče svojo soprogo Katarino, sina Antona in hčerko Bernardino, ki so še pred dvema letoma stanovati v Trstu, SkorloHa-Sv. Peter št. 10. Kdor morda ve, kje se nahaja družina, naj sporoči, kar ve, na zgoraj navedeni na sto v. Z geslom »Prosveti in zabavi« je otvorrl krožek nekdanjrh ajdovskih diletairtov vrsto dramatičnih predstav, ki so ipo petletnem mrtvilu, povzročenem po vojni, res vzdTamile in zelo prijetno iznenadile občinstvo. V kratki dobi od 31. 8. -do 28. 9. je uprizoril igre: ^Napoleonov samovar«, »Mesafina«, »Kjer ljubezen, tam Bog«, »Snubač« in »Idezina tašča<; poslednje tri so se tudi ponovile. Uprtec-rilci imajo še bogari načrt in najboljšo voljo, nuditi prosvete in zabave tečnemu narodnemu občinstvu še prav mnogo duševnega vžitka, ter je upati, da se bodo predstave vršile po možnosti redno in stalno. Občinstvo iz Ajdovščine in bližnje okolice obiskuje predstave z vnemo. Igralsko osobje, ki žrtvuje res mnoico, ko brez pravih sredstev iz lastne moči ustvarja lepe prireditve, pa bodi uverjeno, da vrši veiezashižno č?sto posvetno delo, aa kar smo mu iz srca hvaležni. Kuriozum. PrejeH smo: Plače drž-avnfh in deželnih uradnikov ter uslužbencev, ltčiteljev, njihove pokojnine, vojaške podpore itd. so se že začetkom zasedbe Jtriijske Benečije uredile, samo kongrua dtrhovn&ov, in sicer samo oirrft. ki se senčijo v senci Nanosa in Snežmka, še dr> danes ni urejena in se rte izplačuje, dasi se tirja od župnih uradov redno poslovanje. To ie zanimiv slučaj za upravni študij. Vzroka temu izrednemu stanju ni najti ne v zemljepisnem, ne historičnem, ne etničnem, ne iuridičmem, ne finančnem, ne stra-tegičnem momentu. Soditi bi se dala, da je vsa stvar okamenela v postojnski jami aii Mazu nje v obliki belega »šimeljna«. Ta kuriozuni ho dal -lep c-ohodek, vsaj v obliki obresti, za katere so prikrajšani duhovniki. ----------je dal TMmm^mrn kar ao ga pretepali. Enkrat ao ga cefe peljali v neki gozd in nu ukazali izkopati juto. Potem jim je moral zopet dati imena, ker bi ga bili drugače ustrelili in pokopali v jamo, ki ai jo je sam izkopal. Ker je mankalo več prič, se je razprava odgodila. In poln vzrok ima?o za mnoge pritožbe; saj se je mnogo grešijo, oziroma zamudilo, na mnogih straneh. Ugotovljajoč to, pa moramo tem nujneje svariti pred prenagljenimi in nepremišljenimi obtožbami. V nekem članku, pri-občenem v »Slov. Narodu«, čitemo n. pr. stavek, ki očMa delegacij v Parizu, d-a je imela »premeh-ko hrbtenico«. N?. utemeljevanje -te trditve ne moremo primerno rea-girati iz lahko razumljivih razlogov. Pravimo le, da ni še čas, da bi mogli izrekati 'končnoveljavno in na trden temelj oprto sodbo o dogodkih na pariški konferenci. Saj se zakulisne borbe odtezajo javnosti. Toliko pa moremo reči, da -tudi n^trdnejša hrbtenica ne more zmagovati. Če ima proti sebi več istotako trike b hrbtenic. Pomislite le, da je delegacija SHS — poki? drugih nasprotstev — našla pred seboj ogromno barikado, skoro neprekoračijivo pečino — londonske pogodbe. Vendar se je boj za to pogodbo in proti rt.ej bil mesece in se bije šc danes. In zato je bilo menda treba veliko pameti, in — trene hrbtenice. Seda} pa h glavnemu: kakor vsaka vojska, potrebuje tudi delegacija zaslombe v trdni operacijski podlagi! A kje bodi ta ipodtega? V konsolidiranih, zdravih razmerah v domovini, v enotni volji I A kake razmere so danes v državi SHS? Dr. Ryb4r $e izrekel te dm bridko besedo, ugotovljajoč, koliko le razsulo v političnem življenj škodilo delovanju delegacije. Nočemo govo-rtti dalje, saf? dogodki kriče vsakomur, kdor hoče slišati! Nočemo braniti dela delegacije, ker — ' kor 2e rečeno — čas za veljavno sodbo pride šele, ko bo -podana objektivna zgodovina delovanja konference!! Tu bi morali napisati logičen zaključek. Ne moremo! Posebno dovoljenje za Izvažanje alkohola m piva v kraljestvo. Državne žeJesn-'ce in par op! ovne družbe ne sprejmejo nikakih množin alkohola ali piva, izdelanega v Julijski Benečiji, ki so določene za pokrajine v kraljestvu, če ni (preskrbljen vozni list s tozadevnim dovoljenjem fnuHa oste), ki (ga izda ta urad na prošnjo interesiranih tvrdk proFti plačilu diierence med bivšo avstrijsko in sedanjo pristojbino, ki je v veljavi v kraljestvu. Izplačevanje stanarine častništva. moštva, itd. za mesec september se bo vršilo pri komisarijatu za vojaške stanarine in transporte na trgu Edinosti 4, I. nadstr. soba 26. od 9. do 12. ure v naslednjem refu: 8. in 9. oktobra cačetne črke A—B, 10. in 11. okt. C—D, 13. ok*. E—F, 14. okt. C—H, 15. okt. I—K, 16. m 17. okt. L—M. 18. okt. N—O. 20. in 21. okt. P—Q, 22. in 20. okt. R—S, 24. okt. T—V, 25. okt. W—Z. Stanodajalci se po-zivaro, naj prinesejo s seboj irkazHa o oddanem stanovanju hi naj se strogo drže navedenega reda. Meso za bolnike se bo prodajalo proti predložitvi zdravniškega izpričevala v sreoo, četrtek in ' petek v naslednjih mesnicah ki bodo odprte od 7—10*50. in sicer: Lenarduzzi, iri. Gafferi 21; Trs-marin. ui. Lavoratori 213; Rochelli, ul. Procureria ! 2; ScaTlavai, ul. Giiriia 56; Mocenigo, uJ. Barriera 31; Jenko, ul. Cavana 19. Slovensko gledališče. V nedeijo sia se utadnjrkrat porovili Finžigarjeva »Veriga« in Sudermannova »Čast«. »Veriga« je bila počana boliše, kot prvič. Posebno Kg. Širok A. in Požar sta pokezala mnogo več vrlin, kot'pri premieri. Iflcgo Micke ie igrala gdč. Kraljeva, namesto še vedno bolne gdč. Gradišarjeve. V začetku je aekoliko posnemaia obokJo igralko, polagoma se le pa vživela in po-daki Micko po lastni imerpretaeiji; posebno v tretjem dejanju je bila dobra. Gdč. Kraljevi bi svetoval, da se popolnoma posveti gledaSiioa. s pridnostjo in dobro voljo bo kmalu povzpela nad dHetantstvo. »Čast« je bila dana na splošno tako kon m-vič in drugič. Obisk pri popoldanski predstavi je bil sreenji, pri večerni celo dober. Pavze med dejanji so se vlekle v neskončnost. — R. V četrtek, dne 9. t. m. ob 20 se uprizori Tfcomr.-sova velezabavna komedija v treh dejanrii »Charfeyeva teta« z g. Kraljem v glavni ulogi. Ta komedija, ki *e vsled svoje svežosti na stalnem repertoarju vseh gledališč, je polna prrstne-ga «i »dravega humorna. V večjih ulceah nastopijo g.dčne Kraljeva, Meizgečeva. Pregarčeva in Voukova ter gg. Goriup, Tcrčič. Šimenc. Požar in Boleslavski. Predprodaja listkov se začne vedno dan pred predstavo. Odborov« se)a Ženske podružmicc CMD se vr$i v sredo. 8. t. m. ob 15. Prosimo vse g. odbornice, da se -seje gotovo in točno udeleže. — Tajnica. Pobegnila }e od doma v ul. Valdirivo št. 32 V., kjer se je nahajala pri Perdanovi rodbini kot re-jenka. lOletna Ivanka Zore. Bilo je v nedelo zjutraj, ko je šla od doma nekaj kupovat, a se potem ni vrnila več. Deklecce je srednje postave, plavih las, in je bila oblečena v modro obleko z rožno-barvnim predpasnikom ter rumenimi čevifi- Dekle ic že oarkrat na enak uačai pobesuilo od doma. Saifiouraor. Včeraj se jc v svojem stanovanju ustrelil neki Luc;»an Oanciano; našli so ga v njegovi sebi mrtvega na tleh, bfeu njega vi revolver. Truplo so odpeijali v mrtvašnico pri Sv. Ju-stu. Canciano je bil kurjač {pri železnici. Vzrok sa-meumoru »e bilo baje nesrečno ljubezensko razmerje. Nesreča aa cesti. Desetnik Alojz Eassoli. star 20 let, se je včeraj vozil na motornem kolesu pod predorom S. Vida. Ko je pri vozil fe preaora, je tekla neka mala dckJica cea cesto in prlS.a ravno pred kolo. Fassoli je uvide! nesrečo in se zato umeknil, pri tem ipa je za vozil na kup kamenja. Kolo se ie prevrnilo in nesrečni kolesar je od-fre?l, dva metra daleč, z glavo v zte, ki so se nahajale v stanovanju, v neko klet, da so lahko nemoteno ropali. Pokradli so za 80 kron denarja, precej zlatenine in mnogo živil. 20. marca 1919. zvečer okoli 22 so zbudili neki udarci na vrata Valentina Monferdina, ki je bil že v postelji. Biii so r.eki,v-ojali, o-borožem s puškami z nasajeniiai b ,Soneti in z njimi tudi obtoženec, ki je zagotovil Mon-ferdinu, da se mu ne zgodi nič slabega, pač pa da morajo vojaki preiskati njegovo stanovanje, češ ker ima v njem skrito orožje. Mon-ferdio je šel nato s svojim sinom Srbinom na dvorišče in odprl vrata. V istem hipu pa sta že dva vojaka nastavila puški proii njima in tretji jima je ukazal, naj dvignita roke v zrak, in tirna prepovedal govoriti; če bi s<> tem ukazom ne pokorila, jima je zagotovil, da ju takoj ustreli. Medtem so Radin in njeywi sod-'j-'t. preoblečeni vsi v vojake, Sli v stanovanje in pokradli, kar jim je dobrega prišlo i o.! roke: črez nekoliko -časa so se vrnili ni dvorišče s cek> Mc*rferdinovo družino {Evfemija, Fosca. Marija, Justina in Anton Monferd;*»\ katero so zaprli v neki hlev z Radinom vred. ki je pa ostal pri vratih in se pogovarjal z vojakom na straži. Valentina m Simona Monferdina je seveda še vedno stražil vojak na dvorišču. Ko so spravili na varno vse ukradene blago, so preiskali vse Monferdinove in jft izpustili iz hleva. Oni vojak, ki je *tal na straži pri Mevnih vratih, pa je obdržal Fosco Monferdin, staro 16 let, v hlevu in jo hote! posiliti, k«r se mu pa ni posrečilo, kakor zatrjuje Fosca. Nato so odvedli celo družino na pelje. Med potoma je poklical »poveljnik« vojakov Radina k sebi in se nekaj pogovoril z njim. Ko se je vrnil Radin k Moaferdinovim, jim je povedal, da za nocoj lahko odidejo Joiiiov, da pa pridejo oni vojaki Črez nekaj dni zopet k njim in jih aretirajo. Ko f*> odhajali, je hotel drug vojak posiiiii ubogo Fosco in izvršil ie tudi svoje nesramno, zverinsko delo, ker sta druga dva njegova prijatelja ti&čala ubogo dekle k tlom. Potem so ji ukradli še uhane tn jo pustili domov. Na&lednjega dne ao aretirali Radina v Ti-njanu. S prva ?e trdil da so mu neznanci grozili s smrtjo in ga prisilili, da jih je spremi! v Monferdinovo hiio; pozneje pa je priznal karabinjerjem. da je bil organizator one dr-hali, in jhn dal imena onih neznanih oseb. Pred sodnikom pa je ktjavil, da ne odgovarja resnici, kar je povedalf ker jc to storil iz strahu, da bi ne karafa^erji grdo postopal: z njim. Ko ae je prečitala obtožnica, je Radin na vprašanje, ali se priznava za krivega, odgovoril, da je nedolžen. Piiftpvedoval je, da so ga v oni »oči prisilili ne kat en vojaki, naj jih spremi v Monlerdino»o hiio, drugače da ga ustrele. Moral jih je »premljaii, ker so mu grozili z nabitim revolverjem. Monferdinu je rekel, ni hotel nič zalega storiti, ker je njegov prijatelj. O posiljeni deklici ne ve ničesar. Zakup zemlje v Sloveniji. Glavni poverjenik za agrarno reformo v Sloveniji je izdal naslednjo naredbo: Lastnikom, oziroma upravništvom vseh velepesestev, ki so pritegnjena v smislu kr. naredbe z dne 21. julija 1919, uradnega, lista št. 608 v agrarno reformo, katerim se pa do-sedaj ni naznanilo, da se pri njih oddaja v zakup uradoma izvrši: Na podlagi določeb predhodne odredbe z dne 25. februarja 1919, uradn. lista št. 61, kr. naredbe z dne 21. juKja 1919, št. uradn. lista 608 ter naredbe ministrskega sveta z dne 10. aprila 1919, nadalje vsled telegrafičnega ukaza kr. ministra za agrarno reformo z dne 9. septembra 1919, Št. 4842, odrejujem z ozirom na to, da iz tehničnih razlogov uradna oddaja v začasni zakup ni v vseh slučajih izvedljiva, sledeče: 1. Nobeno poljedelsko zemljišče (njive, vrtovi, vinogradi, travniki, pašniki) ne sme ostati neobdelano, oziroma neizkoriščeno. 2. Vsak veleposestnik sme obdelovati v svoji reliji le toliko zemlje od svojega vele-posestva, kolikor je more obdelovati sam kot strokovni vodja (ekonom} s svojo gospodarsko družino, v k;, t ero spada tudi primerno število doslej na veleposestvu zaposlenih nastavi jence v in delavcev. Izjema je dovoljena le, če zemlje sploh ni mogoče oddati spodaj navedenim soopravičencem v najem. 3. Vse poljedelsko zemljišče, ki ga v smislu tečke 2. ne obdela veleposestnik sam s svojo družino, mora oddati uprava veleposestva še to jesen v najem onim občanom na veleposestvu interesiranih občin, ki se preživljajo deloma uli pa v celoti z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo ali pa je imajo manj nego jim je treba za preživitev njihovih rodbin; nihče teh zakupnikov pa ne sme dobiti na podlagi te odredbe več zemlje v zakup, nerfr jc more, vštevši njegovo lastno zemljišče, obdelovati s svojo rodbino. Po možnosti naj se uoošlevajo pri oddaji v zakup sorazmerno vsi, ki so upravičeni dobiti zemljo v zakup. 4. Kot najemniki imajo vselej, zlasti pa v slučaju, da zemlje primanjkuje prednost dobrovoljci in vojaki, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, invalidi ter vdove in sirote padlih vojakov. 5. Vsak podnajem je strogo prepovedan, 6. Oddaja zemljišča v najem potom -dražbe je nedopustna. FOTOGRAF A. Cono k. N h JEKK1& Tnt, 24. Oovftea P 711 :: (HM POIMH:: Trst, ulica Madonnina Štev. 4, II. n* sprejema vsakovrstna trgovinska deTa (prospekte, tarife, spomenice, korespondenco itd.) izvršuje prošnje za potne liste z največjo hitrostjo v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku od 9 do 12 in od 15 do 18. Cenjeni inserenti, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je ogTas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno. Borzna poročila. Trst, dne 6. oktobra 1919. ^ Tečaji: Jadranska tanka Cosulich (Austroarnericana) Diilmatia (Parohr. dr.) Gerolimicii Uovd Lussino M 3 rti n olioh Navif^zions Libera Triestkia Ocearna Premuda Trincovlcb Assicurazioni Generali Rumiooe Adriatica Ampelea - ' Cement D*Lmatia -Cerreni Spalato Čistilnica petroleja Kriva ČistUnios riža Trra^ki Ti a.Tuvay Tržaška tvornica olja 250—255 470— 290— 485 300 1360— 1400 840— 870 1425— 1475 365— 375 1365— 1420 420 580 510 410— 560— 480— 16500—16750 3075— 3150 430— 275— 330— 440 285 345 1766— 1815 3S0— 285— 222— 390 300 227 950— 1000 Poslano*) ZAHVALA. O prtKd svojega odhoda iz. bolnice si Štejem v prrjttno dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so mi na katerikoli način pripomogli do ozdravljenja. Imenoma zahvalim primanja kirurgićnesra oddel-k-a, veletrčenega gospoda dr. Almerica D'Este in njesova asistenta gg. dr. Hektorja Rinaldi ter dr. Detnetrila Glorgiacoptilo; prisrčna zahvala bodi vsem sobratom, Marijini družbi, in zlasti dobrosrčnim Svetoivančanom in Lokavcem. Vsem kličem vl srca: Bog povrni! VIRGILIJ SČEK. Kisova kiseEtaa, razna mila, plavilo, metle« In drugi predmeti se dobe pri H8LLAMHA C3L0N!AL cT-ž-t' z om j. v T stu uL Plcr Lulgi da Palsstrina tov. Z (vogal ul. Coroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. [ Dr. FRA^ZUTTi ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ulica Genova £3 št 13, I nadstr (prej ulica Cainp.inUc) Tehnigki vodja \. JohnscbfT, lo!^olet^I asistent Dr. J č rrrnki - IzJirtnjf zij urez oolečin. Plombiranja. Uinetri zo »je "MU i iJ«B» Šolski zvezki in druge šolske potrebščine se dobijo na drobno In debelo v Knjigarn! M TisK. đruštja v Gorici, ul. Carducci št. 2. Vsi oniv kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljefo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. — ZLATARNICA G. PIH3, TRST s« nah*!a na Korzu S». IS (Slv?a zafternica G. Z R tO VITJI & FIj3|-» VcHVa iibera srebrnih in zlatih ji, uhanov, verižic UJ. ZOBOZDRAVNIC D". MRACEK TtlST Corso 24, I. nadstropji Ordinira od 9- 12 dop. in o J 3-6 pop. Erezfcffeiua izilrul5-p!ao"inii2 in Z3^]2 [I f ALCra DR I I ZLflTA4!!^::: § na veliKO izbero se vdobi pri bt A. PO JH v TrilJ IRQ GARIBALDI (BAKRiE ;A> 3. m m •) Za danke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. HALI ©CSLJISI DRVA za kain-avo, v veliki in niaHun množini se km ujeio. Pomjove inser. odd. Edktosti. 4179 PRODASTA se dva \inska soda po 100 iitrov. — UL Luigi Ricci št. 5, U.. vr. 9. 4180 NA PRODAJ Se koza mlada, švicarske pasme, kojižnica ter dve stenski podobi. Vrdela 568 4181 KOMPLETNA nova poročna soba z vzmeti m žinmicanii in kuhinja se proda. Ul. Oiulia št. 66, VSa Pra. 4182 PRODA se ga vseh potrebičia. Mehaničn delavnica za vsako popravi iaaja. 2 itiaj za iv. "ji h v.;:i;2 m ajzjr:i Seidel & Neumain in »Singer4 Gast & Gasser TvrđVa ustanovljen 1. I(H78 FRJIiCEiCO B2}jHR Trst. ul Oamp iri le l«» e9 i f OMETI m )£ * In brez čel usti, zlate krone In titdl obrobkl VILJEM 7USCH2aitSi® TRST. ul 30. oktobra (ex Caser oai 1 i. u Ordinira od 9 pred p. do o zvečer. ■rntš mri iJADRAHSKA Deln. glav. K 3').V)>.0 >3. Resirve K 3.->J f.O i0 Canlrsli. T Al T flalim Uigran S-lflii HI;3li 9 PodruŽnire: Dubrovnik, Dunaj, 'Cotar, Ljaa-Ijana, M-tković, Opiti) i Sp it, šiltcnU ZaJar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v buičao stroko sptlijais pjjla Sprejema vlaje na hranilne knjižice priti U/a^.j letnl-n o'>ra-> »tlm v oan-ogiro prometu proti 3V» letni n j-brestlm Ua odpived navezaie zneste sprejema po najugodneje h posojili, kI se i;najo pogoditi od slučaja do slučaja. Eijt v unjjtji jnlili (iifu JijijIHi). Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—16