GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1©23‘24 \\ ml \1 ŠTEVILKA' 23 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI ^KOSTR UUKF)5inOUlF LlUBLinnn, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuljeu in usnjatih izdelkou: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. čr. jj Samopročaja in zaloga izčelfcou touarne ,,PETOWIR“, d. č. j BEOGRAD Dionička glav. . . Din 60,000.000 Rezerva......... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jes.nice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, ŠibeniK, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. Najfinejša svetlobna telesa ......................... za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Napočila samo na atelje ..VESTA", Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 1. aprila Zaprto. Sreda, 2. »> Favn. (Udruženje) Izven Četrtek, 3. M Ašantka Red D Petek, 4. Cezar in Kleopatra Red F Sobota, 5. Hamlet. Dijaška predstava pri znižanih cenah Izven Nedelja, 6. Kamela skozi uho šivanke. . . Izven Ponedeljek, 7. 1f Othello Red E OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 1. aprila Notredamski zvonar..............Red B Sreda, 2. „ Suzanina tajnost, Mozart in Salieri, Zapečatenci...........Red C Četrtek, 3. „ Poljub...........................Red E Petek, 4. „ Plesni večer gne L. Wisiakove Izven Sobota, 5. „ Plesni večer.................. Red A Nedelja, 6. „ Aida.............................Izven Ponedeljek, 7. „ Zaprto. Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se I H fl V I največja zaloga oblek na J. Maček Aleksandrovi cesti tvrdka Ua IVIUUU11 samost. 12 Začetek ob 8. Konec ob 11. V korist „Udruženja gledaliških igralcev'1. FAVN. Komedija v 3 dejanjih. Angleški spisal Edward Knoblaudi. Režiser: O. ŠEST. Princ Silvani (Favn).................................g. Šest Lord Stonbury........................................g. Peček Sir Ernest Craddock..................................g. Skrbinšek Maurice Morris.......................................g. Cesar Cyril Overton........................................g. Drenovec Fisch................................................g. Plut Jackson..............................................g. Sancin Lady Aleksander Vansey...............................ga Juvanova Mistress Hope Clarke.................................ga Wintrova Vivian, njena hči...............................'. . ga V. Danilova Miss Lydia Vansey....................................gna Rakarjeva Dejanje se vrši v Londonu v hiši lorda Stonburyja. Scenična glasba: B. Perič. Plesne točke izvajajo iz prijaznosti člani kluba ljubljanskih plesovodij. Plesi: Jimska — Le Blues — Tango milonga — Tango parisien — Le nouveau boston — La java. MODNI SALON DAMSKIH KLOBUKOV ANGELA PEKOLJ ALEKSANDROVA CESTA 12 - s© priporoča velecenjenim damam .: Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo - 2 — Začetek ob 8. Konec ob 10. ASANTKA. Poljsko spisal W. Perzyiski. Poslovenil dr. V. Mole. Režiser: B. PUTJATA. Edmund Lonski............................g. Peček Bratkovski, njegov stric.............. g. Danilo Kr§cki, prijatelj ionskega...............g. Terčič Romorski, slikar.........................g. Medven Lutoborski, posestnik....................g. Cesar Ravnatelj................................g. Plut Franek, natakar..........................g. Putjata Jan, sluga Lonskega......................g. Jerman Vladka...................................ga Šetinska Viola, hjena prijateljica................gna Juvanova Mamka................................ gna Rakarjeva Prvo in tretje dejanje v Varšavi, drugo v Florenci. Čas: sedanjost. IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. Pm7l1snr /Vc/n • Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac. Herojska komedija 1 ruutcur IZjLU • v penh dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Francoska književnost zadnjih 50 let morda ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti, vznešenosti in sijaju besede tako tipično francosko, kakor je Rostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta prekipevajoča od posmeha nad seboj; lev, ki bi si mogel priboriti svet in se ne upa dvigniti oci od žene, ki jo ljubi — evo vam junaka te čudovite komedije! „Cyrano de Bergerac41 je uvrščen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega gledališča. Dobro volj ačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunajska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje — 3 — Začetek ob 8. Konec po 11. Cezar in Kleopatra. Historična komedija v petih dejanjih (osmih slikah). Spisal Bernard Shaw. Prevel O. Župančič. Režiser: O. ŠEST. Cezar......................................g. Putjata Kleopatra..................................ga Nablocka Ptolomej, nje desetletni brat.....................gna Gorjupova Rufio, rimski poveljnik...................g. Skrbinšek Britannus, cesarjev tajnik ......... g. Peček Pothinus, Ptolomejev varuh..................g. Lipah Theodotus, Ptolomejev vzgojitelj............g. Terčič Aehillas, vojskovodja....................... g. Kurent Ftatateeta, Kleopatrina dvornica..................ga Marija Vera Apollodorus, Sicilec.......................g. Drenovec Belzanor, poveljnik Kleopatrine telesne straže g. Cesar Bel Affris, čuvar v templju.................g. Medven Perzijec, iz Kleopatrine telesne straže ... g. Plut Lucius Septimius, tribun . ......................g. Gregorin Charmian, ) (.......gna Ježkova Iras, j Kleopatrini sužnji ,..............gna Juvanova Harfinistka...............................gna Slavčeva Star godbenik.....................................g. Smerkolj Prvi uradnik......................................g. Kumar Drugi uradnik.....................................g. Markič Ranjeni vojak.....................................g. Kumar Major Domus.......................................g. Medven Centurio..........................................g. Sancin Nubijec...........................................g. Jerman Stražniki, Rimljani, sužnji, Ptolomejevo spremstvo. Godi se v Egiptu 48. in 47. leta pred Kristom. Po tretji, peti, sedmi sliki daljše pavze. Godbo zložil kapelnik Balatka. 1. slika. Dvorišče pred Kleopatrino palačo. 2. slika. Puščava s sfingo. 3. slika. Dvorana v Kleopatrini palači. 4. slika. Dvorana v Aleksandriji. 5. slika. Na pomolu. 6. slika. Budoar Kleopatre. 7. slika. Na strehi palače. 8. slika. Esplanada pred palačo. — 4 — Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Kamela skozi uho šivanke. Veseloigra v treh dejanjih. Češko spisal F. Langer, prevel O. Š. Režiser: ZV. ROGOZ. Peštova.............................................ga Juvanova Pešta...............................................g. Šest Zuzka...............................................ga Rogozova Joe Vilim, veletrgovec. . . ........................g. Skrbinšek Alan Vilim, njegov sin..........................g. Rogoz Bezchyba, bančni ravnatelj..........................g. Lipah Andrejs, svetnik....................................g. Gregorin Dama................................................ga Wintrova Gospodična..........................................gna Ježkova Sluga...............................................g. Sancin Fantič..............................................g. Tavčar Razdobji med dejanji trajata po tri mesece. Čas: sedanjost. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 cjRičflR & MEjflč ::s.“ LJUBLJANA, 5E|E!SBURQ0Ufl U[ICfl 3 KNAPLJEUE ULICE - 5 — Začetek ob 8. Konec krog pol 12. OTHELLO. Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Beneški dož.......................................g. Lipah Brabantio, senator ..............................g. Skrbinšek Prvi senator......................................g. Medven Drugi senator ...................................g. Sancin Graziano, Brabantijev brat........................g. Cesar Lodovico, Brabantijev sorodnik....................g. Drenovec Othello, plemenit zamorec v beneški službi . g. Putjata Cassio, njegov pobočnik...........................g. Kralj Jago, njegov praporščak...........................g. Rogoz Roderigo, beneški plemič..........................g. Gregorin Montano, namestnik na Cipru.......................g. Peček Desdemona, Brabantijeva hči, Othellova žena ga Marija Vera Emilija, Jagova žena..............................ga Juvanova Bianca, Casijeva ljubica..........................gna M. Danilova Glasnik...........................................g. Terčič Plemiči, vojaki, senatorji, godci. Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka. Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza. Salon za dame in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledališlciti lasulj in potrebščin — 6 - Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. Notredamski zvonar. Romantična opera v dveh dejanjih (petih slikah). Po istoimenem romanu Viktorija Hugoja napisala Leopold Wilke in komponist. Vglasbil Franc Schmidt. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: O. ŠEST. Archidiaconus notredamski ......................g. Cvejič Quasimodo, zvonar notredamski...................g. Zathey Phoebus, gardni častnik.........................g. Kovač Gringoire, bivši filozof in pesnik, sedaj cigan g. Sowilski Častnik.........................................g. Šubelj Esmeralda, cigansko dekle.......................gna Thalerjeva Krčmarica Falourdel.............................ga Smolenskaja Cigani, vojaki, duhovni, ljudstvo. Čas: XV. stoletje. Kraj: Pariz. Prva slika: Greve plače. Druga slika: Krčma stare Falourdel. Tretja slika: Ječa. Četrta slika: Pred cerkvijo Notre Dame. Peta slika: Na terasi cerkve Notre Dame. Nove dekoracije, po osnutkih akad. slikarja Bucika, naslikal mojster Skružny. Specialna trgouina damskega in moškega sukna Zalaga belega blaga *}OSip Rl^sandroua c. IZ Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. SUZANINA TAJNOST. Intermezzo v enem dejanju. Napisal Enrico Golisciani. Vglasbil E. Wolf-Ferrari. Dirigent: A. NEFAT. Režiser: O. ŠEST. Grof Gil.....................................g. Rigo Grofica Suzana, njegova soproga . . gna Thalerjeva Sante, sluga.................................g. Zupan Čas: sedanjost. MOZART IN SALIERI. Dramatske scene. Spesnil Puškin. Poslovenil P. Debevec. Vglasbil N. Rimski -Korsakov. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: P. DEBEVEC. Mozart.....................g. Burja Salieri....................g. Betteto Slepi godec................g. Jermol Prva slika v sobi Salierijevi: druga slika v krčmi. Čas: okrog 1790. Zapečatenci. Komična opera v enem dejanju. Spisala Rihard Batka in Pordos-Milo. Poslovenil Al. Peterlin - Batog. Vglasbil Leo Blech. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. Jež, župan.....................................g. dr. Rigo Liza, njegova hči..............................gna Thalerjeva Gospa Jera, mlada vdova........................ga Rewiczeva Gospa Vuga, stanovalka v isti hiši. • • • ga Smolenska Jernej, njen sin, občinski pisar...............g. Kovač Zajec, občinski sluga ........................g. Zupan Sosed Grivec...................................g. Finko Nočni čuvaj....................................g. Perko Prvak strelcev.................................g. Bogojevič Kraj: malo mesto. Čas: 1830. Začetek ob pol 8. Konec pred 10. POLJUB. Narodna opera v dveh dejanjih (treh slikah). Besedilo spisala El. Krasnohorska. Vglasbil Bedrich Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: P. DEBEVEC. Oče Paloucky................................ Vendulka, njegova hči....................... Martinka, njena teta........................ Barča, služkinja pri Palouckydi............. Luka, mlad vdovec........................... Tomeš, njegov sorodnik...................... Matevž, tihotapec........................... Obmejni stražnik............................ Kmetje, sosedje, tihotapci. Godi se na severočeški meji okrog leta 1850. 1. slika: Mlad vdovec Luka pride k Palouckim prosit za roko hčerke Vendulke. Luka jo prosi poljuba vpričo vseh, toda Vendulka mu ga noče dati. To ujezi zaljubljenca tako, da odide v vas in se vrne pod Vendulkino okno z godci in dekleti, češ, če mi ga ti nočeš dati, mi ga bo dala pač katera druga. To je Vendulki preveč: užaljena zapusti očetov dom ter odide v hribe k svoji teti Martini. V 2. sliki smo pri tihotapcih, katere vodi stari Matouš. Luka, ves nesrečen in potrt, sklene na prigovarjanje Tomaševo, prositi Vendulko odpuščanja in se z njo spraviti. Vse to pa sliši stari Matouš. Nato prideta Vendulka in njena teta, ki jo nagovarja, naj se i ona posveti tihotapstvu. Teta z Vendulko ni zadovoljna, češ, da je preveč strahopetna, in jo zato odpelje nazaj k sebi v gorsko kočo. 3. slika je samo žareče jutro. Barča pride povedat Vendulki veselo novico: Luka prihaja s pričami, da se z njo spravi in jo zasnubi. Med obema oživi tiha ljubezen, Vendulka mu da poljub in zlomi s tem v ženski plemenitosti svojo trmo. g. Zathey ga Lewandovska ga Borova gna Rozumova g. Kovač g. dr. Rigo g. Zupan g. Mohorič — 9 — Začetek ob pol 8. Konec ob 10. PLESNI VEČER gne Lidije Wisiakove Spored: 1.) Smetana................Češki ples** 2.) Mozart.................Menuet 3.) Suk....................Veter 4.) Debussy................Groteska* Odmor. 5.) Rahmaninov.............Koračnica* 6.) Grieg..................Metulj 7.) Debussy................Habanera* 8.) Gounod.................Valček iz opere „Faust“ ** Na klavirju spremlja g. A. Balatka. Kostumi: Načrti * g. Fr. Kralj, ** g. Bucik. Izgotovila gdč A. Gorjanc. f „ELITE“ s : Ljubljana Prešernova ulica št. 9 V največja konfekci jska trgovina — Mojstrsko 0 krojena damska in moška oblačila EN GROS EN DETAIL — 10 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. PLESNI VEČER baletnega zbora Narodnega gledališča;v Ljubljani. A Divertissiment. 1.) Griegi Svatbena koračnica, uvod. 2.) Chopin: Poloneza, gni Vavpotič in Japelj. 3.) Jaki: Srčno veselje, polka, baletni mojster g. Trobiš in mali plesalki Jezeršek in Habič. 4.) Metra: Rožni valček, 8 dam baletnega zbora. 5.) Rubinstein: Indijski ples, gna Vavpotič. 6.) Kreisler: Veselje ljubezni, gna Svobodava. 7.) Strauss: Ob lepi, sinji Donavi, gna Vavpotič in g. Trobiš. 8.) Lortzing: Holandski ples, gni Japelj in Mohar. 9.) Grossman: Ogrski ples, gna Svobodova in g. Trobiš. B MOŽIČEK. Izvirna pantomima, zložil dr. J. Ipavec, po klavirskem izvlečku skladateljevem instrumentiral Viktor Parma. Pierot g. Trobiš Kolombina, njuna hčerka, gna Svobodova Piereta gna Abramova Harlekin gna Vavpotič Kolombinine prijateljice. Kapelnik g. Neffat. — Vse plese in pantomimo je naštudiral g. baletni mojster Trobiš. — Kostume po osnutkih akad. slikarja Vavpotiča napravila gledališka krojačnica. — Posnemanje plesov prepovedano. Kolombina je raztresena, od časa do časa postoji in premišlja. Stopi k ognjišču, da bi kuhala, namesto tega pa dela nezmiselnosti. Piereta jo zaradi tega razburjeno pokara. Ko se pomiri, ji pove par dobrih nasvetov, vzame košarico in odide. Kolombina se približa možičku, visečem na steni, stopi spet par korakov nazaj in mu pošilja z roko poljubčke. Nato se vrne k ognjišču kuhat. Uganja pa vnovič otročarije, zmeša moko s soljo in postaja nejevoljna. Končno jo popade taka jeza, da se razjoka. Jezna gre k možičku, pocuka za vrvico in se prične potolažena jokati. Na oknu se pojavi z mandolino v roki Harlekin in skoči v kuhinjo. Kolombina je vsa veselo presenečena. Stojita vsak v drugem kotu in Harlekin igra na mandolino. Kolombina očarana posluša, Harlekin se je bliža, a ona se umika. Končno ji razodene svojo ljubezen. Zunaj zazvoni. Harlekin se preplaši in uide skozi okno. Kolombina odpre vrata Pierotu, ki vstopi. Sede v naslonjač, k njegovim nogam pa Kolombina. Pierot odpre knjigo in čita Kolombini, ki pa se ozira na Harlekina, stoječega ob oknu. Pierot zadremlje. Kolombina tiho vstane in povabi Harlekina, naj vstopi. Med vrati se poljubljata. Prileti komarček, zbudi Pierota, ki začuden gleda, kaj se godi. Vrže se na Harlekina. Ta plane skozi okno. Piereta vstopi. Zavlada napeto razpoloženje. Pierot kara Piereto in grozi Kolombini, ki zajoka in se zgrudi. Piereta vije roke, ko vidi, kako je na ognjišču. Kolombinine prijateljice priplešejo in ji prinesejo rož. Pierot sedi za mizo in si podpira glavo. Piereta stoji ob ognjišču, Kolombina pa joka na tleh. Deklice obkrožijo Piereto in sprašujejo, kaj se je zgodilo. Nekatere peljejo Kolombino k možičku na steni, ta ga cuka in jim jokaje vse prizna. Nato dekleta odidejo. Tiste, ki so še ostale, se laskajo Pierotu in ga končno spravijo h Kolombini, ki ga prosi odpuščanja. Ginjeni Pierot ji vse odpusti. Zunaj se oglasi Harlekin z mandolino, vrata se odpro in Harlekin vstopi v družbi deklic. Ko zagleda Kolombino, skoči proti njej in ona proti njemu. - 11 — Choses de theatre. Pariš, R. fbg. St. IJonore 104. V zbirki „Choses de theatre" je izšla lani posebna številka, posvečena češkemu teatru. Delo je nastalo po iniciativi praškega univ. prof. V. Tilleja, ki je naprosil češke gledališke veljake, da prispevajo s svojimi članki. Prof. Tille sam pravi, da je bila knjiga spisana brez metode in da je radi tega precej nepopolna, vendar upa, da bo kljub temu pokazala svojim čitateljem iskreno stremljenje češkega naroda, da si ustvari resno umetniško gledališče. Delo ni pisano v strogo strokovnem, temveč bolj v lahkem, informativnem tonu. Pisatelji niso imeli namena objavljati znanstvenih razprav, temveč samo seznaniti Francoze z današnjim položajem češkega gledališča, predočiti jim pregledno njegov razvoj in jim podati v kratkih obrisih njegove najizrazitejše predstavnike. Knjižica je v mnogih ozirih zanimiva in bo dobrodošla posebno onim, ki se zanimajo za češko gledališko umetnost. V uvodu pozdravlja urednik Mat. Roussou s prisrčnimi besedami pokret češkega teatra. Jaroslav Hilbert, kritik in dramski pisatelj, v svoji „Izpo-vedi“ konstatira z veseljem, da je prišel čas, ko se je velika Francija začela zanimati za češko kulturo. Govori na kratko o svojih delih. („Igra ljubavi in smrti", „Pest“, „Falkenstein“, „Krištof Kolumbus“), in zaključuje z odkrito-možatimi besedami, stavljajoč vse sile in zmožnosti v službo češkega naroda. Charles Vildrac omenja v svojih Zapiskih" neobičajno navdušenost Cehov za gledališče, hvali njih čudovito sestavljen repertoir, poroča o delavskih predstavah, primerja češko in francosko uprizoritev Duhamelove „Luči“ in se s priznanjem izraža o uprizoritvi svoje »Ladje Tenacity“ na Mest. divadlu na Vinogradih. Sledi poročilo Belgijca Pierarda o proslavi tristoletnice Moliera v Pragi (igrali so tačas okoli 10 Molierovih iger, dve izmed njih skoro v kubističnem slogu) in o obeh epohalnih dramah K. Čapka „R. U. R.“ in „Iz življenja žuželk". George Migot nakratko očrtuje moderno češko glasbo z glavnimi njenimi zastopniki: Suk, Novak, Stepan, Krička in Vycpalek, priznava ji originalnost in jo stavi na višino sodobne glasbe velikih narodov. O »Narodnem divadlu" piše Kvapil. (Jaroslav Kvapil zavzema danes poleg Hilarja najodličnejše mesto med češkimi gledališkimi strokovnjaki. Glasovit je postal posebno po svojih sijajnih uprizoritvah Shakespearja. Sedaj je ravnatelj Mest. divadla, ki je pod njegovim vodstvom hipoma vzcvetelo in se postavilo ob bok prvim evropskim pozornicam.) Razpravlja o notranje-umetniškem razvoju najstarejšega in glavnega češkega gledališča. V pravem pomenu besede se je začelo razvijati češko gledališče šele v drugi polovici preteklega stoletja. Začetkoma stoji pod vplivom Nemcev (Goethe, Schiller) in Francozov (Dumas, Augier, Scribe), ni pa pozabilo pri tem na lastno slovstvo. Gojili so historično dramo Jiraskovo, ki je na narod globoko vplival. Glavni namen Kvapilov pa je bil vedno - v Nar. in Mešt. divadlu uprizarjanje Shakespearjevih del v formi, ki bi bila nesmrtnim delom velikega genija primerna. (To je tudi dosegel. Cehi uprizore danes lahko nad 20 Shakespearjevih dram, vse v Kvapilovi režiji.) Drugi mejnik v češkem teatru je dr. Hilar. Ne še tridesetletnik je prevzel vodstvo Mest. divadla in prinesel v gledališče povsem nov duh. Z bistrim očesom je izbral repertoir: dela nove in klasične Francije, mlade revolucionarne Nemčije, satirične in antipuritanske Anglije, slovanske sploh in posebno uporne in preroške češke. Prve uspehe je dosegel s „Kraljem Kandaulom11, „George Dandinom“, „ Veselimi ženami", „Pentesileo“ in „Peer Gyntom“. Sledili so „Cid“, „Amphitryon“, „Svečnik“. S temi uprizoritvami je začela nova doba. Postavil si je smernice: „Naša pozornica zavrača odločno vse, kar je samo okras, njeni viri se strogo prilagajo razvoju dejanja in občutja; govor, kretnja, luč, vse stremi za tem, da podčrta ritem dramskega dela1*, — označil program: ..Dvigniti stopnjo češkega repertoarja in zboljšati okus češkega občinstva". V knjižici je zastopan s člankom: Moja gledališka karijera. Karel Čap ek (znan vsemu svetu po svojih delih „R. U. R.“ in „Iz življenja žuželk11) zanimivo razpravlja o vprašanju: Ali gre gledališče h koncu? Gledališče ima danes dva nevarna tekmeca: kino in šport. Če bo gledališče to nevarnost premagalo, potem o agoniji ni govora. In dokler bodo na svetu ljudje, ki se bodo posvetili igralskemu poklicu, tako dolgo se tudi za njegov obstanek ni bati. Arhitekt Vlast. Hoffmann, najodličnejši med češkimi^ dekoraterji, priobčuje majhno razpravo o pozorniški arhitekturi. Češka pozorniška arhitektura stoji na umetniški višini. Dekoracije Hoffmanna (Fidelio, Vihar, Svitanje, Husiti itd.), Weniga (Smešne precijoze, Macbeth, Luč itd.), Feuersteina (Namišljeni bolnik), Gottlieba (Danton!) se lahko kosajo z dekoracijami prvih evropskih tovarišev. Univ. prof. in kritik VI. Fischer riše v kratkih potezah glavne predstavnike novejše češke drame: Jarosl. Hilberta, Viktorja Dyka („Premaganci11, „Don Quijote“), Dvoraka („Tragedija naroda11), Šrameka („Juni“, ..Poletje11, „Mesec nad reko11), Langerja („Sv. Vaclav11, ..Milijoni11), Bartoša, Krejčija, Čapka, Konrada. Črtico, posvečeno naj večjemu češkemu igralcu Edvardu Vojanu, je napisal univ. prof. T i 11 e. Zdenko Nejedly^ razlaga značaj češke opere z nacionalnega vidika, se mudi pri Smetanovih operah in poda končno kratek pregled novejše češke opere: Kovafovic („Psoglavci“), Fibich („Hippo-damia11), Janaček (..Njena pastorka11), Foerster („Eva“). Velikih pevcev-zvezd češka opera ni imela nikoli (primadon in tenorjev češki teatri niso nikdar posebno gojili), ker je večina velikih pevcev ostavila domovino (Burian, Mafak, Destinnova, Plaške). — 13 — O Švandovem gledališču, ki zavzema danes po zaslugi ravnateljice Svandove, režiserja Bora in izbornega igralca Kadleca tretje mesto med praškimi gledališči, poroča Jan Bor. Ostali članki nas poučijo o razvoju baleta (Siblik), o amaterskih gledališčih (Blahnik), o slovaškem gledališču (Pražak), o marijonetnem (Vesely) in o biografu (Svobodova). Knjižica je opremljena s slikami Narodnega divadla, Smetane, Kvapilove, s krasnimi dekoracijami navedenih dekoraterjev in pa z risbami dr. Desideriusa, ki je z njimi razstavil celo vrsto čeških umetnikov. Naroča se v Parizu 104, faub. St. Honore. Cehi so s tem dokazali znova, koliko zmisla imajo za propagando v inozemstvu. Značilno za nje in za njih razmerje do gledališča je dejstvo, da se jim je zdelo potrebno seznaniti inozemstvo tudi s svojim gledališčem, zavedajoč se natanko, da tvori znaten del narodove kulture. Ne samo v politiki, tudi v kulturi bi morali posnemati Cehe! Končno še nekaj, kar ne spada neposredno k poročilu o omenjenem delu. Čehi imajo danes svojega Hilarja in Kvapila, ki sta najmanj toliko vredna kot današnji veliki francoski, nemški, ruski režiserji, kar mi bo vsak potrdil, ki je videl njih uprizoritve. Pa sem pomislil : Ali bi ne kazalo, prositi enega ali drugega na gostovanje? Kvapil je tudi izboren operni režiser (kar je dokazal z uspehi v Španiji). Prepričan sem, da bi se poskus obnesel. In od gosta-režiserja imamo najmanj toliko kot od gostov-pevcev ali igralcev. Posebno če so Hilarjeve kvalitete. Iz „Spominov S. Bernhardt“. (Dalje.) Toda, ah, lepe moje sanje o zmagi, katerih je bila polna moja duša, so uničile grozne vesti o bitki pri S. Privatu. Na vrtu kazina v Eaux-Bonnes so bile nabite vsak dan vesti z bojišča in tam je stalo in čitalo vse polno ljudi. Ker se nisem hotela prerivati, sem vedno pošiljala tja slugo, ki mi je prepisoval brzojavke. O in kako grozna je bila brzojavka iz S. Privata, ki nam je lakonično poročala o krvavem klanju^ junaški brambi maršala Can-roberta in prvem izdajstvu Bazaineja, ki ni prišel na pomoč svojim tovarišem. Canroberta sem poznala Jn ga imela izredno rada. Pozneje je postal moj dober prijatelj, Živo imam še v spominu one krasne trenutke, ko mi je pripovedoval o junaštvih svojih sovrstnikov — nikoli o svojih lastnih. In koliko zanimivosti je vedel povedati! In kako lepo in duhovito! Novica o bitki pri S. Privatu je podvojila moje mrzlične napade. Ponoči sem imela grozne sanje. Zopet sem obolela. - 14 - Vsak dan so prihajale hujše vesti. Za S. Privatom je prišel na vrsto Gravelotte s svojimi 36.000 žrtvami, Francozi in Nemci, ki so bili v par urah pomorjeni. Potem so prišli velepotezni, a brezuspešni napori Mac-Mahousa, ki je bil potisnjen nazaj prav do Sedana. In končno Sedan! Sedan! . . . 0, to grozno razočaranje! * * * Avgust se je končal v rožljanju orožja in smrtnih krikih. Toda kljub hropenju umirajočih je ostalo še mnogo upanja. Meseca septembra pa, ki se je komaj začel, je udarilo prekletstvo. Njegov prvi bojni krik je zadušila brutalna in nesramna roka usode. Stotisoč mož, stotisoč Francozov, se je moralo vdati in francoski cesar je moral pruskemu kralju izročiti svoj meč. Celokupnemu narodu se je izvil bolestni, besni krik! Nihče ne more tega pozabiti! 1. septembra okrog desetih je potrkal moj hišnik Claude na vrata. Nisem spala. Dal mi je prepis prve depeše: „Bitka pri Sedanu se je pričela. Mac-Mahou ranjen itd.“ „Lepo vas prosim," mu pravim, „pojdite zopet nazaj in mi prinesite novo brzojavko, kakor hitro bo dospela. Čutim, da se zgodi nekaj neverjetnega, nekaj velikega! Nekaj novega pride; tekom enega meseca smo pretrpeli, toliko da se nam zdaj obeta samo dobro in lepo, kajti pravični Bog deli v enaki meri veselje in žalost. Pojdite, ljubi Claude!" Zaspala sem v najlepših nadah. Tako sem bila izmučena, da sem do ene spala. Ko sem se prebudila, je sedela moja hišna Felicie, prelepa mlada deklica, kakršno si le moreš misliti, pri moji postelji. Na njenem lepem obrazu, v njenih velikih črnih očeh je bila tako globoka žalost, da mi je srce zastalo. Prestrašena sem jo pogledala in ona mi je pomolila brzojavko. „Cesar Napoleon III. je pravkar predal svoj meč." Kri mi je stopila v glavo, padla sem vznak, zakričala in vlila se mi je kri . . . (Dalje prihodnjič.) RAZNO. Honorarji. Kakor se razmere izpreminjajo, tako se izpreminja tudi honorar, ki ga dobivajo umetniki ne kot plačilo, temveč kot nagrado za svoja dela. Slavni Schubert in Lortzing sta imela tako nizkotne honorarje, da sta komaj živela. Oba sta umrla v zelo klavrnih razmerah. In dandanes plačujejo za eno Schubertovo pismo po par tisoč mark (predvojne vrednosti). Da so plačali za vsako njegovo umetnino, dokler je bil živ, toliko kot dajo dan danes, ko je že davno mrtev, za njegova pisma, bi slavni mojster živel brez skrbi. Pred vojno (1908) so plačali v Berlinu za en manuskript sonat od Beethovna — 44.000 mark! — Mozart ni dobil za svojo krasno «čarobno pi-ščalko» od gledališkega ravnatelja Schikanederja niti vinarja honorarja! Kako ogromne dobičke pa imajo uspeli moderni komponisti! Tako si je n. pr. R. Strauss prikomponiral s . Tudi «Orfej» in «AIceste sta bila nanovo inscenirana in naval občinstva je bil že pri generalnih vajah tako velik, da se je našlo med francoskimi komponisti mnogo dobrih kolegov, ki so na vse mogoče načine skušali intrigirati zoper starega mojstra. Nastali sta dve skupini: ena za, druga proti Glucku, in ti dve skupini se nista sramovali celo pri predstavah javno kazati svojega mnenja. Ko je pri predstavi «Alceste» pevka zapela krasno sceno: «11 me dechire et m’arrache le coeur», je zavpil nek sovražnik Gluckove muze iz parterja: ^Gospodična, vaše petje mi ne trga srca, ampak izpulilo mi bo ušesa!» Takoj nato se odreže prijatelj Gluckov: «Nič ne de, si boste dali vsaj lahko krajša vstaviti!» t Milka Grgurova. V Beogradu je te dni umrla 841etna Milka Grgurova, ki je bila več kot 40 let srbska igralka. Bila je igralka stare šole in predstavnica velikega stila. Srbi jo nazivljajo srbsko Saro Bernhardt. Rojena je bila leta 1840. v Somboru in je nastopila prvič, ko je bila stara 24 let. Zadnjih 20 let je živela v pokoju in zaradi bolezni ni nastopala. Od 1868. do 1901. je bila članica beogradskega kazališta, kjer je zadnjič nastopila leta 1912. Nastopala pa je tudi po drugih odrih, kakor n. pr. v Mostaru, skupno s pokojnim pesnikom A. šantičem. N. v m. p.! — 16 - Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ni. Kavapna, slaščičarna ir* pekarna JAKOB ZALAZNIK Ljubl jana, Stari trg št. 21 TRGOVSKA BANKA, D. D. ŠEL^nBUROOV^ 13C. 9 BZVRŠUjt VSE BANČNE TRANSAKCIJE NA)KULANTNE])E „ Orient" , družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVSE uglaševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 „11“ mednarodna transportna in komisijska družba z o. z. Ljubija*«, Dunajska oeita štev. 31 — MarlDor, Rakek, Jesenice Naalor za brzojavke: ..Adrijanped14 — Tekoči rnčuni: Zadružna gospodarska banka — lntemibannki telefon it. 7*1 Mednarodni transporti — Prevoz vsakovrstne robe — Vskladlščanje robe — Komisija — Carinsko posredništvo — Transportno osiguran|e — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in 2VS2S v vseh večjih trgovskih oentrlh tuiemstva in Inozemstva Založna knjigarna Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Ib n ? ,4‘UN /AODNA+ TRGOVINA* Z/Vt-DAMEHN+CfCSPCDf* Urejuje Fran Lipah — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.