Katolidk cerkven Ust. Tečaj XI. V Ljubljani 15. malica travna 1858. List N. Misijonski kriz. (Spevana pri Kraljevo znamnje . križ stoji. Bandero glej vihrati; In s križa Jezus nas uči. Za dušo se vojskvati. (Kar po vsakim stavku :) O sveti križ. življenja luč! O sveti križ. nebeški ključ! Ponižno te častimo. Zvestobo obljubimo. O križ. izvoljeno drevo. Z Rešnjo kervjo polito. Nosilo Jezusa telo. Oh bodi nam častito! vuzeniškim misijonu.) Svet' križ bandero nase je. Premagati skušnjave. Odverniti sovražnike. Prenesti vse težave. O križ. na smertni postelji Prijatel naš edini! Na grobu pot nam kažeš ti k nebeški domovini. O križ. ti zziamnje usmiljenja. Spokornim toljko milo! Prihod Sodnika ojstriga Nam bodeš oznanilo. Dol' s svet ga križa Božji Sin Cez zvoljen svet kraljuje; Svet'križ. terpljenja lep spomin. Nam milost oznanuje. \ se s križa Jezus vabi nas. Zvesto za njim hoditi. Svoj križ zadeti vsaki čas. In ga za njim nositi. O sveti križ. ti boš spomin Nam svetiga misijona; Oj. pomni nas. kar Božji Sin Uči nas s svoj'ga trona: Molite ino čujte vsi. Ostan'te vselej zvesti mi j In vam gotova krona Bo svetiga misijona. A. Martin Velikonočna. Zgodnje solnce razsvetilo Sinjim goram je glave, \ lepim vertu je zbudilo Tiče. mile pevkinje. V drevji sladko žvergolijo Glas premili v krog doni; Na cvetlicah se blisijo Rosnih kapljic biseri. Vrata vertne se odprejo. Tri vanj žene stopijo, Žalostno berž dalje grejo , Miro drago nesejo. Grob je prazen. Magdalena! Učenik ti vstal že je: Hiti v Galilejo, žena! In povej tam Petru vse! J. Bile. MMrevo iz zenofoviga zerna. O kak se je drevo zenofovo Razkošatilo že krog zemlje, kak močno že veje svoje vnovo Raztegnilo do zamureov je: Sence svoje dalječ razgernuje. Oez ves svet se Cerkve šotor snuje. Apostoljski glasi že donijo. Čez pokrajne daljniga sveta. Misijonarji sem ter tje hitijo. Ljudstvam oznanovat Jezusa; Mreže svete vere modro stav'jo. De neverce vboge va-nje sprav jo. Ptice 'z tamnih logov sferfotajte. Sinite pod goršičnu drevo. Reve. več nikar ne pomišljajte. — Skopec satan vas raztergal bo! Tukaj le na vejcah počivajte. Hvalo Božjo verlo prepevajte. Vi neverniki nevedni, vbogi. kaj se daljej obotavljate? Judje, turki teljko let v nadlogi, kaj se vi resnici vstavljate? Pridite sem. žive vode pite. In si dušno žejo ogasite! krivuverci. ločenci nesrečni. \i ste ptice oslepljene vse: Obernite se k Resnici večni. V zenofov' drevo spet splavajte: kar ste vi drevo to zapustili. Senco Božje gnade ste zgubili! Grešniki ste ptice nehvaležne. Splavale z drevesa zenofa. Ste Bogu ino ljudem nadležne. Zdane v kremplje skopca satana: Smuknite 'z okuženiga zraka. Vas v drevesu Cerkve gnada čaka. Mirne ptičice! sedite rade \ zenofovini senčji vsaki čas. Na njegovih vejcah so vse gnade Varstva, sreče. — dobro bo za vta: Vsaki dan se v Bogu le radujte. Hvalo Božjo vedno oznanujte. O. naj skorej drevo zenofovo Ze pokrije zemlje vsaki kraj! O. naj ptice zemlje vse gotovo Pribežejo v Cerkve Božji raj! De povsod bo Cerkev mat' češena. De vse ljudstva bodo čt-da ena. Barja. Pismo iz Rima. List velikima definitorja prečastitiga gospoda O. Šale z j a Volčiča do prečast. gosp. O. K a I i s t a O m ej ca. prednika v ljubljanskim frančiškanskim samostanu. Predragi brat! Pošljem Ti zopet nektere naznanila iz poglavitniga mesta katoliškima keršanstva, in vošim, de bi Tebe in vse druge ljubljanske brate z znanci vred v ljubim zdravji našle. V7 Kituti imamo zdaj sveto leto. namreč od druge nedelje v postu do cvetne nedelje, de bi od Uoga sprosili brarnbo in pomoč v vesoljnih potrebah katoliške Cerkve iu keršauskiga ljudstva. K zadobljenju odpustkov svetiga leta se morajo zraven spovedi in sv. (Ibhajila enkrat obi.-kati 3 patriarhalske bazilike, sv. Petra. sv. Janeza v Lateranu, in Marije Device Snezuice; ali pa se zainore tudi le ena tih cerkev trikrat obiskali. En post ob oljnatih jedeh ob takim dnevu, ki so po postnim spregledu mesne jedi pripušene. Milovšina po stanu iu premoženji. De bi se občinstvo z veči močjo k pokori iu molitvi nagnilo, so po nekim papeževim povelji za Kim ob odločenih dnevih nvetoletne pridige zapovedane. Ob enim je bilo pod kaznijo zapovedano, de te dni v mestu in do dveh rimskih milj zunaj mesta morajo utihniti vse veselice, in de morajo ob popoldanskih urah vse kerčme in kofetarnice zaklenjene ostali. In to se na tanko spolnuje; nikjer v Kimu ta čas ni vidita kerčme ali kavar-niče odperte, slchern se beji kazni. Cerkve se prav pridno obi-kujejo. zlasti cerkev -v. I»etra, ker je bolj pri roki. V nedeljo (4. v postu) rl.aetareM popoldne sim bil tudi jest šel /a odpustke molit, in razveseljen moram res spoznati, de -im nepričakovaje v nji zbranih našel nektere tavžente pobožnih molivcov iz vsih stanov, domačih iu ptujih V iti il sim društva pobožnih redov, ki so v procesijah prihajale v šen - petersko cerkev, in so tudi v velikim tempeljuu Božjim od altarja do altarja moleče v procesijah dalje *le. Storilo se bo zanesljivo veliko dobriga. Se le po dokončanim svetim letu se bo začel čas za velikonočno spoved. /daj pa tudi nekaj od pobožnosti, ki se obhaja v Kima vse petke mesca sušca. V hvaležni spomin na odrešenje po Jezusu Kristusu. Sinu Božjim, ki je bilo v petik dopriuescno. se po vsi katoliški Cerkvi posebno časte petki štirdcsetdaiiskiga posta, ki večidel v mesec sušeč zadenejo. To češenje ima v Rimu nektere posebnosti. Ob tih dneh se ojstrejši postijo. Po kloštrih se tudi opoldne ena jed več priterga, zvečer pa skorej nič ne jedo. Tudi kleriki in samostanski bratje ( ne-uuhovni) ob tih petkih po samostanih spoved opravijo in k sv. Obhajilu gredo. Verh tega imajo po samostanih posebne disciplinarne zatajevanja in vaje v ponižnosti. V patriarhalni baziliki pri sv. Petru se ob petkih v sušcu svetinje v očitno počeševanjc izpostavljajo. Pri ti pobožnosti se shaja veliko ljudstva, zlasti še ptujcov, ker tu imajo priložnost, svetiga Očeta osebno viditi in njih blagoslov sprejeti. Število ptujcov pa se tolikanj bolj naraša, kolikor bolj se bližajo velikonočni prazniki, ker ob tem času iz vsih strani katoli-kiga sveta v sveto mesto romajo, de so pri svetih opravilih velikiga iu velikonočniga tedna, 30 do .">0 tavžent ptujcov -e sploh na leto o velikonočnim času zbere. Vsaki petik v suscu opoldne se podajo sveti Oče iz sik.-tinske kapele v baziliko sv. Petra s slovesnostjo, času primerno, tei gredo otidi izpostavljene svetinje počastit. Svajcarska papeževa straža je že poprej v cerkvi razpostavljena, in ob-seda tiste kapele in altarje. kodar sveti Oče molijo. Začne se vhod. Naprej pride oddelik švajcarske straže. Za njo hišniki, tajniki, veliki hišniki (maggiordomi) iu drugi Njih svetosti. Za njimi sveti Oče, obdani z bližnjimi domačimi duhovni; ob obeli straneh gre oddelik dragonarske častne straže z golimi mečmi. Poslednjič svitli kardinali l in Cappa magna violacei coloris), sleherni s svojo duhovšino spremljan. Procesija gre nar popred po dolgim skoz cerkev v stransko kapelo, sveto Rešuje telo molit, ker tam je shranjeno. Ta i 11 druge kapele pri sv. Petru pa so. se ve de. v njih prostornosti velikim cerkvam enake, torej ima ves dolgi vlak zadosti prostora, se v redu raztegniti. Potem gre procesija v drugo kapelo. Materi Božji posvečeno, pozdravit presveto Marijo Devico. Poslednjič gre k velikimu altarju. kjer so svetinje izpostavljene. Na potu tje gori se v-i nekoliko k strani nagnejo k hrončciii postavi apostolj-skiga pervaka na sedežu. Papež mu pervi nogo kušnejo. za njimi vsi drugi. Vsa pobožuost terpi do treh četen ure. Sveti Oče imajo o ti priliki čez navadni beli talar čisto pri-prost koretelj z maiiteletam in rudečo štolo. Po opravljeni molitvi pred velikim altarjem. na kterim so svetinje izpo-Htavljene. se sveti Oče navadno v Vatikan t svoje prebivali-«.) nazaj podajo, razun ako v kak petik sušca zadene svetnik. kteriga truplo v Sen - peterski cerkvi počiva. V takim primerljcji gredo >c z v>o procesijo k zadev nnnu altarju. lisiiga svetnika počastit. To se je dogodilo leta- 12. so-ca. ko je bil v petik -v. Grcgori. kteriga truplo je v enim stranskih altarjev pri sv. Petru. Ta dan sim bil tudi je-t pri tem počeševauji iu molil sim za-e iu za druge. ker je edeu zmed kardinalov, ki -o bili v zboru < kon-si-iorii \ 1 ."> -u-ca l. I. izvoljeni, avstrijaiisk podlozuik. namreč Pictro de - Silvestri. sedanji dekan rS. Rotae loiiianae**. rojen iz Rov iga: je bila tisti veter av.-irijan-ka po-lanska dvorana velicaiisko osvitljena. in ravno tamjeiiovi kardinal na-lednji dan tudi vo-ila -prejemal. Bilo je ti-ti ve»ei se več druzih dvoran in cerkvenih lic v Rimu razsvitljenih. in pred njimi na tergih so bile glasbiue počastnice. Ta navada je namreč pri olitvi sleherniga kardinala v Rimu, in se ne sme opustiti. Vsak narod, ali če je novoizvoljenec iz kaciga reda. zadevni red, novimu kardinalu kake zuam-uja veselja in počešeuja v večer volitve napravi in razodene. Zavoljo tega so bile 15. sušca zvečer razsvitljcue tudi vse cerkvene lica in po nekoliko tudi samostauske poslopja deveterih frančiškanskih samostanov v Rimu. ker je bil eden zmed novoizvoljenih kardinalov iz tega reda. namreč, preč. O. Ciril Almeda, nekdanji veliki prednik tega reda (general). sedaj vikši škof toledanski na Španskim. 17. sušca je Rim zapustila sestra prečastitljiviga škofa Baraga. Amalija, posest niča trebi tiske grajšiue, vdova gospa Greselj. s svojo hčerjo Jozelino. in se je podala v svojo domačijo na Krajnsko. Obe ste zimo v Rimu prebile, iu pač v velik prid za dušo — v tem v svojih napravah svetim mestu, kjer je tolikanj reči. ki nje k pobožnosti in čednosti hude, kteri so dobriga duha — v molitvi, obiskovanji cerkva, pogostim prejemanji svetih zakramentov, sploh v skazovanji pravih keršanskib čednost. V Rimu, 18. sušca 1858. Br. Salezi Volčič, s. r. ANTON MARTIN, po Božji milosti knez in škof lavantinski pozdravlja svojo drago čedo. in vosi vsim Kristusovim vernim blagor in blagoslov v (iospodu! *) kadar se zarija zaznava, pokliče skerbni oče svoje otroke ua delo. ker zgodnja ura je zlata ura. in na pervih urah dneva je sploh zastavljen blagodar celiga dne. Tudi sveti post nam mora biti zarija duhovniga leta. noviga življenja; torej naša skerbna mati. sveta katoliška Cerkev, svoje verne otroke vsako leto kliče k pokori, k dobrim delam, molitvi, postu in milovšiui, in vaš škof. prepostovani! vam oznanuje po svoji dolžnosti postno vravnavo za leto 1858. Poslušajte! (Nasledova postni red.) kjer živi prava vera. tam se tudi po.-1 spoštuje. Ako je vera mertva. je umeri tudi post z njo. Človeku je potlej trebuh njegov m a I i k. in u j e g o v k o n e c poguba, ker o u živi ko sovražnik Kristusov iga križa, kakor sv. Pavel piše (Kil. 3. 18. IU.) rNaj torej sveti v asa luč pred ljudmi (tudi s postani), de vidijo vaše dobre dela (k kterim gre tudi post), in hvalijo va-iga Očeta, kije v nebesih". (Mat. 5. Iti.") Kakor pred sv. Rešnjim telesam v Božji hiši noč in dan večna luč gori, ko znamnje žive. v ljubezni delavne vere. tako naj tudi v sleherni hiši gori sveta s v e t i I n i ca domače pobožnosti. Ona živi luč sv. vere: ako pa domača pobožnost jenja. tudi vera uincrje. Mertva vera pa ne more nikogar zveličati. V Božji hiši mora cerkveni služabnik večno luč o-kerbovati. pri deržini pa hišni gospodar, gospodinja svetilnico domače pobožnosti varovati. O de bi ta zlata svctiluica domače pobožnosti zopet svitlo in prijazno gorela po vsih keršanskib hišah, kakor nekdanje srečne dni ob času močne vere, ko je vsaka viteška terdujava. vsak žlahten grad imel svojo domačo kapelo, ko je imela sleherna hiša svoj lastni domači altar. če si tudi je bila le priprosta podoba križaniga Zveličarja. pred ktero -ta go-podar. gospodinja zjutraj zgodej in pozno zvečer -voje domače vsak dan k molitvi zbirala. Tukaj je bilo ognjiše -v. vere. tukaj studenec sreče za čas in za večnost. Gospodai je bil po besedah sv. Avguština skof (iiccnik in vodnik) -voje po Bogu mu zi ocene deržine. in njegova hiša je bila majhna kcr-an-ka cerkvica. J k<» je ..l»aiii«M- uiikiu i.izalasila I.tv.tii*in>ki »li'ven-ki pa-'irski l'>t. naj nasledov.i -c poslovenjeni nemški, ki jc l)Scga. ^ red. kako.šiia pa naj bo domača pobožnost? Ona naj bo podoba iu glas cerkvene pobožuo-ti — v primernim poduku, splošni molitvi in pobožnim petji. Večna luč potrebuje dveh reči. de ne ugasne: čistiga stenja (tohta) in dobriga olja; (ako potrebuje tudi domača pobožnost primernima poduka v poglavitnih resnicah naše sv. vere. ponavljanja pridig in keršanskiga nauka, ki se v cerkvi slišijo, in pripravljanja za naslednje praznike. V vsaki keršauski hiši naj se torej znajdejo bukve keršanskiga nauka ( katekizem). evangeli, popis življenja Jezusoviga iu svetnikov, in to naj služi domači hiši v poduk. Predrago olje domače pobožnosti je občinska molitev iu pobožno pe(je. s cimur se nauki vrodovilijo, serca domačinov vldažijo in duše posvečujejo. Mi dobro, vse preveč in mnogoterih molitevnih bukev; ene dobre molitevne bukve si je treba izvoliti, iu jih pridno rabiti, de se človek z njimi čisto soznani. (Za domače pobožnosti so priporočila vredne: Vollstiindiges chnst-katholisches Gebetbuch von Michael llauber: Missionsbuchel; der sogenanute Pilgers(ab, v kterih se znajde potrebni nauk in pobožuost.) Veliko bukev si nakupiti in jih brez dobre izvolitve rabiti, je grešno zapravljanje. Nobenih bukev, kterih ne poznaš, ne kupuj: brez posvetovanja s svojim duhovnam, nikoli ne beri bukev, ki (i niso znane, temuč poprašaj poprej razumne, keršanske ljudi za.stran tega. Malopridne bukve so strupene gobe za serce. Kteri čas naj se domača pobožnost opravlja? Saj trikrat na dan, če ne več, kakor se luč v sve-tiluici popravlja, de ne ugasne, to je, zjutraj, opoldne iu ob tihiui večeru. Jutranja molitev naj obsega tri reči: zahvaliti se moramo Bogu za dan. ki smo ga zopet doživeli. — prositi Boga za hrambo in žegen čez dan, — in Bogu darovati vse djanje in uchanjc z dobrim uamcuaui. .Svetovati je gospodarjem, de naj jutranjo molitev z augeljskim češeujem opravijo zjutraj malo pred kosilam (zajuterkam) s svojimi domačimi, ko so vsi zbrani. Kakor zjutraj, naj se tudi opoldne angeljsko češenje, iu potem molitev pred jedjo in po jedi občinsko opravi. In zvečer, ko je dan z večerjo dokončan, naj skupna večerna molitev nasledva, ki naj iiua tudi tri oddelke; zahvaliti se moramo namreč za prejete dobrote. storjene grehe obžalovati, iu priporočiti se varstvu Božjimu za nastopno noč. — Kako žalostno je. med kristjani brez molitve prebivali, ali z olikanimi ljudmi jesti brez molitve! „V o I spozna svojiga gospodarja, in osel jasli svojiga gospoda, moje ljudstvo pa mene ne pozna**, toži Gospod Bog po Izaii pretoku (1, 3.). Ko se približa dan Gospodov, in smo si delapust napravili, naj gospodar zbere svojo deržino pred večerjo, naj jim sam bere ali naj reče drugimu brati sv. evangeli prihodnje nedelje ali praznika, iz življenja Jezusoviga, svetnika ali svetnice liMiga praznika, ki se bo ravno obhajal. Po večerji naj vsi pokleknejo in molijo sv. roženkranc, ali litanije z zvečeruimi molitvami. Ako se k koncu še pobožna pesem zapoje, angeli z njimi pojo, in nesejo pobožnost lake deržine kakor prijetno dišilo pred Božje obličje. Gospodar naj potem določi, kako iu kdaj naj deržina in otroci naslednji dan pri Božji službi bodo, in naj ne pozabi opominjati . de naj večkrat iu o pravim času svete zakramente vredno prejemajo. — Ako pastir na planini, varil na daljnih krajih, ali stari, bolni ljudje, zlasti po zimi ob nedeljah in praznikih ne morejo v cerkev; naj se taki proti farni cerkvi obemejo. kjer se Božja služba obhaja, kakor nekdaj pobožni Danici iz ptuje dežele proti teinpeljnu sv. mesta. Taki ti a j povzdigne svoje serce. naj se sklene s keršansko občino, ki je v cerkvi pri Božji službi, in naj opravlja kleče, stoje ali sede mašne molitve, ali naj pa v ta namen moli sv. roženkranc. Naj prosi pa tudi tiste, ki od Božje službe pridejo, »le naj mu kej od pridige ali keršanskiga nauka povedo; tako dan Gospodov za (ake ne bo zgubljen. Vesoljni svet jim bo s tem Božja hiša, in njih pobožno serce bo po občinstvu svetnikov Bogu posvečen altar. Na koncu, če ne ze poprej po dokončani popoldanski Božji službi, uaj hišni oče dosti zarano svojo deržino zbere, in naj dobro pogleda, de kteriga ne manjka, uaj vpraša sam ali po kom drugim zastran pridige iu keršanskiga nauka iz cerkve, uaj ponavlja iz katekizma nauk. ki se je v cerkvi razlagal, iu naj bere kej iz življenja Jezusov iga iu svetnikov, ako čas pripusti. Po večerji naj zopet uasledva večerna molitev s sv. roženkraucam, kakimi litanijami. K koncu naj gospodar določi delo za prihodnji teden. Tako bo vs;.ka nedelja za deržino nov dati st varjenja — vsak praznik nov štacijoii v nebesa. (K. si.) Šotne no otemnjenje ob »me rti Mri' filMMOei. De bi kaciga nejeveruika noviga kopita nekoliko podražili. ako mu po nesreči 7,Dauieaa v roke pride, se bolj pa v prid iu veselje našim vernim bravcam. bo včasi kaj ..Danica- iz zgodovine povedala. Dans tedaj zastran koIm-cniga otemnjeiija ob smerti našiga ljubiga Odresenika. Pri sv. evangelistu Mateju (27. 43) se bere: „11 d šeste ure pa seje tema storila po vsi zemlji d o devete ure". Judje so šteli 12 ur od aolnčniga izhoda do zahoda, in pri njih je bil naš poldan vselej šesta ura Tedaj je bilo tisto otemnjenje po našim številu od poldne do treh popoldne, kakor je sploh znano. To otemnjenje kratko nikar ni bilo navadno solučno merknjenje: temuč bilo jt po vsih straneh čudovito otemnjenje, bil je velik čudež, kteriga je že I za ija ((in) prerokoval, rekoč: „l.cj. tcuinota bo zemljo pokrila iu mrak narode.'** In pri Eceli. (32 ) se bere: ..In kadar boš Ti" (Odresenik) rkončevali, takrat bom nebo pokril iu njegove zve/.de otemnil: solnce hočem z oblakam skriti, in mesec naj ne bo dal svoje svitlobe. Vsim lučim na nebu bom dal žalovati nad Teboj in temo bom dal nad Tvojo deželo, govori Gospod Bog!- Flegou. ne ve rs k pisa-vec. pravi, de je bila tema tolika, de so se zvezde na nebu vidile. Od tega govori tudi Kvzebi, pisavec in takole povzema imenovaniga Hegona: rPisal je od tega pa tudi Flegou, izverstin poštevavec olimpijaški, in v svojih 11. bukvah takole pravi: „V četertim letu dve sto iu druge olim-pijadc pa seje dogodilo veliko solnčiio merknjenje, ki deleč preseže vse merktijenja, ki so kdaj bile. Dan se je bil ob šesti uri v tako temno noč spremenil, de so se na nebu zvezde vidile; in vstal je tako siln potres, de se je \ Bitiuii veliko hiš posulo**. Tudi Dioniz arcopagičan je o ti reči pisal iz llelio-polja. ki je bil sam pričujoč, in je s prijatlam Apolofariain vred to vidil in skusil. Pravi pa on: „Oba sva bila takrat skupej v lleliopolji, in vidila sva kar nepričakovaje. de je solnce mescu vstrič stalo (ker ni bilo ob času snitja I konjunkcije ). iu je tako do devete ure nepremakljivo stalo; potem se je proti izhodu vernil". Iz tega se tudi izhaja, de to merknjenje ali otemnjenje ni moglo natorno biti. ker se ni zgodilo ob času mlaja ali nove lune. ko mesec stoji med solucam iu zemljo; temuč ob času polne lune. ko luna solncu naravnost nasproti stoji in ga tedaj ne more »temnili. In čudež je bil dvakrat čudež, ker je to terpelo tri cele ure; ker je bilo solnce tako otemiijeuo. de so se zvezde vidile; iu ker je bila tema po vsi zemlji. Torej je bil tudi sv. Dionizi s to prigodbo (ako pretresen, de je sklical:.Ali terpi začetnik nalore. ali pa se Im svet razdcrl!a Suida (e besede nekaj drugač piše in pravi, de je bil sklical: ».Neznan Bog terpi v mesu. in zato je vesoljni svet s (ako temo zamračen. in stresen". Dionizi je bil namreč (ačas še ne-jevernik; oboje besede pa obsegajo globok pomen in nc-overžljivo resnico. Spomnim se. de sim slišal te besede, še čisto majhiti otrok bivši, in so me z visokim spoštovanjem do njega napolnile, ker imajo (olikanj modrosti v sebi. Torej vem. de bo sleheruiga mikalo, od (ega velikiga modrijana še kaj ua- dalje slišali. Leta 51 po Kristusovim rojstvu pride sv. Pavel. veliki apostelj narodov, v Atene, ki so bile močno obljudeno mesto na Greškim. Tamkej je bila velika sodnija. ki jc verske reči razločevala, areopag imenovana, sodnija sloveča in silno oj>tra. Vender se veliki apostelj ni ustrašil. temuč je serčno. veselo in kerpko oznanoval vpričo njih podstavne nauke Jezusove vere. zlasti od p o s I e d n j e so d b e in vstajenja od mer t vi h. nad čimur -o se takrat ne-verniki nar bolj spotikali. Govoril je z ognjem in močjo, de so stermeli sodniki, ki kaj enaciga iz ust svojih modrijanov in govornikov svoj živi dan niso slisali. Nekteri, ki so bili ginjeni s svitostjo in vcličanstvam noviga nauka. so aposteljnu rekli, de ga hočejo še naslednji dan poslusati. Tisii pa. ki so resnice odkrito iskali in so svoje serce milosti odperli, so aposteljna prosili. — naj jih popolnama poduči in so verovali v Jezusa. Med temi je bil tudi zgorcj imenovani Dionizi, imeniten mestnjan in družnik areopagovc sodnije. Sveti Pavel ga je naslednjič posvetil in povzdignil v perviga škofa v Atenah. Neutrudljivo je Dionizi razširjal sveto vero Jezusovo. Popotval je tudi v Jeruzalem, nekaj de bi vidil presveto Marijo Devico in svete aposteljne. nekaj pa de bi svete kraje obiskal. Pravijo, ko je Mater Božjo vidil. je bil od njene nadzemeljske ljubeznjivosti ves zamaknjen, in je prčeval, de jc bila tolikanj lepa in častitljiva, de ko bi ne bi! vedil, de jc Jezus Bog, bi bil menil, de jc ona Bog. Zavolj svoje verske gorečnosti so ga ne-verniki sovražili, preganjali in I. 117 očitno so/.gali. Njegova glava je v soisanski stolni cerkvi na Francoskim. njegovo telo pa v cerkvi sv. Deniza pri Parizu. K temu ti zamorem še opomniti, ljubi bravec. zakai ilc so sc areopažani nad naiikam sv. Pavla tolikanj čudili in so bili zbegani. Zato ker jim je naznanil iu dokazal, de bo sodnji dan telo z dušo vred od smerti vstalo. Ne-verniki so namreč verovali, de jc duša neumerjoča. iu >o bili boljši meni nekterih nevereov novih časov, le tega niso vedili, de bo Bog tudi telesa zopet obudil iu jih vnovič z dušo sklenil. rl*ra pride", govori Jezus. rob kteri bodo vsi. ki so v grobeh. slišali glas Sinu Božjiga. Iu bodo vstali, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja**. (Jan. 5. 28. 2'.».) koliko obilno tudi sveti aposteljni od vstajenja mertvih pišejo in sploh sveto pismo uči. mi ni potreba nadalje razlagati. Reccm samo nemarnežem in slabovcrcam: Kaj menite. kaj bo takrat z vami ko vstajenje in strašna sodba pride? Vstali bote. ali hočete ali nočete, in sojeni bote. ali verujete ali ne verujete, — in pogubljeni bote. ako pregrešno živite, ali se bojite ali ne bojite! Mioliko je tljanje Cirila in Jtelotla segalo meti Slovence* Spi>al I*. Ilicinser. (Konec.) Sv. Metod . ko gaje bil papež lladrijaii postavil nadškofa na Moravskim in Panonskim, jc začel krog leta 870 apo-.s t oljsko delo tudi med Slovenci, pa kako dalječ? Dokler no segale panonske meje. to je. do Drave. Plaea in višje ne čez Muro. Reči bi se sicer utegnilo, de je apo-stoljska vnema iu vernikov želja svetiga moža peljala tudi čez te mejnike; \ender se mora pri tem pomniti, de ravno svet ino/ se ne prederzne prestopati mej. ktere mu odkaže cerkvena oblast; pozabili se tudi ne sme. de so zlasti s«l-lio^raški na d škofje kuj na triko pazili na vse stopinje apo«tolj«kiga moža. ki so si ^a .-teli nasprotnika. Ce bi bil sv. Metod stopil čez mejo svoje škofije, gotovo bi bili njegovi /oprtniki to v s\oji to .»i omenili; vender nikdar mu niso oeitali. de prestopa cerkvene pravice: grajali so mu slovenski jezik v Božji službi, kteri mu je bil vender dovoljen pri apost»|j>kim stolu, iu pa krivoverski nauk. kteii se pa tudi nikoli nikjer ni na-cl pri njem. Sicer bi se utegnilo misliti, de je sv. Metod apostoljstvo opravljal med Slovenci na južni strani Drave; pa ondi je veljala oblast oglejskih patriarhov noter do panonske meje. kakor oglejski letniki pričujejo ravno iz tistiga časa; tudi se ne bere nikjer, de bi se bili patriarhi Tevtimar. Lup in Valper pritoževali zoper sv. Metoda. (Primeri de Rubeis „Monumenta eccl. Aquilejensisu str. 441 in d. str. 453». Posebno tehtna bi za to stran utegnila biti listina kralja Karlomana iz leta 879: v tej on govori od posestev oglejske stolne cerkve in druzih kerstnih ali farnih cerkev, in pa od prostosti davkov in druzih nakladov: od kaciga zadevanja druzih pravic patriarhov ni nobeniga spomina. Težko se pogreša, de ondi niso natisnjene imena krajev, kjer so bile cerkve; pa izdatelj ni bil v stanu jih prav brati, in jih je tedaj izpustil. (De Rubeis ..Monumcnta" str. 444 in d.) Se bi utegnila motiti beseda solnograškiga neimenovanca. de je bil sv. Metod pregnan od korotanskih strani, in je šel potem ua Moravsko: Pa beseda ..korotanske strani (Karantanae partesV je gotovo toliko, kakor drugod pri neimenovancu ..pokrajne korotanske (confiues Carantano-rum)~ . ktera beseda je postavljena za panonske strani; tiste so se pa lahko imenovale tako, ker so sicer imele svoje kneze, pa so bile pod višji oblastjo korotanskiga vojvoda. (Primeri llansiz „Gerinania sacrau II. str. 139J. Sicer neimenovani Solnogračan naravnost piše. de jc po smerti Os-valda škofa sam Adalvin nadškof vladal slovenski narod. Po vsim tem ostaja vprašanje, koliko je sv. Metod delal na horvaški strani, ali v dalmatinski in istrijanski po-krajni. Kar se tiče Dalmacije in Istrije, je gotovo, de apo-stoljski mož ondi ni mogel delati kakjr lastni dušni pastir; zakaj tisti kraji so imeli svoje škofe, iu posebej je Dalmacija spadala pod solinsko ali splitsko nadškofijo. Istrija pa pod oglejski patriarhat. Razun druzih škofov se berejo tisti čas: v Poreci ali Parenci Dominik 1. 860. Anton I. 880: v Poli llandcgis I. 867: v Ninu Teodosi I. 879: v Solinu ali Splitu nadškof Teodor 1. 880. Sicer tudi posavska llorvatija ni bila brez višjiga pastirja, ker je tje segala bosenska iu senjska škofija. Pa druga okolišina je bila. ki je sv. Metodu utegnila ondi dati opravilo; vse te strani so se namreč takrat zelo nagibale na greško cerkev, ker je carjigra-ski patriarh Foci napravljal pomote, in rimskim papežem veliko dajal skerbi in dela. Med listi Janeza VIII. papeža se za to stran nahajajo dopisi do horvaških vojvodov in knezov Muntimira, Sedislava in Branimira, do bolgarskiga kralja Mihaela, do solinske duhovšine, do ninskiga škofa Teodozja; v enačili zadevali se lista do oglejskiga patriarha Valperta nahajata od papežev Janeza VIII. in Štefana V. (Glej Kopitar „Glagoliia Clozianusu str. 46; de Rubeis ,,Monumenta eccl. Aquilejensis" str. 443 in 450.) Tedaj se utegne misliti, de je sv. Metod o svojim odhodu iz Rima I. H68 in 880 prejel sporočila zastran sprave teh strani z rimsko cerkvijo; in lahko mu jc bilo sprejemati take sporočila. ker ga je pot peljala skoz te kraje, naj si jc hodil po suhim, ali tudi po mokrim. Kar se zlasti tiče llorvatije. je apostoljski mož ondi zainogel ravnati tudi kakor nadškof, ker je papež Janez Vili. horvaškiga vojvoda nagovoril, se oberniti pod pastirstvo panonskiga škofa. Ko je sv. Metod v Rimu dobil dovolitev. Božjo službo obhajati v slovenskim jeziku, so se te posebne pravice tudi poprijeti istrijanski in dalmatinski Horvatjc in Serbi. desiravno jc bila dana le za moravsko in panonsko nadškofijo. Sicer jc slovenskorimski obred zgodaj našel nasprotnike, kakor se kaže iz lista papeža Janeza X. I. 911: vender se je ohranil, dokler ga ni pape/. luoeenci IV. I 121s naravnost dovolil /.a istrijanske in dalmatinske kraje, koder je bil od pred v navadi. Sc zdaj se nahaja v kerski škofii 13 lani iu kapelanij s 4 su-mostaui. > zaderski 3^ fara in kapelanij z 2 samostaiiama, v splitski 59 I ara in kapelanij. v šibeniški 2 kapelanii in 1 .......stan. iu \ kotorski I fara rimskoslovenskiga obreda, ki se imenuje tudi glagoljski: v Isirii se je tudi pred ne mnogimi leti se list iu evangeli z molitvo vred sem ter tje speval po slovensko. (Primeri rGinzels Geschichte der Sla-venapostel Cvrill und Method" str. 113 iu d., tudi Anhang lil. str. 125 in d.) Ravno ia okolišina, de se v jadranskim primorji od nekdaj, namreč iz časov sv. Metoda, nahaja rimskoslovenski obred in glagoljska pisava, utegne biti močen dokaz, de izhaja oboje od njega in njegoviga brata, sv. Cirila, de je pa greškoslovenski obred in tako imenovana cirilska pisava od drugod imela svoj začetek. rra bife trikrat dranajst, ali nekdanje fantovanje na slovenskim Štajerskim. Mcnde leta 1832 mi je 80letin mož na ženitvauji svojiga vnuka pripovedoval, kakor nasledva: „Ko sim še jez fantovnl, smo neko noč trije skupaj skoraj celo faro obhodili, in ravno o polnoči se ua nekim lepim pašniku, skalnatimu hribu nasproti, na tla vsedemo. Prijazno smo se pogovarjali. V bližnji farni cerkvi bije ura dvanajst. Slišali srno dvoj in glas, namreč s turna, in tudi iz nam uasprotniga skalovja. To nam ni bilo nič ncznani-ga, nas še ostrašilo ni. Ostanemo še tam in se dalje pogovarjamo. Ali ura bije zopet dvanajst. Sedaj nas je bilo že nekoliko spreletelo, ker zdelo se nam je, de nam ura s tem dvojnim glasant 24krat pravi: „Bal'te domu, — balte domu!" Cetertinko ure smo še tam ostali; — in ura bije v tretjič dvanajst. To nas je bilo silno ustrašilo; kajti še bolj se nam je razumljivo zdelo, de ura pravi: „Bal'tc domu, — bal te domu !" Berž gremo v nekim nezapopadljivim strahu, vsak na svoj dom.— Vedili nismo namreč, de nova ura v bližnji fari vsako četertinko ure poprejšnjo uro ponavlja (repctira). Pa tudi četertiuke ure nismo slišali kljati, ker bilo je predalječ. in ura je četertiuke na mali zvon bila. Ta nezapopadljivi strah ni bil zastonj: ura jc bila naš angelj varh; zakaj zjutraj naslednjiga dneva je silno velika skala ravno na tem mestu ležaia, kjer smo mi poprej o polnoči sedeli. Odtergala se je bila kmalo po našim odhodu od hriba in je z velikim hrušem ravno na tisto mesto padla, kjer smo se mi poprej tri četertiuke ure sede pogovarjali. Jez sim še domu grede hruš slišal, pa nisiui vcdil, kaj de jc? Se smo poslej fantovali, pa vselej pred polnoči domu šli. Naše fantovanje pa ni bilo takošuo, kakoršno je sedaj v naših krajih: naše je bilo pošteno, le v varstvo nedolžnosti. Bili smo fantje v več verst razdeljeni. Trije ali štirje skupaj smo šli eno noč v tednu po fari potepuhov ali vla-čugarjev iskat. Drugo noč so šli drugi trije ali štirje pošteni fantje v reče ni m namenu po fari. Vsako noč je ena versta ali roža poštenih fantov v omenjenim namenu po fari hodila. Nismo se derli, nismo šu v litož (pivnico), ampak hodili smo tiho, posebno v hiše, kjer smo za kakiga zna-niga vlačugarja vedili. Ce ga nismo doma našli, smo ga tako dolgo iskali, de smo ga na kakim nepoštenim kraji dobili, smo ga nekoliko nabili, potem pa ga brez vsiga hruša domu tirali. Velike sile mu nismo storili". Takošno fantovanje je bilo v resnici brez spotike. Pa kako je bilo vpeljano in po kom dalje vredovano, mi mož ni povedal. Se jc v nekterih krajih po štajerskim Slovenskim neko takošuo fantovanje, pa le samo v tem nckdanjiinu viteškimu nekoliko podobno, ker takošni fantje nobeniga padliga fanta v svojo tovaršijo ne vzamejo; inako (sicer) je pa sedanje fantovanje brez vsiga reda. velikokrat zelo nepošteno, prešerno. spotikljivo, škodljivo, pohujšljivo in pogubno: torej proč z njim! Shajajo se po noči le malovredni fantje brez reda in strahu Božjiga. — ne de bi nedolžnost varovali, teinuč jo zalezovajo iu podkupujejo, se s fanti družili vasi prepirajo. zabavljajo in celo pretepajo! /bero se v trume, hodijo nekaj časa okoli po ccstah iu ulicah, ne tiho. ampak se gerdo dero. tikajo in večidel nesramne pesme pojejo, in tako ne samo mlajšim veliko pohujšanje dajejo, ampak tudi mir- nim prebivavcam veliki nepokoj delajo! Tudi se v kako nepošteno oštarijo podajo, pijančevajo, burke govore, nesramno kvantajo, se velikrat cehi pretepajo, in dosti druziga hudiga uganjajo! In to se večidel o svetih sabotnih večerih godi! (Nar bolj žalostno je, de mladeneč, kteri se v tako pono-čevanje poda, je ravno tako kakor bi se hudiču zapisal. On je potem terdovratin. slep iu gluh za vsak lep nauk: le malokrat ga je v stanu spovednik na pravo pot pripraviti, ker se mu skorej nemogoče zdi. de bi zamogel svojo nevredno drušino zapustiti, in se boji zaničevanja razuzdanih tovaršev. Ti ostudneži imajo vtasi skorej enake zveze med seboj kakor jakobinarji ali frejmavrai ji. Gorje mladenčn. kteri v njih mreže pride! Vr.) Močno želeli bi bilo. ko bi se sedanje nepošteno fantovanje. če ne drugaei. pa z ojstrimi ktiznimi popolnama odpravilo. Naj to, kakor tudi nadaljne nasvete rZgodnja Danica" po slovenskim svetu raz-glasuje, kako bi se dalo sedanje nepošteno fantovanje naj ložej odpraviti in nekdanje hvale vredno vpeljati. Sedanje globoko vkoreninjeno fantovanje se mcnde ne bo dalo biez zadostne pomoči od strani politiške gosposke odpraviti, t Mi nismo za nobeno in ni kakoršno fantovanje ne, ker tudi nar bolj pošten fant se v slabih priložnostih lahko spridi: .,noč ima svojo moč"; in naj lierže. de se je i/, pervotniga ne toliko malopridniga sedanje razuzdano fantovanje izleglo. Sterkolin naj moli z očetam in materjo ro/.enkratie in nai gre pošteno k počitku, de bo mogel naslednji dau delati in očetu pomagati l jubi kruhek služiti; za red ima pa druga oblast skerbeti. Kteri se po noči vlači, naj mu mati drugi dan da v čepini za vratmi jesti, ker potepuh ni vreden, de bi bil pri pošteni mizi; ali naj se pa do večera posti, de se mu z lačnim trebuham ne bo več ljubilo okrog motovilili in pohujšanja delati. Vr.) Iz Noviga kloštra. 30. prosenca 185*. I.. Premišljevat*je od greha. (Konec.) IV. Sramotljivost in škodljivost pregrehe. Ako bi zamogel kdo pregreho prav izobraziti, bi mogel posebno dve reči dobro razkazati. njeno zavcržljivosi iu njeno škodljivost. Pregreha je to. kar je po svojim bistvu. ali samo na sebi hudobno, sramotljivo. zanicljivo in v svojih nastopkih škodljivo. Pregreha je pa tudi v resnici sramotljiva. hudobna iu zaničevanja vredna, ker grešnik se z njo od Boga — nar veči ljubezni in dobrote odterga. svoj večni namen zaverže in se na posvetno nečiineriiost naveže. Pregreha je pa tudi še škodljiva in sploh pogubljiva. ker: 1. Ona napolni vse veselje tega življenja s strupam. in odprč vse studence ostudne spačenosti in spridenja. Cboznost. sramota, bolezen, smert in poguMjenje so njena tovaršija. 2. Pregreha slabi in stiska vse dobro in vse dobre. — Kaj je vender boljši ga, kakor kraljestvo Jezusovo? In kak«, se je ostudna pregreha temu kraljestvu ob vsih časih ustavljala in ga spodjedala! Kdo je boljši, kakor nar boljši Jezus Kristus? Iu pregreha ni popred henjala. dokler ni Njega na križ pribila! Iu kakor se jc Jezusu in Njcgovimu nauku godilo, ravno tako se godi še zdaj dohrimu. in vsim tislim. kteri so dobri. Postava pregrehe je. de ona dobro in dobre vedno teži in stiska, /a »ega del govori sv. Pavel: ,.Vsi, ki pobožno živijo v Kristusu Jezusu, bodo preganjanje terpeli". Že v natori pregrehe jc. de se dohrimu u>ta\-Ija; zakaj greh je lemota — in temola jc v \ ednini hoiu z lučjo. 3. Pregreha slabi vse moči k pravičnosti. iu poterji.n nagibe k kritičnosti--dokler tek njciiiga gospoda ia n» doteče. iu potem ona sama sebe koiit-a. 4. Pregreha dela hudobijo zuiiraj splo>neji, in hudo. ne vedno liudobueji. Vsaka pregreha bo lahko zarod mnogih pregreh, iu kuga. ki vedno mori. Mna stori hudobijo -p» — neji in hudobne hudobneji z izgledi, s pohujšanjem, r za- peljiv ostjo, z novimi miki, s pomnoženjem strasti in po*iov-Ijenjem vsih takih djauj, ki bodu časno in večno kaznovane. In. ako je premoglo hudobno jeruzalemsko mesto tudi Jag-nje Božje neusmiljeno zadaviti, koliko bogoljubnih mož je zainogla hudobija tudi že poprej in poznej terdovratno pomoriti ! 5. Pregreha oterpi seree. otemni pamet, stori temoto nepremakljivo, in skali kar je naj čhtejšiga. Kaj zamore očesu bolj razvidno biti, kakor resnica: En B~g je, ki je vse stvaril. In meglena pregreha tudi to nar višji bitje Božje (ako zakrije, de ga spačeua duša več ne more viditi. Him I. 21. id. ^Ko so bili spoznali Boga, ga niso kakor Bogu ca»tili ali hvalili; temuč so se zgubili v svojih mislih, in otemnelo je njih nespametno serce. Modre so se imenovali, iu so neumni bili. Zavoljo tega jih je Bog prepustil željam njih serca, nečistosti, itd. Oni so spremenili resnico Božjo v laž, in častili in služili raj«i stvarem, kakor Stvarnika, kteri je češen vekomaj. Amen**. Pregreha v naj gotovši reči dvom budi. Kaj je bilo bolj gotovo, kakor de je Jezus slepcu pogled dal. Iu vender so farizeji nad tem dvomili. Zakaj ? Ker so Jezusa sovražili. — Ona zaverže vse imenitno. — Kaj je imenitnejiga kakor stan po smerti, večnost vedno pred očmi imeti, in za nebesa skerbeti? — In ravno pregreha moti. de človek *koz pozemeljsko življenje tava brez pre-mislika. kaj de bo! Pregreha stori človeka neobcutljiviga. de lepih zgledov čednosti, čistili dokazov za resnico in tudi prihodnje sodbe in ojstre pravice ne spozna. Pregreha razderc in konča posamezne deržine, cele dežele in kraljestva. Tako je judovska tedovratnost in umori ja. nad Zveličarjcm dopernesena, razdjala jeruzalemsko mesto in razkropila judovsko ljudstvo. 7. Pregreha umori s pozemeljskim blagram vred sladko upanje večniga zveličanja v kraljestvu Božjim. In vse to velja od vsake pregrehe, kadar v grešniku z;.čne gospodariti. Vsaka pregreha je škodljiva, in prinese, kakor grozovitna kuga. prekletstvo nad hišo. vas. rnesto. IjiidMvo in nad vesoljni svet. O človek, vari se pregrehe! Iz Siajerskiga Ogietf po Slovenskim. Iz Ljubljane. Njih milost. Visokočastitljivi gospod A n t o n Alojzi, bodo v naslednjih krajih letaš zakrament svete birme delili: Mesca velikiga travna. 10. Jan v Moravčah; 17. v Zagurji: 18. na Vačah; 19. na Savi; 20. v Smartnu pri l.itii. Mesca rožnika: 0. dan v Čatežu: 7. v Lcskovcu: s. v Sem - Jerneji; 9. v Skocijanu ( bei Guten-ucrtli); lo. v Novim mestu; 11. v Merni peči. Za nektere lare bo >e pozneje naznanjeno. Iz Ljubljane. Ker mnogoteri dobrotniki za novo cerkev v ljubljanskim ternovskim predmestji tolikanj pripomorejo, jim bo zanesljivo vstreženo. ako jim pregled stroškov pri tem velikim in lepim delu naznanimo. Do-sihmal je za stavbo z /.notranjo napravo in velikim zvonaui vred izdaniga in plaeaniga 18.083 gold. 22 kr. Ob novim letu 1857 je bilo še 13.320 gold. 32 kr. dolga: sedanjo dobo ga je še 7.312 gold. 33 kr. Tedaj je bilo poslednjih 15 meseov plačanih ti.MJll gold. 9 kr. — vse iz radovoljnih darov, ofrov in nekterih poslednjih volitev. Boljšiga znam-nja verniga, pobožniga duha pri Ljubljančanih v takih hudih časih bi komej zamogli iskati. Ker se je v kratkim času toliko storilo, se smemo terdno zanesti, de bodo dobrotne roke tudi ta sicer še precej velik dolg s strinjenimi močmi v ne predolgim ea>u odrinile. Cerkev sicer še marsikaj pogreša, zlasti orgelj in velikiga altarja. ki bi se hitro delal, in kmalo dokončal, ako l»i bil denar, tako pa se bo že še precej vleklo in zakasnovalo. V delu so klopi, ki bodo v kakih 2 ali 3 mescih gotove. I/, hrastoviga lesa bodo. primerne drugimu cer-kviniiuu zlogu, in neki posebno lepe. Dela jih znani ljubljanski mojster Petrovcic. Tudi pri vsaki farni cerkvi neogibljivo potrebna reč, namreč turnska ura, je toliko kakor dodelana. Mojster Juri Pire, ki je tudi šen-klavško uro delal, piše 8. t. m. iz Krope, de ji le še nekterih pritikljejev manjka, in de zlatar še ni zgotovil, sicer pa delo že dokončano stoji, in je delo. pravi on, de bo imel vsak človek nad njim veselje. «,Ko bi bil vsak dal goldinar, ki jo je prišel gledat, bi je bilo že tukaj pol plačane", možuje mojster Pire. Tudi še pristavi: Zdaj tedaj edina farna cerkev v Ljubljani, ki ni dosihmal nikoli še imela ure, dobi uro, de je kej, ki zamore v izgled biti kterim koli. Kazala bo na 0 strani, iu bila bo na 2 zvona ure, in na dva pa četertljeje. Ker sta dva turna, se lahko zapopade, de bo k temu dosti priprave treba, in se ni čuditi, de bo vse delo stalo 800 gold. Vošimo ji veliko gledaveov, in de bi se tukaj spolnovalo. kar jeverli mojster že tam gori sprožil. Ura je dobra, potrebna, tudi zveličavna naprava; ne le domačih, tudi druge na c krog bo po dnevi in po noči opominjala na sinert, in budila k pri— serenimu zdihljeju: rBog nam daj srečno zadnjo uro in pohlevno, milostljivo sodbo!" kolikorkrat jo bodo slišali. Omenimo še. kar slehern tako že ve, kako duša vsiga tega lepiga napredovanja ternovske cerkve ondotni visokočastiti gospod fajmošter Kr. Karun, ki so pri svojih mnozih skerbeh. trudih in prizadevanjih, pri obilnim poterpljenji in stanovitnosti zares vredni zaupnosti. pomoči iu ljubezni občinstva, ki jo pri tem težavnim delu vseskoz in skoz vživajo. Iz Ljubljane se piše „Volksfrd.-u", de se je po dokončani izbirki vojaških novineov razodelo obžalovanja \ redno opešanje moškiga zaroda v naši deželi, in de se to »slabljenje mora pripisovati nezmerni tabakarii in pitju zganja. Nekdaj je šel tlačan s kosam kruha na delo, zdaj hoče že delavec in posel imeti žganje zjutraj in za južino. Kako škodljivo de je to za dušo in telo, slehern lahko zapopade. Iz Ljubljane. Ker se Marijni mesec približuje, naj imenujemo nektere bukve, ki mislimo, de bi utegnile za šmaruične opravila kolikor toliko koristiti. Slava Marije Device 1. in 2. del, iz laškiga po g. Potočniku. Smarnice Marije Device, spisal g. Volčič. Marija Devica, nebes in zemlje kraijica, spisal g. I.ovre Pintar. Serce Marije Device, spisal L. Jeran. Sveti Alojzi, ali šestnedeljna pobožnost v čast tega svetnika, in življenje sv. Stanislava Ko s tka. Te bukve so pri (jlerberji. Tudi se ravno ondi dobivajo nove bukvice: ,,Ključ nebeških vratJ, ki obsegajo zlasti več pobožnih molitev in opravil za spoved in sveto Obhajilo, za nedelje in praznike itd. I/, mnogoterih molitev k presv. Hesnjimu telesu, k presveti Devici Mariji in za uboge duše v vicah bi se dalo precej tvarine za šmarnice porabiti, zlasti so v obojnim poslednjim oddelku (Marije Device in za duše v vicah) vsakdanje molitve -koz teden, ki bi se utegnile s pridani pri ti priliki moliti. Pristav Ijeno je na koncu tudi več pesem. masnih, Marijnih id. Natis teh bukvic s 327 stranmi je velik in podoba lična. — Tudi zamorejo častiti gg. duhovni pri Gcrberji dobiti raznih podobic, ki so nalaš za pervo spoved in pervo sv. Obhajilo odmenjene Take reči bo namreč zdaj potreba, ko po več krajih otročje spraševanja še niso dokončane. V nemškim jeziku je lepa š mar nič na pobožnost s primernimi premišljevanji, zgodbami, molitvami itd. v „M a i en b 1 u t h e ntt von G. Ott, Kegensburg 1857. — Prav lahka, primerna in lična tvarina je tudi v malih bukvicah: „11 m ese d i Maria44 del Padre Alfonso Muzarelli della Compagnia di Gesti, ediz. ottava, con nuova scelta di esempi, Modena 1855. — Za petje pri šmarničnih opravilih priporočimo: Svete pesmi g. J. Volčiča, v kterih so navadne Marijne pesmi zbrane. Dobivajo se pri Kremžarji. Iz Logatca. Kako nevarno de je. se na vozovlak obešati, ko se že dalje giblje; je zopet te dni nekdo skusil. Pognal se je namreč na stopnice, ker mu je pa uneslo. se ie vdrugič se bolj uškuil. ali vlak je /.e prehitro šel. mož pride pod kolesa, mu odreže obe nogi in v tnalo urah umerje. Ta pač ni mislii na smert, ker imel je mende v žepu veliko štruco in še druge robe iz Ljubljane, od kodar je neki doma. Klical je: PBog mi odpusti moje grehe!"* in bil je predvsmertjo še v sveto olje djan. Od Sent - Andreja se piše nVolksfrd.-uu. de bodo Njih milost, Visokočastitljivi lavantinski škof ondotno faro iu svoj škoiijski dvor 00. frančiškanam zročili, ko se bodo v Maribor preselili. Iz Terstu, 13. mal. travna. Morebiti se vam bodo, ljubi bravci rDaničini"\ naslednje verstice moje malo prelahke vidile. in bote mislili, tako se godi tut!i pri nas; ali rečem vam. kar je noviga. se rado bere, rado sliši. — r Komur hvala, hvala; komur čast. čast!u sim slišal že večkrat v svojih mladih in otročjih letih; torej ne morem, de bi vam nekoliko ne povedal od slovesnosti, ktera s"j je obhajala pri fari sv. Antona v Terstu veliko saboto pit vstajenji našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Neizrečeno veliko ljudi se je zbralo tisti dan, ir se drenjalo okoli cerkve sv. Antona, ker vsak je želel v tnjo priti. de bi pričujoč bil pri tako imenitnim in v resnici ve-selim duhovnim opravilu v spomin vstajenja našiga Odreše-nika: pa tudi de bi vidil cerkev, ktera je bila zavoljo (c službe Božje prav lepo z damaskam in mnogoterimi drugimi rečmi olepšana. Posebno pa je bil veliki altar iu ves prez-biterium tako lepo ocvetličen iu ozališan. de se mi je zdelo, kakor bi bil stopil v zelen majhin veri, v kterim veliko lepih in prijetno dišečih majhnih in velikih cvctlic raste, ktere sleherno serce z radostjo napolnujejo. Tla v prezbiterii in stopinje pri altarji so bile pokrite z velikim in zelenim pregrinjalam, v kterim so bile vdelane mnogoverstne podobe z raznimi barvami. Na pregrinjalu je stalo na obeh straneh l(i velikih rožnih posod s prelepimi iu visokimi cvetlicami; na strani evangelija je bilo novo in v resnici prav lepo nebo (baldakiu), ki ima tudi veliko vrednost. ne saiuo zavoljo ohilniga zlata na sebi, ampak tudi zavolj prelepiga dela. Prižgane sveče na velikim altarji in v prezbiterii. kterih je bilo še čez 100, so veliko svitlobo delale, ktera se je toliko lepši blisketala, ker zidovje vsiga prezbiterja je bilo pokrito z novim prelepim damaskam, še clo veliki stebri po prezbiterii in po cerkvi, zgorej in spo-dej pozlačeni, so nosili obleko noviga rudečiga damaska. Dve lepi novi pred ta dan blagoslovljeni banderi ste vihrali po cerkvi in njeno lepoto poviševali. Lepota in čistost velikiga altarja, kakor tudi drugih altarjev, pa tudi cele cerkve ni mogla drugih misel v pričujočih obudovati, kakor: Lepo, v resnici lepo je to stanovanje, to prebivališe samiga živiga Boga! Ali vedi, o človek! de ravno ta notranja lepota. ta vidljiva čistost hiše Božje tebe prav živo iu serčno opominja, kako lepo in čisto naj tudi tvoje serce bode, v kteriui tudi, in še le veliko raji kakor pa med zidovjein. Jezus Kristus želi prebivati. Lepa hvala vsim dobrotnikam za tako drage in obilne darove! Pa tudi čast in hvala visokočastitljivimu gosp. faj-inoštru, ki tako lepo skerbijo in se tolikanj trudijo za svojo cerkev in njeno olepšanje ter za veličastje službe Božje. Bog njih prizadevanja ne bo pozabil. — Komej je veliko saboto ura pet odbila, zvonovi zapojo in slovesnost se začne. Vreme je bilo prav lepo, zato je šla procesija okoli cerkve, in vse se je veselilo, ker poprej toni bilo v navadi. Okna. kjer je procesija memo šla s presvetim Kcsnjim telebani. su bile z damaskam. cvetlicami, prižganimi svečami in z drugimi lepimi rečmi prav lepo in prijetno ozališanc; ne pa saiuo v tistih hišah, v kterih katoličani prebivajo, ampak tudi v kterih protestanti in judje. Toliko od velike <*abote v Terstu. Juscf. I/. Terstu. 13. mal. tra»na. Njih milost, teržasko-koperski škol Vi-okočaslitljivi -v zavetje večniga mirii in veselja pripeljal. Koučavši blagoslovi vse poslušavce z velikim križem. — De so Kctani oba pridigarja močno čislali, priča tudi to, ker so se jima očitno zahvalili, zlasti laškimu, kteriiuu so ludi v zahval« in spomin lepo pesem zložili. Bog ga ohrani verliga pridigarja, daj pa tudi. de bi jih povsod s svojimi izversinimi pridigami prav veliko na pot poboljšanja in zveličanja pripeljal! Velikonočni čas je pač lep vesel čas. Vsi se ga p» pravici veselimo. Velike verske resnice nam v spomin klic«. ki so stalna podlaga naše katoliške vere. Mati katolisk.-f Cerkev obhaja spomin terpljenja in smert i Gospoda našiga Jezusa Kristusa veličastno, smem reči. bodi si v mali cerkvici na kmetih, bodi si v velikih stolnih cerkvah. |*o\sod nam veje ravno tisti duh naproti; lu bolj liho, tam velieasin«' in lepo: — ^Kristus je terpel in umeri, in tretji dan častilo od smert i vstal. Alcluja**. Tukaj so bili po vsih cerkvah Božji grobi, večidel takošni, kakoršni so po Slovenskim. Ljudje so tudi zlo obiskovali Kalvarijo. iu veliki petik s procesijo Božje grobe. Vstajenje se je obhajalo, kolikor mogoče, častilo, že o mraku. Lepo je že po nogradih. kjer pšenica zeleni in so drevesa z mnogim cvetjem olepšane. Istrijanske gore imajo le še nekaj maliga snega — tedaj je upati, de bo skorej vse poiulajeuo. Bog! Hnzgieti po kerxnn*khn *refM. Poputvanje v Rim po severiuski družbi je toliko pre-narejeno, de ne bodo o Binkoštih, ampak o sv. Kesiijiui telesu v Kimu. »Slišimo, de tudi iz Krajuskiga so namenjeui neki visokočast. g. fajmošter z njimi romati. — V Augs-hurgu ste bila v dan sv. Janeza Bozjiga dve spoštovani mestnjanski osebi, brat in sestra, sprejeli v katoliško Cer-kev. V dan sv. Gregorja Včlikiga je prestopila pa tudi k nam posebuiga spoštovanja vredna protestauška meslnjanka. izverstna zavoljo velike dobrotnosti. ki je že pol leta hud-« bolna in bolezen z veliko poterpežljivostjo prenaša. Zavoli smertne nevarnosti je bila precej naslednji dan birmaua. -Za škofa v Regcnsburgu je bil 18. sušea v Kimu odmeujei. v. č. g. dr. Igli. Senestrev. korar v Kiehstatiu. — Cer-kveni stavbar S m i d v Kolino, ki je ui davno v katoli.sk«> Cerkev prestopil, pride kakor profesor viksiga poslopni-tva (arhitekture) v Milan. — V F u I d i se bodo v namen duhovnih vaj mesca mal. serp. zbrali kardinali nadškofi« . k«>-linski. praški in dunajski in l."» škofov. — V Ki m zdaj zmi-raj več škofov prihaja. Konici de -o zapustili terza-ki vik«i pastir sprejmise ..ali A ni m a". so prišli ze hudiemviski Pričakujejo tudi še družili škofov i/. Avstiijaiiskiga. I/. Ne apel na pišejo v. č. gosp. provikar dr. Ign. K t l< I«-her. de se bodo se le |mi Veliki noči zamogli \ li.ii*. | »d; ti. De bi se zamogli leta- v llariuin vrinili pii sedanjim -i; o njih zdravja celo ni mislili: mislijo pa im»\o odpravo doln-v-itov iu rokodeleov ije poslali. - Iz Jeruzalema b< ie v prijatelskim listu: Iz vaš i ga lista sim previdil, de močno hrepenite (enkrat tudi j v .Jeruzalem priti; sveto hrepenenje, in spodobno duhovnu, ki želi obiskati, viditi in občudovati kraj svojiga začetnika, perviga in praviga mašnika secun-dum ordinem Melehisedech (po redu Melkizedekovim) — in še več... Vender. ko bi hotli to romanje nastopiti, bolj za-volj pobožnosti kot zavolj skušnje, bi bilo bolje, ne o Veliki noči, ampak v kimoveu sem priti, ker o Veliki noči je prav veliko ra/.kolniških (od katoliške Cerkve ločenih) romarjev, ki siln nepokoj v cerkvi Božjiga groba delajo in molivee begajo . de je človek komej v stanu kak o če naš pobožno ob-moliti. V kimoveu pa jc vse mirno, in tisti čas pridejo tudi francoski romarji: za more te pa tudi sami, in ne v družbi, hodili, in utegnite tako tudi zadovoljniši, ter prostejši po-potvati. — Iz Amerike naznanuje rCath. Telegr.a, de -•t v kratkim prišli v. č. škof gosp. Baraga, naš rojak, iz Sant St. Mar> v Ciucinati, de bodo ondi na svitlo dali novo delo. bukve v indijanskim jeziku Otovanov, Cipevanov, Al-gonkinov in Potov atomijev. 2.000 teh Indijauov zna brati, ho konca deželniga škofovskiga zbora bodo škof v Cinci-natu ostali. — V okrajni Bal ti more v severni Ameriki so OO. redemtoristi lansko leto 1.139 duš kerstili, in 23-1 odrašenih poročili. — Severu - amerikanski škofje so kupili v Rimu samostan „Unitatt, in napravili bodo ameri-kansko sobivališe. v kterim se bodo amerikanski duhovni i/.obrazovali. V llimu jc H tacih vstavov: francoski, belgijski. angleški, škotski, irski, nemški, greški in urbanski ali propaganda. — V Ton kinu, kjer jc zdaj po vsih krajih strašno preganjanje kristjanov, je bilo 1850. leta tri milijone in l»0 tavžent katoličanov; od tistiga časa pa so se zlo razmnožili. Cele keišanske vasi so biie požgane in pokončane. Veliko jih je umerlo za sv. vero. Neki keršausk mandarin ( uradnik ) visoke veljavnosti je bil nedavno v glavnim mestu llue v smert odpravljen. Iloče pa, kakor je znali, francoski cesar uboge ondotne kristjane v hrambo \zcti in trinožnim preganjavcam na pete stopiti. jDomače duhovne vafe , sveto živeti in zveličano umreti. (Dalje.) Oči še v a nje od korenin greha. Druga skaza v umu grešnikov i in jc ta. ker previsoko stavi hudo ali težave, ki meni de jih bo imel. ako bo greh opustil. Pomisli pa, de že pamet veleva, iz več hudiga vselej nar manjši hudo izvoliti. Vsi sveti marterniki in spokorniki pa so ob vsih ča««ih spoznali, de je greh nar veči hudo zmed vsiga hudiga. kar koli se le zamore misliti. O kakošno hudo so vender sveti spokorniki nase vzeli, de bi nar veči hudo, greh, v sebi zatirali! In kako strašne reči sosveti mučeuci prestali, de bi se nar hujšiga hudiga. greha, ognili! In to zares po pravici. Povej mi namreč, česa se bojiš? Ali premoženje zgubiti, na nič priti? Greh cele der-zine v nič dene. kakor .leroboamovo. Ali se bojiš oskru-njenja svojiga poštenja, se bojiš sramote? Pa nar veči sramota je, grešnik biti. Ce tudi telesa greh ne spremeni vselej po zunanjim v zverino, kakor je bilo pri Nabohodono-zarji, spremeni pa vender v zver njegovo žlahtno dušo. Ali se bojiš, de boš žalosten, pobit in brez veselja v sercu, ako greh zapustiš? Ti neun icž. ti! ali se zdaj ne veš, de nar silniši žalost in pobitost. celo divja besnost izhaja iz greha? Greh, ta trinog, jih trapi, stiska, reže iu terga noč in dan; uni v gnadi Božji pa se zvečer mirno vležejo in zjutraj mirno vstanejo. rH u d o b n e ž i so kakor šumeče morje, ki ne more pokojno biti. Grešniki nimajo miru, pravi sv. |)uh po Izaiju preroku (57, 20). Če tudi v lepi hisi sediš in ti godci veselo piskajo, je pa v hiši tvojiga serca nepokoj. in tvoji grehi ti vso drugo vižo brundajo. Se bojiš morebiti smerti, ako se grehu odpoveš? Ali mi verjameš, de je greh veliko hujši hudo kakor pa smert? Kaj ti poropa smert? Minljive, časne dobrote. Kaj pa greh? Dobrote milosti, večne dobrote. Kakošno hudo napravi smert? Nar hujši hudo za telo. Kakošno pa greh? Nar hujši hudo za dušo. In koliko njih, ki so časno življenje nad večno postavili, so ravno zato časno in večno življenje zgubili. Uni zanikernež je skusil, ki ga je bil Matatija iz svete gorečnosti tisti trenutek vsmertil, ko je iz strahu pred smertjo mali kam Božjo čast skazoval. Ti morebiti ne boš tako na-naglama vdarjen; ali bodi si, de tudi dolgo po grehu živiš, kaj bo pa vender nasledek? Tako življenje, de boš ua vekomaj smerti iskal, pa je vender nikoli in nikoli našel ne boš ' Vidiš tedaj, kako nespametno je, ako zavoljo kacih težav ali zlegov greha ne zapustiš, ker greh je zmed vsih nadlog in zlegov nar veči zleg. (D. si. j Pogovori z gg. dopisovavci. G. 0.: Poslali. — V. č. g. L. St.: Zamurska Mati Božja prosi za zamurske dobrotnike! — G. K.: Prav lepa hvala za dopis. — V. č. D.: Bukve s hvaležnostjo prejeli JMUi darovi♦ Za afr ikanski misij on: Neimenovan po gospe Milarjevi 5 gold. — Iz Mokronoga 1 gold. 50 kr. sr. — Iz Sent - Ruprehta 2 gold. sr Za m i s i j o n v. č. gosp. 01 i v i e r i - a: V. č. g. fajmošter Lor. St. 5 gold. — G. Jož. Te-kavčič. posestnik v Mokronogu 2 gold. — Eliz. Pavlin 5 gl — G. II. J. K. 2 gold. drobni venec Jožetu Fajfar-ju, učeniku v Ljubljani. (Umeri 11.. pokopan 13. t. m.) V evetji tvojiga življenja Spremlja v grob te lep naj venec Smertna kosa te je vzela. V njim bliseče so cvetlice: Tvoje blago. polno serce Vdanost malih in ljubezen, Jemlja zgodaj je objela! Tvojih bratov pa solzice! Mirno, bratec, zdaj počivaj, Luč nebeška naj ti sveti! Upamo, de zopet Bkupaj Gori bomo pri Očeti. A. Praprotnik. MHihov&ke zadere• V ljubljanski škofi i. Duhovnimu poni. na Igu, g. Jak. Rusu je podeljena farna vikarija Struga; g. Juri II um ar, duh poni. v Sostrim,je postavljen vpravnik farne vikarije v stari Oslici. Prestavljeni so čč. gg. duhovni pomočniki: Mih. G o ga 1 a z Rovt v Idrijo; Ant. Peter I in iz Stariga terga pri Ložu v Rovte; Jan. J u d n i č s Tre-belniga v Toplice ; Jan K o p r i v ii i k a r iz Sent-Ruprehta v Trebno; Jan. Žužek z Dobernič v Sent - Rupreht; Al. Tclijan od Stare cerkve na Kočevskim v Cermošnjice; Jan. J u v a n e c iz Čermošnjic k Stari cerkvi; Jan Budnar iz Černomlja k sv. Lorencu ob Temenici; Matija To r kar od sv. Lorenca v Černomelj: Sim. Kosmač iz Kovera na Ig; Ant. L a v t c r iz Ternove v Scnt-Kancijan (bei Gutenu erth) ; Mih. Kmet i č iz Košane v Ternovo; Mart. Tomec iz Ternove v Košano. — Razpisana je 29. sušca lokalija pri sv. Crhu v Krajnski dekanii, in prošnje za njo do vis. slav. dežel, finančniga vodstva v Gradcu se po navadi v knež. škof. pisarnici oddajajo. — Cmerla sta čč. gg.: Stef. Ogulili. vpokojeni viniški fajm., 29. sušca v Vinici; Jernej Kerč, duhoven v pokoji, 11. t. m. v Predvoru. R. I. P.! V teržaški škofi i. Fara Corte d" Isola je razpisana; prošnje se jemljo do 23. t. m. Umeri je v. č. gosp. fajm. v Klani Klemen Marotti. R. I. P.! Odgovorni vrednik: Lllka Jeran — Založnik: Jožef Blaznik.