Dolenjsko Novice izhajajo vsak iteleli ; ako : : je ta dan praznik, dan ]>oi>rcj, : :
Cena jim jo za celo leio (od aprila do aprila) il It, za jiol leta 1*50 Iv. N*aroi;niiia za Nemčijo, Eosiio in druge evropsko države znaša ^I'TjO K, za Ameriko i'.iO K, List ill oglasi se pliiřiijojo iiuprcj.
Vse dopise, tiiiročiiiiio in o/jiaiiila siircjeiiiii tiskarna J. Krajcc nasi.
Premičninski kredit.
T']'i iiašt^ni kincitu in ol)i'tniku inoranio dostikrat konstatirati, da ))i'0(liijata v sili svoje pridelke ozir. izddke naravnost za sramotno ceno, ker ju žene sila. Tj'eba plaéati davek, obresti itd.; denarja ne more dobili, tako, da niii di'U/,cga ne preostaja ncfço, kar ima na ra/.polai^o, pod lastno cono iiroilati,
Gotove vrste Ijiidjc tako dobro poznajo našega kmeta, da nalašč dakajo na oni čas, ko vedo, da ima kmet največ plačil in še-le tedaj kiipnjcjo vino, debt;lo živino itd. Kolikokrat se zgodi, da mora kmet v sili prodati celo žito, ki ga bi šc sam doma rabil, ali pa svinje, katero bi moral sam doma zaklati; na spomlad pa siromak kupuje drago moko in mast zopet pri trgovcili.
Naš obrtnik ima vcOkrat na razpolago izdelke, ki vsebujejo precej vi'ednosii. Vtciiizdelkili je morda dve tretjini denarja, katerega dolguje na itjenicah liferantu. Za ])i1hod!iji semenj je izdelke ]i]'ipravil. Jlali-bog pritisne liuda burja, razženc kupce, in siromak pelje vso robo s stroški nazaj. Predno jo prihodnji semenj, pa zapade menica pri liferantu, denarja ni vzeti ]iikjer iu siromak zagre/ne v stroške in morda celo v pojioleii i)ro])ad.
To so žalostne razmere; žalostne so pa Šc tembolj, ako |)omislÍmo, kako so po nekod ljudje že ostra.šcni. Okoli Novega mesta so nekaj časa kmetje in obrtiiiki neverjetno lahkomiselno Jemali posojila in drug drngenui hodili za poroka. Koliko nedolžnih je prišlo vsled te lahkomiselnosti na rob ali pa celo v popolen iirojtad.
Te žalostne izkušnje so tako vplivale na kredit naših kmetov in obrtnikov, da marsikateri kmet in obrtnik, ki je sicer res pošten, ne dobi več nikjer jtoroka niti za najmanjSo svoto. Poslediea tega jc, da se kmet in obrtnik uc more več gibati, da ga lahko celo še tako majhen dolg požene na boben.
To nas mora nehote navajati, kako naj vsaj deloma' i)oniagamo v taki sili kmetu in obrtniku in vsaj deloma zamašimo žalostne kreditne razmere.
Z izboljšanjem mobilijarnega kredita bi se gotovo dalo velik del te mizerije popraviti! "Do sedaj jii bilo iiiti kmetu, niti obrtniku mogoče svoje premičninsko pi'emoženjc izrabili za kredit. Doshij naŠ kmet ni mogel zastaviti svojega konja, vola, kaščo žita ali sod vina! Doslej našemu obriniku ni bilo dano ji. pr. dodelano pohištvo, podobo, Čevlje, ali kako podobno blago v sili izrabiti za kredit. Manjkalo je eneiiui kot drugemu inštitucij, ki bi kaj tacega omogočile.
Ua še do seilaj ni primerne institucije za mobilijarni ki'edit, je kriva tudi veliko luiša zakonodaja, tičoča se pridobitve zastavne pravice na jiremičninah. 1*0 našem zakonu se dobi zastavna jira-vica le na ta način, da se zajedno vzanie predmet v svojo ])oscsi ali pa, da označimo na predmetu zastavno pravico z za vsacega vidnimi znaki.
Ako hočem sosedu zastaviti za posojilo n. pr. sod vina, ne zadostujejo le besede, amjiak vino moi'a fudi imeti sam ali jia pri svojem pooblaščencu pod ključem ali pa na sodu za vsacega vidno označiti zastavno pravico n. pr. „zastavljeno za N. N.". Seveda je prvi način najbolj varen, ker ima predmet sam v svoji izključni posesti, med tem, ko lahko n. pr. napis kmalu kdo odstrani in predmet proda naprej, ne da bi kupec za mojo zastavno pravico vedel. Nerodno je pa vlačenje kakih težjih pi'ednietov v druge prostore, ki vrhu tega morajo biti za to na razpolago, kar seveda tudi stane. Pri malih predmetili je to seveda malenkost, ni pa tako pri kmečkih iiridelkih in večjih obrtnih izdelkill.	(Duljo sledi.)
V bratskem objemu.
Slovenski libiiralci in ogerski mag-natje sosčastnimi izjemami srečno prijadrali
skujiaj. Kdo l)i si to mislil'? Saj so vendai' ravno slovenski liberalci najhujše obsojali svoj čassamodržno madžarsko})olitiko, ki neusmiljeno zatira vse netnadžarske narode. K'ake reči je „Narod" počenjal zaradi hrvaškega absolutizma, kake tabore so liberalci sklicevali za časa lledervarija na Hrvaškem, sedaj pa prijateljstvo?
Svet se suče in naši liberalci pa še hitreje kakor svet. Pred kratkim je namreč ogerski magnat grof Tisza govoril o po-litičnein položaju na jugu vsled sarajevskega atentata v oger.ski zbornici. i\lesto pa, da bi postavil Srbe na pranger, je napadal le hrvatske pravaše, ki so znani kot najljolj patrijotična stranka na Hrvatskem. Hvalil je na vse jiretege hrvatsko-srbsko koalicijo, ki sedaj pod predsedstvom Srba na Hrvatskem vlada. Res lei)e reči! Sicer jia „gliha vkup Štriha," Madžarskim magnatom je najmanj pri srcu naša (b'žava in njim bi bilo ljubše, da bi se že raje danes nego jutri ločili od Avstrije. Madžarsko zvestobo dobro {joznamo; saj so jo že dostikrat pokazali, saj je bila žo večkrat tako velika, da jo jc morala AvstJ'ija z orožjem ki'otiti.
Nič čuda torej, ako livali madžai^ski magnat s tako gorečnostjo ravno oni element v Hrvatski, ki jc Avstriji ravno toliko zanesljiv, kakor madžarski magnati sami. Razumljivo je, da ti magnati ne znajo ceniti katoliških Hrvatov, ker jim ti delajo veliko zapreko pri njiliovi razdiralni politiki. Saj še IMadžari gotovo niso i)0-zabili onih časov, ko so cesarju zvesti Hrvati i)od banom Jelačičcjn Madžarom ])lačevali njihovo nezvestobo. Zato je madžarskim magnatom seveda ljubši Srb, nego Hrvat; prvega oči so obrnjene proti liel-gradu, katoliški Hrvati pa iščejo svojo rešitev in svojo bodočnost edino na Dunaju, lulor lia utrjuje Avsti'ijo, ta jo madžarskim magnatom že od nekdaj neljub.
In madžarski veljaki si lahko štejejo v veliko čast, kci' niso osamljeni; na njihovi strani so se našli tudi slovenski liberalci.
Kdo je slastnejše zagrabil za hvaîo madžarskih magnatov, kakor slovenski liberalci iu njiliovo takozvano glasilo inteligence „Slovenski Narod". Naši liberalci, ki so še komaj nehali vpiti nad Jiuidžarskim sistetnom na lii'vatskem, sedaj že hvalijo in odobravajo i)rotinarodno in protilirvatsko madžarsko politiko!
To vam jt; absolutna narodnost. To je narodni j'adikalizetit. da tiiu ga tii para. Samo da je radikalno! Če je potem radikalno podiraTije, ali radikalno razgrajanje, ali radikalno napredovanje v neumnosti, to je Narodovceni vse eno, samo, da jc radikalno. Tudi beseda (absolutno) se je našim liberalcem tako priljubila, da so vedno veseli, ako jo slišijo; če je potem absolutna narodnost tudi absolutna ne\im-nost in nedoslednost, kaj to njim mar; samo, da je „absolut" in da so sami „absolut". Sedaj slučajno so videli največji radikalizem in absolutnost v tem, da odobravajo madžarsko protislovansko itt 1'aznarodovaliio politiko. In zakaj? Ker so !MadŽari iu Sibi bolj „radikal", pa bolj „al)3olut", kakor so veri in cesarju zvesti Hrvatje. Kaj ne'? Saj se razutiiemo!
Okrajna učiteljska konferenca v Novem mestu.
Okrajna učiteljska konferenca za novomeški okraj se jc vi^šila 15. julija v Novem mestu. 1'red konferenco je bila ob polu it. uri v kaiiiteljski cerkvi sv. umša, katero jc služil mil. g. prost dr. Seb. Elbert. i\led sv. mašo jc kapiteljski pevski zbor, pomnožen z učiteljstvoiii, krasno pel pod vodstvom znanega skladatelja m kapit. organista g. Ign. Hladnika.
Po sv. maši smo se podali v novo ginuiazijsko poslopje, kjer smo imeli svoje zboi'ovanje. Konferenco jc otvoril g. okr. šolski nadzornik Iv. Sti'ukelj, ki se je uvodoma spominjal zvei'inskega zločina v Sarajevu, ki jc nam Slovencem vzel toliko
LISJTEK.
Togota, sleparstvo in ljubezen.
(Duijo.)
„Oh, težka je ločitev od svoje ljube Žene!" tako jc govoril sam s seboj Urli, ko je prišel v prazno hišo po jiogrebu blage rajnke. — Kamorkoli je pogledal, povsod jc bilo vse prazno in tužno; ni nje, ni sinka! In on sam pa se jc moral preganjali z Židi. Prišla jc lepa žetev. Lepo jc vse kazalo, tudi 1'i'hovo polje, toda vse to je požrl žid. Hepo jo spravil v kozolce obilno krme, toda za žida. Zvonilo je poldan; staro in mlado se zbira okohi niize, on je moral pa stratlati! Namesto •ijega je kosil Žid! — In kar so sc sosedje iiatilu)nui pomenkovali, se jc vi'esničilo. Ííid je nategoval zmirom bolj in bolj zanjko okolu vratu svoje žrtve, tako dolgo, da jc ubogega Ui'ha popolnoma udusil. Prišlo jc vse na „kajit" in v židovo lokc! Posestvo jc bilo prodano; grozno!
Hila jc noč. Z nekoliko novci v žepu je bii ]iognan Urh iz svojega ]JOscstva -— kam? Sam ni vedel. Pi'išel je mimo jio-kojjališča. Tam-le jc grob njegovih rajnkih ! Nevidna moč ga je vlekla tjc, da bi šc
od prsti zemlje, ki mu jo je žid pustil od njegovih rajnkih, vzel slovo in potem — križem sveta! — Zdihoval je na grobeh! „t)ii, vse, vse mi je vzeto. Bog mi jc vzel najboljšo ženo in upapoluega sina, sleparski Žid i)rcmoženjc, mene naj pa vzame hudič ! — Pojdem po svetu, Tam me nihče ne pozna; postal bom hudobnež, kakor jih je uuiogo po svetu! Da potepuh bom!
Ko si je tedaj naš Urh izbral svojo novo prihodnjo službo, da postane hudobm:;ž in poLepuli, se je liotcl podati po svetu. Vendar popřeje pa so jo moral oglasiti šc ])ri domačem ki'čmarju. Vstopi v gostilno, luiroči si brlavkc. Pokrepčan z grenko pijačico koraka nai)rej proti bližnjemu tiieslecu iu ni pogledal ne na desno, ne na levo. Kar ga vzdi'ami iz njegovih globokih misli zimni glas, glas onega uradnika, ki mu je nekoč prerokoval pogin vsled obilnih jirocentov.
„Kako je mož'?" ga ogovori uradnik.
Trli se surovo zakrohota: „Ha, dobro za obesit! Z mojim posestvom in z mojo bogatijo mi je odzvonilo!" ~ ITradtuk ga pogleduje miločutno in govori z rahliju glasom : „Tvoja usoda je bridka, zelo bridka.
a vendar obupati ni trel)a! Ako ne moreš kot pošten kmet si služiti kruha na svojem, vživaj ga na tujem; močan si, torej delaj! Delavne roke ne stradajo kruha!"
„Hm! Lep nauk! — Ako nisem mogel delati kot kmet, kaj še-le kot hlapec'? Z delom začeti, ne mika me več, sit sem ga; 1'ajši bojii hodil po svetu, bom se že kako preživel, če ne dobro, pa slabo!" Tako je modroval trmoglavast Urh.
Skoda za tebe; pa tvoja glava, tvoj svet; kakor si boš postlal, tako boš ležal ! — Vi liogom !■'
„Hudič naj vzamo vse!" zarolini ťrh in kreneta vsak svojo pot. —•
Urha jc dolga pot vžejila, torej zopet stopi v krčmo. Sedel je malodaue ves dan pri mizi; vsakemu je pripovedoval, kako je bil nekdaj bogat, zdaj pa mora s ti'c-buhom za kruliom. /Čidje so ga vzeli v svojo naročje, toda pi'itiskali so ga tako hudo, da so mu vse, kai' je imel, iztisnili. Pustili so mu samo ubogo kožo.
Proti večeru se jc začela krčma pid-îiiti z vsakdanjimi navadnimi gosti, uradniki, ti'govei itd. Trli dokaj napolnjen, vinskega dnha, zaspi pri mizi in začne smrčati. Oostje ga knmiu prcženo iz hiše.
l'rli poplača svoj dolg ter hoče sam oditi. Ko pa mivsli stopili čez prag, strese sc samega stialiu — ilošel je žid, njegov krvoses. 1'rh hoče steči, toda noge nui odpovedujejo; hoče sc ga ogniti, toda srd V si'cu nui tega ne iiusti. JCrčevito stiska roke, ne more se i)renuigati. Skoči na svojega sovražnika in divje sc peneč vpije, tuli: „Mc li poznaš, ti prokleta judovska pijavka'?!"
„Kaj bi vas ne!" odgovori mirno skopuh, dobro vedoč, da se danes nc gi-e šaliti z Urhom. „Kaj pa hočete od mene'? ,Taz si'm vatu posodil in zdaj sem plačan; torej niuKiva nič več skupaj."
„Ti si plačan, jaz jui še ne! Hočem si zdaj plačati sam!" zareži s srdito to-goto Ti'li.
îiid se ga otepe tei' skoči v gostilno in se vsedc k svojim prijateljem, l'rh za njim. „(lospodje! vpije pijani Urh, „jaz vam hočem povedati kratko zgodlmio. ■—■ liilo jc i)red dvt;mi leti, ko sem jaz sedel v tej gostilni kot imovit kmet. Moja liisa je jiogorcla, rabil sem denar za novo in ledaj se mi ta Žid ponudi, da me bo založil z denarjem, katere mi je dal na )iosodo, in sic-er po IS procentov! In zdaj siiin
upanja in nad. Po običajnili pozdravili je nato nailzoniik podal ki'atko in jedrnato jíoroíilo o iiadz-oroviiiiju šol v tem okrajn, rigar referat je vse neiteljstvo pazljivo in pozorno poslušal«, 'reinn referaln jc še sledilo deset drugih referatov uéiteljstva, kateri so bili dol)i'o izdelani fer zanimivi ; l)03ebn0 ])a nam je bil všeC referat tov. Kerjaiia. Med vso konferenco je vladala iei^a (Usicliilina; a kolikor bolj snio se bližali konen, toliko bolj je šumelo in vršclo tiicd libe]'alnini uěiteljstvoin, kakor med čebelami, če jili razdražiš. Ko smo pa prišli do določitve šolskih knjig za bodoče leto l9U/l.^>, tedaj se vzdigne stari že izkušeni general liberalnega „<îe-iieralštaba" s svojega sedeža, ki med drugimi tudi predlaga, da se sme in O,e kdo hoče (to je tolikokrat jionavljal da so nas že ušesa bolela), vpeljati Kruieeva: „I\loja prva čítardía" ali Widj'ovo: „Hoje lirvo berilo". Zadel je v sršenovo gnezdo. C-elo tKîkateri iijej^ovi lastni tovariši liberalnega kalibra, so ga na eedilii pustili, ki so bili s Sloniškarji mnenja, naj ostane pri starem. Vzroke, zakaj so bili nekateri pro, dnigi contra Wider, ne navajam, aiÈii)ak vjirašam le „í-íeneralništab" liberalnega iičiteljstva: Ali se iie stiiešite sami sebo, ko ste za Widrovo; „^loje pi'vo berilo V" Znano vam je, da je ta knjiga tiskana v Učit. tiskarni, iz katere prihaja toliko slabega čtiva za našo slovensko mladino in naš narod! Kdo more naroče-vati knjige v Učit. tiskai'iii, kjer se tiskajo listi, ki imajo najsundjivejŠe znake srbskega pi'ijateljstva?! 'i'o je mogoče le v vašem taboru. — Rezultat te debate je bil, da sjiie, kdor hoče, vpeljati eno ali drngo knjigo, vendar ne prej, doklei' temu ne pritrdi deželni Šolski svet.
Prišli smo (io volitve enega namestnika v C, kr. okr. sol. sv. vsled razveljavljene izvolitve g. JI. Clariei pil zadnji učiteljski okrajni konferenei in do volitve stalnega knjižničnega odboi'a. — Pi'vîki'at. smo SloinŠkarji naskočili liberalno trdnjavo ÍJi zahreŠčalo je zidovje t(.'r se precej potreslo; da, malo jc manjkalo, in ležalo bi bilo v razvalinah. i'ri strastni agitaciji, ki so jo vjn-izorili razni možakarji liberalne orga-nizaiiije, so ostali kandidatje katoliške 01'ganizacije Slom, zveze za par glasov v manjšini, lieznltat je bil slede.či : Stalni odbor: naši 31, nasprotnik) 33; knjižnični odbor; naši 32, nasprotniki 33 glasov. Ti'i tovarišiee Hlom. zveze iiiso volile, ker so ostale vsled bolezni doma. — In vzdignili so se stari očka, nagubančili svoje čelo, i)ogiedali po dvorani, češ: Ali boste držali diseipliim, katero mi, vaši liberalni generali od vas zahtevamo V In srep ]to-
jaz revež pognan iz iiiŠe, ta se pa masti z mojim lepim gruntom!" —- .Tud se mu pa škodoželjno ijosmehne. Urlia pa to silno razkači. Divje zakolne, zažene se na sleparja ter ga podei-e z nožem ]ia tla! „'rukaj imaš, pošast!" kriči ves besen, ko se Žid vaija v svoji krvi. To se jc tako nagloma zgodilo, da okoli stoječi še pomagati niso mogli. Uidi pa le še kriči: „Pijavka, imaš li sedaj dosti V Tudi jaz sem plačan! Ilit, ali ni nobenega, da bi me gnal v zapor V"
Ni biio treba dolgo čakati, V eni uri je sedel I 'rh dobro vklenjen v ječi. ■— ObiŠČimo ga v ječi ! — V težko židezje okovan sedi in srpo gleda jired-se mož divjega obnašanja. Uasjc in brada niii ježe na vse strani, kakor bi se stepH med seboj, obraz jc odet z nagrbanč(;nimi liei, izpod čííla si; svetijo grozne či-no oči! iVleg n](:ga je vi'Č sparjííne vode in kos črnega kruha. — „V ječi!" — Zapi't!" ini'inlja večkrat grozno sani s seboj. (.-îlava imi pade miij roke •— morebiti se joka, Veiidai- ne! Njegove usinit^e prokliiijajo! „Zaprt; kot ubijalec, obsojen !" vjiije često-krat ! Urh gi-ozi sam s seboj, češ, iiitro se ti je iziKilnila želja in jwstal si hudobnež! —	^I)ftljc siBdi,)
gled generala je omamil nčiteljstvo, zlasti nežni spol, da jc kar od .strahu zatrepetalo. Ko so se jio nekoliko trenutkih zavedli, so se-le spoznali, kaj se je zgodilo, da so komaj ušli iiretečemn poginu, v katerega so jili hoteli vi'eči ti preklicani Slomškarji. Upamo pa, da se liberalno samodrštvo, kateremn je Slom. zveza irn v peti, ne veseli svoje ne preveč sijajne zmage, J\akor mrzel curok na i'a/.dražene živce — je vplival izid volitev na „Generalštab" libei'alnega učiteljstva; eden izmed njih je baje celo zbolel vsled tega izida, da je moral iti domov.
Tu smo zopet opazili zvezo liberalcev z Nemci. V c, ki', okr. šol. svet volijo iikU namreč z nami Nemei-učiteiji tega oki'aja. O, da hi vi videli poklone in priklone ter stiskanje rok liberalnih učitcdjev ol> prihodu Nemcev v dvorano! Smešno je bilo to gledati! — S jiomočjo Ncnicev ste ziimgali vi, liberalni agitatorji-uČitelji, jiri volitvi v c. kr. okr. šol. svet! In kakor je naše ljudstvo že tolikokrat obsodilo zvezo liberalcev z Nemci, enako, da, še l)olj obsojamo mi vašo zvezo z nemškimi nčitelji! — Da, povenu) vam na glas: Prvikrat smo naskočili vašo trdnjavo, malo je manjkalo, da ni padia; upamo pa, da vam pri prihodnji koulerenei vse povrnemo z obrestmi vred, kar je pa seveda tudi „v božjih I'okah". Ali ne, gospodje „gcnei'alštablerji" V
Konečiio je Še g. nadzornik jwiivalil nčiteljstvo za delovanje na šolskem polju ter ga bodril k vztrajnosti za dobro vzgojo nase mladine. OdpevŠi cesarsko pesem, smo odšli k „Štemburju" v Kandijo na kosilo, katerega smo bili v resnici potrebni po tako dolgem zliorovanju. V veseli di'užbi nam je le prehitro potekel čas, da smo se nmrali raziti, želeČ eden drugemu: vesele počitnice. Somišljeniki in somišijejiice Slom. zveze: po zaei'tani poti v duhu Slomškovem naprej do končne zmage! Z liogoni v boj za krščansko vzgojo naše mladine!
Gospodarstvo.
Nasvet našim čebelarjem pred ajdovo pašo.
Okoli Velikega Šmarna vsakega leta pi-ijieljejo v naše vinorodne ki'aje v okolico Novega mesta čebelarji iz sosednjih hribovitih kočevskih, i'ibiiiških in velikolaških ki-ajev na tisoče panjev v ajdovo pašo in jih pustijo tukaj do Malega ňniarna. Tukajšnji čebelarji se pritožujejo zoper to uvažanje, ne toliko zaradi pomanjkanja paše, ampak zaradi rojianja in ž njim zdrnžene škode, ki jo dostikrat povzro-čujejo tuje čebele. Ker imajo vsi čebelarji v Avstriji že od vladanja přeslavné cesarice ilarije Terezije postavno zajatiičeno dovoljenje, da smejo neovirano prepeljavati čebele v ajdovo pašo, zato se jim to ne more prepovedati. Pač pa svetujemo našim Čebelarjem v njih lastno korist shulečo satiiopomoč. Sosedni čebelarji i)ripeljejo v ajdovo pa.šo navadno le močna Ijudstvii, kajti koncem julija so imeli doma najbidjšo liašo in so na vrhuncu razvitka. Tudi pričakujejo le od juočnili ljudstev ugodnega uspeha, da se jim sijlača trud, stroški, in jim kaže še dobiček. Pj'i nas v dolinah so čebela.r.ske razmere v tem času drugačne. Glavna spomladanska paša mine tu — po košnji — že začetkoma julija in od tedaj nadalje do ajdove paŠe in cvetenja otave primanjkuje našim čebelam živeža. Kolikor imajo lU'ilii'anjene zaloge, porabijo za izrcjo mladih čebel, potem lačne stikajo po žitih, travnikili in gozdih. Zato v tem Času navadno močno pade množina ljudstva v panjih.
Tudi trpijo mnogi čebelai'ji v svojih Čeiielnjakili brezmatična ljudstva. Ako tuja, močna Čcbelna ljudsl.va začutijo te razmere in jim nai-ava takoj ])ri prevozu ne nudi dovolj paše, stikajo okoli naših čebelnjakov, in ko naletijo na taka slabotna ali i^elo brezmatična ljudstva, takoj jih na-
padejo in začne se ropanje in klanje. Enako se zgodi, ako ili-že naši čebelarji stare, razpokane panje, îz katerih v vročih poletnih dneh izduiiteva močan, meden duh, ki piivabi domače in tuje čebele na rop. èe huje je, ako ob koncu ajdove paše ta liipoma jioneha tei' je vroče in soparno vreme. V tem času med silno diši. Ta jirivabi Čebele ijk kakor liitro opazijo brez-tnatična ali slabotna ljudstva ali razpoke pri panjih, nastane sj-dit boj na življenje in smrt, \ obi'ambo teh razmer ne ])omaga drugo sredstvo, kakor ila si mi čebelarji v dolinah pripravimo za čas uvažanja tiijih Čebel tudi močna ljudstva, kar na li)'i])rost način dosežemo s spekulativnim ki'iidjenjem čebel od druge polovice julija do ajdove paŠe, Zato'rabinu) med ali pa sladkorno tekočiiio, S takim krmljenjem dosežemo močna ljudstva, ki sc zamorejo krepko v bi'an postaviti vsakim roparicam, ki ))a tudi ajdovo i)ašo veliko inoiineje izkoriščajo tako, da imamo po ajdovi paši tudi jui enako močnc in težke patijc, kakor naši sosedni čebelarji, ki so jih s trudom in stroški v paši) }iripeljali, Kdoi' i)a v svojem čebelnjaku trpi brezniiitična ljudstva iJi ima razpokane panje, temu pa ni svetovati. Takega zamore samo skušnja izučiti ali pa tudi ne. A. Lapajne,
Naše črešnje.
Letos je posebno ugodno leto za ko-ščičasto sadje. Črešnje so obilo oitrodile, češplje pa obetajo bogat pridelek. ÓreŠnje imamo sicer povsod, toda nekateri kraji Dolenjske in Belokrajne so posebno bogati drevja te vrste. V nekaterih ki'ajih črešenj ne ui»oštcvajo in sicer večinoma zaradi tega, ker otroci že vse oberejo, iiredno je je še imel posestnik sam priliko sad po-kusitl. To i)a opazujemo le tam, kjer je malo tega sadu. Kjer ])remore vsaka hiŠa svoje drevo, ozir. celo veČ dreves, ni videti, da bi segali otroci po tujem imetju. Ako tedaj črešnje korajžno naprej sadimo in cepimo, bodemo to zlo gotovo najhitreje odpravili.
Sedaj po končani črešnjevi letini bode pa treba premišljevati, ako ne bi bilo pri-imročljivo sploh ]'azširiti Črešnjeve nasade v ])osanieziiili krajih in legah. Na vsak način pa moramo povsod razne samorašne ndade Črešnje precepiti v zgodnji pomladi z boljšimi cepiči. Dobre, lepe in debele 6re.š]ije prodamo prav laliko v bhžini mest. Posebno dobro gredo v denar zgodnje črešnje. Pri teh se niti ne vpi'asa mnogo 1)0 velikosti in lepoti, samo, da so količkaj dobrega in prijetnega okusa. Prav lahko dobimo tudi kupca za velike, svetlorudeče črešnje z vinskokislim okusom. Te vrste črešenj, ki jih imenujejo večinonuv „vinske črešnje" ali pa tudi „furlauke", so posebno iiriljubljene pri meščanskih gospodinjah za ukuhavanje. V večjih mestih, kakor v Ljubljani, Gradcu, na Dunaju in v lleki, je vedno pomanjkanje dobřili, okusnih črešenj.
Že letos so prišli v nekatere naših krajev Vipavci, da so nakupavali Črešnje in izvažali v druge kraje. Kknb temu, da so ])lačevali za sad skromne cene, so bili naši posestniki s skupičkom zadovoljni. Poznam posestnike, ki so skupili po pai-sto kron za črcŠJije. Nekateri so mi celo zatrjevali, da so dohodki črešnjovega drevja višji od onili vinske trte. Videl sem (;elo v novomeški okolici drevo, ki je vrglo 100 kron dohodka letošnje leto.
Eksport črešenj je pa mogoč le tam, kjer je dobiti velike množine dobrega blaga. Kakor so za iloiiuičo kupčijo pil-znane svetle črešnje, tako neiirimerne so za razpošiljanje. Za eksport so najbolje tct)ine črešnje s hrustljatim mesom. CreŠnje, katerim se odtiski ne i)0znaj0 tako hitro.
Pa tiLili doma se da črešnja porabiti na različen način, Skil)iia in umna gospodinja ho nekaj črešenj ukuhala v sladki vodi za posebne ])rilikc ali jia tudi, da lahko postreže kakeiiui bolniku. Vsaka
gospodinja pa zna nekaj črešenj shraniti za pozneje s tem, da jili posuši. Sušenje večjih in mestuitili Črešenj za domačo po-1'abo je prav hvaležna stvar, ker nam jih ob ugodnem vremenu posuši večinoma solnce. Zelo sočne črešnje (n. ])r. „belice") sicisr niso za sušenje, pustinio jili pa na drevju, da ilobro dozore, potem jih pa namočimo in i)ravočasno otisneino. Na ta luičin dobimo nekoliko grenkljasto, toda zcdo prijiitno pijačo, katera je (»osebno ])riljubljena v vi'očem poletnem Času. Priporočam dosti bolje napi'avo take domače l)ijače, kot pa kuhanje žganja, ki je le združeno z obilinii stroški in da malo koristi, ker se črcŠnjevo žganje le težko proda.
Videl sem ]ui tudi marsikje pegave črešnje. Ako napade te vrste palež (mo-nilia IVuetigena) črešnje ])rav zgodaj, ostane sad drobaii in nerazvit. Navadno pravijo, da so to zapi-tki, ki ohvise ves čas na drevju, dokler ne popadajo na tla. To bolno sadje ne smemo nikakor trpeti ne na drevju in tudi pod drevjem ne, drugače sc nam bolezen preveč razpase. Te „za-prtke" je treba pohi'ati ozir. obrati in v ognju uničiti. Kjer pa je veliko te bolezni opaziti, naj se drevje na pomlad, predno odžene, poškropi s prav močno, modro galico (3-5%). V krajih, kjer jc ta bolezen močno razšiijena, ne napade samo sad, temveč tudi vršičke, ki se potem sušijo.	li, Zdolšek,
Politični pregled.
Mobilizacije v Srbiji in Italiji, Srbija pošilja svoje čete na bosensko mejo. Na kolodvorih se vrše velike iti'iprave za prevoz čet. Rezervistov bo vpoklicanih okoli (i() do 70 tisoč mož, V Italiji se vrše priprave za vkrcanje in prevoz čet v Albanijo. Več jjolkov je bilo mobiliziranih. V tirensko morje so odpluli trije dreadnoughti in več križark.
Albanski vstaši so obstreljevali našo ladjo „Franc Jožef T.", ko Je plula ub albanski obali. Napad je trajal tri Četit ure; potnikov se jc lotilo veliko razburjenje.
Delovanje trojnega sporazutna Francije, Uusije in Anglije je zadnji čas zopet bolj ijitenzivno. Predsednik francoske re-Itublike Poincare gre v Petrograd, da zopet utrdi zvezno raztiierje med Francijo in llusijo, katero se je pred kakimi 20 leti pričelo. Fi'ancija se trudi Anglijo pritegniti za vsako ceno tudi na nioj'ju na-se in liusijo, zasledujoč politiko, Nemčijo in Avstiijo kot njeim zaveznico popolnoma osamiti in okrog in okrog obkoliti z nasprotnimi državatiii. Po celi Evropi se vedno kriči po novih oboroževanjih, ljudstvo pa jeci pod težkimi i)ret)ieni, dokler no bo lok preveč impet ])oČÍl.,
Rusija za Srbijo. Listi pišejo, da se ho Uusija na vsak način zavzela za Srbijo in ji bo tudi ilala navodila, kako naj odgovori na korake Avstro-Ogrske v lielgradii.
Resen položaj. Načelnik generalnega štaba Konrad pl, Ilotzeiidorf, ki je, kakor smo poročali, bival že U dni )ia d0i)ustu v liniichnu na Tirolskein v pustriŠki dolini, je nenadoma ]irekinil dojinst in se je telofoniČno pozvan 20. t. m. vrnil na Dunaj. V klubu ogrske vladne stranke je 20. t. m. zboroval improvizijan ministrski svet. Po posvetovanju ministrov je oddal zapisnikar več brzojavk, ki se baje tičejo velevažne zadeve. Vojni minister Krobatin je tudi prekinil svoj dopust in se i(OV]'nil na- Dunaj, kjer uraduje in je imel žc več konfei'ene. Naši koraki bodo v najki'ajŠem času v lielgradu pod-vzeti. Odgovor sc bo baje zahteval v 4S. urah.
Zahteve Avstro-Ogerske proti Srbiji.
Po mnenju nckterih pončejiih i)olitikov bo naša zahteva odločna in resna. <')bse-gala bo dve glavni zahtevi, ki l)oste na eni strani juridičnega, na drugi pa strogo ])olitičnega značaja, Y kolikor sc tiče zahtev juridičnega značaja, jc izven vsakega dvoma, da bo Srbija v to privolila Ijrez
vsakega odlaganja. Gvo namreč /a izvedlio kazenske i)r(;iskave v Tiolgradu oziroma Srbiji, da se eventualni sokrivci v Srbiji zaslišijo in sti'ogo kaziuijejo. l'olitiena vsebina deinai-se bo Visekakor díilokostíž-iiejsegii )iomena. Avstrija bo zahtevala v tem ozirii od Si'])ijc iirinieriiili garancij (ifoti vses]'bski in'o|iagan(li in bo stavila vec konkrcinili }irecllogov, kakor: razpust srbskih organizacij, ki so bile ustanovljene na temelju velîkosrbske ideje, iu)sioi)anje î)roti pi'iseljcnccm iz Avstrije in tijili strogo nadziranje, dalje ustvaritev zakona proti anarhističnim in nacijonallstienîm kom-piototn in ustanovitev skupne avstro-srbske obmejne policije, ki naj bi preprečila vsako prehajanje snmljivih elementov iz Avstrije v Srbijo in narobe.
Spopadi na bolgarsko-rumunski meji se nadaljujejo. Na obeh straneh je že vei ranjencev in tudi nekaj mrtvih, lin-mlinski brzojavni nrad poroča, da so napadli bolgarski vojaki i'Utiiniisko stražnico. Napadeni JUimuni so se umaknili za svoje Utrdbe, nato pa so zaieli streljati na bolgarske vojake, od katerih so tri usmrtili, več pa ranili. V Hukarcštu vlada radi teh dogodkov veliko ogorčenje proti Avstriji, ki ji očitajo, da ona Imjska Bolgare proti llninunski. Bolgarsko poslaništvo jc v Bukarešti močno zastraženo, ker se vlada boji, da ne napade razjarjena množica poslaništva, kar bi imelo zelo resne posledice. Na meji se zbira bolgarsko vojaštvo in se postavljajo topovi, ki jili prevažajo avstrijske ladje.
Srbija se oborožuje. Listi poročajo, da polagajo srbske ladje v Donavi mine, in da se pošilja iz ICi-agiijevea strelivo na mejo. Istotako pravijo, da se ne oborožuje le Srbija, temveč tudi Črimgora, ki ob meji na goii Lovčen zbira svoje čete. Do sedaj je baje na l/OVČeini zbranih do lO.OdO Črnogorcev, ker se je raznesla vest, da se misli Avstrija polastiti Lovčeua.
Cesar je odobril noto, ki jo izroči avstrijska vlada v Belgradii. Not.a so odpošlje v čctrttik, po povratku zunanjega ministra gioi'a Berchtolda iz Solnograda, našemu poslaniku v Belgradu, ki jo izrodi takoj kakin- bitj'u se vrne ministrski pi'edsednik in zunanji minister Nikola Pa-sié s svojega agitacijskega potovanja po notranji Srbiji.
Pošteim deklica
stara od K) let napi'cj se sprejme kot učenka v trgovino s pi-ekajenim niesoni pi'i Iv. Kafrie v líudolíovem.	íti)
DomaČe in iuje novice.
Premeščeni so med di'iigimi čč. gg. ka))Iitni: Fi'anc Hočevar iz Stopič za eks-pozita v Ustje; Anton Cernugelj i/ Črnega vrha nad Idrijo v Stopiče; Betei Likar iz St.,Jerneja za župuega upravitelja na t-Joro pri Idriji; dosip Rogelj iz Kostanjevice v Št. Jernej; ivan Řešek iz Kočevja za žup. ujiravitelja v Nemško Loko; Jernej Hafner iz Vel. Ijašč v Kranj; Franc Kovačič iz Loškega 1'otoka v Vel. Lašče. — Nameščeni so ČČ, gg. semeniški duhovniki ozir. novotiuišnilii kot kajjlani: Kranc Lovšin v Loškem Potoku, Maksimilijan Btanonik v Jvostanjevici, Franc Sušnik v Kočevjtt.
Osebna vest. P. Avguštin Koeh, general nsmiljenili bratov iz lïima je te dni (>i)iskal tukajšnji konvent v Kandiji. Ogledal je tudi cesarice Elizabete žensko bolnico, Oobek zavodih se jc pohvalno izrazil.
Kmetijsko-iiadaljevalnega tečaja za ljudske učitelje, ki se vrši sedaj na kmetijski .šoli na Gi'uui, in ki traja T» tednov, «d ao, julija do 22, avgusta, se udeležuje ^ItiiEečih 2,5 učiteljev: Ker j an Gustav, iiudiičitulj na Dvoru; Laj o v i c Albin, Učitelj v Mirni ; P r a n k e Janez, nadučitelj Dubrničali; BaiJe Konrad, učitelj v Metliki: ň u š t C r š i Č Ernest, učitelj v
Gribljah ; M i k o 1 i 5 Ludvik, učitelj v Cfnomlju ; D e r m e 1 j Friderik, nadučitelj v Višnjigori; Lilia Alojzij, nadučitelj na Polšniku; l^amut Anton, učitelj v Čatežu ob Savi; lioštohar Karol, nadučitelj v Velikem Trnn; S c ii w e i ge r Viktor, učitelj v 1 >obi'e])oljah; P e t e r I i n Alojzij, nadučitelj v Karîvasi; Tomšič Kuiii, nadučitelj v Uiluiici ; Schil'l'rer Eniil, učitelj na V]'hniki; /iegler Kobert, nadučitelj v Studencu, i^a m pe .Jožef, učitelj v Řkoťjí Tjoki ; K e g i C Bogonui-, nadučitelj v Planini ; Slapšak -luiij, nadučitelj v liadovljici; l^'lere Prane, nadučitelj v Kranjski gori; Pleni čar .ložeť, nadučitelj v Kn)i)i ; IjomŠek Anton, nadučitelj v Dolskem; Pi'imožič Janez, nadučitelj v Mekinali; Hlebec Karol, nadučitelj na l'beljskem; Dolgan Josip, nadučitelj v Mrzlem polju; K nmp Rudolf, učitelj v St. Vidu pri T.jubljani.
Umrla jr na gradu Otočce poleg St. Petra pri Novem mestu 18. julija t. m. komtesa Katinka Marghori Commandona v starosti 51 let. — ]"'okojna je bolehala dolgo Časa ter iskala zdravja tudi v žiiuski bolnici v Novem mestu. Ker so jej pa bili po božji previdnosti dnevi Strti, prepeljali so jo na grad Otočce, kjer je kmalu zaspala za vedno, previđena s sv. zakramenti in udaiui v božjo voljo. Svoje mučne bolezni je ])iTnaSala voljno in potrpežljiva. —■ Pogi'eb 20. julija j(í bil zelo slovesen. Po-koi)al jo je novomeški g, pi'ošt ob asistenci okoliških gg. župnikov ter ob navzočnosti njene matere grofice Jozefine ]\[argheri, njenega brata grofa Rudolfa Margheri in njenih sester grofic Albine, Florentine in llodrige ter ob navzočnosti obilo naj-odličnejšili gospfi in gospodov iz Novega mesta in od sosednih gradov ter ob velikem številu doniačega občinstva. Položili so jo v rodbinsko grobnico v Št, Petru, kjer je dosedaj počival še samo oče pokojne konitese grof Albin l\hLrgheri. — Blagi pokojîiici kot vedno vstrajni naročnici našega lista želimo od si'ca, da podeli liog njeni duši sladki mir in pokoj!
Prostovoljno gasilno društvd v Kandiji objavlja za dne 2. avgusta naznanjeno slavnost blagoslovljetija sledeči vspored: 1. Ob S, uri zjutraj sprejem in pozdrav pred županstvom. 2. Ob 9. uri dopoldne sv. maša in blagoslovljetije parne brizgalne in drugega gasilnega orodja na pj'ostem. ii. Po sv. maši in blagoslovljenju javni ob-lioil z godbo gasilnili društev po Kandiji do začasne orodjarne. 4. Ob U. uri gasilska vaja s i)arno brizgalno in di'ugim gasilskim orodjem. Tt, Ob 3. uri popoldne velika ljudska vrttui veselica na Drski na vrlu g, Frana .Murna z godbo, srečolovom, šaljivo pošto itd. Za dobro in ceno postrežbo bode najbolje preskrbljeno, v šotorih in na prostoru bodo stregle častite dame in gospodične v narodnih nošah, Pri slavnosti in veselici, ki se vrši ob vsakem vremenu, sodeluje slavna godba meščanske gardo v Rudolfoveni, Vstop prost. Čisti dohodek je nanienjen za poi'avnavo dolga lia parni brizgaini in gasilskem orodju.
Otllior.
Deželna gospodinjska šola v Šmihelu
pi'i Novemmestu prične novo šolsko leto s s L oktobi'om 1914, ňola je enoletna in traja od oktobra do konca julija, V šolo se sprejme 12 notranjih gojenk. (lojenke stainijejo v zavodu šolskih sester do Notre Dame in plačujejo za brano in stanovanje po 30 K na mesec. Za gojenke iz Dolenjskega, ki so podpore potrebne, dovoljuje, deželni odbili' fl ustanov ])0 1 r» K na mesec, to je polovico ijreskrbnine, ki jo je plačevati redu Šolskih sester. 1'rošnje za sprejem in za ustanovo je predložiti do L septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu p, Kandija, kjer se dobo tudi vsa iwdrobna pojasnila.
Koncesijo za kinogledališče v Novem mestu želi dobiti jiar podjetnikov in je v to svrho že ]u'ošiija z natančniiii naČi'tom vložena, J^'odjetje se bo nahajalo v hiši g. mizarja Maloviča.
Preiskave v Novetti mestu. Pred kratkim se je vršila hišna preiskava pri iiovonseškem mat urani u Oregorcu. Našli so le jugoslovansko časopisje in par razglednic iz Belgrada. Radi brez]iotiien)bne ojiazke v eni tukajšnjih gostiln so orožniki tudi tri druge gospode nuilo sumili, kar se je pa izkazalo kot neutemeljeno.
Udarilo je prejšnji četrtek na Ratežii v posestnika Novaka, ko se je vračal s travnika. Nesel je s seboj železne vile navpik in na njih nekaj praproti, da si je delal streho jired dežjem. Najbrž so strelo iirivabile ravno te železne vile. Nesrečnik jo kmalu nato umrl.
Prireditev orlovskega okrožja v Trebnjem se vrši v Trebnjetu dne 15. avgusta, orlovskega okrožja JCi-ško pa v Cerkljah dne 30. avgusla.
Zveza Orlov in S. K. S. Z. objavljate, da se od 19. julija dalje vrše lahko orlovske prireditve v polnem obsegu; istotako vsaka vrsta drugih prireditev.
Za I. hrvaško romanje v sv. deželo od 1. do 22. sept. t. 1. je Šo nekaj prostorov praznih. Slovencev bo dosti zraven. Kdor želi pristopiti, naj to sporoči do 15. avg. na naslov; Vodstvo L hrv. romanja v sveto deželo, Zagreb, frančiškanski samostan, ali l)a: P. Jeronim Knobleliar, frančiškan, p. Bi'czje, Gorenjsko.
HrvaŠka vlada za izseljence. Hrvaškim delavcem se v Ameriki vsak dan slabše godi. Vclikaiiska množica delavcev stoji brez dela in jela na cesti. Zato se jo odloČila hrvaška vlada, da jiii na svoje stroške spravi nazaj domov. Z vsakim parnikoni se vrača 20 do 2,5 izseljencev. A'sekakor lejto spričevalo za hrvaško vlado.
Bavarska vlada je prepovedala vse brezverske Šole na Bavarskem, v katerih se je imel podučevati brezverski moralni jioduk.
Prebivalci v Bosni in Hercegovini.
Po štetju 1, 1910. je bilo v Bosni in Hercegovini 1,898.044 prebivalcev; ob ,Času okupacije jili je bito 1. 1S79. l,15H.l(î4. Torej jili je zdaj 739,880 več. Od teii je K25.418 (torej skoraj polovica) pravoslavnih Hi'bov, 4,=i4.001 katoliških llrvatov in til2,137 muslimanov (Slovanov moha-medanske vei'e).
Pod vlak je skočil prejšnji četrtek nadsprevodnik Fran Habiclit blizu (Mine liri Ljubljani. Ko je tje jiripeljal večerni brzovlak, ki je imel pol ure zamude, in je čuvaj preČnice zaprl, so tam čakajoči ostali zunaj prečnice, Habiclit iia je stopil v zaprt prostor tik tira. Ko se je že brzovlak bližal, je Habicht naglo vzel iz žepa uro in denarnico, vse to sjmstil v dežnik, katerega je pustil pi'i tiru, sam pa se pognal z glavo naprej pod vlak. Le-ta ga je zgrabil in vlekel s seboj kakiit 20 metrov daleč. Pri tem ga je tako raz-mesaril, da je bil takoj mrtev.
Velika stavka v Petrogradu, Dne 20. t. ni. je stavkalo v Petrogradu 110.000 delavcev. Ker so motili promet, so se večkrat spopadli s policijo. Delavci so jire-kucovali cele vozove jioulične železnice.
Uniforme po dalmatinskili srednjih šolah. S šolskim letom 1914/15 se uvede v dalmatinskih srednjili šolali prisilno uniformiranje. Učenci prvih štirih razredov morajo biti že seiitembra uniformirani, učenci višjih razredov si morajo naliaviti nniforme do konca letošnjega leta. Kevnejši učenci dolie za uniforme državne podpore.
Zaklad za spomenik zaplenili. Policija je zaplenila predsedniku srbske radikalne stranke dr. Kratojeviču zaklad za Miletičev spomenik, ki jo znašal 17,000 K, Izključeno ni, ila je konfiskacija tega zaklada v zvezi s sarajevskim atentatom.
Velesrbstvo v Berolinu. Hišne preiskave v Berolinu so dognale, da so tamošnji srbski dijaki člani velosrbske organizacije. Policija pa je izjavila, da zato nima povoda proti njim postopali in da prepušča zatlevo vsenčiliški oblasti.
Dogodbica iz življenja Fran Ferdinanda. „Novi t)as" poroča: Nekoč je bil
nadvojvoda Franc Ferdinand na Goriškem, Obiskal je svetogoi'sko cerkev in tam pobožno molil, jio so je vrača! s Sv. Gore, je srečal večje število shivcnskih romarjev. Nadvojvoda je obst,al in se začel ž njimi jirijtizno [logovarjati. Romarji ga niso poznali, l'o\ jiraševal je, odkoil so, pri katerem jiolku je kdo shižil, kako gre gospodarstvo itd. Ko se je poslovil od romarjev, dal je voditelju r>okrotiski bankovec in rekel: „Razdelite si to med seiioj. i.jubi Slovenci, molite ]iri iMateri božji na Goi'i za vašega prestolonaslednika," — Strme so gledali romarji za njim in se pogovarjali: „Kako dobrega cesarja bomo enkrat imeli,"
Hišne preiskave v Gorici. Goriška policija je v sredo popoldan začela s hišnimi preiskavami v goriških liberalnih društvih. Do sedaj ni mogla policija niČ sumljivega najti. Goriški poslanci so večinoma protestirali, da se tamošnje Slovence kar pavšalno snnniiči veleizdaje.
Obsojen radi žaljenja Veličanstva. Pred goriškim okrožnim sodiščem je bil obsojen 20 letni krojaški pomočnik Anton Prezelj iz I^odbrda v dvamesečno jeČo, ker je nekega dne v iiijanosti preluknjal poštno znamko in pri tem rabil besede, ki so vsebovale žaljenje Veličanstva. Kazen je poostj'cna z dvema postoma.
Preiskava o velesrbski zaroti. Kakor jioročajo Usti, še preiskava v zadevi sarajevskega zločina ne bo kmalu končana. Do sedaj se je nanu'eč baje dognalo, da so napadalci Princiii, Gabrinovié in tîrabes doiiili bombe v Belgradu, kjei' so bili tudi instruirani, kako naj ž njimi ravnajo. Dognano je, da so bili v direktni ali indirektni zvezi s srbskim majorjem Pribičcvičem in drugimi osebami v kraljevini.
Demonstracije v Brnu. Med Oehi in Nemci je došlo pred kratkim do hudih spopadov. Demonstranti so demolirali dnt-štvene prostore nemškega društva. Na mnogih hišah, kakor tudi na socialno-deniokraški kavarni in nemški dekliški šoli so razbili vse šipe.
Kaj pripoveduje krošnjar o rajnem prestolonasledniku. Ko je bil pred leti kro.šnjar v Spodnjem Itravogradn in prodajal vojakom, ki so imeli v bližini vaje, razno blago, pristopi! je k njemu tudi mlad častnik. Izbral je raznih drobnarij za kake tri krone. Ko je pa krošnjarju ponudil lOkroiiski bankovec iti mu je krošnjar hotel dati 7 kron nazaj, častnik ni hotel denarja s]irejeti, amjiak mu je denar kar pustil. Častnik se je s krošnjarjem izredtio prijazno razgovarjal. \^se to se je kioš-njai'ju tako čudno zdelo, da ji; vendar v]ii'ašal Idižnje Viijake, kdo je ta jtrijazen častnik. Vojak mu jii povedal, da je sam prestolonaslednik Fran Ferdinand.
Izlet čeških Orlov v Kromeriž se vrši drugo leto od 4. do 0. julija. Na ta izlet so vabljeni tudi slovenski Orli, ki se bodo jio odposlanstvu tudi udeležili. Naše orlovske odseke že na to slavnost naprej opozar-janui, da bodo že naprej skrbeli za udeležbo.
Poraba kave pada. V Avstro-Ogrski je konsiim padel za 2 dkg na osebo in leto. V Nemčiji za 33 dkg, v Belgiji za 2 kg 39 dkg, v Združenih državah IS dkg. V Franciji in Italiji pa se je konsum kave povečal. Zmanjšan konsum se pri])isnje večji uporabi čaja in raznim kavinim nadomestkom.
Narodne igre" je začela izdajati „Slovenska Straža" v Ljubljani. Prvi zvezek je ravnokar izšel in obsega: „Vme-ŠČenje Valnka'" za gorotanskega kneza in vojvodo liri (TOs]ie Sveti na Koroškem okoli leta O^t). po Kr. rojstvu s stani-slovenskim poganskim olirednini jiraznikom. in „ňlempibar", zgottovinski igrokaz v treli dejanjdi, Vprîzoritev obeh iger je dovo-Ijt'na, ako se kupi prvega zvezka vsaj 12 izvodov. Naročajte prvi zvezek „Narodnih iger", pripravite se za jesensko sezono na našili odrih. Prvi zvezek velja samo 80 v, ]io jiošti 10 v veČ in se dobi samo pri Slovenski Straži v Ljubljani.
Sadje v Bosni. V Bosni sc olu^ta (lolna sadfia letina; jtnííalcovati je posebno (losťi íeSpelj, oreliov, jabolk in hrušk, Tn-foi'niacijiï o nakupu svežega sadja dajo ti'govska in obriniška /bornlca. v Sarajevem.
Dopi
IISI.
Šmihel pri Novem mestu. I>a nc bo
zmešnjave, iia/.nanjam, da bo cerkvcno opravilo pri sv. Ani, kakor dru;;'a leta, tudi letos dve nedelji po vrsti ob 10. uri (ioi)ol(itie, in sicei' 2ii. jnlija in 2. avgusta. Pridite na prijazno trato v priljubljeno cerkvico J\larijine matere sv. Ane.
átďan Terškan, župnik.
Iz Stopiš, Řc lie tekom dveh let so pri nas štiri osebe dobile koncesije za f^ostilničarsko obrt. Drug'od skušajo glavarstva Število gostiln omejiti, lU'i nas pa je ravno nasprotno. Ali «e mogoče misli 8 tem pomagati revnim krajetn, da sc dovoljujejo vedno tiove gostilne, da se daje ljudem vedno vei ))filikc za pijančevanje, zapravljatije in pretepe V O tem nam priOa zadnji pretep, ki se je zgodil ob zadnjem žegnanjn, ko so dobili sokrivci po veČ dni zapora in en mož kazni, v denarju okoli
kron. lîog nas vari vsaktere gostilne, kjer se gosliliiiěar ne briga za poštenost in kjer se najraje zbira razuzdana mladina, da lahko streže svojim strastem. Pošteni, krščanski ljudje liodimo, če je potrebno, le v poštene gostilne! — Črešnje so bile letos tako obrodile, da še stari ljudje skoraj ne pomnijo, da bi bilo kdaj toliko črešenj. Tudi dnigo sadje, razen jabolk, se letos obeta. Lepo kaže tudi trta, kjer ni Škodovala toča; največ škode je n;i])ravila toča 4. julija v vinski goriei „v starcili", kjer je vzela polovico grozdja. 'J'reba bo misliti, kako ac bo viim jeseni prodalo. Pametno bi bilo, da sc ustanovi v Novem inestn vitiska zadruga kakor je že v Vipavi; tako bi se luvse vino pi'o-dajalo tudi v kake tuje kraje. Ůe bomo vinski pi'idelek vedno doma porabili, jiotem ros ne velja obdelovati vinogradov. —■ Ka Dolžu čakamo šole že več kot deset let, pa je še vedno ni ; drugod jim šole vsiljujejo, ])ri nas pa vedno prosimo zanjo, pa ostane vedno le pri samih obljubah in besedah.
Prečina. V nedeljo 19. t. m. je prii'e-dilo tukajšnje izobraževalno društvo predavanje o rajnem prestolonasledniku Fran Ferdinandu. G. dr. .\jitoiL Ogrizek iz Novega luesta nam je tako jasno in točno obrazložil življenje visokega i^okojnika, da so bili vsi i)oslušalei ogorčeni nad podlostjo in zlo))nostjo tistili ěaso])Ísov — nc iz-vzemši slovenskih liberalnih — ki se drznejo tako pisati, da ne obsojajo brezsrčnih zlo-fincev, ampak jih celo skušajo ščititi. Dalje nam je pokazal g. govoiiiik, da jc bil pokojni nadvojvoda vzor katoličana tako doma, kakor tudi v javnosti. It. svetnik Šiiiidovnik je pokazal, kako se dandanes zlasti juladina zapeljuje po „faliranih" študentih in slabem berilu, Zato vnovič kličemo; „Proč z liberalnimi časniki!" Dvorana je bila polna poslušalcev, ki so dali duška svojemu ogorčenju. G. predavatelju dr. Ogrizku smo iirav hvaležni in se nul na tem mestu prav toplo zahvaljujemo.
Gospodarske drobtine.
Žetev žita. Ječjiien in rž .sta jiožeta in tudi ])šeniea je že večidel v kozolcih. Nenavadna moča nam je napravila ]irecej škode. Ne le, da je pšenica trpela že od kraja zai'adi rje, je pozneje tudi polegla, tako, da je letošnja žetev otežkočcna iii vrh tega manj izdatna. VzHe temu bo pa zrnje boljše kakor se je mislilo spričo na-vedetiih neugodnostij.
Letošnja otava obeta biti zopet lepa. Po dolgotrajni s])omladni moči se je vsak bal poletne suŠe. ^J'oda prišlo je di'ugače. (ttava se vsled (tbilne moče lepo razvija in bo dala dobro košnjo.
Veliko Češpeij. Češplje so letos po Dolenjskem ]U'av rodovitne. Sedaj nastopi
za nas glavna skrb, da jih tudi dobro v denar spravimo. S kithanjem žganja si ne bonm dosti jiomagali. Najbolje i)o, da jih dobro ]U'oilanio ali pa doma obi ačanm za sušenje ali jja za napravo češpljeve mezge (])0videl), ki je izvi'stna za staro in mlado. Na Češkem je ^lovidel glavni in najviiž-nejši ČeSpljev izdelek, ki se ratji v domači kuliinji, in ki se da tudi prav dobro prodati, j'a tudi po dnigih deželali, kjer je dosti češpeij, delajo tako. 1'osneimijmo jih (.udi ]tri nas! Zganinm sc in skrbimo v naprej za primerno uporabo češpljincga sadu, da jih nc bo treba nazaduje za vsako ccno proč dajati!
Pomanjkanje mleka v okolici in v mestu, v Novem mestu se prav sedaj čuti pomanjkanje mleka in mlečnih izdelkov, to ])a vzlie temu, da se je ustanovila na Grmu mlekarna in da znaša cena litra ])0 20 h. To kaže, da je treba naše itde-karstvo še naprej izboljšavati, zlasti v bližnji okolici ]nesta.
Belokranjski - vestnik. -
Iz SemiČa. Stekli pes je o))grizcl o.scm drugih i)sov in eno kokoš. Nazadnje pa se je pes zagnal v eno deklieo in jo po licu neusmiljeno obgrizel. Deklico so prepeljali takoj v bolnico, Pse l)odo seveda postřelili, a ne morejo vseh dobiti. Glavarstvo je takoj lu'oglasilo v Semiču pasji kontumac.
Poštnega sela je dobil c, kr, poštni urad v Gradacu za jiaslednjc vasi-: Podzemelj, Zemelj. Gi'in, Otok, Primostek, Krivoglavec, Zgornja Dobra vica, Spodnja Dobraviea, (iršiče, A^raiioviČi, Klošter, Řkrilje, Krasinec, Spodnje Gribljc, Zgornje Oriblje, CrkvisČe, Prilozje, B{)ginja vas, liorŠt in Kapljišče. Obiina Griblje se je torej odcepila od črnomaljskega dostav-Ijalnega okraja in se laiklopila k poštnemu okraju Gradac.
Ameriški novičar.
v Lloydcllu Pa, se je 22. junija poročil rojak Lojz Řvigelj z Ano Zalar. — V Onnalinde Pa. je štajerskega rojaka Franca Per neki Dolenjec v salonu pahnil tako nesrečno, da si je prvi prebil lobanjo ter na mestu umrl. Krivec je pobegnil. Zopet delo alkohola.
Pojasnilo.
Loterijske številke. Gradec, jtilija 21 lu 37
i I
Qpíižiieni Dklic.
E 3i:;i4
«
Dne 19. avgusta 1<J14 dopotudne ob polu 10. uri 1>0 ]iri Iciii KodiSÈn v i/.bi St. 8 im podstavi odo))reiiih pobojev dmžba filedciiii iiciireitiiiiiiti ;
Drtljni vrli vt. Ét. 17(J, liiSa, sviiijíitť, kaSía, litev, pĎil, kozolce, 8 ujiv, 3 Eoxdovi, 1 vrt in 2 trnviiika B solastniiislto pravico l)0 l;ia do vl. st. 307 in iio 1/11 do vl. St.. Ii03 te k. o. l'enilna vrednost 10.500 Itron.
NajinatijSi pocinduk 7000 kfOH. l'od niijmaujiim poinidkom se no iiToJaJe,
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dno 12. ]uni]a 1014.	ti7
Priden, zdrav Aajoiiec
se takoj sprejme v knjigoveznico pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. — Ozira se Ic mi domačine; novomeške ali iz
bližnje okolice,
Posestvo
obstůjtíSe iii.io in VKCga fi^osjiodarKltega jioRlojijii, M xn vreduo ceno takoj proda. Zrav*;n ju lep vrt, poljo in velik	tiir dohro obdelan viuograd, ki lotos
}i06Blino dobro kažo, Vm posestvo luži ob resti blizu nove jiostaje Uršiia Sula, — Jjaliko se tudi vRo skupuj in takoj vzariie v uajem /a pot let, seveda z vsemi sedanjimi jiridelki. — Nataniueje sd izve pri
Leopoldu Potisek, vas Sice 32, pošta Toplice (Dolenjsko). (ju^^.y
P. n. občinstuu na znanje !
l^odtiisana vljudno nařinaiiiata sliivnoiiia obcinfitvii	m^sa.,^«,^!.,, i	■■ t/ i •• •
i/. Kanclije in okolice, da iiivràujota, k«kor do sedaj, Msscanska korporacija V Kostapjevici
tndi uadiUje iicKprcmeiijcno	- si je na])ravila najtiovcjše vrste
(liiMiiikarska opravila mostiiO telitllico.
in sicer v tiolem okrajn naŠeg'a okr, ^Iftvarstva ter se toplo pripoTOOuJeta v velet'enjeno naklonjenost tudi v bodoíc. — Vse morebitne nasprotne trditve so ka/.njive, ker 60 povsem is;mi.îljOnû,
Odličnim si)OHtovanjem
Viljem in Franc Bernard,
diitjnikarska mojstra,
NOVOMESTO, 3. jnlija ISJU.	61-3-3
Saziuuiilo.
Podpisani vljudno raziianjaiii, da sem otvori) v liiši Itlowsky v lîiidolfovem, Glavni trg štev. 100 immmI iij a I n o
S prekajcnim mesom in suhimi klobasami.
Ob enem bodem imel na ra^ipolago dobro mast ia špeli, salami in vse dru^o v to stroko si>adajočo blago, kakor tudi vedtio sveže iu suho satljo tor knili.
Ker sem si pridobil pri Ilaji^o^jših mojstrih prekajevaldh vso potrebno znanost vtej stroki, se bodem vsikdar potrudil, slavno občinstvo iz mesta in okolico solidno in z zmernimi cenaitii vsestransko najboljšo postreči in se prav toj>lo priporočujem v cenjeni obisk.
Odličuitn spoštovanjem	2-i'i-ti
Ivan Kiifrle,
prekajevalec In trgovec s suhim nidsom v Kudolfovem.
Vabi se protlajalce în odkiipovalce, da jo v vsakteri potrebi vporabljajo, ker je jako točna in z \'tisko]ii naznanja težo na karti.
Do novega leta Iňló se.boiîe v kostanjeviških sejmih vagalo brezplačno,
Kost a n j e v i C a, dne 21. jnlija 1914.
Ivan Gliha,
70-2-1
načelnik.
Pridnega licenca
kateri ima veselje do špecerije, in je doviiil vsaj dva ginin, razi'eda — iii pa fitj-o-i
poštenega hlapca
za trgovino, sprejme takoj tvi'dka M. Seidl. nasi. Brata Kobe v Novem mestu.
Uradnik s tremi osebami ieli piistojno
stanovanje
C8-3-1
iz dveh Eob, kuliiujo, drvarnice in podstrešja — do 1, oktobra t, 1.
Kdor ga odda, naj javi na glavnriitvo Stv. 3.

illfons Oblah - Novomesto
priporoča svojo
bogato zalogo špecerije, galanterije f^
in Črevijev.
(ilavna zaloga tržaškega dvozve^dnega petroleja ter jedilnega olja flfl znamka „^iiiierva". — Zahtevajte vzoïtc od riža, kavD itd., katere posqeni ffl-na željo prav rad Iranko in poštnine prosto.
m Najnižje cetic!	Točna postre/ba! i||
Jjj	Na drobno iu debelo!	(15-10-3 jj
i i I
i
1'JUl
ilIAI
400.000 in 200.000 ft^ankov znašajo glavni dobitki
turških srečk.
6 žrebanj vsako leto ! Prihodnje žrebanje 1. avgusta. 475.000 oziroma 375.000 kron, o?,ir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni doliitki skupine 5 oziroma 3 izbornih srečk. 13 oziroma 9 žrebanj vsako leto! Priliodnje žrebanje I. avgusta. Mesečni obrok od K 4'— naprej. — /ia cenjene naročnike določene so
nagrade in premije! Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo"
Valentin Urbančič, Ljubljana 3.
Popolnoma uarno naložen denar.
HeářifLříícft {r pesojiLfiieâ
za Kandijo in okolico, rejif. zadr. z neoni. zavezo
= v liistneni domu v Kandiji ^^
Hjirojema hratiihie vlof^e od vsacega, (;e je njen ud ali ne, ter ohiestuje po
1-0-] r>
-m
na leto brez odbitka rentne^a davka, katerega aauia v/, svojega idačnje.