KATOLJSK C&RKTEN UST. .Danica" izhaja vsak petek ua celi poli. in velja po po« t i za telo leto 4 gl. 20 kr . za pol leta i cl. 2o kr.. za .'-etert M a 1 gl. 2«» kr V tiskarnici sprej^mana za eMo letu 3 gl. 60 kr..za pol leta 1 gl. 80 kr., za "4 let» HO kr.. ako zadene na ta .lan praznik, i/i.le ..liani, a" dan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 12. rožnika 1891. List 24. Cvetice iz verta sv. Alojzija. (Dalje.) Ki. Xa razpotji. Neprijetno je delo sv. Alojziju, da se je oče tolikanj trudil, da hi vanj vdihnil nekoliko več posvetnega duha. Gledališča, obiskovanja, plesi, zabave — vse to so bile Alojziju le prazne pleve; in če je moral iti v tako druščino, ostal je pač morda tam s telesom, serce pa je bih) pri Bogu. Vendar pa je sv. Alojzij spoznal, da-siravno še-le l.'> let star. da se med takim burnim svetom, v kakoršnem je on večkrat moral biti, težko pobožno živi. Res. ne najmanj se ni oma-dežavala duša njegova, pa serce je želelo še mnogo več. Rodila se mu je misel, da stopi v samostan. „Glej, Alojzij — tako piše sam v svojem dnevniku — kako prijetno življenje imajo redovniki. Pred skušnjavami so za tihim samostanskim zidovjem zavarovani: priložnosti ni take. da bi grešili. Drugi ljudje se trudijo, da bi si pridobili bogastva — derve se okoli, da bi razkošno živeli, ti pa si nabirajo neminljivih zakladov". Redovniki najbolj pametno žive: ti poslušajo kaj njim pamet svetuje, in ne, kaj njim prigovarja sprideno serce in sprideno meso. Svetne časti ne poznajo, visokih služb ne lovijo: njih sreča je, delati za Boga in zavoljo Boga. Zmeraj so veseli in prijazni, ne ustrašijo se sinerti in ne boje se pekla, zakaj vest jim je mirna. Srečo si iščejo v nebesih, in od tod ta zadovoljnost. ker se zavedajo, kakošnemu Gospodu služijo in komu se darujejo. Kaj pa ti delaš, ti misliš, zakaj ne moreš ti tako živeti? Glej. kaj je Bog unim obljubil? Ce se od po veš očetovim grajščinam. kakor si sklenil, imel boš čas in priložnost, da več za Boga storiš. Ali če med svetom ostaneš, videl boš marsikaj, kar ti ne bo všeč. Ali boš molčal? Tega z mirno vestjo ne smeš. Ali boš grajal? Govoril boš na gluha ušesa. Postaneš duhoven? Tam te čakajo ravno take skušnjave, če ne še hujše, kakor tistih, ki se svetu niso odrekli. Če ostanem zunaj, kolikrat je treba poslušati, kaj ljudje pravijo. Človek se mora vdati. Obiskovali me bodo plemiči, seveda, jaz bom moral nerediti ravno tako. Ce nočem občevati s svojimi sorodovinkami. z gospodičinami in z go-spemi. imajo me za čudaka: če se podam v to druščino, potem podere m sklep, katerega sem storil. Kakor duhoven moral bi prevzeti visoke duhovske službe, skerbi imaš potem več kakor zdaj — če ne storim tega. hudovali bi se domači nad menoj.'1 „V samostanu pa vseh teh zaprek ni. Vse svetne vezi se tam potergajo: nobena reč me ne bo mogla več motiti41. Iz teh besedi spoznavamo, kako je sv. Alojzij na vse strani pretuhtaval. kako bi se lažje Bogu posvetil. < 'udimo se tej t esnobi pri tacih še otroških letih. Čudimo se ob enem njegovi goreči ljubezni. Kes, da takrat niti misliti ni bilo. da mu bo oče privolil iti k redovnikom. Ali pripravljal se je sam na to. ker čutil je, da ga Bog kliče tjekaj. 17. M I a d i s po kom i k. Cas. v katerem je živel sv. Alojzij, bili so ljudje hudo razvajeni, posebno po mestih in gradovih topili so se v nasladnosti. Tembolj se mo- ramo čuditi, da ta splošna spridenost ni okužila sv. Alojzija. Kak«» lahko hi bil plaval z drugimi svojimi soverstniki in iskal svetnih zapeljivosti, lega ni storil, lirez greha sicer, je vendar sv. Alojzij oh enem velik spokornik. < hI rekel se je vsem zložnostim. katere so bile njemu v izobilju na ponudbo. Priprosta je bila oprava njegove sobe. revna njegova obleka, i.re ga je večkrat priganjal, da naj se lepše in bogate je oblači. Spal je na merzlem, tako. da so um persti »zebli. ha je bila postelja bolj rnučna, deval si je polén pod r.ulio. Sredo, petek in v soboto se je postil. Nikdar ni bil zbirčen v jedi Kedar je moral radi tovaršije biti pri kakem obedu, jemal je vedno jedi. ki mu sicer niso bile po godu. l'ozneje jel se je bičati, dostikrat do kervi. Zjutraj pred sv. mašo je vselej nekoliko premišljeval, čez dan je kaj svetega bral. da so mu misli pri I»ogu ostale. Molil je veliko. Vsako neprijazno iu težko stvar priporočil je Bogu, in rekel je. da je prišel d»» prepričanja, da previdnost božja je naj boljša gospodinja. Tako je med svetnim bliščem živel mladenček, ki se je otrese 1 vsega posvetnega pralni. Kaj bi si neki domišljcvali — je rekel — kaj da smo! Kakošen razloček je med ostanki reveža in ostanki bogatinovi? Ta — da kosti bogatinove nekoliko bolj sinerdč. —- V naših časih ravnamo sc le preradi po pravilu: veseli se. pij. jej... če imaš! Bralce, poslušaj pridigo sv. Alojzija! 11 »al le naši.) Modroversko kermilo zdrave omike. I Dalj«*. I IV. Poglavje. O razo d e n j i. lb. Tri \cre. judovska kristijanska in mahone-dova. si delijo svet. Malikovavstvo. kakor je sihdob stesnjeno. ne kali resnice teh besed. Te tri vere pa oznanjajo priobčeno razodenje. Maho-medaiiee časti zveličarja kristijanov in preroke judovske, kristjani imajo razun svojih od Boga navdihnjenih knjig za svete tudi vse judovske, naštete v njih sv. zapisniku. Po vesoljnem svetu se tedaj opirajo na razodenje. in vesoljno sve-doštvo je kaj važno! Judovska in kristjanska ste po jedru samo ena in ista. ker je kerščanska le spolnitev judovske. kakor se podoba izveršuje v resnici. Iz tega. kar vsak vč. pa ne izhaja, da bi bilo vse pravo razodenje. kar mohaiuedani za tako čislajo, ali pa da bi bila indovska vera prava, ki ne sprejme nove zaveze in Zveličarja. 17. Bogovcem. kričajočim zoper resničnost evan-geljskega razodenja, stavimo nasprosti ne aposteljna, ne cerkvenega očaka, ne bogovca, temne sve-doka izmed samih pervakov bogovskih, namreč prehvalisanega Jean-Jactjues Rousseau-a. On piše : ,.Priznavam, da me je premagalo veličastvo sv. pisma: presv. evangelij mi serce navdaja. Poglejte si knjige inodroslovccv, z vsem njihovim lišpom, kako so otročje vštric sv. evangelija! Je li mogoče. da hi tak visoka in ob enem tak prosta knjiga bila delo človeško? Je li mogoče, da bi tisti kterega zgodovino pripoveduje, bil le zgolj človek? Je mar podoben sanjaveu ali častila-komnemu ločinarju ikrivovercui? Kolika krotkost, v njegovem obnašanji! kolika ginljiva milina v njegovih podukih! kolika vzvišenost v njegovih načelih! kolika modrost v njegovih govorih! kolik p rek os njegovega duha, kolika nježnost, kolika natančnost v njegovih odgovorih ! v njegovih odgovorih! kolika zataja samega sebe! kje vam je možak, kje modrijan, ki ve živeti, terpeti in umreti brez sladnosti in brez ponosnosti? — Ko slika Platon svojega dozdevnega pravičnika. nesramno okrivičenega vseh hudobij, vrednega pa nagrade vseh kreposti, slika čerto za čerto Jezusa Kristusa: podobnost je tako oči-vestna. da so jo čutili vsi cerkveni očaki, in da se v njej človek ne more ukaniti. Kako prenapet in kako zaslepljen mora biti, kdor se derzne primerjati sina Sofroniškinega Sinu Marijinemu? Kolika različnost med njima! Sokrat, umiraje brez boli in sramote, je lahko do konca stanoviten: in ko bi te lahke smerti slavno ne prestal, bi dvomili, ali je bil Sokrat, vkljub njegovemu duhu, še kaj več od modrovalca — solista. On, bojda je omislil uk nravnosti < nravoslovjei: ali drugi pred njim so ga že spolnovali. Samo zapisal je. kar so storili: samo učil je posnemati njihove zglede. Aristid je bil pravičen, prej ko je Sokrat ličil, kaj je pravičnost. Leonida je umeri za domovino, prej ko je Sokrat terdil. da je dolžnost ljubiti domovino. Sparta je bila zmerna, prej ko je Sokrat zmernost hvalil: prej ko jc krepost določil, je bilo po Gerškem dovolj krepostnih. Kje pa je Jezus našel svojo vzvišeno in čisto nravnost, ktero jc sani učil z besedo iu djanjem? Iz sredine presilne prenapetosti, prisveti naj viša modrost, in naj slabše ljudstvo oslavljajo najžlahtnejšc. prejunaške kreposti *». Sincrt Sokrata, I'ri tej s.truSni obsodi Judov pisatelju na vso strani pii-torditi. bi bilo preveč. ki mirno modruje s prijatelji, je naj milejša, ktera se da želeti: smert Jezusa, ki pojema sredi nmk, (»krivičen, zasmehovan in proklinjan od vsega naroda, je naj strašnejša izmed vseh, kte-rih je človeka groza. Sokrat, prejeniši zastrupljeni» čašo. blagoslavlja človeka, ki mu jo jokaje podaja : Jezus moli sredi pregrozovite kazni za svoje kervoločne rahelj ne. Zares, ako je Sokrat živel in umiral kot modrijan, je Jezus živel in umiral kot Bog. Mar pa še rečeš, da je evangeljska zgodovina navlašč iztuhtana? Ljubi moj, kaj takega se ne iztuhta, in vendar je djanje in ravnanje Sokratovo, nad kterim ni kdo ne dvomi, manj spričano od Jezusovega. Taki oporok odlaga pritežnost. pa je ne poravna: manj kaže, da bi več mož te knjige složno spisalo, kakor da so vsi enega in istega popisovali. Judovski pisatelji nebi nikoli zamogli ne te govorice, ne te nravnosti. V evangeliju so tako velika, tako očivestna, in nikakor posriemljiva znamnja resničnosti, da bi iztuhtalei bili veči čudež od samega čudežnika". Daljo nasl.) Pompeji nekdaj in sedaj. Spisal Janez Bile. i konec. I Molitev do kraljice presvetejra rožnega ve., ca"). I. f V imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha Amen. O prevzvišena kraljica Zmage, o Devica in Gospa : V Tvojem imenu se nebesa radujejo in brezdna trepečejo. o prešlavna kraljica svetega rožnega venca! Glej, na ta slovesni dan. ko se Tvojih zmag nad krivimi bogovi in nad maliki spominjamo, — klečimo pred Teboj Tvoji srečni otroci, ktere si Ti zbrala, da Ti v tem stoletji tempelj sozidajo, da Ti darujemo ljubezen svojih sere. in Ti v sinovskem zaupanju svoje potrebe razložimo. o Marija, oberni s tega prestola milohe. na ktere m stoluješ Kraljica, svoje milostne oči na nas. na naše družine, na našo domovino, na Kvropo in na vso sveto katoliško Cerkev. Oj. naj Te ganejo k usmiljenju skerbi. ktere nas težijo, britkosti. ktere nam življenje grenijo. Glej. o Mati. koliko nevarnosti, dušnih in telesnih, koliko stisk in žalosti nas obdaja. Oj Mati, ustavi roko pravice svojemu razserdenemu Sinu in zmagaj s Svojim usmiljenjem nad serci grešnike/; soj so oni naši bratje, in Tvoji otroci, odkupljeni s predrago kervjo Tvojega sladkega Jezusa; oni so meči. kteri prebadajo Tvoje občutno materinsko seree. Pokaži se danes vsim tisto, ktera si v resnici — Kraljico miru in sprave. Češčena bodi. kraljica. Mati milosti itd... * Moli f-o ta molitev 1. maja in 1. nedeljo mesca oktobra o p< Idne v slavnem s v« t srn pompejskem pa tndi jio drugih krajih. Res je sicer, da smo ravno mi. «lasi Tvoji otro«-i vendar tisti, ki z grehom v svojem sercu našega Gospoda Jezusa v novič križamo in s tem tudi Tvoje serce ranujemo. Da. mi spoznavamo, da smo naj huje kazni zaslužili. Spomni se, da si na Golgoti zadnje kaplje kervi in zadnje naročilo umira jočega Zveli-čarja prejela, in da je to s kervjo Boga — človeka zapečateno volilo Božje. Tebe nam mater, mater grešnikov imenovalo. Tak«» si Ti kot naša mati. tudi naša besednika, naše upanje. Zdih«»vaje povzdigujemo k Tebi proseče roke ter kličemo: usmiljenje! Oj dobra Mati. usmili se nas in naših duš. usmili se naših družin in naših sorodnikov, naših prijateljev, naših ranjcih; usmili se posebno tudi naših s«>vražni-kov in toliko njih. kteri s«; sicer kristijane imenujejo, pa vendar britke rane zavdajajo preljubeznivemu Sercu Tvojega Sina Prosim«» danes usmiljenja zmotenim ljudstvom, vsej Kvropi. vsemu svetu, «la se v-i k tvojemu sercu skesani povernejo. O Mati usmiljenja, usmiljenje vsim' Ceščena bodi kraljica. Mati milosti itd... III. V Tvoji moči. o Marija, je. nas utišati nas rešiti Ali ni Jezus Tvojim rokam izročil vsili zakladov Svoje milosti, in usmiljenja V Ti se«liš. k-ik«;r kraljica Svojemu Sinu na desni strani. st«duj«»ča nad angeljskitni kori. Tvoje kraljestvo oijsega od nebes naj bolj oddaljene pr« »store, Tebi je zemlja podložna in vse stvari so Ti pokorne, da. Tvoja moč se ž«; <••!•"• do pekla in le Ti. o Marija, nas /.amores oblasti satanove oteti. Ako nam zató noč»-š pomagati. i;er smo nehvaležni otroci, nevredni Tvojega varstva, reci nam. h komu naj pribežimo. da se rešimo, tolikih stisk in težav. Ne. Tvoje materinsko serce ne pripušča. da se pogubimo mi. Tvoji otroci. Dete. k tero na Tvojem naročju gledamo, in skrivnostni venec v Tvojih rokah, nas navdaja z zaupanjem, da b««mo uslišani Res. mi terdn« » v T«d>e zaupann». mi pokleknemo Tebi k nogam, izročamo s«* kot slabi otroci popolnoma rokam naj boljše Matere, in pričakujemo od Te?*' danes. res. še danes zaželjene milosti. Peščena bodi kraljica. Mati milosti itd... Prosimo Marijo, da lias blagoslovi! Prosimo sedaj. «» Kraljica, za zadnjo milost. kf«-r«» nam ta današnji dan ne moreš o«lreči. Dodeli nam vsim stanovitnost v ljubezni do Tebe. in daj nam Svoj posebni materinski blagoslov. Blagoslovi. «» Marija. v tej uri našega sv Očeta. Lepoti svojega venca, starim zmagam Svojega sv. rožnega ven«*a. kvre zmage so Ti pridobil«» naslov zmasovalne Kralji«-«', prideni še. prosimo Te eno. r«> je zmagoslavje sv. vere in mir človeške družbe. Blagoslovi našega škofa. blagoslovi mašnike in posebno vse «»n«'. kteri se trudijo za slavo Tvojega svetišča. Blagoslovi konečn«» vse ude bratovščin«» Pompejsk«'. kteri pob««žnost Tv««jega sv. ročnega venca gojij«» in širi j««. O preblaženi rožni venec Marijin. «» sladke sp««n«\ ktere nas k Bogu vodijo. «» vez ljubezni. kfera nas z angelji druži, oj naša bramba zoper peklenske napade. oj bukve življenja. Tebe ne bomo nikdar pustili. Ti nam boš moč o sinertni uri. Tvoj naj bo«I« naš poslednji izdihljej. Zadnji glas naših umirajočih us'ni«-naj bo Tvoje sladko ime, o Kraljica sv. rožnega ven« a v Pompejih. o naša ljubljena Mati, Ti e«lino prib« ža- lišče grešnikov. Ti naj boljša Tolažnica žalostnih. Češčena bodi zmeraj in povsod, zdaj in na vekomaj, v nebesih in na zemlji. Amen. Češčena bodi kraljica. Mati milosti itd... Papež Leon XIII so podelili vsim. kteri skesanega ser« a in pobožno to molitev molijo, s. maja in 1 ne«lelj«i oktobra odpustke sedem let in sedem kvadragen «sedemkrat štirideset dni » IS jun l*s7. Omenjena dneva naj se tudi sv rožni venec pobožno m«»li. ako je mogoče tudi večkrat, zbrano premišljevaje sv. skrivnosti, ktere obsega. Tudi je jako koristno, da s»* o tem času opravlja rpobožnost 1."» sobot na čast presveteinu rožnemu vencu". Bu-kviee o t «'j pubožnosti so prišle na svitlo v italijanskem jeziku v Valle < 1 i Pompeji. V 11. Bistrici lv nov. is o. Ogled po Slovenskem in dopisi. Še nekaj o HOOletn oi sv. Alojzija. Tega. kar se Ile v malo dneh obhajalo, namreč zopet kako stoletnico o sv. Alojziju, ne bode nobeden sedanjih več doživel. Zato s«' je treba zelo prizadjati. da bi zlasti mladina ta čas dobro obernila; in sicer mladina vsake verste. .Storiti bi se dalo kaj precej za male otročiče. Veljaven gospod s Primorskega nam piše: Prav bi bilo da bi matere prinesle nedolžne svoje otročiče, kteri naj bi se blagoslovili, in pravi: „Xe biste Msr. v Danici objavili formule d«jtičn«^ga blagoslova?41 („Odgov." Ben»xlictionale romanum. Ratisb. etc. 1. 1873 ima naslednjo splošno formulo za blagoslovljenje malih. Penedictio lnfantis. I . Adjuturiam, etc. /.'. Um/ ter it, etr I ". /Vma noster miseretur. //. ( ustudiens parrulos Domina*. V. D** mi nt j e.rauili, etc. U. h'J rh itn o i' meni, etc. V. Domina* robiscum. /.'. 1.1 CM Hi Sf ti rit U t HO. (»remus. I turni ne ,h'AH ( li ri*tr. lili Dri viri, ijni mite omnia tur r u bi (jeni t u*, in tem pare tamen infans esse v oi h isti, et hn ju.< netiiti.< diligiiiiHocentimn; »¡ui paroulo* tihi obbitos nmna'er complesas es. ii&pie. heneilirisfi: infanem istimi jnurreni in brnedic^ionihu* dalcedinis, et praestn, ne ma-litin mutet intellrctniH rju.<; eit/ue con cede, nt prnficiens iishitr, sii f tir nt i a et ijrntia, tibi stmper placere vohat. (Jui r/r/s et regnas rum I>e<* Patre in unitate Špiritus Suncti J h-u s t>er oinnia sneculn ¿tternloriiM. I»'. Amen. l>«-iu|K'i. •I i« ens • Par et lunedirtio I)ri oni ni pot ciitis. Pat ris et Filii t, et SpiritMs Sanrtit descendat *nper te, et maneat srmper. H. Amtn. fmTiiit plurt-s. (»ratic et lienoilii-li«» dicantur in numoro plnrali. Nahajate se ondi še «Ive daljši in močno spod-I>u«lljivi formuli, kterih poslednja je za že nekoliko »|M>iirastle «l»*čke in deklice : ,cum praesertim in eccle-sia praesentantur. Pa dalje še ena za bolne otroke.— Opomniti moramo, da so prav posebno rokodelski učenci potrebni, da bi se zanje kaj storilo o tem vgodnem času, n. pr. kake male duhovne vaje. 0 kako dobro bi bilo to za dečke same in pa za njih mojstre! Mnogi so že zelo sprideni in če se o taki lepi priliki ne poboljšajo, kaj bo z nesrečnimi dečki? Kaj vse hudega utegne biti! Nepokorščina, ne zvestoba, opuščanje božje službe in druge prav hude napake so že zdaj med njimi, kaj še le bo! Taki dečki navadno premalo spoštujejo božjo hišo, duhovne, in svoje mojstre.. Tedaj kjer je le kolikaj mogoče — zlasti po m»»stih in tergih naj se kaj stori za rokodelsko mladino. Mojstri naj bodo prepričani, da bo le v njih korist, ako vravnajo, da tudi njih učenci imajo kako dobroto od 300letnice sv. Alojzija. V Ljubljani n. pr. bi se lahko zedinili tudi drugi z gosp. Gnezdatovimi dečki v ta namen. Da naj bi gg. rokodelski in tergovski pomočniki budili sami dečke s svojim lepim zgledom k taki vdeležbi, kaj je bolj želeti, kakor to? Gosp. dopisnik želi zvedeti, kaj več, kako se bo po različnih krajih svečanost sv. Alojzija osnovala? Marsikdo, pravi, bi kaj napravil; pa ne ve. kako? rTukaj (v Tomaju) bomo imeli" tridnevne vaje z mladino in spoved s sv. Obhajilom. Dobili bomo šolsko zastavo sv. Alojzija in sv. Xeže, pa jo bodemo blagoslovili (o tej priliki» ter napravili en sprevod k Materi Božji v Britof. Da okinčanje cerkve, podob sv. Alojzija — tudi doma po hišah — k pobožnosti veliko pripomore, to je očitno. Lepo piše o tej zadevi solnograški katoliški časnik : Praznik sv. Alojzija se bliža. Povsod se pripravljajo vredno ga obhajati, skoro v vsaki škofiji so dani ukazi o splošnem obhajanji tristoletnice. Ti-suče in tisuče otrok se je s podpisi posvetilo temu svetniku... Potem spodbuja tudi gg. bogoslovce. da naj ne zastanejo. (Ljubljanskih prelepo djanje je zadnjič Danica naznanila.) Naznanuje pa daije, da avstrijanski bogoslovci so določili, da v spomin Alojzije ve tristo letnice hočejo med seboj vravnati veliko zedinjenje za napravo katoliške univerze v Solnogradu. Razun tega priporoča list duhovno obhajanje 300letnice. K temu posebno služi šestnedeljska po-božnost sv. Alojzija. To opravilo je lahko, pa prav veliko koristi. Prejemanje ss. zakramentov 6 nedelj zapored, ali pred praznikom ali po prazniku, ali tudi 3 ned. prej in 3 ned. po Alojzijevem godu; kratka molitev na papežev namen in pa na čast sv. Alojziju — Pri vsem opravilu je prav važno, da imaš gotov namen pred očmi, n. pr. dosego neke še po-mankljive čednosti; opuščenje kake slabosti, dosego kacega daru za osebne potrebe itd. Iz Amerike. Joliet. 111. K. St, 25. inaja lsi»l. Jaz sem se zdaj že precej udomačil v novem svetu. Joliet je prijazno m«jstice, šteje okrog 40 tisoč prebivalcev; Slovencev je veliko tukaj, števila ne vem še natančno, ker še nisem bil po vseh hišah. Zdaj nabiramo denar za zidanje cerkve, stala bo od 6 — 7001) dolarjev. Sedaj imamo službo Božjo v dvorani nemške šole. dokler ne sozidamo lastne cerkve, šole nam bo tudi treba, a ni slovanskih šolskih Sestra. To je križ. Kaj. ko bi se odločile nekatere Kranjice ali sploh Slovenke, ki imajo veselje do samostana in bi bile zmožne podučevati v slovenskem jeziku, prejadrati morje in priti sem? Lepo delo jih čaka tukaj in hva- ležnost Slovancev jim je zagotovljena. Da bi vsaj eno dobili! Tukaj lahko stopijo v kateri-koli samostan ali red; sprejmč» jih brez plačila. Ko bom imel več časa, pošljem kak dopis v Vaš cenjeni list.") Z Bogom! Priserčen pozdrav! Vam udani. Fr. S. Zlato zerno iz otročjili ust. Amerikanski „\Vanderer" pripoveduje tode: Mož. sicer dober, je imel slabo navado, brati malopridne knjige Jn brezverske časnike, na ktere se je naročevalH Žena mu je zarad tega o neki priliki pošteno „levite bralaa in ga po zasluženji oštela. Mož pa je razdražen odgovoril: „E, kaj ta sitnost, in čemu ti to nepokoj dela? Kaj mi nekje to more škodovati? Jaz kar precej vse spet pozabim, kar sem bral". — „ Ata!u zakliče hčerka, kije bila ravno pričujoča, „kaj smo že jedli v nedeljo?" Oče se zavzame in ne ve, kaj bi odgovoril na to nepričakovano vprašanje, in poslednjič reče, da se ne more na to več spomniti. „No dobro, ata. ne morete se več spomniti, kaj ste jedli, in vender je to jedilo vaš život nasitovalo!" Ta priprosti, pa tako gorki odgovor je moža spravil v zadrego, in nič ni mogel ugovarjati zoper to. Objel je blago hčerko, ki je gotovo le na višje navdajanje tako modro govorila in opustil je v prihodnje nevredne knjige in časopise, kajti, če tudi se čitatelj natanko ne spominja več, kaj je čital, vender taisto ostane v duhu, kakor strupena hrana v telesu, in bravcu poslednjič spodjč ves okus za dobro in pošteno branje. Naj si zapomnijo ta nauk iz otročjih ust vsi bravci liberalnih in malomarnih časopisov, pa zanikarnih brezverskih knjižur. To je nauk in svarilo iz dežele prostosti in od-kritoserčnosti. ¿>sa manjka? Vradnik pripeljal je svojega malopridnega sina k župniku, ki je bil znan, da zna z otroci jako umno ravnati. Nesrečni oče slikal je malopridnega paglavca najbolj černo, kar se da pri porednežu, ki je očetu storil že veliko stroškov in sramote. Nato župnik: „Gospod, kaj ste vse skušali s svojim sinom?" — „Ravnal sem ž njim z lepa. A to ni pomagalo. Pričel sem tedaj z gerda". — „Sicer nič ne ?- — „Poskusil sem tudi šibo". — „Sicer nič ne?" Vradnik je bil v zadregi. Ni vedel, kaj bi župniku odgovoril. — „bicer nič ne? Storili ste dosti, a še ne vsega. Kajti, kakor se mi dozdeva, jednega niste storili. Ste-li molili za svojega sina". Vradnik je pobesil oči in tiho odgovoril: „Ne". „Mark Kirchl" K temu bodi pristavljeno: Mnogi so priporočevali razuzdane otroke v molitev posredoma molitvene bratovščine Naše ljube *\ Bodemo prav hvaležni, prosimo. Yr. *t Brez tacih tudi pri nas ni. in podtikujcjo jih še drugim. Gospe presv. Serca Jezusovega itd., in bili so mnogi uslišani, kar se je sem ter tje tudi v „Danici" po-terjevalo. Tedaj: Molite! — Probatum est. Mladini. Spomladanski vetrič veje, Boža hladno mladi cvet. Milo iz višave greje Solnčiee okrašen svet. Vsa narava se raduje. Prosta spon; ki jo težč. Kadar ostra zima vkuje Kruto revici roke. Pač podobno serca stanje Je okovom zime zlo. Če vklenilo grešno spanje Mu je čute blage vse. SliČno vigredi razcveli Pa nedolžno je serce; Žarki sveti so ga vneli. Rajske sape ga vedre. Torej, mladež, biser hrani Ta globoko v persih si; Božje serce ti ga brani, Ki je vir nedolžnosti! F. S. Slovesni prihod sv. Alojzija v nebesa — 1591.* Zakaj nebo prelepo se razgrinja? In rajski žar posije na zemljo ; Glej! zvezdica za zvezdico se utrinja, Z višav pa čuje petje miljeno. Se čuje godba, mična, blagoglasna; Komu velja slovesnost ta prekrasna? Poznate li mladeniča — junaka. Ki zmagal svet je. satana serčno? — Vse rajstvo radostno ga danes čaka. Da sprejme ga slovesnostno v nebo: Da sam Zveličar tam v neskončni slavi. Na glavo venec s krono mu postavi. O krona ta neizrekljivo draga. Nad bisere, kraljica drag«»tin. Lastnina bo Alojzija (¡onoaga. Prihaja, glej! iz zemeljskih pustin. Sere«' nedolžno Jezusa ljul>eče. Utihnilo je. - je duša prosta ječe. Dušica hrepeni v ljubezni zvesta. Da skoraj se z Zveličarjein združi: Saj bila zmir njegova je nevesta. Kako vesela k njemu zdaj hiti! -Tam živega Boga jo čaka stanj«*. Neskončna slava, večno rad«»vanj«\ ") Ta prel«'pa pesem je kakor nala^'- pripra\ii.i /.« d« kl.i-movanje pri kak«-ni alojzevauji. Kd«»r ima v••^«•ij»-, t«. pre««-j |;ihk<> prepiše in s«* je zarile uriti. \"r. Z obličja mir nebeški njemu sije. Se lirnbarček mu v roki lesketa: Smehlja se milo ljubljenček Marije. Saj v Nje naročje pride iz sveta; Za Jezusom seree je k Nji gorelo — O snidenje presrečno, preveselo! Nasproti vró mu angeljska kerdela. Saj sličen njim na zemlji on je bil ; I>.*vi'* mu družita slavo bode pela. Saj jih posnemal j«', serčno častil ; M venčani v neizmerni slavi, diki. Radostni čakajo ga vsi svetniki. Ah, ž'- je tu! - odpró se svitla vrata, ndpre se cvetni vekoviti raj: Neso krilati venčanega svata. Z vese|j»-m je zapustil solzni kraj: l)ušiea čista, mirna, brez bojazni. V Gospoda upa. — ne boji se kazni. In dalje, dalje tje, kjer prestoluje 1'resveto Trojstvo in edini Bog. Njegova čista duša se dviguje, Tj" spremlja angeljev jo varhov krog; 1»:« vteši tam neizrekljive želje, ha srečno gre „v Gospodovo veselje". Ogleda j tam! — Kdo vstani je umeti. Brečudni žar. lepoto in svitlost: Vse rajstvo speva: Sveti! Sveti! Sveti! Vtoplj.-no vse v ljubezen in sladkost; Blaženstvo sije jim po znamnju križa; Osrečen ves Alojzij tje se bliža, « »bstopijo ga s palmami device. V obleki beli. s cvetjem, v kolobar, Slovesn«« Jagnjetu doné sla vice. Ki s«» v devištvu le izjemni dar; In k«> presladki vtihnejo glasovi. Bred tron nebeški svat poklekne novi. ( astito vstane Božji Sin s prestola. Prijazen ves. premilo govori: n pridi, blažen sluga, sin Lojola! Na Serei» moje. blagor, blagor ti! N. dolžno živel si. me serčno ljubil. Prej.-l boš krono, ki sem jo obljubil. Posedi prostor rajsko lepotičje. Prav bliz.o bodeš mojega Sercá: Na veke gledal Božje boš obličje. • M-eta. Men«», s vet«'ga Duha: «dej. mater «lam Kraljieo ti Marijo. Duh«»vo svitle v drago tovaršijo. li Vekoslav. boš večni kinč Sijona. Ker si na zemlji širil mojo èast; Naj glavo kinča ti ¡»rezala krona. Na. dam ti jo, na veke tebi v last; Izvoljeni predragi moji svatje. Naj 1 tO« h » večno Tvoji sestre, bratje. 11 val. č Gosprida. k rajski še Kraljici Alojzij blažen «Ivigne zdaj ok«'t; Zahvali seza brambo — Pomočnici. — lOO-- Poklekne — ah. o čutje presladko! — Nebeška Mati serčno ga objame. Za sina ljubega ga sprejme, vzame. In zopet pesem slavna gromovito Pred tronom Jagnjeta zveni, doni. A zdaj že glas Alojzija sla vito. Med rajsko trumo sladko se glasi Kot strun srebernih. šum dereče reke. Razloga se. se bo. na vekov veke. Al hočeš tudi ti. mladina mila! Doseči srečo, slavo kdaj ondoJV — O skleni, »la Alojzija sledila Boš v čednostih, dans v tristolet.ni god; Zveliča r ljubi te po srečni smert i. Bo združil z njim. te venca I v ra jskem verti Rudo slat. Razgled po svetu. Rim. Sv. oče Leon XIII so v skrivnem konzisto-riju 1. rožnika ob kratkem poznarnnjali zasluge nadškofov Ludovika Hoteli i a in Antona Gruša-ta in so oba povzdignili v kardinalsko čast. Potem so veliko število škofov po vsem svetu nekaj povzdignili na višji stopinje, nekaj na novo izvolili. Silo častitljivo je to. kako Kristusov namestnik svojo oblast skazuje po vesoljnem svetu, to pa pri vsem nasprotvanji zagrizenih laških framasonov in druzih sovražnikov. To naj višjo veljavo in oblast poterja tudi spoštovanje in veselje s kakoršnim vesoljni svet sprejema novo papeževo encikliko o rokodelcih. En sam ame-rikansk časnik, kakor g. Karlin „Slovencu" iz Rima piše. je že pred Binkoštmi naročil telegram s tisuo. drugi s tri tisuo besedami, samo »la bi tem prej mogel poročati svojimčitateljem o novi papeževi okrožnici Ako se pomisli, da pred nekimi leti smo samo za besedi: „Pire umeri ', telegram do gosp. Buha v Ameriko. plačali nekacih <5 gld. (če ne še več), si lahko-vsak misli, kolike stroške so žertvali Amerikanci za tisuče besed, da bi bolj naglo zvedeli kaj o besedah Leona XIII! Kako silno ponižuje in osramotuje tako spoštovanje vesoljnega očeta njihov * nevre Ine sovražnike! Kakor v naši deželi, tako se po vsi Evropi mladina pridno zapisuje na pole. ki se bodo vezale v slavno knjigo, ktero bode pervi kardinal o enoletnici položil na grob sv. Alojzija v Rimu. Tudi so napovedani v Rim zastopniki tnladenških družb iz vsi h krajev Evrope Mesca sept. b»>le poseben shod dijakov. Za to reč se prav posebno peča velika družba italijanskih mladenčev. Francija. Švica. Anglija. Nemčija. Avstrija. Holandija. Portugalija pošljejo svoje zastopnike v Rim počastit velikega pomočnika in zavetnika blage mladine. Že je tudi določeno, da '27. sept. bodo imeli dijaki zaslišanje pri sv. Očetu. V praznik sv Mihaela pa bo»lo papež v cerkvi sv. Petra maše val i romarjem in drugim katoličanom. V novem Jorku je senator Saxton predložil pri-stavek h kaznivni postavi, ki prepoveduje tiskanje, prodajanje ali pa podarovanje nesramnih ženskih podobščin. kakor primečke ali naznanila, kaki prodajani robi. Posebno je meril pri tem na smodkarske podobščine (cigaretne gerde figure). Pravi, da posebno te so kužljive napol zreli dečki starosti. — Amerika n»-i so v marši ktere m oziru veliko pametniši in skerbnejši za mladino, kakor marsikteri želtavi Ev-ropejci. ki hočejo veljati za olikane". V škcfiji „Covingtovski" je škof Maes duhovnom ukazal, da naj odvračajo očitne veselice z namenom: v prid eeikva ali verskih družb, ako so take slovesnosti proti vravnavam tretjega velikega cerkvenega zbora v P.altimoru. Amerika. Senator Hali je v gornji deržavni zbornici predlagal, da vse župnijske šole v Pensilvaniji naj se spremene v ..očitne" ali deržavne. namreč v take šole. ki bi bile deržavnim šolskim gosposkam podveržene. in se ve. brez verske Tedaj posilno loče nje vsake šole od cerkve. To je svoboda framasonov, ki bodo svobodno Ameriko kmalu spremenili v jetniški kurnik. ako bodo Amerikanci poslušali prostomišljake. ki žele šole tako vstrojiti. kakor skušajo verski sovražniki v Evropi storiti. — D«»zdaj si katoličani pomagajo s Rfarnimi šolami", ki so v oblasti sv. Cerkve, toraj svobodne Oranje s parnikom Simpson Watson je prevzel več tisoč oralov zemlje, ki jo bo s parnim strojem preoral Vpregel je :> pluge, ki jih sopar giblje in v lo urah si upa 2."» oralov preorati. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec juni (rožnik), a» Glavni namen: Ljubezen križa. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII) ( koll«-C.) „Oznanujemo Kristusa križanega, ki je Judom v spodtiko, neverni kom v zasmehovanje, izvoljenim pa inoč in modrost božja". Tako je tudi še dandanes. Pridigovanje o križu zbuja zaničevanje in jezo; oboje pa po krivici. rKaj počne tesarjev sin?" vprašal je nekdaj ošaben in mogočen zasmehovavec križa nekega kristijana. rZate dela inertvaško trugo". bil je kratek odgovor in kmalu potem zaničevalcev padec poterdil resnico teh besedi. In kakor enemu, tako se je zgodilo vsem sovražnikom križa in neumnost in slabost križa je slednjič vendar vselej zmagala in bo zmagala, kajti v križu je božja moč, in modrost. Le neumni ljudje se s križem norčujejo. Toda ravno tako neopravičeno je sovraštvo do križa. „Košček terdega lesa, počez položen čez dru-zega" imenuje ga sovražnik zaničljivo in zaničuje v križu poviševanje terpljenja in terpinčenje človeške narave. Pa to ni Kristusov križ, mi ne slavimo v križu terpljenja zaradi njega samega, temuč terpljenje, ki reši. mučenje, ki zdravi. Temu pa se človek nikakor ne more odtegniti in večkrat njegova lastna volja prevzame dolžnost zatajevanja samega sebe. rkošček terdega lesa počez položen čez druzega"4, da. večkrat tudi velik kos lesa počez položen čez drug les. in ni ga druzega pomočka, kakor da ga nosi in prenaša Več pa prav za prav Kristusov križ tudi ne zahteva, in da stori človeka zato voljnega, k temu pripomore njegova moč in modrost To je tudi, kar pesnik sluti, ko pravi o veri križa, da zdru- žuje v en venec dvojno palmo, ponižnosti in moči: ono splošno pokorščino in zatajevanje namreč, s katerim se ne bori kristijan samo s serčn«jstj«» in m mog«»č razpor med veseljem in srečo, med voljo in postav»», med močjo in veljavo odkar smo v raju / grehom jedli od sadu prepovedanega drevesa in zbudili ta razpor. ki je bil prej z božjo milostjo v nas zv«'/.an. je naše rešenje v križu, v zve/i /. njegov m»»čj«. in nizkostjo Pa ne zadostuje vsaki tak « v- /, k.tk«>r bi jo tudi na primer previdnost sklenil.« da bi se razp«»r končal in rana zacelila, ki nam j . j» greh vs»'kal: temuč. ker smo se pogtvzniii iz višine V/naravne modrosti in veličastva. bilo je za naš » p.»vzd:g»» čez-naravne modrosti potreba, da seje m .gla • • k r» nizkost in visokost v venec čeznaravne m»»či z«lružt'i. To >«■ je zgodilo v skrivnosti križa ;»•. Jezusu Kristusu, križanetn. ki je božja moč in božja modr >>T Križu se toraj spodobi č«'ščenje in l|ui>ez«n vseh ljudi, poklanjanje vseh vernikov in da ga verniki nase vzamejo in za (¡ospodoiu nosi) », m da svoje življenje enako delajo življenju Križane-ia da I»«« P.og nad nami vladal raz lesa sv. križa Posebna vdanost do sv križ i pa se zahteva «,d častivcev presv. Serca Jezusovega. Zato j h opominja podoba križa s podobo presv. Serea m jim «»znanuje največje delo ljubezni do tega S«'r«-a. njegovo brit k-, terpljenje in smert. Pred vsemi drugimi se naj spominjamo besedi sv. Ignaciia. da ni lesa ;»rmr tvnejšega. da bi v nas poživil ogenj ljubezni božje kak»»r les sv. križa, in se morajo po teh bes«_'dah tudi ravnati. Ljubeče hrepeneti po svojem <*ilju. nonižn«» hoditi p«< poti božji, serčno darovati, kar l»i nas m 'gl«« zadolževati v skesanem spokorj-mji za napak - in zm«»t«\ to nas križ uči, to tudi križ najbolj časti, če t-- sto-rimo, in vterjuje našo ljubezen d«> njega Za tako ljubezen do križa prosim», ta ne-s»'«* presv Sei»-.-Jezusovo. Mogočen priprošnik za tako milost in ra/.un tega prelep zgled ljubezni do križa je >v. Alojzij Ooncaga. katerega ta mesec k»»t posebn»'ga patp»hh častimo in to leto še posebno slavimo. Ce ga predstavlja sv. umetnost kot nedolžnega v blaženi zamaknjenosti pred podobo Križanega. kat. p» v p ki derži, je tole medla podoba njegove ljubezni d» križa, njegove angeljske čistosti in pokor«', ki ga dela tak-enakošnega Križanemu ki je dovers«*val daritev svetosti in pokore. b) Posebni nameni: 24. S. .lan »*z K e r s t n i k l>iln»v.-ki ~t.»n. Zri»-.. •• prost»»/.iiii«»vaiii*- ••v.iii-g.-ljskili sv»'t..v. I\«»r«»>ki» ni M«»i;iv>k«». IMa\«-i. Z.ipl« t. ur pravd«'. 2<» Ss. .lan »*z i n I', iv.■!. VarsivM piel >iiv|«» in in-vilito. Zara.li knŠ Miisk.-^a pr. pt ;«';iuia v >v**j*-in .|..-t«.-.iu-u i šk<» lovani. S. Ladislav. «V-.tr avstrij-ki lJ>/.«-l-- ki<•(••-Štefana, bnli'»vna in «l.-i-k;« s.in-ni>«'\» S. II «'i in a r»l. I »lil pokore. V svoji gorečnosti in delovanji | »r^zi ran i in krivično sojeni. Zanemarjene oln-ine in hiše božje. 2'.». Ss. Peter in Pavel. Sv. ju rimsko vprašanje. pospešit«Iji nmlitveiieira apostoljstva. Zadeve časopisa: „Semlbote". II. Bratovske zadeve N. lj. Gosp4 presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprnioje N. lj. «i. presv Jezusovega S. r« a, sv. Jožetu, sv. Nikolaja, ss. Ilermagora in Fortnnata. naših anueljev varh«»v in vsili naših patronov Bog dobrotno »dvenii od naše dežele poboje. umore in samomore. odpad iu brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevauja iu vse pošastne grehe in velike nesreče. — Prav «»oreče piip.»r«»čam v molitev že pol leta holano sosedo: kar /miraj je v postelji, zadnje tri tedne pa še hujši, bolezen je nevarna in karkoli smo poskušali za ozdravljenje dozdaj. je vse brez vspeha. Zatoraj naj '«o priporočena Naši. ljubi ti. prosv. S. Litrski. sv. Jožefu, sv. Ant. Pad., sv. Frane. Sera t. — Prosim, da bi se prav goreče molilo, za spivober-njenje nekih grešnikov, ki so bili pred nekimi niesei v „Zgd. Ihuiiei- priporočeni v molitev. Zalivala se naznani, ee bomo uslišani. — Zakonsk človek. ki zapravlja, žena in otroei pa stradajo, da bi se spreobernil. — Bolnik serčno priporočen za zdravje, ee je Božja vol,a. — Zanikarnež za poboljšanje. Zalivala. I stniee so se mi dolgo časa gnojile, in ponavljala se mi je bolezen večkrat: bila sem seui res čiidna na pogled, in v skerbeh. da ne bom ozdravela. Tudi jezik se mi je bolj težko p rej; i bal, tak.» da seiu bolj težko govorila. V tej nadlogi začnemo opravljati devetdnevnieo, v rast presv. Serea .l.-zusoveiia, žalostne Matere I »ožje. sv. Jožefa, sv. Antona Pad., in sv. Frančiška Sera t'. z obljubo, ee ozdravim, da h«H-ein uslišani»' v Paniei razglasiti. Zgodilo s«- je. kar sem prosila. Zdaj pa. hvala l»«»iril ! zdrava svojo obljubo spohiiijeiu s tem pisaujem. Naj služijo te male verstiee ko zahvala iu v povzdigo zaupanja d«» presvetega S«»rea Jezusovega, in omenjenih pomočnikov l»<»žjih. Frančiška. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Gredo z Dunaja se je mudil nekaj ur pri čč. oo. Frančiškanih v Ljubljani prečast. gosp. Vino. Epif. ( arlassare. Ord. Min., naslovni škof z Mailavro. apost. vikarij za vzhodnji llu-pč v Kini 1 'rečastiti gospod, še pri naj boljši moči, je že 20 l«'t misij«»nar; doni.*« jo i/ Vičence na Gorenjem Laškem in ¡so veliko trudi za katol. misijon nekako v sredini kitajski» obširne doržave. Marsiktere potrebne reči je že doversil. pa še mnoge ga čakajo, zato išče tudi pomoči po Fi v ropi Nastavljene ima naslednje početja : 1. Konvont s središnjim semeniščem za 4 apo-stolj.sk»- vikarijate. 2. Bolnišča za Kineze, v kterih se zveliča mnogo duš; Kitajci namreč, kadar jim je umirati, ne delajo teže, radi se dajo spreobemiti in kerstiti. Pri zdravih, v višjih službah, se pa težko kaj da doseči, ker nasprotuje zistem Konfueijeve vere. Vender so vera razširja. Škof Carlassare je v tistem znamenitem kraju, kjer je bil dobro znani spričevalec Perboyer strašno mučen in je dal življenje za sv. vero. kar je iz nodavne slavnosti pri oo. lazaristih dobro znano. Odrinil je včeraj škof Carlassare iz Ljubljane v Benedke. dalje v Rim in od tam naravnost v mi sijon, kamor mora dospeti do srede oktobra. Dali smo mu za njegov misijpn 100 gld. od miloščinj. ki so odinenjene. .,za najpotrebniši misijone". Ljubljana. P meri a je r». t. m <;»; letna gospodičina Amalija Pfefterjeva. prava svetnica, ki je veliko let terpela naj hujše bolečino, zniven toga pa bila zmeraj vesela in dobro volje. Sedmega t m. pa je umerla občeznana in spoštovana gospa Marija S m r e k a r j e v a, roj. Maren-čičeva. v 7H. letu svojega življenja. Bog daj njima vočni mir. V Mariboru je 10. t. m. ob 8ih zjutraj v Gospodu zaspala čast. šolska sestra Marija Bon a v en t. Stiha če va, pridna pesnica, ktero bodo marsiktere pesni v „Danici" v spominu ohranile. Bog daj tej čisti duši večni mir! Novosti. Missa IV. roc. inaequalium in h on. S. S a post. Petri et. Paul i composita et reverendisimo D D. Petro Prh, Praeposito mi trato Capi tuli oolleg. Rudolphsvvert. ete. etc. dadicata au ctore Ign. llladnik. — To je že op. 10. pridnega gosp. sostavljavca. ki bodi gorko priporočeno pevstvom. ki tacih proizvodov potrebujejo. Povesti, slovenskemu ljudstvu v poduk, sostavil g. Andrej Ka 1 a n. Take povesti prinaša „Domoljub1*, ker so pa bravcem posebno všeč. se je želelo, da naj se ponatiskajo v posebne knjižice za slovensko ljudstvo. To je 1. zvezek, ki obsoga 15 povest. — O tej priliki pa bodi tudi gorko priporočen listič rDomoljub". ki ga vred nje gosp. Kalan in prinaša premnoge ljudstvu koristne in potrebne reči. — Pred spoti-kljivimi časniki in listi, kakor tudi pred kužljivimi knjižurami pa ostro svarijo papež, škotje in sploh sv. Cerkev, in taoih reči naj se verniki varujejo z vso skerbljivostjo. Eno černih znamenj kužljivih listov in knjižur je to. da uuhovne radi psu jejo, gerdijo in brez vsega spoštovanja o njih pišejo. V dvomu, če je kaj tacega za rabo ali ne. vselej prašajte za svet vestnega gosp. duhovna, da gada ne kupite v mavlii. — Cena „Povestim" je 20 kr. v »Katol. bukvami". Zvezek ima 118 strani. V spomin tristoletnice blažene smerti sv. Alojzija, priredli so gojenci kn. šk. Alojzijevišča častno slavnosti 11. jun ob Tih zvečer. Obseg je: Himna sv. Alojziju: 2. Podpourri: 8. dve živi podobi: 4. igra: Stanovitni kraljevič. Stezica. Stezica! po kteri mali že davno popra-šujejo. se dobiva v „Katol. bukvami" po 10 kr. Šibe na Laškem ne jenjajo, kakor laški frama-soni ne jenjajo Cerkvi in veri krivioe delati. Ni se še pozabila strahota vsled vnote smodnikamo v Rimu. že spet naznanjajo, da 7. t. m. po noči ob dveh je bil po več mestih gornje Italije hud potres, ki je naredil znatno škodo in tudi nekaj ljudi jo mertvih. — V Pregnani in Badi Calaveni je M četer-tine neporušenih hiš tako poškodovanih, da ne morejo ljudje več v njih prebivati. (Darovi in nektere druge reci prihodnjič.)