V t.irek MrW* IlUM !,      in velja v Man U.ru  l>re* !••>: ilj.tniA i •toin za T*e leto H yl. H pni let.l . . 4 , ,a Mrl leta . I ..
1'0 pOHtl Za        letu 10 Ki. /a Ml leta . V .. -/a retrt leta J
Vreilniitvo in tfMVI jh v        -kii nliia=r lllernigaise) M. 117.
Št. Tf>.
V \I;u il>oiu f>. oU.tol>r*a I8O8.
O/naiillif
Za navailn.) ifd|iM| trst" <>• plat'uje li ltr., će ne nali-tn« I krat :. kr. Inka Jkral.
4 kr. It »e ti«k» Škrat-
>.....       1'in.iellko ne plaru ■
jejo po prostora.
Za »<ak tisek je plauti kolek Memiielj) m 30 k.
I' M ne rralajo, naj M bUgorohn* fraukujejo.
Tooo,j I.
Slovenci Kfriiiiiiuo so!
m.
A. D. P.  Iz dolenje Kranjske.
Z združenjem Slovencev v eno kronovino ne hi torej Avstrija le nam, temuč tudi sama sebi pridovala. Do združenja tega imamo Slovenci tudi historično podlogo tu in tam, zlasti pa v nekdanjem ,.Innerosterroichir' t. j. V zvezi Stirije, Goiotana, Krajec in Primorja, ktera zveza je v poprejšnjih časih svoje lastne dvorne kancclarje, in svoje skupne ali generalne deželne zbore imela. Zveza ta je torej historična, kakor ona med Bohomijo, Mora-vijo in Silezijo. Št irski in koroški Nemci lehko rečejo, da z nami v to historično zvezo stopiti več nečejo, za kar se mi Slovenci gotovo jokali no bodo-mo, ker nasproti še prav radi vidimo, tla se teh nam toliko nemilih sosedov, kteri nečejo nikakor naši ravnopravni bratje, ampak le naši gospodarji, naši tlači tel j i biti, vendar enkrat znebimo. Da bi pa Slovenci do te zveze zgodovinske podlogo ne imeli, tega nam nemški gospodje tajiti ne morejo.
To sem jaz trdil in še trdim in ne porajtam, četudi sedanje „Novice" ki so pričele v poslednjem času v marsiktercin oziru že prezrele prihajati, mojo politiko „nezrelo" imenujejo. Prihodnji slovenski tabor na Kranjskem, ki se ho, upamo, kmalu po dokončanem zboru ali pa na spomlad v ogromnem številu sešel, mislim da bo o politiki drugače sodil in tudi mar« sikteremu slovenskemu poslancu oči odprl, kteri misli, da narod slovenski vedno za njim stoji, ali da mora vedno na njegovi strani biti iu molčati, naj dela gospod poslanec v njegovem imenu kar hoče, in glasuje za kar hoče.
Itazen tega so imeli slovenski poslanci pri zidanji nove Avstrije poseben oddelek za Slovence zdnženo Slovenijo zahtevati in se zanjo kot za conditio sine qua non poganjati, čeprav jim ne bi bilo zgodovinsko pravo, kakor „Novice" trdijo, nikakoršne pogače za to upeklo, kajti pravo do tega je prirojeno pravo, stareje od vsake historije, ono nam gre pred Dogom in pred ljudmi, čeprav nebi čisto nič zgodovinske podloge zanj imeli. Pri Judih se ne vpraša, imajo li historično pravo do tako zvane emancipacije in do vsega kar zahtevajo. Vselej lojalni in z davki bogato obdarovani na rod slovenski menda vendar zasluži, da bi Avstrija vsaj toliko ozira na njega imela, ko na Jude, ter mu dopustila iu preskrbela vse, kar mu je k cmanci paciji izpod tuje nadvlade, kar mu je k obstanku, svobodnemu razvitju iu blagostanju njegovemu neobhodno potrebno, čeprav se ne bi s pogačo zgo d")vinskega prava skazati mogel.
To so tudi „Novice" ktero zdaj moji politiki zaradi pomanjkanja »Zgodovinske pogače" nezrelost očitajo, poprej vselej priznavale. „Ne pergamenti starodavnih zgodovinskih pravic, ne narodne supremacije ... ampak pred vsem pravica vsake narodnosti, to je pravo avstrijsko. Kdor želi svobodo osebi, mora želeti tudi svobodo narodom, kajti narod je skupščina oseb Ravnopravnost narodov vseh; to je ideja, ki nadvladujc denes svet. In hoi signo vinces Austria!" Tako so pisale „Novice" lansko leto pred volitvami iu zdaj —' zdaj je v njih očeh politika „nezrela", ktera zahteva, da se na rod naš vsakako izpod tuje supremacije izkopati, in do ravnopravnosti dokopati mora, čeprav ne hi Čehom in Magjaroni enako na plesnjcvem pergamentu zapisane starodavne zgodovinske pravice do tega imel.    Krkliirt mir Graf
Ocrinilur — diesen Zvviospalt der Novice-Natur| Najsinešneje ali »;rav za prav najžalostncje je pa pri tem, da „Novi*, povdarjati ne nehajo, da so še vedno dosledne, da se niso programu svojemu izneverile in da še denes nimajo nič preklicevati, kar so svoje dni trdile, Dog se smili doslednosti take. Ali dasiravno je nedoslednost „Novic" in njih privržencev velika in očitna, vendar mi ne gre v glavo, kako se drzne g. Dežinan slovenskim poslancem to v pregreho šteti, ko je nedoslednost njihova pri vsem tem le mali neznatni p ep dir v primeri z velikanskim brunom nedoslednosti njegove.
Slovenski poslanci so namreč še zmerom toliko dosledni, da marljivo drezajo v tistega zmaja, ki nam hoče Slovenijo zadušiti in požreti; pesnik „prokletih grabelj" in nekdanji navdušenec za slavo Slovanov je pa v doslednosti tako daleč avansiral, da je ud postal te požrešne živali, ki vse svojo silo napenja, da bi Slovenijo, ktere skoz 1000 let zadaviti ni mogla, zdaj v času hvalisanega liberalizma in ravnopravnosti narodov zadavila in poliru-stala. Brambovci Slovenije so le v tem nedosledni, da so se v poslednjem času ž njimi na videz nokoliko prijazno zmajevo glavo (nemško supremacijo) pomirili in da mislijo, da že zadostuje, če le v repek zmajev, kteremu se Dežniau pravi, prav pridno žokajo. — Taktike te so se najbrže od Bene-deka naučili. Bati se je torej, da devica nnša po njej ne bode rešena niti kačje glave, niti kačjega repa, marveč da bo eno ali drugo čedalje veče in huje prihajalo. Priča tega nam je med drugim zlasti Sadova Slovencem v mestnem zboru'ljubljanskem, (iotovo je tudi, da hi nemila ta vojska nehala in Slovenija sama rešila se kačje glave in njenega repa, ako jej bi le brambovci njeni preskrbeli orožje, kteremu se pravi: politično združenje Slovencev. Pa naj rečejo sedanje „Novice" kar hočejo; resnica le in ostane, da dokler se po odpravi nemško-niagjarske supremacije vsem (deseterim) avstrijskim narodom ravnopravnost narodna iu politična v dejanji ne privošči, dokler Avstrija le svoj „Verscbinel/.ungsprocess" nadaljuje, mesto da bi se v narodnem oziru po svobodni Švajci predelala, v kteri so vlada in vsi njeni organi ne le Nemcem popolnoma nemški, temveč tudi ondotnim Francozom popolnoma i'rancozki in Italijanom popolnoma italijanski, dokler zapeljana Avstrija glas najzvestejih narodov svojih prezira in raji dunajske Jude posluša, kteri v skrbi zarad naročnikov nesrečno to politiko na vso moč podpirajo in zahtevajo, da mora vsak uradnik, vsak učenik in sploh vsak lojalni cislajtanec če ne po rodu vsaj po duhu Nemec biti od pete do glavo in neumorno skrbeti, da bi vsaj vsa Cislajtanija in saecula saeculorum pod časopisni njih žozel spadala in so tako obdelovala.da bi so v njej število naročnikov na njih nemške papirnate plahte nikdar ne manjšalo, ampak množilo od dne do dne — dokler pravim, se bode tako po Avstriji godilo, ne moremo se nikdar niti mi Slovenci niti celokupna Avstrija iz ustavnih zmešnjav, iz revščine in pomanjkanja izkopati in do lopo slogi! in materijalnoga blagostanja dospeti. Dokler so le v nemštvu ali le v nemštvu in magjarstvu namesto v popolni ravnopravnosti vseh narodov sreča Avstrije išče in zraven toga se še vse, kar nam jo Bveto in častljivo v imenu liberalizma v blato tepta, tako dolgo padajo in padali bodo vsi naši davki, ktere si moramo s krvavimi žulji pridobiti, v nena-sitljivo hrezdno; čeravno vedno veči, vendar nikdar še većim potrebam zadostovali ne bodo; Avstrija bo narode svoje molzla in izmolzla, pa pri vsem
Listek.
Na kraljevo v Zagrebu.
(Dalje.)
In poglej, dragi bralec, tam čepi stara zamazana j udinja v sredi stare šare. Ona je bolj gorilli podobna, nego li tistemu božjemu stvoru, ki se mu človek pravi; pa vendar je ud po Bogu izvoljenega naroda. Celi kupi robe leže okrog nje. Med njo se najdejo take stvari, hi jih naš človek še pobral ne hi, če bi mu na potu ležale; za judinjo so pa roba, zakaj ona po dolgoletni skušnji ve, da čez sedem let vsaka roba, naj bo kakoršuakoli svojega kupca najde. Jud vse kupi, kar se le dobro kupiti da, pa noj si že bo, kar si žo koli hoče, pa če ravno drugo ni, nego žrebel, ki je že dvadeset let v plotu rjavel, ali kobili iz kopita padel. Svet so judov boji, da nas bodo vso s časom ob denar in s tem tako rekoč v svojo sužnost spravili. In to jo res poinislika vredno, zakaj denarstvo je postalo sedma velevlast, če jih naš svet v varčnosti in zmernosti posnemal ne bo. In zares, varčnost in zmernost ste dve glavni lastnosti v judovem značaji.
Pa pustiva ta narod, ki izgnan iz domovine že skoro dve tisoč let med drugimi narodi živi, in vendar še ni v tem morji utonil; ki so ga že sloni v vojskah teptali, pa še živi; ki so ga že po vsili kotih naše zemlje preganjali, pa je še denes povsod, in se še denes vedno množi; pustiva ta narod, ki tako rekoč umreti ne more, in to vso le zato, ker svojo domoinov v svojih svetih knjigah po celem svetu seboj nosi.
Poglejva raje tje le na podnožje krasnega spomenika Jelačiča bana. Da, da! ban Jelačič in leto 1808. Kolika ironija! Z mečem kaže na sever proti Magjarski. Pred dvadesetimi leti so bili Magjari „kleti dušmani", „azi-jatska drhal", in Dog ve kaj še Denes so pa mila, valjana, poštena, vitežka prekodravska braća!    Epiharnios smijaj sol   Tam na podnožji spomenika
Jelačiča bana sede „mužaće" iz najbližnje zagrebške okolice, vse so enako oblečene, ko da bi bile vse sestrice. To so naše vrlo (jračaukc in Šesti-čanke. Vsaka ima pred seboj jerbašec žlahtnega sadja. Pa one ne drže zraven prodavanja sadja roki križem v krilu, one predejo zraven. Za pasom jim tiči preslica s predivom, z desno roko vlečejo prejno nit iz kodelje , z levo roko pa zaganjajo vreteno. Priporočal bi tudi našim Slovenkam mesto predenja na štorkljastein kolovratu, predenje z vretencem. Hrvatica predo celo gredoč, in zraven tega še nese polni jerbas na glavi! Vse to mužače so vesele, zgovorne in šaljive, le ona se ined njimi čmerno drži, in ta jo gotovo Vrabeoka baba, kakoršne so v Zagrebu sploh kot čarovnico na glasu. Lehkoveren svet ne kupuje rad od njih, zato so pa tudi vsaka na vse protege roti, da ni iz Vrabec doma, ter tako zatajova svoj rod in dom.
Idiva zdaj skozi Strosmajerjevo ulico na Zrinskijev trg, ki je, kar SO prostora tiče, gotovo trikrat toliki kot Jelačičev. Najpreje nama pred oči pride velika množina voz polnih v dolge vence spletene čebule, ali kakor so nemški Bahovi uradniki posmehovajc djali: hrvaške vanilije. Letos je bilo gotovo še nad 400 voz čebulo na Zrinijevem trgu na prodaj. Naj več čebule ali luka prirode posavska peščena tla. Turovo in Optujsko polje sti si v tem enaki, da sti obedve peščeni, in da mnogo čebulo prirediti. Čebula je prava hrvaška narodna jed. Nekteri jo znajo brustati, ko da bi jabolko jedli. Pa tudi hrvaška gospoda jo čisla kot dišaven koeficijent v svojih jedilih. Trgovino s čebulo imajo večidel žene v svojih rokah. Na vsakem vozu sede prav gravitetično tu po dve, tam po tri turopoljske „plemcntašice" s širokim, večidel rudečiin pa tudi včasih modrim titkom na opravi. Kaj je titek V Titek so zovejo tiste rudeče ali modre proge, na hrvaški ženski narodni opravi, ki so v sicer belo platno po-prek vtekane, in od tod pride brž ko ne tudi beseda - utkitek. Navadna iii.. a ima komaj po dva prstu široki titek na janki in marami. Plemenite oljke pa ga imajo tudi šc na rokavih; na jaukab pa včasih tako širo-
tem tudi sama nd ^rgn hudega konec jemala. Dokler torej Avstrija raji na posek nemške nli iieiii^ko-ningjarsko supremacije opira, nego na trdno skalo zgodovinskega in narodnega prava vseh kraljestev, dežel in narodov svojih, ni upati prave politične urobodc in ravnopravnosti narodne, niti poboljšanja materijalnoga blagostanja za nas. ni za Avstrijo.
Tako je sodil nekdaj tudi g. Bvetec o tistem matei ijalnem blagostanji, ktero nam iz dualizma prisTirati more. Da ni hil kriv prerok, mi menda dokazovati ni treha. Železna cesta je za nas še medvedova ko/a, od ktere se ne ve. če nam hn kaj posebnega pridovala nli ne, deželno premoženje nam se še ni povrnilo, in če tudi hi se, so vse to le malenkosti v primeri z negativom dualističnim „blagostanjem" našim.
Pa če hi tudi kranjski, ali magari vsi Slovenci po dualizmu res kako materijalno blagostanje dosegli, kaj nam pomaga, ako hi morali kot nar ml umreti in slovensko svojo domovino sosedom Nemcem ali Italijanom prepustiti, ki že od nekdaj nanjo preže, kakor volk na jagnjeV In če hi si narod slovenski na Kranjskem razen materijalne blagosti tudi narodno ravnopravnost in vse druge pravice privojskoval, ktere mu gredo pred Dogom in pred ljudmi, kaj smo si bolji, ko hi hrez združene kronovine Slovenije vendar le velika večina Slovencev v nemški ali laški goltanac potovala, za ktero hi potem prej ali pozneje gotovo tudi na nas kranjske Slovence vrsta prišla? Kakor tedaj ni za Avstrijo rešitve brez federacije, tako ni za Slovence rešitve hrez združene Slovenije. Politična svoboda, avtonomija, materijalno blagostanje in ravnopravnost narodna — so sicer lepe reči, če jih bi tudi v dualizmu kodaj doseči mogli, za nas le — nastavljena past. Kaj še le zdaj, ko vidimo in smo iz nekdanje skušnje do sita prepričani, da teb reči brez združenja Slovencev v eno kronovino nikdar nikoli doseči ne moremo, in da se mora vsak pravi prijatelj teh lepih reči pred vsem za samostojnost Slovencev v federativni Avstriji boriti. — Državni poslanci slovenski so torej silno zagazili, da niso na Dunnji glasu povzdignili iu rekli, da narod slovenski se v sedanjem stanu z obljubo politične svobode. materijalnoga blagostanja, avtonomije in ravnopravnosti narodne zadovoliti ne more, ker te obljube se še uresničiti ne morejo, dokler se vsi Slovenci pod eno deželno vlado ne združijo, in ker hi pomnožena avtonomija večini Slovencev v sedanjem raztrganem stanu več škodovala nego pridovala.
h deželnih zborov.
Interpolacija «lr. Ton lilija iu lovariftcv v seji dne I. oktobra /as.ian ravnopravnosti llOV. jezika v uradu lil šoli.
'7,0 občni pravdni red 1. 1781 zapoveduje v §. 18, da obe stranki, kakor tudi njuna pravna zastopnika se imajo v svojih govorih posluževati jezika v deželi navadnega; k temu se je bila izdala najviša odločba 27. aprila 183f» št. 109, vsled ktere imajo dolžnost stranke vsem pismom, ki niso pisana v tistem izmed deželnih jezikov, ki se rabi v sodni ji, in ki se ima rabiti v prepirnih ali neprepirnih rečeh, prilagati poverjene prevode v deželni jezik, ki se rabi v sodniji.
Nadalje veleva §. 105 ohč. pravd, reda, da se imajo povedhe svedo-kov ali prič, kolikor je mogoče, z njihovimi lastnimi besedami zapisavati in vsakemu po končanih povedbah podati, da jih sam prebere, ali pa naj se mu preberejo, da se jim potem podpiše: in sledeči ^. Kili obč. p. r., da če hoče priča med branjem svojo povedbo nekoliko premeniti, ali ji kaj preistaviti, se ima to na koncu ravno z njenimi lastnimi besedami zaznamovati.
Nadalje veleva 128 kazenskega pravd, reda leta 1853, da se sme svedok ali priča, ki ne zna sodnijskega jezika, le takrat izpraševati brez tolmača, kedar znata preiskovalni sodnik in zapisovalec zadostno tisti jezik, kterega govori priča. V tem prinierljeji mora se priložiti spisom poverjen prepis zapisnika v sodnem jeziku.
Minu i m — ■ ii ■■ ■ ihmiiiiimuii ii   ■ ii i    n e i ii     i "i i 111        ■ -----—-.....------.....—
kega, da je belega platna le malo videti. Bolj ko je titek širok, višega je boje žena plemstva. Tako so utegnile po prilici izgledati rimsko „toga oprae-textae.u
Glej tam je tropa širokogačnih, mastnoklobučnih Magjarov. Pripeljali so iz bičja spletene storije, ali kakor jim Hrvat pravi, hasiire na semenj. Tu se prodaja navadni hrvaški sir „inohat" imenovan. ki je trd kakli kamen. Tam naprej ima Slavonce polni voz na solneu osušenih rib na prodaj, /vezane so kakor na primer uradna pisma v fasciklu. Večidel so krapi in ščuke, pa tudi smuči. Smudj i Sobici) je naj pleinenitoja savska riba, pa boje le redkokdaj gori do Divžie priplavala.
V sredi Zrinijevega trga stoji živina. Turki in Mutljaki priženo iz Bosne cele tropo buš, kakor se neka vrsta majhnih volov imenuje. Mutljaki? kakošni so to ljudje V Mutljak ni Turek, ni krščanin (pravoslavni), ni hrišča-nin (katolik) ampak bosanski bogomil. Dogoniili so ostanki bizantinskih mo-notizitov, ki so se iz Bolgarske v Bosno in od tod čez gornjo Italijo do v južno Francozko razširil. Imeli so v različnih časih in v različnih deželah različna imena, kakor Kateri, Patereni, Valdenzi itd. In še denes imajo Franco/.je izraz „cocbon bulgare" za neko početje, ki se v javnem listu ne da povedati, in ki je boje po verski sekti se iz Bolgarskega do Franeoz-kega zaplodilo. Na drugo stran je pa bogomilstvo iz Bolgarske v Rusijo veje pognalo. Statist i kurji sicer Hogomilov v Bosni ne omonjavajo, pa to pride iz neznanstva. Mutljaki so umazane ali drugače velikanske podobo. Oni se raje s Turki pajdašijo nego z rajoni.
Tam cigan svojega kljuseta hvali, ter ž njim gori in doli dirja, da je kaj. Kljuse je mršavo in odrto, da ga je milo gledati, pa vendar se mu oko žari kot živi ogenj, iu nazadnje pride na dan, da mu je lopov cigan ali kukca v oho vteknil, ali pa guzo s papriko naštupal.        i_Kon. prih.)
Ruzen tega primerljeja mora se pa k izpraševanji poklicati zapri zenegn tolmača, in vsako vprašanje in vsak migov m- se nuna tako v jeziku, v  kteroni  se izprašuje svedok, kakor tudi v prevodu v sodni jezik v zapisnik postavljati.
Kuako veleva j;. 184 rečenoga kat, reda, da je treba, kedar ne zna obdolženec sodnega jezika, ako se vzame zraven tolmača , naj pred vprašanje v sodnijskem jeziku iu precej spodaj prestavo od besede do besede, in ravno tako odgovor, najprej v jeziku izprašcvauca, in precej spodaj v prevodn od besede do besedo zapisavati.
Se bolj razločno se glasi razpis vis. pravosodnega ministerstva 17. marca 1862 na dež. nadsodniji v Gradca in Trstu, s kterim je bilo ukazano, da morajo sodnije v obravnavah z ljudmi, ki govore izključljivo slovenski jezik, izpraševanje obdolžencev in zaslišanje prič v kazenskih rečeh, kolikor je mogoče, v slovenskem jeziku zapisavati in vsaj odločne dele izpovodob obdolženca ali pričo v slovenskem jeziku v zapisnik postavljati; da se morajo zapisniki o polaganji priseg slovenskih strank po mogočosti vselej v slovenskem jeziku sestavljati, in vsaj besede prisege v slovenskem jeziku v zapisnik postavljati; — da pri kazenskih in konečnili obravnavah z obdolženci, ki samo slovenski jezik uniejo, morajo hiti sodnijske osebe z državno-pravdniškimi uradniki in zagovorniki vred slovenskega jezika popolnoma Zmožni, da naj se imajo torej obravnave v slovenskem jeziku; da se ima razsodba in po mogočosti rnzlogi v slovenskem jeziku razglašovati; — da morajo sodnije v rečenih deželnih delih sprejemati vloge, ki se podajajo v slovenskem jeziku, in kolikor je mogoče, izdajati slovenskim strankam odloke ali rešitve na-nje v slovenskem jeziku.
Akoravno so te postavne naredbo jako vlačne in jim je povsod priložena beseda „p0 racgOČOSti" bi se bil vendar čutljivo zboljšal položaj slovenskih strank naše grofije, ako bi bili vsi e. k. uradi in vse c. k. sodnije navdani resnične in trdne volje, ravnati se po njih, iu ako hi bile c. k. nad-sodnijo natanko na to pazile . da bi jih njim podložne sodnije vestno spol-novale, kar se pa, žalihog! ni storilo.
Hodila je nova tako imenovana liberalna doba §. 19. ustanovnih postav 24. decembra 1807, vsled kterega imajo vsi narodi naše države enake pravice , sme vsak narod zahtevati, da se mu narodnost ohrani iu goji, iu priznava država sama enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradu iu v javnem življenji.
V naši poknjožoni grofiji živita od nekdaj dva naroda, laški in slovenski, in sicer ste dve tretjini Slovencev, ena tretjina pa Lahov.
Kadar je šlo za davek v blagu iu v krvi, poznala je vlada vselej dobro Slovence na Goriškem; ko je šlo pa za njih pravice, ona ni poznala nikdar slovenskega naroda na Goriškem, ker v politiških in sodnijskih uradih gospodaril je izključljivo le nemški ali laški jezik. Pošiljali so se med Slovence po navadi uradniki, ki niso umeli slovenskega jezika, in oni so govorili pravo čez premoženje, čast, življenje ali smrt. Vkljub vseh omenjenih postav so se zapisavali vsi zapisniki v laškem ali nemškem jeziku, in ravno tako pošiljali so se vsi dopisi in razsodbe v rečenih jezikih, tako da Slovenec ni nikdar vedel pri čem da je, in si je moral za drag denar še le tolmača iskati. Posebno čutljivo rane sekale so se vdeležencem kazenskih obravnave, ker skoraj po vseh uradnijah so bilo izročene te obravnave takim sod-nijskiin osebam , ki niso ali celo nič ali le površno slovenski jezik uinele. Tako se je godilo posebno pri okrajnih sodnijah v Tominu, Cirknem, Kanalu in pri okrožni sodniji v Gorici. Namestu da bi se posluževali preiskovalni sodniki priseženih tolmačev, rabili so navadno le take deninarje (dijurniste), ki še sami niso znali dobro slovenskega jezika, tako da preiskovalni kazenski zapisniki so bili navadno brez vsake postavne veljave. To se je skazalo mnogokrat pri končnih obravnavah, pri kterih so se glasilo izpovedbe prič in obtožencev vse drugače, kakor so zapisniki kazali. Akoravno so bilo te napake pri konečnih obravnavah prvopodpisnncga večkrat karano jo ostal njegov glas — le glas vpijočega v puščavi. (Konec dr.)
I) o p i s i.
Iz Ljubljane, 't. okt, A. [Iz v. dop.J (N e k a j o pa z e k k zadnjim sejam našega deželnega zbora.) — Po posebni viharnosti in raz-draženosti debate odlikovale so se zadnje seje našega deželnega zbora, ki je denes v večerni seji sklenil svojo letošnjo sesijo. Bile so pa tudi ravno v zadnjem času na dnevnem redu stvari, od kterih se je moglo pričakovati, da se ne bodo rešile brez viharjev; če so bile pa obravnavo še bolj burne kakor bi sploh bili pričakovali, vzrok je temu postopanje manjšine, ktera ni hotela izpustiti prilike, da je podpihnla Ogenj, potem pa prav nedolžno trdila po svojem organu, da so narodnjaki bili isti, ki so napravili tak hrup. Ali hvala Dogu, saj niso bile seje skrivne, svet je lehko videl in slišal kakošno stvari je spravljala na dan protinarodna manjšina, da bi vsaj s sofizmi in neresnicami nekoliko hranila svojo izgubljeno reč. Postava o nasvetovanih preinenibah deželnega volilnega reda, postava zarad šolskega nadzora in zarad ravnopravnosti slovenskega jezika v šolah in uradnijah bile so podlage dosti za naše nasprotnike še enkrat razliti svoj žolč v vseh teh zadevali, predno se sklenejo iu kakor BO je nadjati, stopijo v življenje. Posebno strastna bila sla poslanca Dežinan iu Kromer. kajti drugi govorniki nasprotovali so vsaj v zmerni meri, ktere pa imenovana govornika nikdar ne poznata, če je govor o naši narodni duhovščini ali o narodnih pravicah slovenskega naroda. Jako smešno je bilo potezanje Kromerjevo za nemški narod na Kranjskem, kakor da hi ga bilo res Bog vedi koliko! Dobro se mu je odgovarjalo, da ima tako veliko veliko preveč zagovornikov v našem deželnom zboru. Potolažite se tedaj gospod Kromer, dokler budemo imeli toliko nemškutarjev, ni se še bati „fiir's deutsche Vaterland". Sicer se pa mora omeniti tukaj, da se Kočevarjem nikjer ni delala krivica.
Kako lepo fevdalno in prav v zmislu starinskem srednjega veka moro
govoriti tudi nemški liberalec, pokazal nam je gosp. baron Apfaltrern. Posebno niilostljiv je bil žlahtni gospod, da ni nasvetoval naj se vpelje kar naravnost spet tlaka. Spomina vredne so besede, ktere je govoril g. dr. Toman vsem našim nemškovaleom in zidaleem nemškega mostu od Drave do Adrije: Da nemškutarija mora nehati v nali deiell in v Avstriji sploh. Ali mora zginiti nemškutarija, ali pa bode zginila Avstiija sama. Pri postavi zarad šolskega nadzora udrihala sta zopet posebno Dr/man in Kromer po duhovščini . posebno je prvi hvalil šole v časih reformacije. Dr. Toman odgovoril mu je prav primerno, da tuji reformatorji so pospeševali slovensko literaturo, do-našnji domari reformatorji pa in renegati bi radi še to vtopili kar imamo. (J. Svetce vprašal je Dežurnim, ki je toliko lepega pravil o emancipaciji, zakaj se neki on in njegova stranka ne odtrga iu emuncipuje od hiimkraeijo V To je edmi steber, ki drži še po konci vso nemškutaisU .franko. Saj smo imeli dosti prilike prepričati se o tem za ČASOV bVlkredija. ko je zginila kakor megla pred solncem cela stranka. In če imamo zdaj zopet slabo vreme, posijalo bode gotovo solnce in razgonio megle kakor jih je že enkrat. Nasprotovanju vlade pri postavi zarad spremembe volilnega reda, pri kteri je vladni zastopnik odrekal zboru kompetencijo in pri postavi zarad šolskega nadzora, pri kteri je tudi ugovarjal nekterim spremembam, odgovarjali so možko narodni poslanci ter branili deželnemu zboru pravice, ktere mu gredo. Pri debati o šolski postavi prežvekal je g. Kromer že strokrat slišane stvari, kako lep mir je vladal, prodno seje začel narodni prepir; kako malo je mar narodu za slovenski jezik. Izvrstno pa ga je potolkel kmetiški poslanec Kra-marič, kteri unije tudi povedal, kako dobro poznajo njega in pa Dežinana že vse kmetiškc občina na Kianjskem. Zabredel je potem Kromer v politiko, blodil o panslavizmu iu konečno izgovoril besede: „In če pogine Avstrija, potem mora postaviti Nemčija zadnjega moža in zadnjo kapljo krvi na to, da pride do jadranskega morja". Hrupa kakor pri teb besedah, še ni bilo v našem zboru, kar vemo pomniti. Odkril pa je g. Kromer s tem komentarom k nemškemu mostu, želje vseh tistih, ktere gotovo premilostljivo imenuje naš narod le n e m šk u t a r j e. Deseda, ktero je izgovoril g. Kramarič, bila bi komaj dosti značajna za take odpadance svojega naroda, kteri ne zaslužujejo druzega, nego da jih zaničuje, kdor ima še kaj domoljubja v prsih. Celo nad vlado se je zagrizel naposled g. Kromer tako , da ga je moral zavrniti državni zastopnik deželni predsednik Conrad žl. Evbesfeld. Se ve da menda to ne bode škodovalo g. Kromerju, da ne postane vendar le „oberlandesgerichtsrath" zarad kterega upanja je brž ko ne odstopil iz deželnega odbora, tor naredil prostor g. Dežurnim.
V debati zarad šolske postave rekel je nadalje g, Svetec, da le iz praktičnih razlogov se zdaj no zahteva v srednjih šolah slovenski jezik za vse predmete, pravico pa imamo zahtevati vse, iu če bi zahtevali, bi nam ne mogel nihče kaj očitati. Izvrstno govoril je g. dr. Bleivveis, ter posebno povdarjal, kako žalosten je stan naših slovenskih bratov na Stirskcm, Koroškem iu Tržaškem primorji. Živa potreba je tedaj, da se Slovenci zediiiimo. Dobro in živio-klicev ni bilo konca in kraja; naj bolji dokaz da je živa ta ideja v srcih vseh domoljubov. Tako se vsaj tudi v našem zboru slišal glas, kako potrebno je, da se zediniino. So ve da bi bil naš zbor imel dolžnost izreči to v svoji celoti, ter pokazati svetu, da se živo čuti ta potreba, brez ktere ni mogoče slovenskemu narodu da živi, kakor se mu spodobi po vseli postavah narave. Vendar nas srčno veseli, da so našle te besedo tako živahen odmev. In tako je tudi naravno, širiti se mora ta misel od srca do srca, iu kedar jo bode enkrat izrekel ves narod slovenski za svoj program, tudi vlada ne bode mogla zapirati za dolgo ušes, ter jo moral izpolniti prej ali pozneje.
Toliko za denes iz deželnega zbora , zarad važnosti pretresanih predmetov hode mi morebiti kmalu zopet priliko spregovoriti še z besedo o tej zadevi.
V Ljutomeru 1. oktobru. |Izv. dop.] Precej ko smo izvedeli o Slovenobistričanili, da so zoper zedinjenje Slovencev protestirali, odpos lalo je 20 občin našega  in ormužkoga  okraja proti -   protest deželnemu zboru rekoč, da stoje vse kakor skale za vsemi li resolucijami našega ta bora. — Iz našega okraja so te le občino: Noršeuci, ('ven, Pristava Prosika, Podgradje, Stara  cesta,  Po ruošlavci, Cezanjevci, Moravci, Godoraerci,  Bučkovci, Radoslavci, Banovci, Sa-linci in trg Veržej; iz or ni u ž k e ga okraja: Savei, B ra t o n oč c c i, L a h o n c i, Kora č i o i in T r n o v c i.  Pri protestu vsaki! občine jo pod pisani na čelu župan, potem vsi odborniki in na končuje povsod občinski pečat.    - Naši ljutomerski nemškutarji so se tudi pridružili adresi SJovono bistričanov ,   — pa kaj to pomaga, to je le kaplja v  morji!   Ako je treba, dobimo lahko adrese za  zedinjenje Slovencev iz celega murskega polja, iz orinužkega,   našega in gornjeradgonskega okraja, kteri štejejo 45.000
fljjg _        izvzemši naše in pa morebiti ormužke nemškiitaije, kterih je, ako
naj veče mogoče število vzamemo vseh skupaj 1500!! Kaj je to, pitam vas 1500 proti 43.500!! V To jih še 6a/c '"i kakor jih interpelacija nabraja. Ne rečem, da ne bi bilo med našimi kmeti tudi mnogo osata in plevela posebno pa „urlavbarjev" in „obšitarjev" , — ali ta lulika spada pri nas večidel k kmečkemu proletariata in nima nobenega upliva. V srenjskih odborih so z večine premožni veljaki in ti so tudi skoraj sami narodnjaki. Za to tudi ni bilo treba pri podpisovanji teh 20 protestov nobene agitacije iu nobenega tacega nagovarjanja kakor pregovor pravi bolnemu konju. Možje, ko so enkrat stvar prebrali in razumeli, podpisali so vsi radostno. Ker so take adrese vse več. ali manj druga drugi slične, podam vam tu protest Veržcjskcga trga iz našega okraja in pa Trnovske občine iz orinužkega okraja:
Visoki deželni zbor!
Mi podpisani zastopniki Veržcjskcga trga se popolnama sla-gamo s svojimi slovenskimi poslanci v Graškem dež. zboru ; posebno pa sti izvrstno  naše pravice branila gospoda M. Herman in dr. Vošnjak.  S r
m o v njunih govorih so do p i d i c e prave nas, žolje in pravi naši zahtevi povedani in izraženi.
Trg Veržej 27. septembra 1668.
(slede podpisi.)
Visoki deželni zbori
Podpisani zastopniki Trnovske občine naznanjamo s tem, da se Popolnoma zlagamo s sklepom ljutomerskega tabora od it. augusta letošnjega leta, kar s e v p e 1 j a n j a 0 a š e g a jezika v šole, v ura d-ii i j e i n / . <l11,,, i. j . Slovence v tiče.
Naznanjamo dalje, da stfa nam naša v r 1 a poslanca gospoda Herman i" dr. J. Vošnjak iz globo č i n o s r c a govorila ; vsaka njuna beseda je bila odmev pravih naših želj iu misel Z,vso močjo in z vso silo se vstavljamo takim mislim, kakor jih Slovenobi ineani po dr. Oskarju Schmidtu visokemu deželnemu zboru naznanjajo, ker to ni, in ne bode nikdar izraz Seljenja in mišljenja našega naroda na Štajarskem ! Kakor vidimo, spadajo Slovenobistričani k tistim 5% našega naroda, ktere mi n c m š k u t a r j o i m e n u j e m o iu ktere interpelacija naših poslancev d o h r o o p i š e. Toliko časa ni za nas niti sreče, niti pravega mira, dokler se zahtevi izraženi v govorih poslancev gosp. Hermana in dr. Vošnjaka do zadnje pičice ne izpolnijo.
V Trnovcih 27. septembra 1868.
(slede podpisi.)
Gradec 2. oktobru. V vsaki seji borba, v vsaki seji surovi napadi nemških kulturonoscev na slovenske poslance. Kdor vidi to vedno borenje, to vedno zaničljivo tajenje in zametanje vseh zahtev slovenskih, mora ros občudovati neustrašljivost in pogumnost naših poslancev, kterih je le mala peščica proti ogromnemu številu nemških.
V denašnji seji bila je tudi debata o tistih 8000 gld., ki so odločeni za podporo kmetijskemu listu. Odbor nasvetuje, da se naj tretjina obrača za prestavo nemškega lista: „Steirischer Volksbote" v slov. jezik. O. Len-ček dokaže, da je ta list strašno slabo vredovan . in ni vreden, da bi ga kdo v nemškem jeziku čital , ne še le , da bi se prestavljal v slov. jezik. Nasvetuje torej, da se ta denarna podpora daja „Slovenskomu Gospodarju" v Mariboru, ki jo nalašč spisan za slovenskega kmeta. Dr. Vošnjak krepko podpira ta predlog, dokazavši, da so kmetijske in sploh gospodarske razmere vse drugačne na Slovenskem, kakor so na Nemškem. „Slov. Gosp." piše za slovenske kraje in, kakor nemški list, donaša kratke politiške vesti. Sicer je res že imel prav malo tiskovno pravdico, pa kteri slovanski list bi še ne bil tožen in obsojen pod tem liberalnim ministorstvoin.
Nasproti govorita dr. Hechbaiier in Brandstetter, prvi, da politiški list se vendar ne bo podpiral iz deželne kase, drugi, da je „Slov. Gosp." v Mariboru neki enkrat hudo razprtijo zakrivil v nekem društvu.
Herman odgovarja, daje list zelo razširjen iu večidol le z gospodarstvom se peča! Dr. Vošnjak Hcchbauer-ju: Da tudi „steir. Landhote" polit, vesti donaša, jo torej pol. list in bi se ne smel podpirati.
Za Len ček-o v predlog so sami Slovenci, vsi Nemci zoper.
Pri sporočilu zastran delovanja okrajnih zastopov poprime besedo dr. Vošnjak; dokaže krivico, ktera se po volilnem redu teh zastopov godi kmečkemu stanu. Po številu in po davkih bi morali kmetje imeti večino v vseh okrajnih zastopih, tako pa so po izmišljenem umetnem volilnem redu povsodi v manjšini. Dokaže po številkah, da je temu res tako*). Nasvetuje , naj to reč preiskuje deželni odbor iu v prihodnji sesiji sporočujc, tla se odstranijo nepravičnosti tega volilnega reda.
Da bi vi zdaj videli bili, kako so divjali nekteri nemških poslancev, kakor razkačeni sršeni, če s palico dregneš v njihovo gnjezdo. Mesto mirno dokazati, da to . kar trdi gosp. Vošnjak, v resnici ni taka, začenjajo njega osebno napadati. Posebno odlikoval se je dr. Schniid. Ta tuji vsiljenec, ki zdaj nesramno hujska po mestih in trgih, ki so ga volili, bi v svojem sovraštvu rad v žlici vode potopil vso Slovence. G. II e rman podpira predlog dr. Vošnjak-a in pripoveduje, kako nesramno so pri volitvi okrajnega zastopa v Ptuji dolavali birokrati v zvezi z nekim tamošnjim advokatom in mestnimi nemškutarji.
Sploh vam moram reči, da so naši slov. poslanci, posebno Herman in dr. Vošnjak pravi mučeniki v tem deželnem zboru. Naj si še tako mirno govorita, naj vse z najboljšimi in najtehtnejiini dokazi dokazujeta, kakor divja drhal planejo nanje nemški nasprotniki, jima kličejo vgovorc, da bi jih motili, krohotajo na glas iu končno nju osebno napadajo. Slovenski volilni! tako se godi vašim poslancem v nemškem deželnem zboru v Gradcu!
„Tagosp." prinese denes neko adreso okraju, zastopa v Slov. Bistrici polno sirovih napadov proti g. dr. Vošnjak-u. Predložil jo je dež. zboru dr. Schniid. Ravno ta okr. zastop je tudi sklenil prositi vlado, naj vzame službo zdravniško g. dr. Vošnjak-u iu jo na novo razpiše. Takošno je orodje neinškutarskih liberalcev. O nemška kultura, zmerom bolj gnjil jo tvoj sad.
Naši nasprotniki se vijejo kakor ranjene kače, da bi še enkrat izlivali svoj žolč na boriteljc naših pravic.
Denes so se oddale dež. zboru tc le slov. peticije:
Okrajni odbor gornji - grajski, trg Mozirje, Itečice, Gor ni grad; občina Kokarje, okraj Gornigrad: trg Reichenburg. Občine Blaiica, Hastec, Armesko. Gorica, Anže, Brezje, Senovo, Stolannik, Loka: okraj Sevniški. Občine .laronina, VVaigen , Polička: okraj Mariborski. Ponkve v šmarskem okraji.   Pristava v ljutomerskem okraji.
Nasprotne oddale so se tri od odbora celjskega mesta in okolice celjske, iu že gori omenjena slov. bistriška.
Gradec 3. oktobra. [Izv. dop.] Denes so oddali slovenski poslanci 13 adres:
Okrajni  zastop Šmarje,   Trg Ljubno,   Občina Cigelnca, •tno, Frajhaim, Vojtina, Smerečno, Osel, Kalše: okraj slov. Bistriški. *)   Celi govor prinesemo po Menogral. sporočilih.
Zgornja šont jakobska dolina, spodnja jakobska dolina, Plodoršice. okraj mariborski; Šont Jan/, okraj šoštanjski.
Totem je bila debata o novi iolftki postavi. Govorili so v generalki dtbati g. Karneri, ki je; nalašč zavolj tega prišel iz \Yildliaus-n. Potem dr Sehreiner in Kaisorfeld. \ diko začudenje je bilo, ko sta ta dva razlagala svoje stališča zasfran šol in izrekla, da nikakor nočeta, da hi se šola ločila od cerkve in da hi postala brczkonlesionelna. Oba sta za to , da v vsakem šolskem odboru bo brez volitve katehet in učitelj. Od teb dveh mož hi si ne bil nadjal takih govorov in ko bi eden naših slovenskih poslancev bil kaj enakega povedal, hi ga strašno napadali kot največoga natražnjaka. G. Herman odgovori Karneriju, ki se je babal, da on ve za prave želje Slovencev in ga izvrstno pobije. Od tujega Kulturturka iz Wildh:ius-a (Kttltur-tiirke von \Vildhaus) slovenski narod nič noče vedeti itd. Tujci le izsrknjo našo deželo in naš narod, jemljejo od groša goldinarja in ne od goldinarja groš itd. „S ve t se je že davno odvračal od liberalizma, ki se le goji s za klanj eni narodnosti, obropanjem deželnih pravic in zrenjem škofov iu papeža". — Če je šola slaba, teinu ni kriva duhovščina, ampak le država, ktera zapoveduje, kako iu po kterih knjigah se mora učiti v šolah. Pred vsem se mora poboljšati slabo stanje učiteljev itd. *) Baron Buol v dolgem,\in reči se mora skoz in skoz tehtnem govoru brani svoje konservativno-katoliško stališče. Napadi, ki so nanj letavali od Iiechbau-iT-jn niso mogli podreti logične njegove dokaze.
Tudi Brandstetter, poslance mesta mariborskega si ne more, da ne bi so oglasil pri tej priliki. On spada med tiste govornike, ki jim teče jezik ko mlinsko kolo; zbornica pa se vsakokrat ustraši, ko se on k besedi oglasi , kajti prte četrt ure nikdo ne ve, ali bode on govoril za ali zoper nasvet. Takrat je povzdignil svoj glas zoper Kaisorfehl-n in dr. Sclireiner-ja jima očital, da nista prava liberalca in ko bi zdaj ljudstvo imelo voliti, bi ju morebiti ne volilo. Sehreiner mu ostro odgovarja in zbornica mu ploska. Brandstetter se šo enkrat vzdigne iu se skuša opravičiti, pa mu ni obveljalo.
Potem so je začela specijalna debata.
Jutri je zopet seja in pondeljek bo menda konec.
Iz Gradca, 4. oktobra. [lav, dop.] Denes je spet bila seja dežel, zbora, ki je trajala če/. 4 ure. Dan za dnevom seje iu najvažnejo stvari, ki bi jih trebalo na vse strani premišljevati in pretehtati, se odločevajo v malo minutah.
Temu prenagljenju krivo je vedno rajlisral-igranje. Tako se deželnim potrebam, ki so vendar prve za nas, ne more žrtvovati toliko časa, kolikor bi sc moralo.
Slovenski poslanci so denes oddali peticije !) občin, med njimi bra-slovškega trga, ki jo Vam priložim, in ki je jasna in krepka. Slava llralovčanoni.
Peticije pa so od teh-le občin: Občina sv. Vid nad Valdekom, sv. Jauž pri Draberci, Otiška, Verhe, Zarazhor, okraj Slovensko graški; Noršinska in Bo-lehneška, okraj Ljutomerski; sv. Pavel pri Bolski, terg Braslovce, okraj celjski. Nasprotnih jo samo eno oddal g, dr. Nekerman, celjski poslanec iu sicer protest odbornikov občino sv. Krištof bi. Laškega, da ni bilo občinsko seje, v kteri bi se bila sklenila slov. peticija, ki jo je g. dr. Vošnjak oddal dež. zboru. Dr. Vošnjak vpraša, kdo da je podpisan na tem protestu, morebiti le taki, ki do tega nimajo pravico in ki še no vedo, zakaj da gre. G. deželni poglavar bere potem a imen, med temi je g. Ublieb iz laškega trga in 1. svetovalec. G. dr. Vošnjak: Samo pet jih je torej podpisanih, občina sv. Krištof pa ima gotovo najmanj 18 odbornikov, torej jo še zmerom velika večina za slov. adreso, in ta protest nima nobene veljave.
liilo je potem posvetovanje o deželnem budget-u. Zopet smo imeli priliko se prepričati, kaj imamo mi Slovenci pričakovati od nemške večine. Zo skozi BO let bil je na tukajšneni vseučilišči učitelj slovenskega jezika z pičlo plačo '120 gld. na leto. Ko je umrl učitelj g. Kvas, se ta služba ni več razpisala. G. Herman tirja, da ta služba zopet razpiše in stavi v deželni račun teh 420 gld. Dokaže, da jo silno treba v Gradcu učitelja slovenščine za slovenske dijake, kterih je jako dosti v Gradei,   Vsi dokazi zastonj,
Koj se oglasi marenberški poslance dr. Sehmid iu skuša s puhlimi dokazi spodbijati ta skoz in skoz pravični predlog. Naj si bodo dokazi slov. poslancev še tako temeljiti, in oni njenih nasprotnikov še tako slabi in prazni odločeno je že predno se glasuje, da padajo vsi predlogi, ki jih nasvetujejo Slovenci.
In potem se čudijo iu no morejo znpopasti, zakaj da so hočemo od njih ločiti. In vendar je tako očividno, da to še slepec lohko vidi. Ker nočemo le plačati, za svoj denar pa nič ne dohiti.
G. dr. Langer, lembiški grajšak, poprej odvetnik v St. Lenartu, ali prav za prav posestnik odvetništva tamošnjega, zdaj v Celji, jo sprejel prošnjo iz ptujskega in št lenarskoga okraja, ki so neki podpisane od 40 rihtarjev za vpeljavo nemščine. Ta prošnja, ki jo bo menda jutri oddal, se tudi obrača proti advokatom in notarjem, naj ceneje delajo in proti uradnikom najhitreje rešujejo vloge.
Tako torej naši nasprotniki v eno prošnjo vse zmešajo, da zmotijo ljudi in si vlovijo nekoliko podpisov. Gotovo več kot polovica teh podpisanih rihtarjev podpisala je prošnjo zavolj tega, kar ima zoper uradnike in n e zavolj nemščino. In če tudi, eden rilitar nima pravice podpisati za celo njegovo občino.
Pazite rodoljubi! Vragovi narodni se plazijo mod našim ljudstvom, da bi ga zmotili; pa ne bo jim obveljalo.
Jutri je konočna seja. To Vam ho vroč dan za naše slovenske poslance, ker so na dnevnem redu tudi slovenske peticije, ki jih zmerom prestavlja c. kr. namestnijški translator.
Tudi g. dež. namestnik bode jutri odgovoril na interpelacijo slov. poslancev. Kaj in kako si pod to vlado lehko domišljujemo.
*) Vse te govore , ki dokazujejo uoutrudljivost naših poslancev, kedar gre za prs« vice slovenskega naroda, prioboujeniu po stenografičnih sporočilih.
Politični razgled.
V 1 j u lil j a u sk eni zboru, ki je bil .". nklobra islava-klici cesarju zaprt, je dr. Bloiweis v predposlednji seji v misel \/el tudi zedinjenje Slovencev v eno skupino. Obširneje sporočilo poslednjih sej prinesemo v prihodnjih listih.
V goriškem zboru, ki se jc    oktobra končal je bil vladen predlog
o šolskem nadzorništvn sprejet z nekterimi spremembami. Dva poslanca sta zagovarjala cerkveno stališče.
V Trstu je vladen komisar na zadnjič omenjeno interpelacijo Picciole (zarad pan-davističnega in enostranskega (?) preiskovalnega sodnika znanih dogodcb v juliji) odgovoril, da vlada ne bode nepostavno M'/.ala v preiskave neodvisne sodnije iu tako motila dostojnost in vršitev sodnijskega čina.
V Pragi je pred poslopjem kazenske sodnije 2. oktobra pozno po noči /.brana množica zaprtim češkim žurnalistom slavo klicala.
Ministerski listi iz Dunaja pripovedujejo, da je državnopravduistvo še le z, dovoljenjem sodnijskega ministra Ilerbsta začelo tožno postopati zoper škofe. Zastrun škofa v LillCU je državnemu pravilniku poročil minister, da sicer hoče varovati samostojnost (?) državnih pravdnikov, svetuje vendar, ker se članek II. konkordata ne vjema z osnovnimi postavami, da je subjektivno kazensko postopanji' mogoče, tembolj ker so sodniki noodvis-ui. — Svobode tiska pač v svobodni Avstriji ni še.
Na Česi ceni se delajo priprave za narodne procesije, ki se bodo M. oktobra v velik tabor šešli na Beli gori, kjer bodo za srečo domovine molili.
V L v o v u je nameraval mestni zbor Goluhovskemu bakljado napraviti. Ker je Goluhovski sam želel, da bi bakljada izostala in se zbrani denar pogorelemu Stanislavskim dal, in ker se ljudstvu ta odpoved ni dobro dala na znanje, zbere sc množica pred Goluhovskega hišo in mu slava-kliče. Ker jc bil nek razsajavoc v zapor odpeljan, hrumelo je ljudstvo proti policijski direkciji inje tam okna pobijalo v judovski sinagogi in nekterih judovskih hišah.
Deželni zbor hrvaški se je razišel. Komaj 17 dni je zboroval in rešil ne le pogodbo z Ogersko, reško vprašanje ampak tudi celi kup drugih važnih deželnih vprašanj. Ko bi se vsa evropska vprašanja tako brzoma reševala, kam bi prišli diplomati? Zdaj so se poslanci toliko časa razišli, da bo cesar potrdil zborove sklepe. Da pa vendar no teče vse tako gladko, kakor bi kdo želel, razvidno je iz tega, da se zmerom kdo najde, komur poslanstvo preseda; zdaj se mu je odpovedal grof Jankovič; poprej že je bila z Vončiuom izstopila narodna stranka; po nasvetu Tomašičevem izgube vsi ti poslanci svoje mandate in se bodo razpisale za nje novo volitve. Kakor lepo pa tudi vse gre po Uauchovo, najde se le tu pa tam kaka značajna oseba, ktera jo v svoji službi magjarom „novarna1' in se mora torej odpraviti, t. j. odpustiti. Ni dolgo, kar so prav samovlastno odpustili miiogozasluženega gim. vodjo Vebera in ga nadomestili z nečim drugim možiceljnom; zdaj pride menda Derlič na vrsto odpuščen biti.
V Pošti je Deak nasvetoval v katoliškem shodu, naj se izdelajo volilna pravila za shod katolikov, ki se ima sklicati, v kterem bodo imeli posvetnjaki večino.   Nasvet je bil enoglasno sprejet.
lluski ca r je te dni v poljski Varšavi na razgledu tam obilo zbrane ruske vojske.
Da med P ju si j o in Italijo vlada najlepše staro prijateljstvo, vidi se iz tega, daje hiški general Pianclli, ki je šel manevre pruske vojske ogledovat, bil po vsej Prusiji „z navdušenjem" sprejet,
Bismark, o kterem sc je mnogo govorilo, da se je s svojim kraljem razdvojil , prevzel je zopet svoja posla.
Severo - nemškemu časopisu se iz Dunaja piše, da za nekoliko časa še ostano zdanje niinisterstvo cislajtausko, da pa v viših krogih mislijo kmalu zaineniti ga z „uradniškim" (Kellersperg, Lasser itd.) Položaj je tedaj podoben tistemu pred Helkredijem, ko se jc Smerlingu še tako dolgo vladanje pustilo, da so bile priprave za spremembo dokončane. Kako bomo z uradniškem lninisterstvom shajali, če ros pride, učila bo prihodnost. Da bi se bili le kaj naučili avstrijski državniki iz poslednjih let!
V 1! i m u so se zmage španjske revolucije zelo prestrašili. Papeževe vlade poslanec je poklican iz Madrida.
Prognana španjska kraljica jo iz Francoskega poslala protest. Kakor kaže se Spanjci zanj ne bodo zmenili. Ohroženo ljudstvo je z vojaki, ki so skoraj vsi k revolucijonarjem prestopili edino. Kakošno vlado bodo Spanjci dobili še ni določeno. Največ glasov se čuje za zedinjenje iber-skega polotoka, t. j. Španije s Portugalsko. Volitve, ki se naglo vrše, še niso povsod dokončane.
Včeraj popoldne je prišla komisija tukajšne c. k. okrajne sodnije v naše vredništvo iskat po rokopisu uvodnega članka v 73. štev. „Slov. Narodu" z napisom: „ Tujčeva peta". Da je zastonj iskala, ni treba praviti, kakor menda tudi ne, kaj je to iskanje pomenilo.
:]0r V sem slovenskim občinam.
Ker sc jutri deželni zbor konča, prosim vse slovensko občine, ki hi še imele pripravljene slovensko adrese do deželnega zbora zarad vpeljani a našega jezika v šolah in uradnijah in zedinjenja vseh Slovencev, naj blagovolijo te adrese meni poslati.
Dr. Jože V o š n j a k, v Slov. Bistrici.
DimajNka borzo      .>. oktobru.
6V, metalike   50 II. B7 kr. Kreditno akcijo 200 il. fiOkr.
.riu,0 metalike/. obresti v maji in nov. .r>7 (I. :I0 London   110 H. kr. B'/„ narod, posojilo   01 ti. 70 kr. Srebro   118 II. 65 kr.
18o0 drž. posojilo  82 ti. 50 kr. Cekini   5 fl. 54 kr.
Akcije narod, banke   714 H. — kr.
Iztlatelj in odgovorni vrednik Anton Toniši, LoBtniki: Dr. Jože \ osojni, in drugi. Tiskar I.dimni .lan/, i f.