Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Žebot
sLouenslcA
FOR A. F R E E SLOVENIA
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugo slavij! se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljanjanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXII. — VOLUME XXII 1. MAREC 1. APRIL 1971 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 3_4._NUMBER 3—4
Vesele Velikonočne praznike želita
uredništvo in prava! "Slovenska Država"
ffituiiiiui!: nmutiuisii eih iiitmiii iiiiiinuiif juimiiiKtitmiiiiif rn»imniu»t»»i iimi i »liiiti VSTAL JE. ..
Vstal je, aleluja, aleluja! Tako vriskajo in pojo zvonovi. Bande-ra vihrajo in pesem se glasi v jutranjo zoro: Vesel prepevaj, o kristjan....
Božič je praznik Otroka, praznik ljubezni. Velika noč pa je za vernega človeka praznik zmage in veselega upanja. Na veliki petek je umirajoči Gospod v dejanju izpovedal, kar je vedno učil; „Oče, odpusti njim, saj ne vedo, kaj delajo...." Na velikonočno jutro je s vstajenjem iz zapečatenega groba dokazal, da je edino On gospodar nad življenjem in smrtjo.
Ideja, da nismo sami gospodarji nad življenjem, mora biti parv v tej dobi v naših srcih živa in trdna. Nihče: nima pravice posegati v nastanek porajajočega se bitja! Ne z zdravniškim posegom, ne z drugimi sredstvi. On, ki je premagal smrt in s tem nesporno dokazal, da je Bog, ki daje rast vsemu, kar je na zemlji in da ima edino le On pravico vzeti življenje človeku, j
Na >,Goršetovem kulturnem večeru" v slovenski cerkveni dvorani Gregorija Velikega v Hamiltonu Idne 28. 2. 1971 so nam različni govorniki očistili našo kulturno duSo ter poživili v nas ljubezen do umetnosti.
Vzbudili so v nas ponovno spoštovanje do del In ustvaritev slovenskih umetnikov, — med njimi prvaka slovenskih kiparjev in 'ustvarjalca likovne umetnosti, našega slavljenca, kiparja g. Franceta Goršeta.
Eno izmed teh zanimivih predavanj, — ob 'slovesu od umetnika, ki se podaja v kratkem za stalno v Evropo — prinašamo vsled aktualnosti v celoti!
Urednik j
Tone Zrnec:
POMEN likovnega
UMETNIKA za narod
ko se po božjem načrtu dopolnijo ure življenja, nas obvezuje, da izpolnjujemo božjo voljo in božjo zapoved: Ne ubijaj!
Vstal je, Gospod! Bodimo, o-pomnjeni po apostolu, prepojeni z novim kvasom opresnikov čistosti in resnice. Glasniki življenja in ne ubijanja, glasniki odpuščanja in spravljivosti. Iščimo v iskrenosti novo pot k vstajenju v svobodi in krščanski demokraciji tudi našemu slovenskemu narodu!
—tč
„GORŠETOV KULTURNI VEČER"
Hamilton, cerkvena dvorana, 28. 2. 1971.
Sleherni človek ima v sebi smisel za lepoto in nagnjenje k temu, kar je lepega. Bog Stvarnik, neskončna Lepota je v nas zapustila svojo sled. Lepotni čut je del človekovega bistva. Pokažite človeka, ki je slep ali brez-čuteen za lepoto! Pritajeno, a vztrajno se v nas javlja ta čut: hočemo imeti lepo obleko, lep kroj, lepo frizuro, okusno urejeno stanovanje, urejen vrt.... Iz tega splošnega nagnjenja do lepote se je začelo razvijati umetniško upodabljanje. Že pračlo-vek, jamski človek je ortal živalske figure na skale v svoji votlini. Pri umetniškem stremljenju v človeku opazimo stalno progresivnost: upodabljati začenja bolj komplicirane predmete, išče kombinacijo barv in teži vedno za novim izrazom.
Umetnik iz ljudstva hi za ljudstvo
Dejstvo je, da sta lepotni čut in težnja po ustvarjanju globoko zasidrana v človeški naravi in se ■rada kažeta v dejanju. In tako je v dolgi vrsti umetnosti najprej nastala ljudska umetnost, pre-
prosta in čudovita: rezbarija, o-blikovanje kovin: zlata, bakra in železa, domače vezenine, keramika, panjske končnice, umetno pohištvo. Hvala Bogu, v ljudski umetnosti Slovenci nismo uboga raja!
Iz tega splošnega ljudskega povprečja pa se kaj kmalu dvignejo osebe, tki imajo nadpovprečne in posebne zmožnosti lepotnega ustvarjanja, naj bo že v slikarstvu, kiparstvu ali arhitekturi. Ti maziljenci lepote izhajajo iz ljudstva, a so zahrepeneli po popolnejšem izrazu. Kam z njimi? Morajo se zateči k onim, ;ki so se v svetu lepote že povzpe-li, morajo tja, kjer je lepota že dosegla ndk višek. Skratka, morajo k posebnim učitelem ali v šole, da spopolnijo svojo naravno nadarjenost, da se seznanijo s tem, -Lar so že di agl pred. njimi dognali in izoblikovali; se-znatiti se morajo s kanoni in predpisi umetnosti. Tako se preprost umetnik iz ljudstva vzpne na višino popolnejšega ustvarjanja. Znana so blesteča imena a-kademski slikar, akademski kipar, arhitekt.
Umetnik — še tako izreden in s še tako svojskim izrazom —
Kipar F. Gorše
pa ne more zatajiti ljudstva, iz katerega je izšel; se k njemu vrača in obrača in z njim ostane. Domovina mu je kakor mati, vedno najbližja in najlepša. In ko umetnik zajame iz naroda in zanj ustvarja, tedaj mu duša najlepše zapoje. Srečen je on, srečna je — ali morala bi biti srečna — tudi njegova domovina. Vzemimo Plečnikov primer! Mladi arhitekt se je že uveljavil v tujini, a neprestano hrepenel in skoraj jokal po Sloveniji, po | Ljubljani.. v^v.ivVJmo .se naših | Vesnanov: Gasparija, Smrekar-' ja ,Birolle . ! V tujini niso str-peli, preveč jih je vleklo domov. Poglejmo slovenske impresioniste: Groharja, Jamo, Jakopiča in Strnena! Premočan jim je bil klic srca: domov, domov! Vrnili so se in doma ustvarjali, pa čeprav so skoraj umirali od lakote. Omenimo tudi našega kiparja Goršeta! Z akademije v
Zagrebu ga je srce vleklo domov: čim prej domov! Meštrovič mu je ponujal zaposlitev V svojem ateljeju, a Gorše je odklonil! Začrtal si je že svoj umetniški program: Hočem biti samostojen! Hočeme biti Gorše, hočem biti Slovenec! V tujini, zlasti še v Ameriki, je Gorše najraje bival med svojimi rojaki, zanje ustvaril najlepše, pa čeprav ga nismo vedno najbolje razumeli in ne morda tako cenili kot tujci.
Tako nekako hočem v tem prvem delu dokazati: umetnik pride iz ljudstva, dela in živi za svoje ljudstvo. V drugem delu pa bomo skušali odgovoriti: Kakšen bodi odnos ljudstva do u-metnika? Kaj narod dolguje glasnikom lepote? Narodove dolžnosti do umetnika
Politična svoboda, gospodarstvo in trgovina, obrtništvo, poljedelstvo in proizvodnja so pa-
popis prebivalstva v jugoslaviji
V Jugoslaviji je v teku šesti popis prebivalstva, ki bo po napovedih „dozdaj najobsežnejši in najpopolnejši". Za kritično točko je izbran 31. marec opolnoči. Zbrali bodo podatke o številu in strukturi prebivalstva po narodnostih, življenjskih, migracijskih, ekonomskih in drugih
značilnostih. Popisali bodo tudi podatke o številu gospodinjstev, o kakovosti stanovanj, o številu delavcev, zaposlenih v tujini, kot tudi podatke o živinoreji. V Sloveniji bo popis nekoliko bolj natančen in obsežen kot v drugih republikah. Bistvena slovenska posebnost bo registrar prebival-
stva, s pomočjo kompjuterja v Stegnah. Poleg tega pa se bodo v Sloveniji register prebivalstva spreminjal tako, kot se bo gi-, balo prebivalstvo. Registrirana bo tudi izobrazba ljudi ter pre j seljevanje ljudi iz podeželja v ■mesta, iz enega mesta v drugo in podobno. Teh podatkov doslej |
sploh ni bilo. S popisom, ki naj bi bil »zgodovinski", se v Sloveniji pojavljajo tudi razni problemi, saj bo treba posebne formu-larje in sposobne popisovalce, če bodo hoteli popisati vse južne brate. V Sloveniji je namreč vsak tretji delavec iz južnih krajev .Oblasti zagotavljajo, da je zajamčena popolna tajnost podatkov (z izjemo tajne policije,
slovenec
slovenian*.)
a ne
Not
jugoslovan
yug0slav
Vsakih deset let ima Kanada popis prebivalstva. 2e,pred rojstvom J. Kristusa — po odločbi cesarja Augusta, so v starem rimskem imperiju izvedli popis— CENSUS — vsega sveta. Mesto Betlehem je za vedno postalo poznano v zgodovini krščanstva, ker je morala Njegova bodoča mati na pot za — popis census . ... od 1920. let dalje so nas tudi Slovence v kanadskih popisih — censusih — in v vseh drugih statistikah vodili označene, kar se narodnosti tiče kot:
"Yugoslav". To ni resnično in pravično ker— jugoslovanska narodnost ne obstoja, pač pa jugoslovansko državljanstvo. Narodnost (ethnic origin) pomeni poreklo, in mi smo SLOVENSKEGA POREKLA.
\
Kanadski državni urad nas vprašuje pri popisu — censusu — za našim poreklom — ker je naše državljanstvo kanadsko in ne jugoslovansko.
ZATO NAVEDIMO PRI POPISU ( CENSUSU ) ZA 1971. LETO TAKO, KAKOR ZAHTEVA ZAKON TE ZEMLJE : Narodnost: SLOVENEC — SLOVENIAN	Materin jezik: SLOVENSKI — SLOVENIAN
bratskemu hrvatskemu narodu. Zavedajte se:
Canadian Government wants to know your EHNIC ORIGIN, in that is SLOVENIAN. — "Yugo-slav" is not nationality, but citizenship— and we ARE Canadian by citizenship. Therefore accord-ing to pur law give the correct answer for census .1971 :
Podimo ponosni na naše poreklo in narod iz katerega izhajamo in vstrajajmo na naših državljanskih in človečanskih pravicah. Če vam popisovalec ne bo hotel slediti, se lahko pritožite na : Dominion Bureau of Statistics, Ottavva, Canada, attention: Mr. W.D. Porter, Director, Census Division in bodite prepričani, da vam bo stal ob strani, saj je dal enako zagotovile tudi
Ethnic origin: SLOVENIAN. Mother language: SLOVENIAN.
Published in the the interest of Canadian-Slovenians and board iof editors of "Slovenska Država"
*) SLOVIN some tirne is substituted for SLOVENIAN
by "Slovenian National Federation of Canada'
seveda). Na kalkšnem pesku je zgrajena jugoslovanska državna struktura, se je pokazalo pri vprašanju nacionalnosti in Ju-goslovanstva. Razvnela se ie vihra, v katetro je moral poseči beograjska vlada in Socialistična zveza. Oblasti so izjavile, da se nacionalno opredeljevanje v popisu ne more zamenjati z regionalnim. Tako bo statistika obdelala podatke o nacionalni pripadnosti, in podatke o neoprede ljenosti, med katere šteje pojem Jugoslovan in tisti, ki se sploh ni opredelil. Znanstveniki so mnenja, da je »jugoslovan-stvo" izjava pripadnosti skupnosti, torej se »Jugoslovan" ne more šteti za nacionalno opredelitev. Ljudje, 'ki se iz katerihkoli razlogov nočejo ali ne morejo narodnostno opredeliti, i-majo pravico, da se sploh ne izjavijo. Prepir okoli izjave o regionalni pripadnosti je potihnil po izjavah beograjske vlade, da »federacija ni zainteresirana za zbiranje tovrstnih podatkov", ter po trditvah Socialistične Zveze Hrvatske, da »takšni podatki statistiki oziroma znanstveni obdelavi podatkov nikakor ne morejo koristiti". Ivan Vidic je v DELU (27. febr.) o tem vpraša nju pripisal naslednje: »Nestpr-nost, nacionalizem in še nekateri „izmi", ki so se po tihem z vso ihto priključili tem razpravam, pa so opozorili na nekaj drugega: na problem mednacionalnih odnosov v naši mnogonacionalni skupnosti, ki mu bodo morali poslej posvetiti precej več pozornosti, če se želimo izogniti, da bi omogočili posameznikom, da bi na nesporazumih kovali svoj politični (kapital. Torej — odkrito in jasno — gre obravnavati vsak nesporazum, tudi če sodi v okvir (mednacionalnih odnosov."
We quote:"...
FREEDOM IN YUGGSLAVIA
(Editorial in the Indianapolis Star, February 9, 1971)
Americans hear much about the "climate of freedom" in Com-munist Yugoslavia, vvhere, it is alleged by addicts to the belief that "Socialism can do no wrong", things are getting better ali the tirne.
Are they.
The čase of the Yugoslav vvriter, Mihajlo Mihajlov, is a good test of the point. Mihajlov is on trial, as a result of information produced by the Communist thought police, on a charge of pub-lishing an article in the Nevv York Times.
If publishing an article in the New York Times vvere a erime punishable by a prison isentence in the United States, what an outcry vvould go up against the Nixon administration ans! the "oppressive" American system!
Little outcry can be expected in Mlhajliv's čase since Yugoslavia is a Socialist, that is to say Communist. state and hence in the eyes of ultra-liberals, it can do no wrong.
Mihajlov said his brticle entitled, "Art As Enemy", was pub-lished last Oct. 24. He said it dealt with cultural problems and uas in no way a political article. But the thought police thought other-vvise.	,
Mihajlov vvas released from prison March 4, 1970, after serving three years and six months for "spreading hostile propaganda" against YugosIavia's Communist regime. He vvas also charged in the indietment vvith spreading false reports abroad through articles published outside YugosIavia, and at the Ume of sentencing, vvas forbidden from publishing and further articles until March 1974.
Well, he did vvhat was not supposed to do, vvhich vvould seem to indicate that a vvriter is free to express himselg as he pleases ln a Communist country if he does not mind being sent to prison for doing so.
Who said Communist countries are not free?
noge, ki so nujno povezane z življenjem posameznika in družbe. Kako pa bi mogli živeti brez
I----1..	7,1 .r . „_..,,•	v	v
Umu m cesar
Da, vse to je važno! Važne so najosnovnejše človekove potrebščine, toda te niso vse! Ali bo-
mo ostali le pri kruhu, pijači in avtomobilu? Kaj pa naš duh in naše srce? Duh in srce imata •tudi svoje zahteve in pou-cbe, imata svoj svet. Kadar v našem življenju duhovnega sveta ni, te-(Dalje na drugi strani.)
TAX ADVICE
FREE/CONFIDENTIAL
te ste novi v ivanaai,
so iu stvari, ki jih morale vedeti o davka:
Kanada ima dva različna formularja za davčne prijave in katerega od obleh boste uprorabljali vi zBvisi od oblike dohodkov, ki jih sprejemate. "Razložltvena — knjižica" (("Information Guide"), ki spremlja vsak formular, vam obrazloži, kateri od obeh pride v poštev za Vas. Večina kanadčanov, ki sprejemajo plače uporabljajo "TI Short" (krajši formular). Če tega formularja »liste dobili po pošti, ga lahko dobite na mjbljižjem poštnem uradu, izpolnite ga in odpošljite pred 30. aprilom, ki je zadnji dan za te prijave. Kakor hitro dobimo to prijavo, vložimo vaše ime v našo listo odpošiljanja formu-larjev. Ves denar, ki ga dobite ni nujno podvržen davkom. Mladinske ("Youth") in družinske doklade ("Family Allovv-ances") brezposelno zavarovanje ("Unemployment Insurance Benefits"), delavsko zavarovanje za poškodbe ("Workmen's Compendation") in nekaterle "pokojnine" za dela nezmožne ne spadajo pod obdavčevanje. Vaša "vodič-knjižica" vse to obja-sni. Večina ostalih dohodkov so podvrženi davkom, tudi če pridejo Iz izven meja Kanade. Priključiti morate tudi denarne napitnine ln dohodke od delnega dela ("part-time vvork"). Vse to skupaj je vaš zaslužek, ki je podvržen davku.
Vaša "razložitvena-knjižica vsebuje odgovore na večino vprašanj. Če imate še težave, vam ja na razpolago zaupni nasvet od katerega koli okrajnega davčnega urada, — brezplačno. Lahko ga obiščete, jim telefonirate ali pišete. Mnogi izmed naših ljudi govore več jezikov.... vi pa si lahki tudi pripeljete vašega prijatelja za prevajalca, ko nas obiščete.
.NATIONAL REVENUE TAXAT!ON REVENU NATIONAL IMPOT
Če to ljudsko štetje v Jugoslaviji ne bo prineslo druge koristi kot to, da bo razčistilo pojem ,;jugoslovanstva" /jugoslovanskega jezika in jugoslovanske narodnosti — bo to velik uspeh. Upajmo, da bo to .pomagalo razčistiti pojme tudi med »Jugoslovani" v svetu, ko pogosto najdemo — dosledno Srbe in dosti krat tudi Slovence, ki pravijo, da so »jugoslovanske narodnosti". Nekateri bi radi ustanavljali jugoslovansko narodnost s
trditvijo, »jaz sem Jugoslovan". Narodnost ne nastaja s subjektivno izjavo! Ob sporu pri sedanjem popisu prebivalstva v Jugoslaviji so jasno spregovorili znanstveniki, da je »jugoslovan-stvo" le izjava pripadnosti skupnosti, to je skupnosti ljudi, ki žive v isti državi, ki imajo isto državljanstvo in podobno, ne pa pripadnost narodnosti. Jugoslovanskega naroda ni, kot tudi ni jugoslovanskega jezika!

sLover?sk<\

tOk AftltSlOVtUiA
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Adverlising I column x 1" $2.80
igt8	Published monthly by
Slovenian National Federation of Canada
Mcmbcr of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
Toronto
Kanadski ministerski predsednik g. P.E. Trudeau v razgovoru z uredniki »etničnih časnikov v Torontu 3. 3. 1971 Foto: V.M.
•	čestitke č.g. župniku Tonetu Zrnetu, C.M. za njegovo i-menovanje na položaj vicepostu-latorja v zadevi škofa Barage. K temu imenovanju je prav gotovo mnogo pripomoglo izredno zanimanje, razgled in raziskovanje vsega kar se tiče delovanja Barage v njegovih misijonih, — na tem mestu je novi vicepostu-lator res doma, ki pozna marsikatere stvari o Baragi do podrobnosti.
•	„01d Smokey" je prostor, (kjer se mnogi Slovenci iz Toronta in drugih krajev Ontaria snidejo ob nedeljah. Domačnost in slovenska športna preprostost sta tista činitelja, ki jih navdušijo še bolj za zdrav šport smučanja. In prav je tako, saj poznamo vsi pregovor: „Zdrav duh v zdravem telesu". 7. marca je imel g. župnik od Marije Pomagaj v Torontu prvo slovensko mašo in pridigo na tem smučišču katere se je udeležilo lepo število ljuditeljev belega športa! Planjave in postrežbo na »Old Smokey" vsem smučarjem toplo priporočamo.
•	Lepo število Torontočanov
je zadnjega februarja pohitelo v Hamilton na „Goršetov kulturni večer" v hamiltonski slovenski cerkveni dvorani.
•	Slovenska župnija pri Mariji Pomagaj se že pridno pripravlja skupno s plesno skupino »Nagelj" za letošnji teden „Ca-ravan", da se talko čim dostojnej-še predstavijo za to priliko kanadski javnosti. Podprimo vse.
ki sodelujejo pri tej tako važni predstavniški prireditvi.
•	Urednik S. D. je bil med sedmimi predstavniki etničnih listov, ki jih je ministrski predsednik g. P. E. Tnudeau sprejel v Royal York hotelu med tretjo in četrto uro popoldne dne 3. marca letos, ter se razgovarjal z njimi o etničnih problemih na splošno.
•	Slovenska telovadna zveza
(je pod neumornim vodstvom g. ing. F. Grmeka priredila v nedeljo 21. marca na slovenskem smučišču „01d Smokey" smučarske tekme za Slovensko prvenstvo v Kanadi. Lepo vreme in idealni sneg za smuko sta pripeljala mnogo ljudi, da vidijo te zanimive tekme. Slovencev samih je prav gotovo bilo preko 500. Tekme so bile v veleslalomu. Rezultati so bili razveseljivi. Med »seniors — moški", so zasedli mesta: 1. Lojze Flor j ančič, 2. Marjan Šenk, 3. Stane Kola-rič, 4. Frank Koc in 5. Tone Seljak. Med ,„juniorij. — fanti" so odnesli mesta: 1. Marcel Urbane, 2. Robert Seljak in 3. David Se-Ijak. Pri »damah" pa so dosegle naslednje položaje: 1. Diana Bed-ger, 2. Karol Seljak in 3. Joan Vižintin. Nagrajenci so dobili lepe pokale za nagrado, ter zaslužijo pohvalo in čestitke. Vodstvu STZ in udeležencem pa želimo, da še večkrat prirede v bodoče take tekme, — le malo več reklame bi potrebovali v Torontu samem. Vsi udeleženci pa so si obljubljali, da še pridejo na „01d Smokey in slične prireditve.
—lec.
•	Ontarijsko ministrstvo za
finance in gospodarstvo je izdalo štiri koristne letake za potrošnike. „Predno kupiš", »Nakup rabljenega avtomobila", »Nakup nepremičnine", ter »Pomoč potrošniku". Letaki so na razpolago v angleščini in francoščini. Dobijo se pri: Tihe Con-sumer Protection Bureau. Ontario Department of Financial and Commercial Affairs. 555 Yonge Street, Toronto 5, Ont.
•	Na cvetno nedeljo bo »Community Folk Art Council" imel, kot že zadnjo vrsto let, v torontski mestni hiši razstavljene okrašene velikonočne mize najrazličnejših narodnosti, med njimi tudi slovensko. Obiščite!
vec (ga. Vlasta Radišek in ga; Anda Novak).
Chicago
HAMILTON
TAX ADVICE
FREE/CONFIDENTIAL
Če ste novi v Kanadi,
so lu stvari, ki jih morate vedeti o davku:
V Kanadi odloča o davku prebivanje in ne državljanstvo. Ljudje, ki prebivajo tukaj, prijavijo vse svoje dohodke, čeprav pridejo nekateri od dohodkov iz izven meja Kanade. Če je Vaš dohodek v obliki plače, Vam je vaš delodajalec že odtegnil davek. On vam mora tudi pred icadnjim februarjem dati listek, (tako imenovani T"4"), ki kaže vaš zaslužek in vsoto, ki vam je bila odtegnjena. Eno kopijo "T4" listka pridenete vaši davčni prijavnici ("Incoine Tax return"). če ste med letom imeli več delodajalcev, boste morali od vsiakega im,eti posebni "T4" in iste pridejati davčni prijavnici. Večina davkoplačevalcev v Kanadi dobe davčne formularje po pošti. Ti imajo že natisnjeno ime davkoplačevalca, naslov in "Social Insurance" številko. Novodošlec v tej državi mora dobiti svoj prvi formular na poštnem uradu. Ko ta formular končno dobimo, vložimo ime v našo listo in prihodnje leto vam bomo poslali po pošti formalur, kot vsem drugim. "Raz-ložitvena-knjlžica" ("Information Guide") je del listin za prijavo davkov. Odgovori na večino vprašanj. Če imate še pomisleke, lahko dobite nasvet in navodila brezplačno na katerekoli okrožnem davčnem uradu. Lahko ga obiščete, telefonirate ali pišete, mnogi izmed naših ljudi govori več jezikov... Vi pa si lahko tudi pripeljete vašega prijatelja za prevajalca, ko nas obiščete.
• »Goršetov kulturni večer".
Prijatelji slovenske likovne u-metnosti so se zbrali 28. februarja letos v Hamiltonu v slovenski cerkveni dvorani, da vidijo razstavo nekaterih zadnjih del in ilustracij slovenskega umetnika in kiparja g. Franceta Goršeta ter njegovo jedrnato predavanje — v obliki razgovora — o vprašanju, kaj je umetnost in kaj je kič!
Ljubitelji Goršetovih del so se v lepem številu zbrali iz Hamil-tona in Toronta ter raznih drugih okoliških krajev. Kulturni večer je spretno vodil Hamilton-čan g. šušteršič, Za zaključek pa so gospe nudile prijeten prigrizek vsem udeležencem in reči moram, da so se res izkazale, ter je njim, kakor tudi organizatorjem večera za uspeh kulturne prireditve le čestitati.
O umetniku, in še posebej o našem Francetu Goršetu je govoril torontski župnik pri Mariji Pomagaj č. g. T. Zrnec, C.M., katerega govor vsled aktualnosti in važnosti za naš rod, prinašamo v celoti na drugem mestu našega časnika. Drugi govornik pa je bil profesor dr. inž. Bra-tina, tudi iz Toronta, ki je govoril o Goršetovih umetninah, ki jih je sam videl. Predavanje je bilo sila zanimivo in poučno. Sam poseduje veliko kolekcijo Goršetovih umetnin. Kot zadnji govornik pa je predaval umetnik Gorše sam ter nazorno ipri-kazal razliko med umetnino in kičem.
Vsem, ki so nam osvežili čut za umetnost, prisrčna hvala za prijeten večer!
• Razmere v domovih za stare ljudi so take, da je višek sramote za deželo. Tako so odkrili časnikarji od Chicago Tribune, ki so se vdinjali v teh domovih kot snažilci. bolniški strežniki itd. Nesnaga, bolniki, •ki si niso mogli sami pomagati, so ležali v lastnih odpadkih, so bili telesno napadeni, slaba in nezadostna hrana, smrad, nesposobno osebje, zdravila (narkotična) nepravilno uporabljana, zdravniki brezbrižni itd. Je res završalo po časopisih, v Spring-fieldu so postali pozorni. Državni in mestni zdravstveni odbor sta pričela preiskave. Trije najbolj zanikrni domovi so bili zaprti. Dokazalo se je, da so letne inšpekcije našle pot samo do ravnateljeve pisarne in morda dve, tri sobe v bližini. Dolar je igral spet svojo umazano vlogo.
POMEN LIKOVNEGA UMETNIKA ZA NAROD
(dalje s prve strani)
daj je ves materialni svet — naj bo še tako bogat in posejan z razkošnimi hišami — prazen! Zgolj materialni svet, kljub vsem svojim dobrinam, nas pusti lačne, duhovno lačne, da ne rečem celo nesrečne. Duhovna lakota pa je hujša od telesne. Dejstvo je, da ljudje potrebujemo in iščemo dobrin duhovnega značaja. Umetnik nam to lakoto uteši v precejšnji meri. Zato moramo biti tvorcem lepotnih dobrin hvaležni in hkrati ponosni, da jih imamo. Dr. Emilijan Cevc je nekje zapisal: ,;PrVa leta našega stoletja so nam podarila zavestno slovensko umetnost, tako, da smo v njej lahko spoznali sami sebe." Zakaj spoznali prav v umetnosti sami sebe? V umetnosti dejavnosti narod pokaže veličino svojega duha, predstavi sam sebe in ob tem in iz tega, v čemer se je izrazil, samega sebe vidi in sodi.
Izkustvo nas uči, da lepotni nivo preprostega ljudstva često ostane v povprečnosti: ljudski čut za lepoto hoče ohraniti svojo primitivnost. Ljudska množica rada vztraja, trmasto vztraja na črti primitivnosti. S svojimi pojmi, predstavami in čustvovanji noče v umetnosti dati koraka naprej. Ako se je izobražen umetnik — človek iz ljudstva — povzpel v umetnosti recimo deset metrov više od ostalih ljudi, ljudstvo noče niti za centimeter za njim v višino. Ostane pri sebi in v sebi in ga gleda s svoje perspektive, začne nad u-metnikom godrnjati, ga kritizirati ali celo smešiti. Mesto da
ggj
illlli
1IB

Kako dolgo bodo ljudje, ki so se
postarali in nimaj koga. ki bi	bi ljudstvo svoje lepotne zmož-
zanje skrbel, smatram kot manj-	nosti v sebi razvijalo, jih duši
vredna bitja?	',n kvari; žejo po lepoti pa teši
• Zdravstveno predavanje,	s kičem, t j. z izdelki, ki so daleč
■ \
liiil^l^K1;
ilflšfflli
t
\
Cleveland
•	Družabne prireditve
V soboto zvečer 16. januarja je priredil Slovenski športni klub svoj zimski ples v dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue. Igrali so Veseli vandrovci.
Slovenska pristava pa je imela svojo veliko zimsko družabno prireditev »Pristavsiko noč" v soboto 23. januarja v dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Večerji je sledil kratek zabaven spored, za ples pa so igrali Veseli Slovenci.
•	Maškeradni ples
Dramsko društvo »Lilija" zvesto vzdržuje tradicijo maškerad-nega plesa. Tudi letos ga je pripravila na pustno soboto 20. februarja v dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue. Mask je bilo letos preko trideset. Najboljše so lepo nagradili. Igrali so Veseli vandrovci.
•	Koncert
Pevski zbor »Jadran" je imel
V soboto 13. marca je imel dr. Leopold Humar predavanje v okrilju Lige. Naslov predavanja je bil: Telesno in duševno zdravje v zvezi z današnjim načinom življenja. Po predavanju je bil občni zbor Lige.	»
•	Slovenska dekleta in fantje najboljši v šolah. V zadnjih tednih smo brali v lokalnih listih in v cerkvenem glasilu, kako študira naša mladina na vi'š-Ijih šolah. Ne bom omenil vseh, le nekatere od novonaseljenih družin hočemo imenovati. Jože Petrich, Miriam Leskovar in Jim-mv Gregorich. Vsi živijo v slovenski naselbini in so na častnem seznamu (Honor Roll) v svojih šolah. Kdo bi ne bil ponosen na to našo mladino!
•	Dobro gospodarijo! Pri slo-ivenski fari sv. Štefana namreč. Iz letnega finančnega poročila za 1. 1970 je razvidno, da je fara imela $ 99.417.87 dohodkov in $ 86.149.10 izdatkov. Prebitka je bilo $ 13.268.77; prebitek v letu 1969 je znašal $ 26.902.87. Skupaj ima fara v dobrem $ 40.171 64 centov.
•	Življenje v fari se kaže v teh-le številkah: krstov 40, prvih svetih obhajil 39, porok 11, gra-duantov 37, smrti 40.
•	Heart of Chicago, je osrednja organizacija slovenske naselbine. Vsako leto priredi za predpust takoimenovani Mardi Grass. Tudi letos je bila takšna prireditev v veliki svetoštefanski dvorani. Prav lepo je uspela.
•	Prekmurske koline. Kdor je bil kdaj v Prekmurju, ve, kaj to pomeni. Domači praznik za družino in soseščino. Agilni prekmurski rojaki so tudi letos, v nedeljo. 7. marca priredili take koline. Sicer nismo nič slišali, da bi kje kaj cvililo, a dišalo je prijetno v farni dvorani po svinjski pečenki, krvavicah in »buj-ti repi" .Čisti dobiček je šel za gradnjo nove cerkve v Srednji Bistrici v Prekmurju.
•	Slovenska razstava slik je bila 27. februarja v Domu Bled. Razstavljala je gospa Emilija Razman-Bucik.
•	Slovenska šola tudi letos lepo napreduje. Imajo okrog 30 učencev, ki se učijo slovensko pisati in brati ter tudi lepo za-pojejo. Šolo vodi gospa Ana Ga-
svoj koncert v nedeljo popoldan j brova> pomaga j; pa gOSpa Fa 77. marca v dvorani Delavskega j nika dr Humarjeva. doma na VVaterloo Road. • ....Slikarska razstava
V soboto in nedeljo, 13. in 14. marca, sta v dvorani Baragovega doma na St. Clairju razstavljali svoja slikarska dela sestri Teka-
• Predsednik ZDA Richard
Nixon je z ukrepom 24. februarja 1971 ustanovil Urad za potrošništvo in imenoval za načelnico go. Virginijo H. Knauer. —fš
pod umetniško ravn jo, pa še serijska produkcija! Ne pozabimo, da je ena nalog umetnika narod učiti in vzgajati. Ob njem narod kulturno zori in se spopol-njuje.
Umetnik — zlasti likovni u-metnik — je dragocen narodov predstavnik in zagovornik ter nenadomestljiv poslanec. Vsak narod rad pokaže, kaj ima in kaj zmore. Slovenci tudi hočemo tujcem dati spoznati Slovenijo, nje lepoto in veličino. Kako in s čim? Kažemo jim Slovenijo — če ne drugače vsaj v fotografijah — naravne krasote, spomenike, muzeje in morda še vino in potico. Radi bi jim predstavili naše pesnike in pisatelje, veleuma Prešerna in Cankarja. Hvalevredno! A pri literarni lepoti smo kaj hitro omejeni, ker moramo pesnike dati spoznati v prevodu. S prevodom pa izvirna lepota že marsikaj izgubi. Likovna umetnost je v tem pogledu učinkovitejša: dostopna je vsem, ker govori v svetovnem jeziku, v jeziku umetnosti. Ima še posebno moč, ker v tej umetnosti najučinkoviteje kažemo veličino duha :vizualno. Slovenci v tujini imamo posebno nalogo, da damo umetnike spoznati in preko njih predstaviti svetu slovenski narod. Kako pa bomo dali spoznati Slovenijo, če umetnikov in umetnin sami ne cenimo?
Umetnine radi zaščitimo, čuvamo jih pred uničenjem, gradimo jim galerije in muzeje. Zakaj pa ne bi že sedaj storili tisto, kar bi tako radi pozneje? Zakaj se sedaj le ne zavedamo pomena in poslanstva umetnikov in njihovih del?
France Gorše je znamenit in zelo pomemben umetnik, zavestno slovenski umetnik, apostol slovenstva. Gorše je zvon, na katerega je lahko in prijetno zvoniti Dragi France, veliko si storil za nas v tujini. V Torontu sta dve cerkvi tvoji in ena v Chi-sholmu, Minnesota. Polnil si naše domove s svojimi deli. Tvoje umetnine so najlepši in trajen okras naših stanovanj. Tešijo nam duhovno lakoto in osrečujejo nas v tej izolaciji tujine. Tujčevo oko zastrmi nad njimi. Izpolnil si plemenito poslanstvo umetnika! Ne pretiravam, če rečem, da se teh osemnajst let tvojega življenja med nami v Ameriki sme imenovati Goršeto-va doba. Danes v tej dvorani slavimo tvoje delo, poslanstvo in tvoj umetnostni izraz. Hvala ti za ono odločitev pred Meštrovi-čem: »Hočem biti Goršel Samo-
F. Gorše: Škof Friderik Baraga
"VEM, DA JE LAHKO PREMAGATI RAKA'
Pravi torontčan Pavel Ur-banski. S pomočjo zdravniškega raziskovanja je pred osmini leti premagal raka v grlu. Je eden izmed tisočev živečih tin danes zdravih vsled raziskovanja. Vaši . prispevki lahko pomagajo drugim.
Metro Toronto District
CANADIAN CANCER SOCIETY
PAVEL VE, DA LAHKO PREMAGAŠ RAKA
Pavel Urbanski bo letošnjo pomlad star 70 let in vsaki dan je za njega čudežni, saj so mu dali pred 8 leti le 50—50 možnost okrevanja. Imel je raka na grlu.
V Kanado je prišel 1926 iz Poljske ter šel v pokoj 1967. Nehal je kaditi 1945. 1963 ga je je začel boleti vrat in — kašljal je. Ugotovili so, da ima raka v grlu.
župnija Marije Pomagaj v so-deolvanju z plesno grupo "Nagelj" — katero vodi g. Ciril Sor-šak).
4)	Posebni potni list, ki bo nudil več velikih in zanimivih nagrad.
5)	Povorka skozi mesto v narodnih nošah in glasbo.
6)	"Carathon march" mladine 1. julija, ki bo končal pri mestni hiši. Tako nabrani de-
Po 25 kobalt obsevanjih in ker nar bo šel za dobrodelnost, je šel k zdravniku pravočasno, ! Predsednik "Caravan '71".-a g.
so račne tvorbe bile uničene.
Danes se mu je povrnil tudi njegov normalni glas. živi v za-padnem delu Toronta s svojo ženo. Učivata ob pogledu na o-troke poročene hčerke, ki žive blizu njegovega, iz opeke grajenega doma.
Ker je stal ob robu katastrofe, zato uživa še posebno vsaki dan življenja in večkrat ga lahko slišite, ko pravi, »vem, da je lahko premagati raka".
Leo Kossar pravi v svojem pismu, da upajo pritegniti 500.000 gledalcev. Tudi 100 dijakov bo za 2 tedna dobilo najrazličnejšo zaposlitev
Podprite to važno prireditev s tem, da si čimprej omislite "potni list", ki stane spet $3.00.
Urednik
• Kanadsko ministrstvo za
potrošnike in korporacije (Dept. of Consumer and Corporate Af-
---i fairs, Ottawa, Ont.) je izdalo 22
"CARAVAN 1971"	strani obsegajočo bročuro, ki
Obvestili so nas, da bodo le- j obsega navodila, kako se naj po-tošnje "Caravan -71". prireditve : trošniki zavarujejo, da ne bi bili različnih etničnih skupin boljše! ogoljufani v svojih poslovnih in večje kot v zadnjih dveh letih zadevah. Kdor želi knjižico, naj in sicer:	j piše za publikacijo št. RG23—
1)	"Caravan 71". bo trajal od j 369. —fš
24. junija do 1. julija 1971.	• Consumers' Assoclation of
2)	Videti je možno svet, brez da zapustite Toronto.
3)	40. etničnih paviljonov ši-rom Toronto — z narodnimi de-cornacijami, glasbo, plesi, hrano in pijačo ter ročna dela (Slovenskega pripravlja slovenska
nikel, s svojstvenim izrazom in zastopnik slovenskega naroda!" Uspel si; mi razumemo, priznamo in čestitamo. Ti si naš in mi smo tvoji!
Canada se je pred nedavnim dogovorila s Consumers' Union v ZDA, da bodo preizkusili v svojih laboratorijih tudi nekatere kanadske proizvode. Prvo presenečenje je bilo, da so bile cene nekaterih kanadskih radijskih a-paratov z uro. ki so bili bistveno enaki kot proizvodi v ZDA, za celih 50% višje kot v ZDA. Doslej še nobena tvrdka ni mogla dati zadovoljivega razloga za to razliko. —fš
"SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO — CANADA
^t^*^ MAREC—APRIL 1971,
SLOVENIJA DANES: ZNAKI RAZVOJA...
zveia suverenih republik!
Ljubljanske DELO je 4. marca rv posebni prilogi objavilo osnutke enaindvajsetih spreminjeval-nih predlogov k zvezni ustavi z dolgo uvodno razlago Edvarda Kardelja Jki je bil vodil delo ta-koimenovane ..Koordinacij ske (komisije skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine", ki je sprem in j evalne predloge dva meseca pripravljali na Brionih. (Prirejeno besedilo predlogov je odtlej predmet raznih skupščinskih in javnih razpravljanj, tki naj bi trajala nekako tja do srede poletij a, ko naj bi zvezna skupščina izglasovala dokončno vsebino ustavnih sprememb.
Po prvotni napovedi naj bi u-stavne spremembe bile izglasovane že konec marca, ko jc Titu potekel rok zveznega predsednika. Ker pa to ni bilo mogoče, so Titu podaljšali predsedniški rok do avgusta, obenem so pa pripravili tudi osnutek posebnega spreminjevalnega predloga k u-stavi (XXXVI. amandma), v smislu katerega „sme" zvezna skupščina izvoliti Josipa Broza Tita za (dosmrtnega) predsednika zveze vkljub temu, da 35. amandma predvideva namesto predsednika kolegialno zvezno predsedstvo, sestavljeno iz po
dveh članov iz vsake republike, ki jih za pet let izvoli skupščina zadevne republike. Člani zveznega predsedstva nato izvolijo predsednika predsedstva tako, da sta vsako leto na teh položajih po dva člana predsedstva različnih in menjajočih se republik. Izjema je v tem, da dokler bo Tito ostal osebni predsednik zveze, bo on istočasno tudi predsednik zveznega predsedstva — formalno torej nekaj »dvojni" zvezni poglavar.
Če bi značaj novo nastajajoče zveze presojali po sestavi, (konstituiranju in pristojnostih novega zveznega predsedstva (po Titovem odhodu), bi to nedvomno bila zveza suverenih republik. V svojem uvodnem razlaganju spreminjevalnih predlogov je Edvard Kardelj celo izrecno poudaril »pravico" vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, s čemer se načelno opredeljujejo prostovoljnost združitve, državni položaj in suverenost narodov in njihovih republik..Izmed navedenih devetih načel novih ustavnih sprememb-'je Kardelj načelo neomejene izvirne suverenosti narodnih republiik postavil na prvo mesto.
Ciril A. Žebot
ZAČETEK NOVEGA ALI NADALJEVANJE STAREGA?
Komaj so bili objavljeni osnutki avgustovih ustavnih sprememb, so se že čuli dvomi in ugovori. Pazljivo čitanje besedila osnutkov kaže, da se v njih skriva mnogo razteznih formulacij, ki bi mogle služiti za pridržanje večjega dela dosedanjih centralističnih pristojnosti federacije. Celo možnost nadaljevanja dosedanjega gospodarsko-izenačevalnega finančnega poseganja zveznih organov .— kar je bil najmočnejši povod za nenadno preurejanje zveznih odnosov — je ohranjena pod pretvezo nejasnih in zato razteznih ,,kompenzacij". Izzveni tudi, kot da bo Beograd tudi v bodoče nadziral politično policijo in vse vojaške zadeve, vključivši monopol srbskega poveljevanja.
O vseh teh in drugih pomanjkljivih, ohlapnih, razteznih in spornih formulacijah v spreminjevalnih osnuttkih bo nedvomno (mnogo slišati v prihodnjih mesecih. Naše poglede na celotno vprašanje zveznega preurejanja smo izrazili v februarski številki SD v sestavku »Tretje presenečenje?".
Potrebno pa je omeniti, da je
obenem z objavo spreminjevalnih ustavnih predlogov (enaindvajsetih )bilo poudarjeno, da bodo avgustove spremembe le začetek spreminjanj celotnega ustavnega sistema, ki bo trajal dve leti. Tako npr. objavljeni spreminjevalni osnutlki puščajo odprto ključno vprašanje, ali in v koliko se bo zožila sestava zvezne skupščine, ali bo Zbor narodov, podobno kot novo zvezno predsedstvo, dal zvezni zakonodaji izrazito in neposredno medrepubliški značaj.
Ko so na Brionih še prirejali sedaj objavljene osnutke novih ustavnih sprememb, je prva letošnja številka TEORIJE IN PRAKSE v Ljubljani konec januarja objavila o pričakovanih spremembah uvodnik z značilnim naslovom »Pred odločitvijo", ki ga je napisal oz. podpisal Vladimir Krivic, vodilni član slovenske partije in predsednik slovenskega ustavnega sodišča. Ker se zdi, da ta uvodnik izraža prevladujoče stališče vladnih krogov slovenske republike, bo prav, da v ta pregled Vključimo njegove poglavitne odstavke:
Narodi Jugoslavije so pred novo zgodovinsko odločitvijo. (Podobno kot v letih 1941 — 1943, ko so enakopravni in suvereni narodi v času vojne in revolucije polagali temelje novi državi.
Govorimo o renesansi načel AVNOJ, o novem AVNOJ, o dogovoru o novi razdelitvi pristojnosti med federacijo, republiko in pokrajino....
Na dosedanji poti je skupnost narodov Jugoslavije doživela več pomembnih mejnikov. Najpomembnejši so vsekakor: 1948, 1950, 1966.... To je bila trnova pot odpora....
Demokratičen model socializma je edina pot za ohranitev in uveljavljavitev malih narodov, ki pa morajo seveda vsakteri ustvarjalno poiskati različice tega modela, ki najbolj ustrezajo njegovim gospodarskim, kulturnim, socialnim in drugim razmeram....
Lenin ije tudi poudarjal — in to je potrdilo tudi življenje pri nas — da nacionalnega vprašanja ne gre postavljati abstraktno ter da je treba predvsem razlikovati nacionalizem velikega in malega naroda. Dodati je treba, da je treba razlikovati tudi narode, ki so imeli določene objektivne možnosti za hegemonijo ali izkoriščanje, od tistih narodov, ki so se vedno borili za svojo narodno svobodo in pravice. Pri nas, žal, v preteklih dveh desetletjih ni bilo malo takih, ki so videli nevarnost predvsem v nacionalizmu in etatizmu malih narodov ali pa so izenačevali nacionalizem velikega in malega naroda ter zvezni in republiški etatizem. Taka stališča so se pokazala za močno napačna in so ustvarjala neugodne mednacionalne odnose ter škodila razvoju samoupravljanja na vseh ravneh.
Prav tako so doživele polom teorije, da narodi že »odmirajo" in da je zlasti v socialističnih deželah že premagana in presežena narodna zavest. Praksa je take teorije demantirala celo v razviti Evropi, v kapitalističnih in socialističnih deželah. Še dlje od odmiranja pa so mnogi narodi v manj razvitih predelih sveta, kjer smo priče šele začetka burnega procesa oblikovanja in uveljavljanja novih in novih narodov. število malih narodov je zelo veliko in se še veča. (Od 900 registriranih narodov jih je več
PRED ODLOČITVIJO
"Vladimir Krivič")
kot 700 manjših od slovenskega naroda.)
Neživljenjske, Utopistične teorije in prakse pri navaljanju narodnega vprašanja, ki je pogosto sledilo idejno-političnim pogledom o odmiranju narodov, so povzročile v naši federativni skupnosti nemalo težav ter nas pripeljale do današnje krize o-ziroma prelomnice, ki se kaže v problemu t.i. mednacionalnih odnosov predvsem na gospodarskem področju.
Gospodarska in družbena reforma, ki smo (jo začeli v skladu z intencijami nove ustave iz 1963, je doživela neuspeh v nekaterih strateško najbolj pomembnih pogledih. Pokazalo se je, da gospodarske stabilizacije v mnogona-cionalni državi ni mogoče doseči brez doslednega obračuna — teoretičnega, idejnopolitinečga in praktinega — z unitarizmom in zveznim etatizmom. Tu se je odkril eden poglavitnih vzrokov sedanje politične in gospodarske krize. Pokazalo se je kot docela napačno stališče, da bi bilo mogoče razvijati samoupravljanje v delovni organizaciji in občini ob negiranju ali podcenjevanju vloge narodov in republik ter pokrajin. Braiksa dveh desetletij je pokazala, da taka orientacija, ne glede na to, ali izvira iz teoretično naivno utopističnih, koz-mopolitskih ali pa birokratsko centralističnih oziroma tehno-ikratsiko ekonomističniih gledanj, ni pripeljala do hitrejše rasti sa-imaupravljanja, ampak v zadnjih letih predvsem do rastoče koncentracije finančnega kapitala, ekonomske in politične moči v federaciji, ki se je deformirala v organ z močnimi hegemonistič-nimi, protiden.okratskimi tendencami. Toda ne le to: na tej, osnovi poudarjena in v ustavi normirana »enotnost družbenopolitičnega in gospodarskega sistema" je v praksi uveljavljala federacijo čedalje bolj kot »državo v državi", tako da skoraj ni bilo objektivnih možnosti, da bi se v najbistvenejših gospodarskih in drugih vprašanjih javno dajali računi pristojnim organom in javnosti. Taka politika je začela povzročati marsikje boleče socialne in nacionalne neenakopravnosti, zlasti v gospodarstvu in socialni politiki (politika cen, devizni kreditni režim, investicijska politika, zaposlovanje, šolstvo, pokojnine, otroško varstvo, nataliteta itd.).
1. konferenca ZK Jugoslavije je napravila odločne sklepe in ustvarila ozračje, ki omogoča najti sredstva in pota za korenito rešitev krize.
Sprejeto je bilo stališče, (ki predvideva, da bo (republika v prihodnje nosilec poglavitne odgovornosti za razvoj samoupravnega sistema od delovnih organizacij do federacije.
Republike dobivajo zogodvin-sko priložnost, da obogatijo jugoslovansko socialistično prakso z ustvarjalnimi pobudami na vseh področjih; tako dobivajo možnost, da začno končno urejati svoje probleme samostojno — ne po nekakem jugoslovanskem povprečju, ampak ustrezno svojim razmeram in potrebam, ob enakopravnem sodelovanju, dogovarjanju ter medsebojni pomoči z drugimi republikami.
Prodrlo je spoznanje, da more suverenost naroda oziroma republike temeljiti predvsem na njeni nedotakljivi pravici, da samostojno odloča o razvoju svojega gospodarstva ter o razdelitvi presežka dela, ki ga ustvarja na svojem ozemlju.
Smo pred velikimi odločitvami.
Kaj naj republike prepuste od svoje suverenosti skupnim organom — federaciji — in kaj naj zadrže v svoji pristojnosti?
Kako Ustvariti med narodi in narodnostmi Jugoslavije nove odnose, ki naj zavarujejo enakopravnost na vseh področjih?
Kako npr. zagotoviti jezikovno enakopravnost v Vojski In predstavništvih v tujini?
Kako v vse te odnose vgraditi element sodelovanja in solidarnosti, ki bi spodbujal k iskanju učinkovitih poti celovitega in hitrejšega razvoja socialističnih odnosov in vsestranskega napredka?
Za našo republiko pa se za. stavlja vprašanje, kako ustvariti take pogoje na področju zunanje politike, da bo ustrezala našim življenjskim potrebam, ko ena tretjina Slovencev živi zunaj sVoje države v treh sosednjih državah in drugod po svetu.
Dalje: kako pri razmejitvi gospodarskih pristojnosti med federacijo in republiko upoštevati geopolitični položaj Slovenije, odprto mejo ter /jugoslovanski enotni trg?
Mislim, da načelni in praktični razlogi zdaj govore za reformo zvezne skupščine ter za to, da
se opusti njen sedanji neučinkoviti in zapleteni ustroj. Kako naj sicer predsedstvo federacije, zvezni izvršni svet in zvezna skupščina učinkovito rešujejo Skupne probleme republik?
Zvezno skupščino naj v prihodnje predstavlja en sam dom: zbor narodov. Tega naj sestavljajo številnejše delegaije ki bi bi le izbrane na tak način, da bi bilo zagotovljeno — ob primerni spremembi volilnega zakona — ustrezno predstavništvo vseh področij samoupravljanja iz republik oziroma pokrajin. (Če bi se odločili za dva zbora: za zbor narodov in za zbor samouprav-Ijalcev, ali ne bi to pomenilo, da zbor narodov ni delegacija samoupravljalcev, ampak občanov — nesamoupravljatcev ali koga?) V skladu z novimi pojmov arij i vloge federacije in zahtevo po večji učinkovitosti in odgovornosti je samo enotna delegacija republike oziroma pokrajine, kjer bi lahko npr. ena polovica bila kandidirana oziroma izvoljena po teritorialnem druga polovica pa po proizvodnem načelu. Tako oblikovana skupščina bi omogočila tudi predsedstvu federacije in zveznemu izvršnemu svetu učinkovitejše delo in sodelovanje.
Pri uveljavitvi sklepov I. konference ZK Jugoslavije poskušajmo biti dosledni, načelni, kajti novi sistem ne bo mogel dati rezultatov, če bi privolili v kompromise, ki niso v sikladu s celotno zasnovo nOvega AVNOJ; ta pa temelji na vsestranski enakopravnosti in suverenosti narodov oziroma republik.
Kolikor dosledneje in hitreje nam bo uspelo realizirati nova spoznanja, toliko trdnejša in u-glednejša bo nova skupnost jugoslovanskih narodov navznotraj in navzven. Hibridne rešitve bi nujno pripeljale v )novo krizo.
Zelo pomembno je zategadelj, da se npr. vsi zvezni organi oblikujejo dosledno po paritetnem
načelu ter da se na vodstvenih položajih menljajo po določenem redu predstavniki posameznih republik.
Zvezna in republiška ustava ter zvezni in republiški zakon morajo v praksi in v ustavi dobiti enakopraven položaj.
Hierarhični odnosi, kolikor še obstajajo med zveznimi in republiškimi vodilnimi organi, se morajo odpraviti.
Zvezna Ustava naj bi v prihodnje obsegala le temeljna načela našega družbenega sistema ter določbe o pristojnostih organov federacije Vse drugo bi bilo nujno prenesti v republiške ustave, tjj.: določbe o pravicah in svoboščinah državljanov, o samoupravljanju v delovnih organizaci-jih in občinah ter o pristojnosti in organih republike.
Republiške ustave bi se morale izogibati deklarativnim določbam, določiti pa poglavitne temelje za urejanje samoupravnih odnosov v statutih delovnih organizacij ter občinskih statutih in republiških zakonih.
Občinski statuti in statuti delovnih organizaciij naj postanejo bolj pomemben del našega u-stavnega reda.
iNova, tretja ustava nove Jugoslavije se bo priravljala predvidoma dve leti.
Uzakoniti mora novi AVNOJ, temelj enakopravnosti narodov Jugoslavije v graditvi samoupravnega družbenega reda.
Tako pomemben družbeni dogovor bi bilo treba, v skladu z načelom enakopravnosti narodov in republik, izglasovati v vsaki republiki posebej. V Ljubljani, konec decembra 1970.
(Teorija in praksa, let. 8, št.
1, Ljubljana 1971) * * *
V gornjem besedilu Krivčeve-ga uvodnika smo podčrtali tiste zahteve in pričakovanja, ki jih doslej objavljeni osnutki ustavnih sprememb ne upoštevajo ali jih celo zanikajo.
DVOJNA PRIMERJAVA
Prepuščamo čitateljem, da sa-1 mi presodijo zgodovinsko-pri-
merjalni pomen zgoraj izraženih sedanjih stališč slovenske partije, npr. v zvezi z izjavo „Za zavarovanje slovenske suverenosti".
Avgusta pa bomo stališča v Krivčevem uvodniku primerjali s takrat že sprejetimi ustavnimi spremembami.
Po zgodovinskem naključju bomo takrat v Washingtonu slavili blagoslovitev slovenske kapele v ameriškem narodnem svetišču v spomin dvanajsto let krščanske vere in omike slovenskega naroda. Bilo bi več kot simbolično, ko bi ob tej zgodovinski sovpadnosti suverena Slovenija pognala novo življenje iz svojih lastnih dvanajstoletnih korenin.
V LASTNEM ZRCALU
j Družinske (skrbi •
„Vsi delovni ljudje z nizkimi dohodJki in velikimi družinami že na lastni koži čutijo posledi ce stabilizacijskega stanja, ki jim popolnoma po nedolžnem stiskajo mršavi vrat.
Stabilizacija, neštetokrat izrečena, a premnogim našim o-trokom globoko osovražena beseda! Ke ije tujka, ne razumejo njene pojmovne vsebine, bridko pa doživljajo njen življenjski u-činek.... V labirintu pojavov in problemov so starši izgubljeni kakor v nepredirni megli. Tega, kar sami vedo, si ne upajo izreči. Vedo, da bi huda beseda porušila otrokovo vero v tisto obljubljeno prihodnost, ki jo optimistično oznanjajo politični voditelji in učitelji v šoli. Ali naj ranijo otrokovo srce z resnico, da si stotisoč lisjakov prav ta čas rafinirano išče (če si jih niso že) mišjih lukenj, skozi katere bodo ubežali stabilizami-ji, ne da bi ščepenec prispevali v lonec skupnih žrtev?"
Janez Lampič, Vzgojna meditacija o stabilizaciji, Pisani petek, DELO, 22 jan.
Začarani krog
»Vtem, ko so na prejšnji sdji centralnega komiteja ZK Slove nije posebej poudarjali, kako je gospodarska stabilizacija odvisna od politične, so na včerajšnji seji večkrat poudarili, da si politične ne moremo misliti brez
gospodarske stabilizacije. V tem seveda ni nikakršnega protislov-ja."
i
DELO,- uvodnik, 20. febr.
Zopet {nepripravljeni!
»Na devalvacijo nismo bili pripravljeni.... nismo pravočasno u-gotovili vpliva devalvacije na življenj siki standard, politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov, zaposlevanje in druga vprašanja Jki zadevajo socialno in materialno gotovost.... Vse te stvari so ušle pristojnim zveznim organom.... Devalvacija je bila v bistvu izsiljena v neugodnem času, (ker nimamo rešitev za spremembo v gospodarskem sistemu, temeljne komponente razvojne politike za prihodnjih pet let so neznane, podlaga za konvertibilnost dinarja ni pripravljena.... Veliko število delav cev, posebno v industrijskih središčih težko prenaša previsoko naraščanje življenjskih stroškov. ...Jasno je, da naših delavcev, zaposlenih v tujini devalvacija ne spodbuja k temu, da bi se vračali domov, pospešuje pa odhajanje strokovnjakov v tujino...."
Marjan Rožič v poročilu o stališču Sindikatov, DELO, 23. februarja Moralno politične deformacije Komisija za statuarna vprašanja pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije je razpravljala o učinkovitosti ZK.
Komisija je najprej ugotovila, da Zveza komunistov z ozirom na število članov in na njihovo »idejno in teoretično dozorelost doseza sorazmerno velike uspehe". Po tej konstataciji beremo dalje v poročilu, da ni vse tako rožnato, da so vodstva komunistov sprejela obilico resolucij in sklepov in da se celo vodilni partijci sprašujejo »za koga je vse to zapisano", do kod so se gle besede in sklepi. Člani komisije so pri tem opozarjali na razne konkretne primere, ki dokazujejo, »da gre življenje mimo sprejetih načel". V poročilu (DELO, 25. febr.) dalje beremo: Neopravičeni so očitki, da bi bili danes člani ZK miselno manj dozoreli in teoretično slabši, kakor so bili nekoč, kljub temu pa je res, da so splošni procesi (kateri, poročilo ne omenja; op. ur.) tako nagli, da jih marsikdaj članstvo ne dohaja. Zategadelj nastajajo tudi moralno politične deformacije.... Marsikje pa se pojavlja pasivnost tudi zaradi praznih obljub."
Kakšne deformacije se bodo pojavile šele zdaj ob novih ble-stečih obljubah o »stabilizaciji".
Nemirna vest
Novi slovenski film »Rdeče klasje" je že dvignil prve pro teste, seveda iz vrst hostarjev. Na film se je spravil republiški poslanec Rado Pušenjak, ki je ugotovil, da umetnost, ki ne prikazuje preteklosti v pravi luči, ni umetnost in jo zato kot član Zveze borcev odklanja. Ni za to,
da se dogodki iz Narodno osvobodilne borbe potencirajo in posplošujejo. Pušenjak se pritožuje, da film »na nemogoč in neustrezen način prikazuje povojne odkupe in jih prikazuje kot sredstvo za maltretiranje kmečkih ljudi.... ter da film prikazuje na nemogoč način borce in takratne aktiviste, ki so nosili v tem času največje breme in odgovornost". Po mnenju poslanca Pušenjaka ti borci najmarij zaslužijo, da se na tak način pljuva nanje in na njihova dela. »Če jim že ne damo priznanja, potem jih vsaj ni treba psovati," se hudiije Pušenjak.
Je že talko: Božji mlini melje-jo počasi, pa gotovo — pa če je to Pušenjaku prav ali ne. Bolj se oddaljujemo „od narodno o-svobodilnega boja" bolj prihaja resnica na dan — celo v Sloveniji sami!
prepovedana plošča
Radiotelevizija Beograd je izdala gramofonsko plOščo »Mi se sobrale site selani", ki prinaša narodno pesem, v kateri nastopa Dimo Topalot iz vasi Popra-dišta kot zaščitnik vaščanov, ki je prosil bltolskega poglavarja, naj ljudi zavaruje pred razbojniškimi tolpami. Ker je ta zgodba o razbojniških tolpah preveč spominjala na partizanske „edi-nice", so se pritožili partizanski borci iz Titovega Velesa, češ da je junak Dimo Topalot pravzaprav Dimo Georgiev Štefanov, ki ga je partizansko sodišče med vojno obsodilo na smrt in leta
1944 usmrtilo. Okrožno javno tožilstvo je tej pritožbi Borcev verjelo in predlagalo beograjskemu sodišču, naj prodajo plošče prepove in vse zaplenjene izvode uniči, ker plošča baje „vznemir-ja ljudi".
Torej — režimu so nevarne ne; samo knjige, ampak celo — gramofonske plošče!
Kanadčani in ribniška roba
»Včasih so šli Ribničani s krošnjo po svetu, zdaj pa so po njihove krošnje, čeprav minia turne, prišli kupci v Ribnico celo iz daljne Kanade. Suha roba jim je bila tako všeč, da so lani naročili kar 25.000 lesenih skodelic, prav toliko kuhinjskih desk in nekaj tisoč kosov lesenega kuhinjskega pribora.
Tega pa vsa Ribnica, kljub najboljši volji,, rti mogla spraviti skupaj. Tako bodo morali Kanadčani na ribniško suho robo počakati še nekaj časa. če bodo le hoteli?
Do takrat pa predlagamo Kanadčanom, naj si zapojejo: Sem Kanadčan, voljan nabavit si spominek znan, globoke sem mošnje, podvizajte se, Ribn'čanje!
Ali pa naj bi morda Ribničani sami začeli s to pesmico Mogoče se jim bo odprlo, kaj v poslovnem življenju pomeni »velika serija".
DELO, 25. februarja (»Včasih smo streljali ) domobrance"
Študentska TRIBUNA je 17. dec. (št. 9-10) objavila članek
Alternativa: Žrtve ali obstoj, iz] katerega ponatiskujemo sledeče: j
»Kaj je obstoj? Če imamo v mislih proces tehnološkega življenja, je to življenjski obstoj, če imamo v mislih diktaturo kapitala in moči, je to socialni na ! rodnoštni obstoj.
Kaj se vpraša žrtev: za kaj sem žrtvovana. In če je žrtev sama napačno formulirana, njena simbolika prefiltrirana in čustveno pobarvana tako, kakor ustreza nekemu ustroju, neki strukturi, predvsem strukturi kapitala, ki povečuje žrtev tako, da dobi imenitno orožje za pobijanje vseh sort mrčesa, ki jo načenja, se zgodi, da nastane v sistemu svetovne komunikacije in s tem javnega mnenja takšno stanje, da nasedajo tudi naši faktorji, tudi naše učke in uše-ska.
Če smo že prišli na svet tu, kjer zdaj smo, lahko privlečemo ven tudi naš problem, slovenski problem med vojno.
Saj smo natančno vedeli: en ubit Nemec — deset talcev, en ubit izdajalec — dvajset talcev, nedolžnih trenutkov, žrtev. Častimo jih, toda kakšna je bila takrat naša izbira? Vsi vemo — edina možna, ker smo bili pri-tisnjeni ob zid. In kaj se nam dozdeva danes? Kot da bi pozabili pravkar prestano. Kakšnega mišljenja je naša javnost (u-radna in tiste ovčice) do sodobnih pojavov? Saj res — varno smo spravljeni v svoje korito, torej to je tisto — neprikrito sa-
| mozadovoljstvo, prereklamirano I potrošniško spanje. V tem pač čedalje manj ločujemo od ka pitaliziranega sveta.
Včasih smo streljali domobrance (podčrtalo ur.), ker so rekli: počakajmo, bomo videli, kaj bo — bila je edina možnost. Toda ali ne bi morali danes streljati sami sebe? Ali se nismo obrnili za 180 stopinj?"
Po Sloveniji so imeli vrsto sestankov političnih (to je partijskih in po partiji vodenih) aktivov o položaju v zvezi z devalvacijo dinarja in s stabilizacijsko politiko zvezne vlade. O rezultatih teh posvetov, na osnovi katerih naj bi začrtali nadaljnjo družbenopolitično akcijo in naloge sta konec februarja v Ljubljani razpravljala na skupni seji predsedstvo in izvršni odbor republiške komisije Socialistične zveze pod predsedstvom Janeza Vipotnika. Vipotnik je med drugim dejal, da je „treba ustvarjati ustrezno razpoloženje za uspešno izvajanje ekonom-skopolitičnih nalog...." ter da »preračunavanje učinkov devalvacije nekaterih delovnih organizacij (to je ugotovljanje, koliko so ljudje zopet zgubili. Op. ur.) ne bi smelo peljati v malo-dušje, temveč bi moralo biti predvsem spodbuda za vztrajno iskanje poti, kako priti iz težke situacije". Vipotniku, ki ima tako plačo, da ga nobena devalvacija ne prizadene, je lahko tolažiti delavce, ki so največ na
DOBILI SMO S PROŠNJO ZA OBJAVO: Slovencem in Slovenkam v Kanadi — Torontu!
Pripravljamo udeležbo z letalcum na slovesnoti blagoslovitve Slovenske kapele v VVashingtonu, D.C.—USA. od 13 do 13 avgusta letos.
Namen je nuditi tisftim, ki imajo le odmerjeni čas, možnost, da se udeleže čimprej slovesnosti v čim večjem obsegu, ter da store to v cimkrajšem času in čim ceneje. Letalska vožnja v VVashington, D.C. stane nekaj čez $90.— število potnikov je veano omejeno.
Možnost imano dobiti letalo s @90 sedeži za ceno $65.— na osebo v obe simeri. Iz Toronta bi odpotovali v petek zjutraj, tako da bi dospeli v VVashington okrog 10 ure dopolne, vrnili pa bi se v nedeljo po 8 urfi zvečer. Prevoz v VVashingtonu na letališče in nazaj in še nekaj drugih izdatkov bi prišlo na eno osebo v višimi $3,— do 5.— (Udeleženci našega izleta bodo imeli priliko videti v petek "Kapitol" in "Belo hišo", kar udeležencem v soboto ne bo mogoče. Natančen program bo naknadno objavljen. Pri kulturnih prireditvah sodelujejo audi torontčani. Prijave sprejemamo do 15 maja in je treba vsoto $65.— vplačati pred tem anevom. Ce ne bo dovolj prijav, bo denar vrnjean do 1 junija, kar nudi čas več kot dveh mesecev organiziranja za druge možnosti potovanja. Prosimo tudi vse prijavijence, oa izpolnijo vsa vprašanja na prijavnici spodaj. Prijavnico, prosimo odpoštjite čimprej, iahiko pa jo tudi oaoaste osebno v pisarni posojimice in nranitnice. Prijavnice izrezite in pošljite na:
* SLOVENSKA SKUPNOST*
c|o Hranilnica in Posojilnica J.E. KREKA t TORONTU 646. Jbuctld Ave. — Ontario — Canada.
Dne:
1971.
Podpisani (TISKAJTE) ..................................................................................
stanujoč........................................................................ telefon............................
star................ let, se prijavljam za izlet v VVashington, D.C., USA v
dneh od 13 do 15 avgusta 19/1, ter prijavljam tuui istočasno
mojo ženo (ime) ................................................................ Starost..................
in otroke ...........................................................................................................
—....................................................................................... (navedi starost),
ter se strinjam z zgoraj razloženimi točkami. Prilagam $.....................
kot naplačilo in bom končno vsoto $...................vplačal do 15. V. 71.
Vem oa odpovem lahko udeležbo do 1. julija 1971, s tem, da dobim nadomestilo.
Imam kanadsko dravljansko izkaznico: ................................................
Imam veljavni potni list države: .....................................1.........................
(Podpis prijavnika) P-S. prosim prijavite mojo prijavo odboru posvetitve v VVashingtonu, D.C., in reservirajte sobo za .................................................. oseb
Hotel Sheraton Park po dogovorjeni ceni.
SKUPINA ROMARJEV IZ SLOVENIJE PRIDE NA POSVETITEV SLOVENSKE KAPELE
Tisti, ki bero slovenski verski list "DRUŽINA" iz Ljubljane, kotovo vedo, da DRUŽINA, pripravlja iz Slovenije romanje in obisk Združenih Držav, ob priliki posvetitve Slovenske kapele.
Pod naslovom "Program naših slovesnosti v VVashingtonu" opiše Družina tudi pomen dogodka: "K temu dogodku, iki je posvečen 1200-letnisi krščanstva med Slovenci, so vabljeni Slovenci v ZDA inn Kanadi in bo to zanje velika romarska prireditev, na kateri bodo s posebno pozornostjo pozdravili domače in tuje goste, zastopnike Slovencev iz Domovine in slovenskih Škofov".
Romanje, ki ga organizira Družina, utegne še prav posebe zanimati one med nami, ki bi želeli, da jih kdo od sorodnikov v Sloveniji obišče v Ameriki. Slovenski dnevi 13., 14. in 15. avgusta s posvetitvijo Slovenske kapele je na eni strani svojstveno pomemben dogodek, na drugi strani pa tudi posebna prilika za obisk Amerike. Ko se bodo vrnili, se bodo svojega obiska in romanja s ponosom spominjali.
Romanje iz Slovenije za posvetitev kapele v VVashingtonu je tako priložnost za marsikoga, da se bo tu srečal s svojimi sorodniki. Povabite jih!
Za petek 13. avgusta zvčer je v načrtu pozdrav in srečnanje z romarji in Slovenije, na kar bo sledil družabni večer.
Naj istočasno spet opozorimo na posvetitev tudi z lastne strani, s ponovnim povabilom, da v čim večjem številu pridete za slovenske dni 13., 14. in 15. avgusta .in na posvetitev Slovenske kapele v VVashington. Pošljite prijave čim preji Naslov: Dedication Cam-mittee for the Slovenian Chapel, P.O. Box 6295, VVashington, D.C. 20015.
PRIPRAVITE NARODNE NOŠE!
.Najlepši slovenski poudarek vsem slovesnostim ob posvetitvi Slovenske kapele v Narodnem svetišču v VVashingtonu bodo gotovo dale slovenske narodne noše. Cerkvene slovensnosti -f-najprej slovesna pontMikalna sveta maša'v glavni cerkvi zgoraj — nato posvetitev Slovenske kapele v spodnji cerkvi ali. krip-ti — bodo dobile poseben značaj, če bo pri njih čimveč udeležencev v narodnih nošah. Poleg tega pa je v načrtu folklorna prireditev v petek 13. avgusta zvečer," za katero so tudi zaželjene narodne noše. Slovesnosti posvetitve Slovenske kapele v VVashingtonu od 13. do 15. avgusta naj bodo tudi dnevi slovenske narodne noše v ameriški prestolnici!
Že zdaj si pripravite noše in opozorite na to tudi druge. Pridite v gorenjskih, belokranjskih, štajerskih in notranjskih narodnih nošah. Je kje v Ameriki tudi kakšna pristna koroška ali primorska narodna noša? Poizvedite in sporočite! Slovenski dnevi od 13. do 15. avgusta v VVashington naj ne bodo samo srečanje slovenkih rojakov prve, druge in tretje generacije iz vseh krajev Združenih držav in po možnosti iz Kanade, ampak naj bodo tudi srečanje narodnih nos is vseh slovenskih pokrajin.
Svojo udeležbo prijavite kmalu. Posebej označite, če pridete v
ZLATI DOKTORAT ZA DR. FR (VEBRA
(Slovesnost [na univerzi v Gradcu) f
Slovita Universitas Francisco-Carolina v Gradcu je 14. decembra 1970 obhajala slovesnost, za ■Slovence edinstveno v svoji,stoletni zgodovini. Dr. Fr. Vebru je za 80-letničo, ki' jo je njegova lastna univerza v Ljubljani prezrla, obnovila doktorat, oziroma imu podelila „zlatega". Dekan filozofske fakultete, je v izčrpnem govoru osvetlil slavij enčevo delo in njegovo izvirnost ter ga imenoval „utemelitelja slovenske moderne filozofije". Hkrati z dr. Vebrom so bili te počastitve deležni še nekateri drugi avstrijski in evropski filozofi.
Nov ministerksi predsednik g. VVilliam Daviš, ki je bil izvoljen v marcu na konvenciji progresivno — konservativne stranke za voditelja iste.
G. A. Grossman je postal nov minister joddelka za prodajo in razvoj. 'Ia položaj je dobil od hovesja premiera Ontario g. YV. Davisa. Sam zastopa St. Andrevv—St. Patrick okrožje že od 1955. leta dalje in ima etnični tisk v lijem velikega zagovornika pri Ontarijski vladi. Njegovo fuinisterstva ima urade v Londonu, Anglija; Milanu, Italija; Brussels, Belgija: Fraiikfurtu, Zapadne Nemčija; Stockholmu,
Švedska, Duanju, Austrija; in Tokvo, Japonska, kot tudi v glavnih mestih USA. Slika ga kaže ob zaprisegi 1. marca letos. Zaprisego izvršuje g. Keith Revnolds, tajnik vlade. Spredaj so še g. VVilliam Daviš, ministerski predsednik Ontaria; in "The Lisutenant-Governor of the Province, Hon. VV. Ross MacDcnald. Zraven so še pomočniki g. Lieulenant-Govemerja in Jack Voung uradnik vlade.
OB TRIDESETI OBLETNICI
6. april 1941 pomeni za narode lo glasni in državne oblasti so v bivši kraljevi Jugoslaviji za- dale tihi »imprimatur" njihove-četek tragedije. Nezreli in neod- mu početju. Slovenci na Koro-govorni ljudje v Beogradu so s škem, ki je bila nekoč zibelka pučem izzvali ponorelega Hit- j slovenske kulture in na čigar lerja, da je v nekaj dneh razbil j zemlji stoji gosposvetski vojvod-državo ki je itak že od 1. 1918 ski prestol, dokaz slovenske nastala na trhlih nogah. Trije okupatorji so tekmovali, kdo se bo hujše znesel nad Slovenci: Nemci, Italijani in Madžari. Med Nemci so bili najhujši renegati iz Gornje štajerske in Koroške.
Trojna Os je bitko zgubila, j manjšini. Nemcem na južnem Ti-Hitler in Mussolini sta izgubila j rolskem so dali enakoprvanost, žvljenje. Demokracija je zmagala. Vsaj navidezno. Amerikanci (Roosevelt) in Britanci (Churchill) so prepustili velik del srednje Evrope svojemu »zavezniku" Stalinu. Stalin je bil prav tak in še hujši sovražnik demokracije kot so bili voditelji Osi. Slovenske želje po Slovenski Koroški, zibelki Slovenije, po Gorici in Trstu niso bile izpolnjene. Vzrok: Jugokomunizem s Titom na čelu je bil taikrat zaveznik Stalina.
rodne bitnosti, se morajo danes boriti za najosnovnejše narodne pravice.
Tudi laški neofašizem kaže svoje rogove. Noče priznati enakopravnosti slovenski narodni
narodni noši in v kateri, želimo reservirati častna mesta ža noše tako pri cerkvenih slovesnostih kot pri folklornem večeru.
Prijave pošljite na naslov: Slovenian Chape Dedication Committee P.O. Box 6295
Ob 30. obletnici slovenske tragedije sledi -vprašanje: ali sta nacizem in fašizem res že mrtva?'Nacisti in fašisti so se nekaj časa umaknili v podzemlje, v zadnjih letih pa spet dvigajo javno glave. Zelo glasno in nasilno. Slovenci na Koroškem, Hrvati na Gradiščanskem ,Slovenci pod Italijo so žrtve. Kar Avstrijo poglejmo. V mirovni pogodbi, člen 7. se je Obvezala, da bodo upoštevane želje Slovencev na Slovenskem Ko reškem: Pouk slovenščine v šolah, pravica do uporabe materinega jezika po uradih, dvojezični napisi, slovenska gimnazija in slovenska kmetijska šola. Le slovenska gimnazija je postala dejstvo, dasi brez lastnih prostorov. Vse drugo je neizpolnjeno. Avstrijski nacizem je živ. Še verski pouk v materni besedi je bil prepovedan. Ko so lani, 10. oktobra proslavljali v Celovcu obletnico koroškega plebiscita, so bili neonacisti ze-
ker so razgrajali in podkrepljali svoje zahteve z bombami. Ponižnim Slovencem pa hočejo vzeti vse, kar imajo: kulturo in zemljo, škilijo še prek sedanjih meja, ki jih ne priznajo, še dalje v Slovenijo. Diši jim zemlja, ki so jO s privoljenjem Angležev ukradli leta 1918. — Zmagovalci, ki so sopodpisniki mirovnih pogodb in obvez, se za tako neznosno stanje ne brigajo.... In še bolj žalostno je, da ne centralna vlada v Beogradu in pokrajinska 'vlada takoimeno-vane republike Slovenije v Ljubljani ne najdejo možnosti, da bi kakorkoli že vplivale na mednarodno javno mnenje (Združeni narodi), da se te krivice popravijo in da se izpolnijo meddržavne pogodbe.
Ob 30. obletnici slovenske tragedije, ki se je začela 6. aprila 1941 in traja še danes, mislimo večkra't na naše brate ob Dravi in Žili na Koroškem ter ob Soči in drugih ogroženih krajih. Podprimo jih v upravičeni borbi za narodne pravice. Na!j bo tudi v teh krajih Slovenec gospod na lastni zemlji in slovenski jezik enakopraven v družini drugih narodov.
M.G.
ZVERI/ENE PERSPEKTIVE
Časopisi so bili zadnje čase polni poročil o nadlegovanju zastopnikov Sovjetske zveze zlasti v Združenih državah po radikalnih skupinah mladih Židov, ki so skušali na ta način protestirati proti zapostavljanju in preganjanju Židov v Sovjetski zvezi. Končno so sklicali posebno konferenco v Bruslu v Belgiji, ki je očitno vznemirila sovjete, saj so skušali porabiti svoj vpliv in politični pritisk na belgijsko vlado, ki naj bi zborovanje prepovedala. Belgijska vlada se pritisku ni vdala, toda Židje sami so oslabili pomembnost konference, ker so se sprli glede taktike protestov.
Vsekakor zasluži vsako zapostavljanje in krivično ravnanje obsodbo celotnega človeštva, pa naj ga zagreši katerakoli skupina ali katerakoli država. Pravičnost pa tudi zahteva, da svetovno mnenje in svetovna obveščevalna sredstva ohranijo pri tem vsaj neko ravnovesje med po- j dobnimi primeri. Na žalost tega ni bilo opaziti za časa hitlerjan-skih grozot kakor tudi ne sedaj ob židovskih protestih proti preganjanju Židov v Sovjetiji. Hitlerjeve ječe, koncentracijska taborišča in plinske uničevalnice so uničile tudi neštete pripadnike drugih narodnosti in ver, zlasti Slovanov, toda o njih redko beremo ali slišimo. Tudi sedanja poostritev preganjanj v Sovjetiji ne zadeva zgolj Žide, marveč tudi mnogo drugih. Dopisnik
pravičen glas 0 koroških slovencih
Glavni urednik celovškega glasila KPA „VoBkswille", Josef Ni-schelvvitzer, je objavil v torek, 12. januarja, v dunajski »Volks-stimme", dva dni naviih pa v lastnem časopisu, zanimiv in izredno objektiven članek o koro ških Slovencih. V začetku članka ki se glasi „Muss Kaernten ge-spalten vverden?", ugotavlja, da se je pokazalo lani ob proslavah 10. oktobra čisto jasno, za kaj so zlorabili ta jubilej. »Skoraj vse prireditve ,so imele več ali manj nemškonacionalno, protislovensko in protijugoslovan-sko ost." V Pliberku se je pojavil pri neki proslavi celo transparent z napišem „Wir kommen vvieder" (Vrnili se bomo).
Nadalje piše Nischelkitzer, kako je 10. oktober pravzaprav so-prispeval, da se je med Slovenci, zlasti med mladino, zbudil odpor proti asimilaciji. Razne na pisne akcije so opozorile Avstrijo na dejstvo, da še zdavnaj ni izpolnila obveznosti iz člena 7 državne pogodbe. Seveda je ta dejavnost zbudila ponovno reakcijo nemških nacionalistov proti Slovencem, ki zahtevajo zase samo to, kar obljublja dr-žajvna pogodba.
Članek obravnava nadalje tudi zadnjo oddajo o koroških Slovencih v vstrijski televiziji (29.
ške kraje'ali pa iščejo dela pri nemških podjetnikih. Vsako nemško podjetje, tudi najmanjše, dobi dovoljenje za ustanovi tev svojega obrata, medtem ko za druge ne velja ista pravica.
»Proti vsem tem pojavom bije svoj boj za zdaj še majhen del slovenske mladine. Da ta boj ni zaman, priča dejstvo, da je že uspelo zdramiti najširše plasti javnosti in izsiliti od odgovornih priznanje, da kratijo manjšini marsikaj, kar ta zahteva po pravici."
»NAŠ TEDNIK", 21. 1. 1971.
IZ PAVLIHE
(lista za pametne Slovence, itd..)
Po raavrednoteiiju jugoslovanskega dinarja: Vinjen mož sivo j i ženi: "No, ali ni prav, Marjanca, da vse sproti zapijem! Kakšno škodo bi zdaj imel, če bi nosil v hranilnico!"
torontskega lista Telegram Peter dcc" 1970>< odldk ° dvojezičnem VVortihington je navedel v svo- i u™dovanju nekaterih sodnij-
V Beogradu so pričeli festivalsko leto s filmskim festivalom festivalov. Sledil mu je gospodarski festival z devalvacijo.
v lastnem zrcalu
zgubi, naj ne bodo imalodušni ampak naj iščejo poti iz težke situacije. Drugo vprašanje pa je, kaj pravijo na to delavci, kmetje, upokojenci in drugi.
V poročilu o tem »posvetovanju" beremo tudi: »Ko skuša SDLZ z vso odgovornostjo oceniti položaj, mora upoštevati, da vzdušje med ljudmi ni optimistično in da še nisimo ustvarili sistema odnosov, v katerih bi ljudje zaupali v lastne sile in možnosti, da lahko spreminjajo stvari. Na očitke, da pri dajanju ocen raje slikamo položaj črno in prej negativno kot pozitivno, so menili, "da to ni le značilnost tiska, ker tudi politiki vse premoremo". Razprave o odgovor- ne! radi prikazujejo tisto »česar ne moremo". Razprave o odgovornosti oziroma neodgovornosti dobivajo že humorističen prizvok, nevzdržno je, da odgovor-
nost preveč preprosto in naivno ugotavljamo. Ugotavljamo, da se odgovornost začenja, oziroma je prisotna pri vrhu ustvarjalcev političnih in gospodarskih odločitev in če tu začnemo spreminjati stvari, začenjamo spreminjati politiko." (DELO, 27. febr. 1971).
Glede zaupanja v lastne sile in možnosti za spreminjanje stvari je stvar preprosta in jasna: napravite konec političnemu monopolu komunistične partije, vrnite • delovnemu ljudstvu resnično politično svobodo, da si bo lahko ustanovilo svojo politično stranko in na svobodnih volitvah izpovedalo svojo voljo — pa bodo stvari hitro spremenje-
Roganje iz kočljive situacije
V diskusiji v skupščini o ekonomski politiki v letu 1970 je posegel tudi primorski poslanec
inž. Viktor Klanjšček, ki pa je bil razočaran, kako se o njegovih »izvajanjih" poročali v časopisju na radiu in televiziji, ker so novinarji — po njegovem mnenju — izkoristili njegovo diskusijo za »enostransko polemiko" /ki so jo spremljale ka-
zaradi tega ne odgovarja, napade se ponavljajo] V našem sistemu upravljanja smo preveč hipertrofijah pojem kolektivne odgovornosti. Vzemimo vprašanje izvršnega sveta. Mislim, da je treba izivršnemu svetu dati večja pooblastila, a da potem tudi
jem članku »Hijaok čase turns spotlight on many Soviets in-justices" (14. januarja 1971) celo vrsto imen zlasti Ukrajincev, pa tudi Čehov, Poljakov in drugih, ki so postali žrtve sovjetske diktature. Pri tem je še seveda nepregledno število vojnih in povojnih žrtev v anektiranih baltskih deželah, nad katerimi so se znesli sovjeti. Podobno velja tudi za zločine drugih komunističnih držav, med njimi Jugoslavije, ki so poklali na tisoče ljudi, v nemalo primerih celo s pomočjo zapadne demokracije.
rikature in smešenje, in da bo zahtevamo odgovornost za uspeli
javnost ,/pravilno informirana", je poslal DELU izvleček iz disku-
ali neuspeh sprejetih odločitev.' Klanjšček nato navaja razne re-
sije, v katerem se — med dru- i cepte, kako bi morala skupščina gim sprašuje: »Kakšne naj bodo sprejeti dobro premišljene go-prognoze za uspeh stabilizacije, spodarske smernice, kalko ne bi če so predloženi ukrepi izpo- j smeli v skupščini na dolgo razstavljeni roganju pred milijoni pravljati, kako bi morali dati
gledalcev televizije? V vsaki organizirani družbi pa je poznan pojem avtoritete!" Klanjšček nato pravi: »Strinjam se z ugotovitvami SDLZ, da je treba zaostriti vprašanje odgovornosti v naši družbi. V preteklosti je bilo sprejetih veliko zgrešenih gospodarskih odločitev, za katere nihče ne odgovarja.... Za take napake se najde vedno ščit kolektivne odgovornosti.... Nihče
izvršnim organom večja pooblastila, kako naj bi ,/pri manjših napakah odgovarjali posamezniki, pri večjih pa celotna vodilna ekipa". Klanjšček nato našteva več vrst inflacije, med katere uvršča tudi »inflacijo avtoritete v naši družbi::. Ne plediram na nobeno »strahospoštovanje", nasprotno, potrebni so nam prijateljski in demokratski odnosi. Toda, če smo koga izmed nas
izbrali na vodilno mesto, mu moramo priznati tudi primerno dozo avtoritete. Pri nas pa je vse bolj pogosto pojav, da vsakdo govoriči, kar mu pride na pamet, ne glede na posledice.... Kot primer takšnega stanja navajam roganje glede stabilizatorjev na račun predsednika izvršnega sveta pred milijoni gledalcev televizije.... Ne bi se smelo tolerirati, da komiki zaradi rehabilitacije lastne popularnosti pred javnostjo minirajo napore in avtoriteto skupščine, njenih organov. Še posebno to velja za današnjo kočljivo situacijo.... V Slovenskem Primorju in Istri smo bili 27 let nesvobodni. Ni smo kislice, smo pa na nekatere pojave malo bolj občutljivi," zaključuje poslanec inž. Klanjšček.
Klanjšček je očividno prezrl slovenski (in tudi primorski) pregovor, Iki pravi: Če mački stopiš na rep, zacvili!
s kili okrajev na Koroškem (vse te tri okraje bodo najbrž razpustili), in zapostavljanje Slovencev in raznovrstni pritisk pri prijavah za dvojezični pouk. »Temu pritisku se more zopertavlja-ti samo tisti, ki je gospodarsko neodvisen, zaradi česar so nosilci slovenske narodne zavesti močnejši kmetje in izobraženci."
»V ozadju teh protislovenskih spletkarij pa stojijo nemško so cialne organizacije, kot Sud-mark, koroški Heimatdienst in drugi. Oblasti ne ukrenejo ničesar proti temu podtalnemu delovanju proti pravicam manjšine."
Tudi imenovanje cest po Stei-nacherju Jki je bil dolga leta vodja nacistične Svetovne zveze zamejskega nemštva, je za Slovence ponižanje, kot je povzročil hudo zaskrbljenost in negodovanje predlog, naj postaviju v Ve-likovcu spominski kamen izse-ljevalcu koroških Slovencev, na cističnemu zločincu Maier-Kai-bitschu.
Zapostavljene pa so tudi slovenske gospodarske organizacije, kmetijska šola v Podravljah se bori že Idta za pravico javnosti, a doslej brez uspeha.
Čeprav je južna Koroška gospodarsko zaostala, je zagnala nemšikonacionalna propaganda hujskaško gonjo proti velenjskemu »Gorenju", ki hoče ustanoviti svoj obrat v Pliberku. Jasno je, da hočejo« nemškonacionalni krogi vzdržati na južnem Koroškem to nevzdržno stanje, ki sili mnoge Slovence, da se izselijo s trebuhom za kruhom v nem-
• Harold E. Chapman, predsednik Društva zadružnih vzgojiteljev, je izjavil ob priliki od-borove seje društva: »Zadružništvo, tretja sila v svetovnih zadevah, je osvojilo domišlijo novih skupin ljudi, ki že žive v sedemdesetih letih. Zadruge morajo same bolje razumeti, kaj pomeni to novo zanimanje... Še nikdar v zadnjem razdobju ni bilo toliko zanimanja kot ga je danes za načine, kako more zaščititi zadružništvo koristi potrošnikov, kmetov, študentov ir drugih...." Društvo zadružnih vzgojiteljev bo imelo svoj letni študijski tečaj od 22. do 25. junija v VVestern Co-op Collegeu v Saskatoonu. —fš ,
RAST ZADRUG NA ŠVEDSKEM
Na Švedskem je danes 53% vseh gospodinjstev včlanjenih v konzUmnih zadrugah. Sodobno zadružništvo na Švedskem je slavilo pred kratkim 70-letnico obstoja. V tem času se je razvilo v gospodarsko silo, ki ne koristi samo članom, marveč vsem potrošnikom, saj je zlomilo več gospodarskih kartelov, ki so vzdrževali visoke cene daleč nad dejanskimi stroški (dva najbolj znana primera sta kartela za žarnice in pa za pisalne stroje).
Naslednje številke kažejo razvoj zadružništva na Švedskem v razdobju d 1910 do 1969.
• 13. februarja t.l. je priredil cerkveni zbor pod vodstvom g. Dušana Klemenčiča v cerkveni dvorani na ulici Manning svoj prvi javni koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. K doseženem uspehu naše prisrčne čestitke, neumornemu pevovod-ju in vsem pevcem pa še posebna hvala za njih trud s prošnjo, da nas kmalu spet presenetijo z novim nastopom in novimi uspehi.
IZGUBLJENI UP: Sem dolgo upal in se bal, da dinar ne bi zriova paL; je končno padel, se 'bojim, da ne bi šli še mi za njim.
KONCERT SLOVENSKIH NARODNIH IN UMETNIH PESMI V DVORANI ŽUPNIJE MARIJE POMAGAJ V TORONTU Vsi poj te rakom žvižgat lažnivi pratilkarji, ki mislite, da je 13. dan v mesecu slab dan. Ne za slovensko družino v župniji Marije Pomagaj v Torontu. Ta dan je namreč cerkveni pevski zbor te župnije priredil prvi koncert narodnih in metnih pesmi.
Vedno sem poudarjal potrebo po tem, da dobi župnija tudi zbor seniorjev za izvajanje narodnih in umetnih pesmi. Na žalost pa sem pogrešal mladine, ki je že zapustila mladinski zbor, da bi dala več moči temu zboru. Ker razdalja med lNew Toron-tom in središčem Toronta ni nepremostljiva, bi morda bilo dobro združiti sile v ta namen in vsaj enkrat na leto nuditi ljudem lepo slovensko pesem.
Zbor, posebno mešani je zvenel kar ubrano, dobro sledil pe-vovod j i in tudi izpeljal vse dinamične zahteve, katere je pevo-vod|ja hotel. Za moški zbor pa sem že omenil, da moči niso bile enakomerno razdeljene in je zato mestoma manjkalo polnosti. Ne smemo pa vzeti tega vsega prehudo. Bil je prvi nastop cerkvenega zbora izven cerkve s programom umetnih in narodnih pesmi in upamo, da ni bil zadnji.
Omenil pa sem že, da bi bilo dobro enkrat sile sredine Toronta in novega Toronta združiti. Pevovodji obeh bi določila program in ga sama predelala, da bi se zedinila na vseh potankostih, kako in kaj, da bi potem vsak s svojim zborom naštudi-ral program in se potem Zbora združita za nekaj glavnih skušenj. Morda bi vsak zbor tudi nastopil samostojno z nekaj točkami .Koncerta naj bi potem bila eden v sredini, drugi v Novem Torontu.
V prvem delu je nastopil samo moški zbor — 15 glasov močan in zapel Cirila Preglja „0 košnji", „Ko lani sem tod mirno šel" in „0j, kje si dečva ti doma", Alojzija Mihelčiča „Kadar ■vince duše vnema", Matije Tom ca „Teče mi vodica" in Emila Adamiča „Zdravica". Izgovorjava jasna in tudi končnice ne na glašene. Veliko truda je bilo vloženega v to in ne brez uspeha. Sile v zboru pa niso v sorazmerju, mislim namreč, da sta 2 prva tenorja premalo, posebno če sta to dva s finimi strunami \ njih grlih — če sinem tako. reči. Tako smo pogrešali njiju podpore v »Zdravici" in Tomčeva .prekmurska" je h koncu izzvenela malo v nesoglasju pa nič za to.	' '
Mešani zbor je za drugi del programa zapel 4 skladbe: Dr. Gustava Ipavca ..Pozdrav Gorenjski", Riharda Orla „Ne hodi mi toude ponoči (Slov. Benečija), Emila Adamiča „Da sem jaz ptičica" in p. Angelika Hribarja »Hišica očetova". Izvzemši Or-love (iz Slov. Benečije) so ostale 3 vse iz dobe romantike v naši glasbi, tudi Adamičeva, dočim je kasneje Adamič ubral drugo pot. P. Angelika Hribarja „Hišica o-četova" skoro zveni kot kaka cerkvena.
Premalo je bilo, da bi se zibor vpel. Gotovo najboljša je bila
kultura
Cerkveni mešani zbor Mariše Pomagaj s svoiim dirigentom o priliki koncerta 13. marca 1971. v Torontu
Moški cerkveni zbor med koncertom narodnih in umetnih pesmi
fekta g. Oražem kot solist z nje-1 ti nekaj glasov prvim tenorjem.
sovini posebnim a prijetnim »lasom.
H koncu naj omenim še. da nalo več pestrosti v programu le bi škodovalo. Zbor je vodil g. Dušan Klemenčič, ki je vložil
Če pa v tej dvorani ni pravega odmeva pa ivzrok ni vedno pri zborih, ampak v pomanjkanju akustike v dvorani.
Na tem kontinentu, kjer vse gre saino za dolarji, je treba še
nnogo truda v pripravo progra- j	dvakrat močneje pohvaliti idea-
na. Pevci so mu kar pozorno j	liste, ki žrtvujejo toliko ur za
sledili. Ko bi le mogel dvigniti j	to, da nam posredujejo sioven-
število pevcev in posebno doda-'	sko pesem. Naj pa pohvalim tudi
G. Dušan Klemenčič zborovodja.
poslušalce, ki so napolnili dvorano. Tudi oni so potrebni, da pevci ne pojejo prazni dvorani.
Novost zame je bil tudi napovedovalec g. Peter čekuta. Napravil je lep uvod v koncert in spetno povezoval program. Toliko lepega je vedel povedati in tako spretno in zanimivo. Kar malo neudobno sem se počutil, zakaj po letih sem starejši kot oče napovedovalca, pa ga je tako spretno zamenjal in tako drobil, da "sem si mislil „jajce več kot puta ve". In sklep iz tega za mene je bil, naredi prostor mladim in umolkni.
Rev. dr. Franc Cigan umrl
V ljubljanski bolnišnici — na i Inzko, ki je dejal, da je Koro-
oddelku za raka — je 22. februarja umrl salezijanski du-aovnik dr. Franc Cigan profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu. — Pokojni tir. Cigan je bil doma iz prekmurske župniije Čerenšovci. V gimnazijo je hodil iv Veržeju in novo mašo je zapel leta 1934. Po vojni leta 1945 se je umaknil na Koroško, kjer je beguncem po taboriščih veliko pomagal, zlasti mladini. S svojimi sobrati je pomagal ustanavljati postojanko slovenskih salezijancev na Koroškem —na Kamnu pri Celovcu in z ustanovitvijo slovenske gimnazije v Celovcu je posvetil vse svoje moči in talente vzgoj i mladine. Ustanovil Ije gimnazijski zbor in z njian prirejal vrsto koncertov, ki so bili vedno velik glasbeni dogodek. Prav s tem zborom je pokazal velike sposobnosti pevovodje in pedagoga.
beneška in pa Adamičeva „Da _......,. , ., , .„. ,,
„ rr	• . ■ Pri dijakih je bil zelo praliubl
sem jaz ptičica". Zaradi izbire . J J
J	v i,.n a nraar ta k,\ mri T^.-rr
pesmi pa je bil ta del mogoče malo enostranski. Basi bi se lahko potrudili bolj in -več barve in globine dati od sebe. Ženskih glasov je bilo 10, tako je mešani zbor štel vsega 25 gla-
V tretjem delu programa je moški zbor izvajal Jan. Ev. Gaš-peršiča „Koso", Vasilija Mirka „Na trgu", Rada Simonitija furlansko „Planike", rusko narodno ,;Kraguljčki, Cirila Preglja »Kje je moj mili dom" in Antona Foersterja „Večerni ave". V Gaš-peršičevi »Kosi", Mirkovi „Na trgu" in Foersterjevi »Večerni ave" je toliko efektov bilo le nakazanih. Sam se spominjam, kolikokrat smo v Foersterjevi šli preko enega samega stavka »trave so se pripognile", da smo se že sami skoro dejansko pri-pognili utrujeni in sodoživeli u-činek, ki ni izostal. Vse omenjene Skladbe so polne teh detajlov.
Ugajala mi je furlanska, kateri je mnogo pripomogel do e-
jen, a prav tako pri vsem ljudstvu slovenske Koroške. V Celovcu ;je tudi ustanovil slovenski pevski zbor GALLUS, s katerim je gostoval tudi izven Konoške. Velike zasluge si je pridobil z zbiranjem starih ■ljudskih pesmi. Poleg tega pa je bil tudi nadarjen skladatelj
ška zgubila najboljšega pevskega pedagoga; dalje dr. Valentin Inzko v imenu slovenske narodne manjšine in Slovenske kulturne zveze na Koroškem, lektor slovenskega jezika na graški univerzi in prvi gojenec Dijaškega doma dr. Prnč, g. župnik čeburlj kot zastopnik celovške Mohorjeve družbe, in župnik Škafar v imenu njegovih rojakov Prekmurcev. S pesmijo pa so se od pokojnega pevovodje in glasbenika poslovili ljubljanski akademski zbor Cecilija, iz Koroške pa Fantije iz Sel, gimnazijski zbor in pa zbor GALLUS, ki je povabil navzoče pri pogrebu, da so vsi skupno zapeli koroško žalostinko "Gor čez izaro".
Dr. Cigana se hvaležno spominjajo begunci taborišč prvih povojnih let, študentje nekdan-
KAKO SI PREDSTAVLJAJO....
V sanjah se nam večkrat zgodi, da vidimo vse lepo in sončno. Včasih sanjamo tudi o nemogo- j čih stvareh. Tako sanjajo tudi j danes nekateri navdušeni proti-komunisti, da bo komunizem enlkrat »vrag vzel", ali, da bo skopnel, kakor .skopni sneg v prvih pomladanskih dneh.
Lepe sanje, o ko bi se le uresničile. Pa se še ne bodo tako kJmalu. Odsil bomo v večnost jaz in vsi, ki v emigraciji tako sanjajo. Cas sicer dela po svoje pri nasin v domovini.Da se bo enkrat kako uredilo na boljše, to gotovo drži. Toda ne po naših sanjah. Mladina, ki je šla skozi komunistično vzgojo, misli danes po svoje. Ima svoja gledanja, ki ne sovpadajo popolnoma s komunističnimi gledanji. Ima svoja gledanja o slovenski suverenosti, ki pa niso prav nič v soglasju z onimi, ki mislijo in sanjajo, da bo komunistična diktatura skop-nela kot skopni sneg, potem pa
jega taborišča Hochstelngasse i bodo najeli prvo jet letalo in
v Gradcu, vsi dijaki slovenske gimnazije v Celovcu, vsi, ki so kdaj sodelovali v njegovih pevskih zborih, vsi udeleženci gimnazijskih prireditev v Celovcu in njegovih koncertov po Koro-kem in drugod ter končno — koroško ljudstvo treh dolin: Roža, Podjune in Žile, kateremu
pristali na Brnikih pri Ljubljani, da prevzamejo „abiast".... Praz-
zborovskega petja.
Dr. Cigan je daijj časa bolehals nik in učitelj, in proti koncu je veliko trpel.;
Zdravil se je v Celovcu iri en :	-—
teden pred smrtjo so ga prepel- j • učenci dvanajstih šol v yali na onkološki oddelek li-ubl-! New Waterfordu v Novi Škotski janske bolnice, kjer je umrl. jmajo v svojih šolah kreditno or-Pokopan je bil pri Sv. Križu v ganizacijo, ki je. včlanjena v kra-iL/jubljani. Pogreb je vodil ljub-. jevni kreditni zvezi. 290 izvolje-ljanski škof dr. Lenič v sprem- njh odbornikov upravlja vse po-Stivu prelatov Zeohnenja in dr. sie s pomočjo enega učitelja v Fajdige. Kako zelo je bil dr. vsaki šoli. Nad 3000 dijakov je Cigan priljubljen, se je pokazalo : prihranilo v 1. 1970 nad 34.000 pri njegovem pogrebu, h katre- dolarjev. Program štednje v šo-remu je prihitelo izredno mnogo i; so začeli 1. 1959 in so prihra-rojakov iz Koroške. Od po-; nj]i v tem času skoraj 200.000 kojnega dr. Cigana so se z go- dotarjev. Vloge -smejo dvigniti vori poslovili zastopnik ravna- pred božičem in ob koncu šol-telja slovenske državne gim- skega leta .Mnogi porabijo pri-nazije v Celovcu dr. Franc branike za študij v kolegiju. —fš
ne sanje
Ce srno protikomunistično na- j
strojeni, in to biti moramo, saj j
nihče noče biti suženj rdeče ti-;
ranije, potem pač ne smemo biti
napotrpežljivi in besno lajati iz-
, za varnega plota na one, ki se je bil dr. Cigan duhovnik, vod-: doma razgovarjajo tudi z onirai(
! ki so nekoč storili toliko zla slo-1 > venskemu narodu. Mislim, da je bil pok. papež Pij XII. tisti, ki j je dejal, da bi se razgovarjal tudi s hudičem, če bi se šlo za rešitev duš. Reševati duše, rešiti, kar se rešiti da, to je geslo naših ljudi doma. Ne kričijo in ne napa-1 dajo, ampak z mirno potrpežljivostjo dopovedujejo oblastni- i kom, da Cerkev ni politična u-stanova, ampak da hoče vsem j ljudem brez razlike le dobro. In j
•	Leta 1970 je Kanada prvič v svoji zgodovini uvozila več poljedelskih pridelkov kot pa jih je izvozila. L. 1968 je bila vrednost izvoza 300 milijonov dolarjev večja kot vrednost uvoženih j poljedelskih proizvodov, lani pa i 35 milijonov dolarjev manjša.
-fš
•	Koncem marca bo praznovala Liga kreditnih zvez v Que-boku 30-letnico obstoja. Organi- j zacija, ki ni istovetna s caises populaires, ima 103 kreditne zveze in okoli 100.000 članov. —fš
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO IN DARUJTE V TISKOVNI SKLAD S.D.
sanjači, ampak zreli ljudje, ki trezno presojajo položaj v sve- j tu in v Sloveniji. Do slovenske j države bo prišlo prej ali slej, s | tem lahko računamo. Toda pri i
•	Najdražja slovenska knjiga
vseh časov bo faiksimile največjega dela Janeza Vajkarda Valvasorja »Slava Vojvodine Kranjske". Delo bo izdala in založila Mladinska knjiga v koprodukci-ji z munschensko založbo dr. Rudolfa Trofeni/ka. Faksimile bo veren posnetek izvirnika, ki je izšei prvič leta 1689 v štirih knjigah z 3532 stranmi, 24 prilogami in 528 ilustracijami. Cena novega dela je določena na okoli 175 dolarjev. Proti temu načrtu pa so se v ljubljanskem tisku že dvignili glasovi za in proti. Talko je A. Inkret postavil vprašanje, kakšen pomen ima ponatis knjige <v nemščini in v gotici in če ni morda bolje pripraviti slovenski prevod Valvazorja. Pra vi, da je knjiga morda predvidena kot dekorativni predmet stilno opremljenih stanovanj, ker bo služila bolj ogledovanju kot pa branju. Ceno knjige primerja dvema mesečnima plačama, s ceno za slabši pralni stroj ali za dva hladilnika. V obrambo Tro-fenilkove zbirke »Monumenta li-terrarum slovenicarum", v okviru katere bo izšla Valvasorjeva Slava, se je postavil R. Bordon, Iki poudarja, da smo Slovenci pra<v s to zbirko zbudili takšno pozornost, da so jo po novi izdaji Dalmatinove Biblije že začeli posnemati tudi Hrvati in Srbi. Izjavlja, da bo ponatis Valvasorjeve Slave dragoceno kulturno dejanje, ki bo poneslo slavo Valvasorja in jegove dežele Kranjske znova po širnem svetu.
•	V Parizu v Grand Palais je bila odprta razstava Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes" na kateri je prikazanih skupno 650 izbranih del, ki jih je prispevalo 161 lastnikov — od Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti preko žup nijske cerkvice v .Solčavi do univerzitetne knjižnice v Chicagu. Pretežni del razstave je religioznega značaja — od bizantinskega pravoslavja do katoliških evropskih tokov romantike, 'gotike, renesanse in ibaroka. častno mesto zavzema slovenski štajerski barok in slovenska gotska plastika. 20 stoletje predstavlja 108 del 108 umetnikov, od teh 23 Slovencev. Razstavo — doslej največjo te vrste — ocenjujejo zelo pohvalno.
•	Dr. France Štele — 85-fet-nik. Tiho — sredi zbranih umetnin na pariški rastavi je slavil sVdj 85. rojstni dan dr. Franče Štele, največji strokovnjak in poznava/lec slovenske likovne u metnosti. Štele je koniisar pariške raštave in si je z delom za to razstavo povečal dolgo vrsto življenjskih uspehov.
•	Obsežno znanstveno-zalčž-niško zamisel predstavlja Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, katere prvi zvezek A-grarno gospodarstvo je izšel pri Dražvni založbi Slovenije s sodelovanjem Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
•	Finžgarjeva pisma Ferdinandu Koledniku je naslov nove, 152 strani obsegajoče krijige, ki jo je za stoletnico Finžgarjevega rojstva izdala celovška Mohorjeva družba .Knjiga vsebiije 86 Finžgarjevih pisem od aprila 1932 do januarja 1962, nekaj me secev pred Finžgarjevo smrtjo. Pisma je uredil in komentiral Martin Jevnikar, ki bralcu te nenavadne knjige predstavi tudi prevajalca Finžgarjevih del dr. Ferdinanda Kolednika.
Koncert slovenske mladine pri Marij'i Pomagaj*
zimsko tororftsko krama, ki je bil pravo presen©-
V hladno stvarnost in vsakdanjost je spet odjeknila pesem slovenske mladine! Pod vodstvom ravnatelja Slovenske šole pri Mariji Pomagaj č.g. Toneta Zrneca, C.M. so nasin šolski zbori pripravili 12. koncert v soboto 27. in nedeljo 28. marca.
Starši, mladina in prijtelji Slovenske pesmi so prav gotovo prišli na svoj račun če so obiskali ta koncert, saj je bil res užitek za sebe.Ob pogledu na to mladež, ki je zavedno in ponosno stala pred občinstvom, ti je lahko postalo milo pri srcu, — salj so ti pričarali pred oči nekaj odmerjenih lepot slovenske pesmi, besede, ljubezni, odpovedi, žrtvovanja in slovenske bitnosti, ki hoče živeti, rvspenjati se kvišku proti soncu, se izpolnjevati, vzga-
čenje. Glas solista g. Blaža Potočnika, ki je priskočil na pomoč iz Nevv Toronta se je prijetno ujemal z glasovi zbora in ins trumen tališ tov. To bi dalo slutiti, da bi taki "vskoki" znali koristiti v bodoče, kot je bilo že nakazano v poročilu o koncertu cerkvenega pevskega zbora. Blažu moramo častitati in mu izreči istočasno dobrodošlico.
Posebnost in ubranost so nudili slovenski instrumentalisti in upajmo, da jih slišimo še večkrat v sličniih kombinacijah. Zbor mladenk pa je na dostojni in priznani mednarodni višini. Posebna zahvala gre gotovo mladenkam, ki spremljajo zbore že od njihovih začetkov ter so tako kot hrbtenica vsega ustvar-
jati, ljubiti, razveseljevati — in j janja. Odgovoril bi onemu, ki
ohranjati.
Dirigent je vsekakor opravil veliko delo, če si prisluhnil jasni izgovorjavi besed, — tako da
sem ga preslišal, koje izrazil kritično misel, češ "— zaikalj pojo 20 in 21 :let stara dekleta skupaj z onimi, ki jim je šele 14.
smo ivsi lahko razumeli besedilo I let" — z besedami: kaj je narobe
in ni ostalo seznanjanje samo pri besedah, spretni izraženih in povezanih od obeh napovedovalcev programa. V zborih si-začutil povezanost, disciplino, zanos in pa dirigentovo veščo roko,
s tem, in hvala Bogu, da je tako, saj nosijb večkrat levji delež, pri uspehu! (Imel sem vtis, da fant ni vedel, kaj je "blaknil"!) — Bodimo jim hvaležni za pomoč, ki jo nudijo in za njihovo
ki je 'bdela nad njimi in jih vo-' bodrilo in vspodbudo mlajšim, dila od brega do brega prista- i Vsem nastopajočim in dirigentu
nišč umetniškega izvajanja težkih in lepih pesmi, če je bila tu in tam kaka malenkost, hibica, je pač normalno poslušalčevo
pa želja za bodočnost: Vstra-jajte in ohranjujte slovensko misel, besedo, pesem — zavedajte se, da opravljajte važno
uho ni zaznala. Kritiku pa je! nalogo pri ohranjanju sloven-bila zadana težka naloga tako j stiva v Torontu — in na to bodite hibo najti in jo pravilno ozna- ponosni! Mi vsi pa smo vaši čiti ter ji pogledati v obisti. j vstrajni in hvaležni poslušalci!
Posebnost je bil tretji del pro- ;	—r.—o.
Mešani zbor s spremlj'):ivo instruir entalistov in solist g. Blaž Potočnik.
TAX ADVICE
FREE/CONFIDENTIAL
Če sie novi v Kanadi,
so iU;Stvari, ki jih morate vedeti o davku:
Kanada ima dva različna formularja za davčne prijave ln katerega od obleh boste uprorabljali vi zavisi od oblike dohodkov, ki jih sprejemate. "Razložitvena — knjižica" (("Information Guide"), ki spremlja vsak formular, vam obrazloži, kateri od obeh pride v poštev za Vas. Večina kanadčanov, ki sprejemajo plače uporabljajo "TI Sbort" (krajši formular). Ce tega formularja niste dobili po pošti, ga lahko dobite na najbljlžjem poštnem uradu, izpolnite ga ln od pošljite pred 30. aprilom, ki je zadnji dan za te prijave. Kakor hitro dobimo to prijavo, vložimo vaše ime v našo listo odpošiljanja formu-iarjev. Ves denar, ki ga dobite ni nujno podvržen davkom. Mladinske ("Youth)" in družinske doklade ("Family Allow-ances") brezposelno zavarovanje ("Unemplovment Insurance Benefits") delavsko, zavarovanje za poškodbe ("Workmen's Compensation") in nekatierie "pokojnine" za dela nezmožne ne spadajo pod obdavčevanje. Vaša "vodič-knjižica" vse to obja-sni. Večina ostalih dohodkov so podvrženi davkom, tudi če pridejo iz izven meja Kanade. Priključiti morate tudi denarne napitnine in dohodke od delnega dela ("part-time vvork"). Vse to skupaj je vaš zaslužek, ki je podvržen davku.
Vaša "razložit vena-knjižica vsebuje odgovore na večino vprašanj. Ce imate še težave, vam je na razpolago zaupni nasvet od katerega koli okrajnega davčnega urada, — brezplačno. Lahko ga obiščete, jim telefonirate ali pišete. Mnogi izmed naših ljudi govore več jezikov.... vi pa si lahki tudi pripeljete vašega prijatelja za prevajalca, ko nas obiščete.
tem sanjači gotovo ne bodo sou-taki moramo biti tudi mi. Ne j deleženi, niti ne mi, ki gremo že
tv zaton življenja. Mladina v do- j movini bo tista sila, ki bo dala i novo obliko slovenskega držav-, nega življenja!
—ko. i
It
NATIONAL REVENUE. TAXATION REVENU NATIONAL. IMPOT
OBVESTILO ROJAKOM PO SVETU
Po desetih letih hotelirstva v Rimu sem se odločil, da delno sprežem iz hotelirskega poklica Moj liani en je, da v bodoče posvetim svojo pozornost ustanovitvi slovenske rea-litetne pisarne v Trstu. S pomočjo nove dejavnosti bom skušal tudi posredovati pri reintegraciji slovenske emigracije v zamejstva Tržaške, Goriške in Koroške pokrajine. To je tudi vzrok, da mislim prodati enega izmed svojih hotelov, dočim bom drugega še nekaj časa vodil.
Moja želja je, da preide slovenski hotel rojaku v vodstvo, kar me tudi spodbuja, da opozorim Slovence po svetu na elitno možnost. Preden preide slovenska last v tuje foke, bom i^kušal to preprečiti.
Vsak interesent je vabljen, da piše po informacije. Rhn, 1. III. 1971.
LEVSTIK VINKO, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 — Roma (Italy)
TAX ADVICE
FREE/CONFIDENTIAL
Če ste novi v Kanadi,	,
so iu stvari, ki jih morate vedeti o davku:
V Kanadi odloča o davku prebivanje in ne državljanstvo. Ljudje, ki prebivajo tukaj, prijavijo vse svoje dohodke, čeprav pridejo nekateri od dohodkov iz izven meja Kanade. Ce ie Vaš dohodek v obliki plače. Vam je vas delodajalec ze odtegnil davek. On vam mora tudi pred zadnjim februarjem dati listek, (tako imenovani T "4"), ki kaže vaš zaslužek in vsoto, ki vam je bila odtegnjena. Eno kopijo 14 listka pridenete vaši davčni prijavnici ("Incoine lax return ). Cc ste med letom imeli več delodajalcev boste morali od vsakega imeti posebni "T4" in iste pridejati davčni prijavnici. Večina davkoplačevalcev v Kanadi dobe davčne tormularje po pošti. Ti imajo že natisnjeno ime davkoplačevalca, naslov in Social Insurance" številko. Novodošlec v tej državi mora dobiti svoj prvi formular na poštnem uradu Ko ta tormular končno dobimo, vložimo ime v našo listo in prihodnje leto vam bomo poslali po pošti formalur, kot vsem drugim. Raz-ložitvena-knjižica" ("Information Guide") je del listin za
prijavo davkov. Odgovori na večino vprašanj. Ce imate še pomisleke, lahko dobile nasvet in navodila brezplačno na katerekoli okrožnem davčnem uradu. Lahko ga obiščete, telefonirate ali pišete, mnogi izmed naših ljudi govori več jezikov.. Vi pa si lahko tudi pripeljete vašega prijatelja za prevajalca, ko nas obiščete.
Vesele Veliko noč,
mnogo uspeha in sreče
ter mnogo dobre
volje v podpori za naše glasilo
"Slovenska Država".
Združeni v delu za Slovenski
vsenarodni cilj — SLOVENSKA
DRŽAVA
pojdimo vstajenju naproti
Pozdravlja vse znance in in prijatelje sirom sveta:
Mirko Geratič 2737 W. 16th St.
Chicago, 111. 60608
Veselo Alelujo
žele Cuješevi iz Antigonisha
r * * * f
v.v.v.v.v.v.
VESELO VELIKO
1 i NOČ želi
Vsem svojim
članom in prijateljem
ter podpornikom
SLOVENSKA PRISTAVA
Cleveland—Ohio
-■-■-■-■-■-■-■-■■-•■■v
carl vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
Vesele Alelujo želi in se priporoča
European tours — Havvaiian. Caribbean crueses Since 1923 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi
August Kollander, owner-manager of
August Kollander Travel Bureau, Inc.
Airline and Steamship Ticket Office 589 East 185th Street Cleveland, Ohio, 44119 Tel. 531-1082 — 431-4148
VESELO ALELUJO ! želi SLOVENCEM
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185th Street, Cleveland 19, Ohio
Office IV-6-3773 — Res. EV. 1-4985 Jerome A. Brentar, manager Tel. 486-6324
Veselo Alelujo želi
edina slovenska restavracija in taverna
T I R O L E R
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dinlng lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini iz Slovenije.
VESELO VELIKO NOČ želita vsem svojim prijateljem in znancem,
Viktor in Pavla Trček
Res.: 86 Fern Ave., Toronto 3, Ont.
Bus: 115 Roncesvalles Ave.	Tel. LE. 5-1894
DR. FRANC POROVNE
želi zadovoljno in blagoslovljeno Veliko Noč vsem
svojim znancem in prijateljem TORONTO — CANADA
VESELO VELIKO NOČ
ter najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu
prijatelji v Washingtonu.
Vesele in zadovoljne Velikonočne praznike želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
VESELO ALELUJO
'Slovenca" Meat and Delicatessen
2409 Dundas St. W. LE. 5-8946
Uvažamo fina jugoslovanska jedila. RADENSKA — ROGAŠKA
Se še nadalje priporoča J. Zal ar.
Zadovoljen Božič is uspehov polno 1971
žele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
Vsem Slovencem širom sveta in v domovini VESELO VELIKO NOČ Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
Veselo Alelujo želi
ZDRAVNICA
DR. GLORIA S. BRATINA
Družina LEVSTIK
iz Opčin pri Trstu Ul. Hermada, 13/1
.lastnik:
11
HOTELOV
BLED" in "D AN IE L
Via S.C. in Gerusalemme 40
11
ROMA - RIM
zeli in vosci
vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim gostom ter svojim bližnjim in daljnim sodelavcem,
VESELO VELIKO NOČ
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI
CHICAGO, ILL.
želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja širom sveta blagoslovljeno Alelujo
Mesarij'a in klobasičarna
DERMASTJA
zeli
Veselo Alelujo
— Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekaje-nega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, Šunk itd. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino
itd. — Dostavlja brezplačno. - Trgovina z živili! Prostor
/a parkiranje! — Se priporogamo! Sprejemamo naročila iž cele Kanade in pošiljamo C.O.D.
192—194 Augusta Ave., Toronto 2B, Ont. 366-2165
ANA
Vsako leto skoraj 60,000 mož in žena, it vseh delov sveta, postane kanadskih državljanov.
Morda Vi že živite v Kanadi nekaj let in se mislite prijaveti za državljanstvo. Če imate pravico da se prijavite, ste Kanadi dobrodošli.
Glede Vaše pravice prijavljenja pa lahko izveste če obiščete enega od spodaj navedenih uradov Državljanskega Sodišča.
Prijateljsko Vas bodo sprejeli — Vaša vpra šanja Vam bodo odgovorjena — in pomagali Vam bodo spolniti prijavnico.
Če ne morete obiskati enega od teh uradov, pa pišite uradu, ki Vam je najbližji in Vam bodo poslali kom pletne informacije.
COURTS OF CANADIAN CITIZENSHIP
55 St. Clair Avenue East TORONTO, ONTARIO
150 Main Street West Zone A
HAMILTON, ONTARIO
National Revenue Building 166 Fredrick Street KITCHENER, ONTARIO
360 St. Paul Street East ST. CATHARINES, ONTARIO
Federal Building
Room 304, 19 Lisgar Street South SUDBURY, ONTARIO
Dominion Public Buliding 5th floor, 457 Richmond Road LONDON, ONTARIO
Federal Building, 5th floor 185 Ouellette Avenue WINDSOR, ONTARIO
2054 Broad Street REGINA, SASKATCHEVVAN
Sir Alexander MacKenzie Building 9828—1 04th Avenue EDMONTON, ALBERTA
Oil Exchange Building
Suite 300, 309—7th Avenue S.W.
CALGARY ALBERTA
1075 Georgia Street West VANCOUVER, B.C.
Customs Building 816 Government Street VICTORIA, B.C.
Centennial Building, 6th floor Corner Sackville & Granville Sts. HALIFAX, NOVA SCOTIA
McLean—Spear Building 77 Vaughan Harvey Blvd., Box 828 MONCTON, NEVV BRUNSWICK
Commerce House, Room 1080 1080 Beaver Hali Hill MONTREAL, OUEBEC
9th floor, 150 Kent Street OTTAVVA, ONTARIO
508 Financial Building 230—22nd Avenue SASKATOON, SASKATCHEVVAN
Pišete lahko tudi na: Citizenship Registra tion Branch, National Building, 130 Slater Street, Ottawa 4, Ontario
Government of Canada Gouvernement du Canada
/
old smokey
K i M B E R t E Y O NT AR I O
IN B E A VE R	V A L L E Y
OLD SM0KEYr Kimberley, Ont.
Kimberley (519) 599-5433 Toronto office 489-8331
ki je edini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortgage) pod ugodnejšimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu.
Uradne ure: Nedelja od 10—12h; torek, četrtek, petek od 10—lh in od 5—8h. V soboto odprto od 10—3h. Zaprto: ponedeljek in sreda ves dan.
V SKUPNOST! IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!
SLOVENSKA HRANILNCA IN POSOJILNICA
646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO
Telefon: 532-4746
Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure)
747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT.
(v sesterski hiši poleg cerkve)
SLOVENSKA HRANINLNICA in POSOJILNICA Janeza E. Kreka,
BLAGOSLOVLJENE VELIKOE NOČNE PRAZNIKE
želi
Veselo Veliko noč Vam želi
ANTOMS ME A? MARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda TEL. 783—0423 in 783—0312
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
JOŽE P 0 G A Č A R Real Eslale Broker
Member of Toronton Real Estate Board 1041 Avenue Rd., Suite 7, Toronto, Ont. 489-8331
VESELO ALELUJO VAM KLIČE