LETO IV. LJUBLJANA, 5. JUNIJA 1926. H^OČNINA 2A 1VCOSU-VDO ČETRTLETNO DIN Ifr CELOLETNO- DIN bO/ZA-INOSeMSTVO-IE-DODATI 0ojfNlNO/OOi.A$iPO &EN3&V/ POš&MEZNA ŠTEVILKA PO- 05N • 8'50/ POŠT. ČEK. RM. 13.188 WB» JU 3HSBžagaEBi3žMKgiro^iT.aT^:^^ STEV. 25. VAEDNliTVOIN-VPRAVA' VVČITELUKITIJKARNI/ ROKOPIji-jE NE-VRA-'CAlO/ANOKIlMNlDO- 'Pl$l • JE • NE ■ PRIOBČV -lElO/POjTNINAPLA-VCANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. NACIONALISTI! Dne 4. julija priredimo cvetlični dan v korist fonda V Slajpahove dece! Pomagajte vsi po svojih močeh, da bo uspeh tega cvetličnega dne dostojen žrtev, ki so jih doprinesli naši padli bratje! Svoboda Jadranskega morja. Naš parlament bo te dni z ozirom na »interese države« sprejel nettunske konvencije, s katerimi bomo izročeni na milost in nemilost v popolno eksploatacijo veliki zapadni zaveznici. Orjunaši smo že s svoio petletno borbo dovoli jasno dokumentirali naše stališče nanram tej dobri sosedi. Ob tei priliki. ko zopet proda.ia.io našo bodočnost in samostojnost je izpregovoril imenom cele Oriune nien predsednik br. dr. L. Le-ontič, ki s svojimi besedami očrtava stališče Oriune v tej zadevi. Prinašamo tozadevni njegov članek. Uredništvo. Z bučnnm pomporn cezarskega triumfa ie zaplovil po Sredozemskem moriu faustovski konditiere on. Duce Mussolini z namenom, da objavi celemu svetu, da je preob-ljudena Italija sklenila za vsako ceno utešiti svoio imperialistično žei.o in kolonijah! dad. Kakor lev v ugašajočem vročem dnevu saharske puščave odpira zobato žrelo in daie svojemu živalskemu carstvu nalog-, da priredi njegovi imperatorski družini obilno kosilo. To je najlopša Drimera za vsebino izražanja želja on. Mussolinija. Italija v resnici srladine. in trpi žejo. Njeno Prebivalstvo, ki se plodi na staromodni in ne na «zwci-kindersisteni« jo sili naravnost k temu. da eksoortira svo.ie izučene «'n preobilne delovne moči. ki hrepene po denarju in kapitalu. Opijanjena no uspehih zmagovitega končanja fašistovskiih bojev z notranjimi sovražniki, ki niso bili doseženi baš predrago, 'išče sedaj za svoio fašistovsko milico novega posla in njen opravičeni raison d’ etre v zunanjepolitičnih sporih. Tega se fašistovsko vodstvo zaveda in hoče na ta način definitivno utrditi njegov diktatorski režim. Zaveda se namreč dobro dejstva, da se ie vsaka revolucionarnim Dotom L MS T E K. RAD. PETERL1N-PETRUŠKA: Ha slavnosti trni ottp v Zapit Odpeljal sem se doli, da bi gle- nL!Z^'V' pži 0;ne- ki so pravzaprav edini m v najtežjih okoliščinah z lastno krvjo zidali temelj naši Jugoslaviji. Nad pet tisoč jih je prihitelo iz najoddaljeneiših kraiev države, da si sežejo v roke in se »o bratovsko razgovore ter da pridejo pod zastavo, ki jim io ie po-kralj, zvestobo domovini. Ninin na vsi: večina iib spi večno spa- kedoniH01®' Dob.ru^"- 1)0 širni f'd' o-ni , g0rah Albanije m dru- god. .oda k„ i|h jc DrišIo . plapola v oBeh še isti mladeniški ogeni kot takrat, ko so rušili sovražne pregrade in kakor levi hiteli preko vseh zaprek Svobodi naproti. Mesto ie bilo še precej gosto okrašeno z zastavami: (hišni gospodarji so poslušali nasvet svojega župana), toda kake posebne navdušenosti za nrireditev rvsi opazil. No. pa ka.i takega tudi nobeden pridobljena oblast mogla držati v vseli vekovih. samo do tedaj, dokler ie obstojalo vprašanje zunanjepolitičnih nevarnosti, ki sili sicer različne si mase v enotno fronto okoli novih vlastodržcev. na katere se šele trajno navežejo čim ti — zmagajo. V to notranjo m zunanio popolno končno zrnaeo veruje on. Mussolini in vidi v niei svoje zgodovinsko poslanstvo in usodo s tako gotovostjo. s kakršno gledaio v niem, njegovi organizirani in disciplinirani fašisti zagotovilo popolne zmage fašizma, o kateri iim ve vedno toliko povedati s svojo ognjevito besedo on — fanatični niitmv obože-vanec. »II Duce« še okleva. Ali vešče in ne samo teatralno, nego premišljeno, taktično z načrtom roži in s svojo sabljo. Z levjim krikom se. mu hoče zaplašiti živalski rod. da zruši njegovo odporno moč že pred spooadom in da odkrije njegove slabosti, kar mu bo omogočalo, da bo izvršil svoj končni napad z najmanišim odnorom. Brczdvomno je. da fašistovska Italija resno Išče voiske. Ne radi nje in vojne slave. Ona hoče osvajati. Program ie velik: maksimalne meje rimskega ftnoeriia. K uresničevanju tega programa prihaja z vso opreznostjo latinskega špekulanta. Z najmanjšimi' žrtvami ie potreba doseči največie uspehe. Kje je tedaj v Sredozemskem moriu krai najmanjšega odeora? Egipet? Suez? Zgodo- vinska not Drotl zakladom Azije? — Anglija ie zapletena v težak socialni problem. Rudarski štraik je paraliziral njen promet, industrijo, trgovino in upravo. Posledice so nepredvidne. Morda ni i pretirano reči. da preti katastrofa narodnemu gospodarstvu Velike Britanije. Tozadevne pretnje se sicer ne morejo izpolniti, gotovo Pa .ie. da boi ki se vrši v Angliji, resno škoduje njenemu domačemu miru in pravilnemu razvoju. In potem Dominioni, Indija. Kolonije? Tunis? Tu so mase italijanskih kolonistov in objekt zgodovinskih teženj Apeninskega polotoka. Fran- ne more pričakovati od Zagreba, ki je prepojen skozinskoz s tulim elementom. k'i nima niti smisla za tako strogo narodno slavje. Da se mu Pa nič več ne vrnejo oni zlati časi gospostva ie ta element spoznal, ko ie videl korakati po ulicah mesta tisoče junakov — častnikov iugoslovenske narodne vojske. In .marsikateremu nevoščljivcu in za-hrbtnežu so se tresle lilačice pri misli, kai da more vse še, začeti in dovršiti ta vojska v bodočem. V nedelio popoldne sem bil v •gledališču pri predstavi v čast korr gresu Udružen.ia rezervnih oficira i ratnilka. Deklamacija člana beo-gradsikega gledališča rezervnega podporočnika D. Gošiiča: Budan dan na straži dramska Slika Vito* mira F. Jelenca: Na Kosovo!, dve sliki iz Zajčeve opere; Nikola-Žu-bic: »Zrinjski« in R. J. Odavičeva epizoda iz srbsko-avstriiske vojne: »He,- Sloveni!« so navzoče častnike m ratnike do solz ganile. Celo pri odprti scen; so ploskali igral- JSi?01,1 11 konc“ de^nia v, rr odobravanja kraja »Na Kosovo!« lepo rodoljubno delo našega umrlega Vitomira Jelenca. bivšega dobrovobca in oo- cija Pada iz ene težke krize v drugo še težio. in s temi padoi tudi- njen frank. In potem Maroko in Sirija. Italija ie onemogočila v svoji zemlji štrajke. Njena industrija dela s polno paro. Beli premog nadomestke pomanjkanje črnega. Ladti-ievie in zračni park se množita od dne do dne. Arsenali žive polni gibanja. Urejeno ie 1 vprašanje dolgov. Valuta je sanirana. In tako dalje. Izgleda po vsem tem. da se Italija ne boji niti spopada s samo Francijo ali Veliko Britanijo. Smatra pa vsaj, da se ti proži ugodna prilika izkoristiti te nenrilike za prosto akcijo na Sredozemskem morju. Lovd Georg pošilja Italijane sejat pšenico po — saharskih puščavah. Jugosloveni pa si ne moremo dovoliti tolikega optimističnega hu-mora hladnokrvnega Anglosaksa. Evo. zakaj ne. Ni nazvala samo italijanska literatura Jadran »Mare nostrum«. Kot tak ie bil vedno v intendiah italijanske državne politike. Sedaj pa tvori glavno osnovierv fašistov-skega programa. Reči moramo, da zavzema skoro gotovo v njem prvo mesto. Jadran z Otrantskimi vratini bi Dos:a\. kot zaorto jezero, prava pomorska baza za trajno premoč na Sredozemskem moriu. Otrantska vrata hoče. Italija kar najbolj utrditi. Na zaoadni obali Brindisi, a na istočni Valono. da bo te silne duri ogromne vojne luke odpirala in zapirala po svoji mili volji s podmornicami in minami. Iz te vojne luke se bo moglo njeno brodovie vsak čas spuščati na Sre- dozemsko morje prav do Sueza In Gibraltarja ter naglo napadati posamezne maniše edinice nato pa se zopet brzo umakniti na sigurno, pred zbranim celokupnim brodov-lem močnejših neorijateljev. Zaledje Valone osvaja Italija polagoma ali 7, vsernii sredstvi. Zarobila je že albanskega predsednika. Telesna garda, kuhinja, služinčad. vse ie že pod italijanskim nadzorstvom. Vojska. žandarmeriJa, policiia.. finančna kontrola, vse fe že v italijanskih rokah. Obmejne šume in povprečne široke avtomobilske ceste iz Valone. Drača. Sv. Ivana Meduanskega. torei od obale do naše meje. omogočajo Italifi. da v kritičnem trenutku udari od tu proti srcu naše zemlje, ki bi morala v tem slučaju popustiti del naše obale in dovoliti Italijanom gotovo .turišanie na naše otoke in luke. V tem slučaiu bi bili kot glavni oporišči tudi seveda še Lastovo In Zadar. Z ozirom na to ie bil Mussolinijev triumfalni pohod v Tripolis samo demonstracija, s katero Je Italija maskirala svoje prave namene. Svoboda .jadranskega moria fe resno ogrožena. Jugoslavija sj mora bit« Svesta te nevarnosti ter se pripraviti pravočasno da rtdbiie ta napad. Nevarnost, ki nreti naši državi, odločno ukazuie popolno konsolidacij notranjih prilik definitivno ureditev naših odnošajev naornm Bolgariji in revizijo naše zunanio politike naPram Nemčifi in Rusiji. Dr. L. Leontič. Višek nesramnosti. Izvešenie italijanska zastave v oočast — Sokolom. O izvešen.iu nam toliko omrze-ne zastave naše zapadne velike zaveznice. s katero nas bode skoro vsak drugi dan vsiljivi konzulat države dvatisočletne kulture, smo že dovelj pisali. Izgleda pa, da vse naše rotenje ne pomaga prav nič in da imajo gospodje gluha ušesa ter sleno oči za ves srd. k.; eori z naših lic. ko vidimo vihrati sredi Ljubljane ono nesrečno tricoloro pod katero- se gode najtežji zločini nad našimi brati. Izobešanje po- ročnikn srbske vojske, so igrali pod spretno režijo Hinko^ Nučiča sami Slovenci: Zofija Bor šnj k- Z v o n ar j e -va: babico. Hinko Nučič; sina. Vika Podgorska: snaho. Bogomila Vilharjeve: sosedo, vnuka in vnukinjo pa ljubka otroka Nada Križaje-va in Ester Riboli. Vživeli so se tako v igro in izrazili tako njeno misel, da so iih navdušeni gledalci sedemkrat pri odprti sceni s ploskanjem prekinili. S prijatelji sem bil tudi na zagrebškem pokopališču Mrrogo.iL Kakšen ie bil nekdaj Zagreb ir, kakšen ie zida), priča naiboli spomenik takoi pri vhodu na desno pod arkadami s tem-le napisom: 1835.-1885. ‘Uskrsniteljcm naroda hrvatskoga, oobornikom za književno iedmsfvo plemena slavenskoga inga V. Ba- bulciču. dr. Ljudevitu Gaiu. dr. D. Denieiru. Kurelcu. Vatroslavu Li-sinskemu. Selianu. Stanku Vrazu u proslavil petdesetgodišniice njihova Bogom posvečena rada ovaj hram mira j slave Podiže glavni grad Zagreb i predaje narodu hrvatskomu. da časti niihovu uspomenu zalival- staja vedno pogosteje. Skoro že ne bo dne. ko ne bi prokleto močera-dilo kaldo harmonije naše ulice in nas bičalo s svoio nesramno drs-kostio prav do srca. Ob'priliki prihoda lyonskih zmagovalcev Sokolov se je dogodil slučaj. ki nas ie toliko razžalil, da ie pripisati samo naši nadčloveški mirnosti, da nismo posegli po sredstvih. ki bi^ utegnila temeljito prekrižati načrte naših diplomatov. IzvesM je namreč g. Gavotti za- no. vierno. uztrafno nastavila slavno im dielo i sretno dovrši. Zda.i ie spomenik zapuščen, brez vencev, čeprav ie ravnokar minula 75. obletnica Stanko Vrazove smrti. V Šestinah pri Zagrebu na grobu dr. Ante Starčeviča je pa vse v cvetiu. LIKOVIČ JOŽE: Lepa Vida, črn zarnorc po sivem moriu pride, ustavi barko, vpraša lepe Vide... (Nar. pesem). Večerilo se ie. ko smo se zbrali v poletni sobi; zlata, z mehko rdečino prelita svetloba je prevzela sivi pomračni mrak „ da ie bil svetal. svileno ovešen okoli ljubkih predmetov bele sobine oprave. V rožni vrtni mciici se ie oglašal razposajen kos: meden voni odcveta-jočih trav se le prelival v težko ozračie sparjenih zidifl. Preje živa družba se ie zastrmela v rahlo raz-strte večerne sence. stavo baš tisti hip. ko to imelo korakati Sokolstvo pod konzulatom. Povprašali smo. čemu is dobro to izvešenie prapora caporetsfch herojev. Zvedeli smo da vihra v oočast zmagovalcev Sokolov. Poznali smo ctiskost g. Gavot-tlia. da Pa ie zmožen take krvave 111 vnebovpiioče nesramnosti si spričo niegove diplomatske sposobnosti oač nismo mogli niti misliti! G. Gavotti ve prav dobro, kaj so Sokoli in da nosijo fci na svojih pra-uorih enako ostre konice kakor Orjunaši in da so te konice zato tolikanj nabrušene, da bodo ob prvem ugodnem trenutku zadele do srca zeleno-rdeče-belo hidro, ki piiie kri naših roiakov onkrai Snežnika. Prav dobro ie dalje informiran. da so baš Sokoli polei? Orju-našev glavni nosilci iredentizma in čuvanja svetega ognia neugasljivega sovraštva proti črnosrajčniškšm morilcem in Požigalcem. Izvlekel ie navzlic temu svoje bandero in ie obesil v nečast »sokolskim zmagovalcem«. Pozabljivost g. Gavotti i a i e v e 1 i k a! Ni oa naša! Mi šp nismo Dozabili na to da so njegovi vrli sodržavljani metal; v zapore naše liuda samo zato. ker so bilj Sokoli. V očeh nam gori še vedno odsev krvavih plamenov, s katerimi so d’Annunzi.ievi arditi in duciievi molojci palili sokolske telovadnice. Po ušesih nsim še zveni obupu; krik onih nesrečnih, katere so zajeli no vračaniu z vsesokol-skesa zleta v Ljubljani, na meii laški stražarji in' iih nato zbili na mrtvo ime Pest« se nam še veišno krčijo oh misij na one hipe. ko so laški kavalirski oficirji zasramovali in pljuvali v naša dekleta samo radi tega. ker so bile in tudi ostale Drave Sokolice. Izza vihranja laškega bandera oa smo čul| tudi krik protesta onih naših sokolskih praporov ki zazidani v kraških jamah čakajo hipa. ko bodo lahko oonosno zavihrali na svobodnih tleh. kjer so sedaj šopiri omraženo vaše bandero. Vrela nam ie kri. Oči so nam okrvavele v sramoti, ko smo zagledali ta najnovejši in najnesram-nejši udarec 00 našem narodnem ponosu. Zadržali smo se in premagali. ker tega ne boste doživeli, da bi mi takrat nastopil 7 dejanji ka- Pred zavetiščem »Lega Nazio-nale« so peli slovenski šolarji: Lebianche mucche tornano dal orato fra um gaio tintinir di camoanelle ... Napev je biil otožno vabljiv, motno zabrisan in trpeč, kot sanjava pastirica v Kampanji, ki s trepetom pričakuje dragega iz divjih Abrucov. . Odprti, režoči glasovi slovenskih otrok sn se zatikali ob zateglih nastavkih: vmes ie včasih vzulul nasičeno mirni el as laške učiteljice, ki ie pomagala omagujočim pevčkom. Včasih ie za hip prehitela malčke, kot da io ie vklenilo hrepenenje 00 svetlo-zeleni Lombardiji. po temno-modrih trtnih nasadili. 00 dišečih oljčnih gaiih kier se svetlika nien rodni dom. Ko so skončali kitico, iih ie z zvonko zgovornostjo pohvalila in bodrla: »Žanino, le lepo poj. pa dobiš svileno zeleno kokardo: a ti Mimi sladkorčkov. — Bambinii. siete buoni ed atten-ti...« A ti pa. kot da se norčujejo iz nerazumljive govorice, so zagnali bučen krik: »Ringa-ringa raia. mucka pa nagaja...« Za vrtovi, nekje mračnim lazom so oa prepevali fantje o Soči-vodi in modri mesečini. Stran 2. »ORJUN A« dar se bi zahotelo conkvistadoriu in njegovim satrapom. Pogoltnili smo žolč. da nas je grenkoba presunila do zadnie ttlo-bine. Toda čaša se polni do roba. Prišel bo tudi naš dan. T e d a i boste videli, kako bo iz-eledala ponosna tricolo-ra, ko bo ležala prepoje- na s krvjo naeiie herojev v blatu pod peto balkanskih opank sviniskih pastirjev. ki so p o g a z i I a že ono črnožolto zastavo, pred katero so zmagovalci pri Custoci. Visu in M a gen ti še vedno bežali! A. V. Mladinski dan. Med tem. ko so za državo tolikanj »zaslužni« možje zborovali v »Unionu« proti enemu največiih madežev naše že itak gnusne poli" tične borbe, katerega bi ca ti gospodje zborovalci morali očistiti najprej s sebe ie naša mladina do ulicah bele, Ljubljane manifestirala za narodno edinstvo in za brate onkraj provizornih mena. Mladina, srednjih, meščanskih in osnovnih šol ie izpopolnjevala krasne povorke. v oduševlieniu vzklikala Jugoslaviji in njenemu viteškemu vladarju in izražala svoie ogorčenje nad barbarstvom nositeliev dvatisočletne kulture. V nedeiio ie naša mladina pokazala, da ni oozabila onih za Snežnikom fn za Karavankami. Povedala pa Jim ie tudi da ni več daleč dan ko bo naša trobojnica plapolala na Nanos« in Gospel sveti in oznanjala svetu da le ves narod od Trsta fin Soluna svoboden pod enim narodnim vladanem in v en? edinstveni Jugoslaviji, in da ie izvršeno davno poslanstvo Oriune. Bilo pa ie žalibože mnogo takih »neosvobojenih bratov«, ki do cele ure presede v zloglasni botegi v Selenburgovi ulici kot člani »Gabi-netta di lettura«. ki Pa niso smatrali potrebnim da se udeležijo manifestacije za njihovo stvar, ki ie obenem stvar nas vseh. Ob času pridemo na dan tudi 7. imeni teh iad-nih Hudi. kaiti doveli nas Deče def-stvo. da ie onstran mei mnogo takih. ki jih ie rodila jugoslovenska mati. ki pa so za skledo leče dali jezik svoiih dedov, oblekli črne srajce, na prsi pa si pripeli kot znak liktorske palice. Ožigosati pa moramo tudi del one mladine, ki vsled nekega nerazumevanja pri svoiih predpostavi Ijenih ni smatrala potrebnim udeležiti se manifestacijskega obhoda 00 mestu. Imenoma ne bomo navajali, kdo ie to zakrivil. Dejstvo ie bilo. da ie bila udeležba d-ijaštva neka* terih zavodov sramotno minimalna. Zabeležiti pa moramo tudi postopanje gotove naše gospode, ki ni dovolila naši manifestujoči mladini pohod preko Šelcnburgove ulice iz strahu pred zamero na italijanskem konzulatu. Preko njihovega odloka je šla mladina sama in ostentativno baš na kljub tej odredbi in pošteno nokazala g. Gavot-tiju. kaj da misliio o delu njegovega ministrskega predsednika in njegovih sodrugov naši naimlaiši. Zato .ie žela tudi priznanje vsega občinstva, ki ie dobro razumelo to njeno demonstrativno gesto. Jugoslovenska Matica ie z »Mladinskim dnevom« izvršila eno najbolj posrečenih akcii. ki io diči ored vsemi ostalimi brezdvomna in popolna ljubezen naše nrobuiajoče se mladine do neodrešenih bratbv. To nieno delo zasluži naše nonolno nri-znanie in zahvalnost celega našega naroda to in onstran zasilnih meja, ki mu bodo kmalu sinili lepši dno-vi. če bo imel mladino vzgojeno v duhu. kakor ga je pričela propagirati Jugoslovenska Matica. V. Z. IV Delavskim prijateljem"! Krušič in niegovi pomagači niso dosegli s svojim govoričenjem po shodih in v časopisju svot zli namen s pismi, ki so iih pomnožili sami od 3 kar na 100. nroti nredsed-niku trboveljske Orjune Fr. Pur-kartu. Ljudstvo, katero ima danes v svojem težkem POložaiu kaj važnejšega in potrebnejšega premišljati. ni tem klevetam verjelo, nego ie šlo skoraj neopaženo preko vsega tega. Vzbudila pa so pisma med ljudstvom čisto drugo pravilno sodbo in pokazala pravi namen nasprotnikov Orjune z vprašanjem zakaj je šele danes nekaj nepravilno, kar je rudnik Trbovlje po svojih predpisih in nastavljencih pred tremi leti od podrejenih zahteval, odobraval, nadzoroval. ni pa tega obustavil? Opravičuje in potrjuie oa se tembolj sum v zvezah gotovih krogov s T. P. D., katera zaupa in pošilja ravno tem gospodom sezname, pisma i,n bogvedi kaj še vse. Delavske koristi Pa so takim prijateljem zadnja, t. i. deveta briga. Ljudska sodba, ki pozna na eni strani predobro danes T. P. D. in ravno tako dobro te može. na drugi strani pa predsednika Purkarta. je najpravičneiša. pa nai kdo še tako škodoželjno intrigira. Več na vse to ne odgovarjamo, ker to obrekovanje ne temelji na odgovornosti ali krivdi Purkarta. To obrekovalcem v vednost in opomin, delavstvu oa v pojasnilo. Tuinf glasi. BRATJE! Zavedaimo se da s© pomakne na Koroškem na vsakih 20 let narodnostna meja za 1 km proti Jugu. Tenui prodiranju ie treba postaviti trden m nepremagljiv iez z našimi državnimi merniki. k< lih bo čuvalo trinajst milijonov vSekdar vernih src vsikdar in proti vsakomur. No cozah;nm niti m hip na naše me?<» onkrai Karavank. Razvida praporov obhaiaio nem-čurske boine organizacije na slo- Družba ie še vedno čemela kot da ne razume trpkosti obeh večernih spevov. Slednjič se ie zdramila domača hči in prekrenila vitko cvetlično vazo. kot da hoče dati iazbranemu šopku ličneišo obliko. »Vida nas obišče prihodnje dni; ml Je pisala.« ie hitela pritrjevati svojemu opozorilu in zlagoma odmaknila oči od povešenih rož. kot da hoče poiskati med nami nekoga, ki ne veruie tei družabni novici. — »Res?« se ie nekdo zaspano zavzel, da bi razpletel oogovor. »Vida. lepa Vida.« sem se domislil narodne pesmi. Ni me strpelo in sem glasno dodal: »Črn zamorc no sivem morju Pride...« Sam ne vem. zakaj sem podzavedno izgovoril te baino-čud-ne besede o črnem zamorcu, ki je bil tako usoden za lopo Viido da le dojila španskega kraliiča in ubila zlato kupico, V duhu sem si io predstavil. ko stoji ob bleščavi gladini Jadranskega morja in si zastira raz-bobene, oči pred zlato razžarjeno daljavo; veter ji lahno guba svetlomodro obleko in radoznalo poigrava s halji no širokih rokavov. Ob devinski obali pa tihotam v razkošni barki črn zamorec in ji zadovoljno namiguje, lcažoč na dalnje mor- ske kraje ... Družba se mi .ie plehko zasmeiala in se začudeno spogledala. češ. kai pa spada to k tei novici. Res ie prišla in nam prinesla iz Opatije šoo buino razcvelih nageljnov: tistikrat sem izvedel, da ljubi nekega južnega Laha. ki ie prišel z prodirajočo laško votsko kot mlad častnik v naše kraje. Nisem mogel razumeti, kako more kdo zataiiti klic svojega srca in iti za zgovornim tuicem v krvno vez 7, rodom, ki mu ne gre uprav preveč vere glede dane besede. Že stara mati mi ie pripovedovala o zahrbtnih laških Poliriih. ki so delali do tihih kraških vasicah med domačimi fanti krvavo zdraho. Nekoč smo io obiskali; bolevala te sredi poletnih rož. že trpkih v razkošni bohotnosti, nekatere so se ze semenile. bolna trudnost ie ležala v mlačno-odišanem 7.1'aku. Tožila nam ie. kako ie osamela, nikdo se .ie ne spomni, da bi ii ublažil pekoče hrepenenje. Peljala nas ie na slikoviti grad Kaleč, razpadajoče domovališče pesnika Vilharja, ki je od tu prisluškoval milo poiočim zagorskim zvonovom. To ie naš mali V/artburg, ki je došel pod .zobcem venskem Koroškem, pri čemur delalo po veliki večini stafažo z avtomobili prispeli celovški, beljaški in boroveljski nemičurii. Pri razvitjih se ne mamka običajnih govoranc. v katerih hujskalo šovinistični prenapetežii proti slovenskemu prebivalstvu in deloma tudi proti vam onstran Karavank. Uspehi teh govoranc so minimalni, vendar resno svetujemo zagrizenim nemškutarjem. da Drično resno pretehtavati svoje besede s katerimi mečejo okoli sebe ob takih prilikah. Naša potrpežljivost in miroljubnost sta v resnici neizmerna. Zgodi se Pa lahko, da nam to potrpljenje poide in da ob taki priliki nrimerno prikrajšamo dolgojezičnost raznih Heimatschiitzlerjev, Hačkfenkreutz-lerjev in Jugendbundlerjev. ki žive še vedno v veri. da se vrti os germanske boli okoli repa celovškega lintverna. Onemogočeni krst. Nedavno je v Vodnjanu v Istri prijavil seljak italijanskemu duhovniku krst svoie hčerke. Ko so prinesli dete v cerkev ie vprašal svečenik: »Ime?« »Milka« odgovore botri. »Kaj. Milka? Nome slavo! Iz-premenite ime. da bo katoliško-ita-lijansko. Nahajamo se v Italiji in ne v Jugoslaviji.« »Oprostite, mi ne smemo izpre-minlati imena, ki so ga določili starši.« mu odvrnejo botri. »Poidite potem v Jugoslavijo, da Vam ga tam krstijo!« zareži potem nad krami osorni itaiitanski svečenik. Preostalo ni drugega, kakor odnesti dete. domov nekrščeno in brez Imena. Davki so danes ona nesreča, ki .ie zbližala že precei slovenske Korošce in nemčurie v ogorčenju proti mačehovskemu postopanju osrednje in deželne vlade. Od dne do dne raste višina teh daiatev za nikdar polne blagajne Dunaja in Celovca, s katerimi morajo naši slovenski Korošci plačevati podpore raznim nemčurskim organizacijam. Odpor proti davčni preobremenitvi. ki grozi uničiti i najtrdnejše posestnike, ie že tolik, da se javno govori o davčnem štrajku in to baš med nemčurji, ki niso hoteli leta 1920. slušati naših opominov in svaril radi silnih davčnih bremen, katere bo morala šteti Republika Avstriia na račun grehov svoie poginule matere. Sicer oa bodo na ta način tudi lepo počasi izmozgali iz Korošcev vse one denarje, ki so jih prejeli pred plebiscitom kot raznoimenske narodne darove. Obresti pri tem vračanju tudi ne bodo baš premale. Dopisi. Šoštanj. Da nemškutarji izzivalno nastopajo in njih nadutost raste. ie iskati krivdo v prvi vrsti pri nas satriih, ker se ine zavedamo; oziroma nočemo biti gospodarji v lastni hiši. Naša nacionalna mlačnost in popustljivost nas napravlja hlapcem, kar bo trajalo vse do tlej, dokler si ne oieklenimo nacionalnih Enačajev, s katerirrii se ne bodemo strašili noberiih bojev z nasprotniki in bomo dali čutiti svoio gospodarsko samozavest. Trkanje na prsa. kot narodnjak }n samo besedičenje nas ne privede do cilf-ev. Besede so mrtve, govore nad dejanja! Nikakega priznanja onim narodnjakom, ki žalijo naš nacionalni Cut 7 glasnim švabsK1m CeD- llanjem no sprehodih z .nežnim spolom. Do sedai smo sanin iasno izpovedali svoie nazore o tem in pomilovali osebice, ki se sramujejo svojega materinega jezika, še bolj pa one. ki se s tem hočeio prikupiti nasprotnikom. Orkna opozarja zadnjič, nosebnn državne nastav-llence da onuste to razvado! Ako sami nismo nacionalno zavedni in ponosni kako bi se čudili nemškutarski predrznosti, s katero nastopajo celo v državnem uradu. Plačani in neplačani zagovorniki šoštamske nemškutarije. kai porečete. ako se predrzne nemškutar-ska. slovenščine dobro vešča stranka v državnem uradu zahtevati v nemškem ieziku postrežbo in na opozorilo uradnika, o uporabi državnega uradnega jezika. žaljivo izjaviti, naj se le vežbamo v nemščini. ker je to dobro. Preti nam sicer nevarnost, da začnemo lajati, k’o pozabimo slovensko. Ali z žalitvijo našega nacionalnega čuta kažejo svojo lojalnost, miroljubnost in ne vem kai še. kot .iih nekateri tako radi slikajo in zagovarjajo? Or- časa in poziva novi rod. da mu da mojstra pevca, ki bo zapel o tegobi teh črnih dni. — Mahovite ledine je razorala laška artilerija, ki pridno vadi ood Snežnikom, črne. globoko razgrebene udorine širokih koles se preplesale vso ravan, da ie izgledala kot strahotna groblja. V modrikasti daljavi so brezizrazno blestele mrzle tonovske cevi; kakor potuhnjena ščeneta so se potaiile med grmičevje in molijo svoja Črna žrela nekam proti iavorniškim goram. — Ko smo se vračali, se ie mlečno-bela vellkošmarenska noč že oprostila nadležnih mrakov: modrikave zvezde so se zatmile nizko in prijateljsko mežikale. Iz kotlasto globoke doline, ki siorovaia reški graben v postojnsko planoto, se ie rahlo oglašalo, dobrovolino pritrjevalo cinglian.iu skritega vrelca: od nekod se ie vlila gosta vonjava sladkobno dišečih korčkov In se razlezla v vodeno ozračie. Ob motno-sinjetn slemenu Šilentabora se ie izmotala rimska cesta, sr čistila v srebrno naplav lin kalzaila pot na morje. Svetla senca ie ostala na krj* venčastem obrobju in polzela proti samotni cerkvici: morda ie bila »turška« d/itša. ki sluti Posvečenj kraj, juna ie že zdavnai potegnila masko raz teh obrazov in ie spoznala nemške Mihelne. Nas ni strah, kadar se švabčarii razkokodakuiejo. stiskajo glavo )n delam boine načrte. Čim boli bodo rovali Proti nam tem Jač«? bode naš boJ za naše pravo. G. Hankeju, kavarnarju. gostilničarju' in mesarju pa še posebej povemo, da bodemo ubirali še vsa druga pota. kot doslei in potem bode vedel, ka.i se pravi orjunaško uradovati. Svarimo aa preti čudnimi nastopi v državnem uradu. Za posledice pravilnega uradovaniia pa nai si ne beli preveč glave. Vedite da mi nismo zmožni Dozabiti svoj materni leznc. ker nam le to najsvetejša zapuščina! Ne prihajajte več v državni urad tako. kot gotova gospa, ki je mislila, da ie slovenski uradnik zato tu. da bode objekt Dreobiestnosti. Šiška. Svoi čas smo v našem glasilu obiaVili članek o nekem Rudolfu Lutzu. kateri ie fungiral pri tukajšnji tvrdki Lutzovih peči kot glavni in nenadomestljivi zastopnik svoiega očeta. Ko se ie ta zvezda poiavila na našem šišenskem horizontu, ie bila takoi sprejeta med elito tukajšnje družbe. V tej družbi na liubo g. Lutza. se n‘i slišalo drugo kakor Herr Lutz sem, Herr Lutz tja in nai si ie bilo na promenadi, na lovu ali v gostilni. Sedai na ie ta zvezda mrknila in z n.io so tudi zmrznile peči nekega učnega zavoda, zatemnel ie tudi tei zvezdi zaupani avtomobil. Ostala družba pa čaka s kislimi obrazi za zakaienim steklom kdaj se bo g. Lutz zonet ooiavil na tu-kaišniem obzorju, kakor ga čakalo Pri Alpenveremu v Tirolah. Namesto nadebudnega Rudolfa oa ie prišel na njegovo mesto nie- 4Tov brat. na katerega bomo polagali še večio pozornost, kakor na njegovega brata. Prepričani Pa smo. da bodo merodajni krogi, ki se baviio s takimi stvarmi preskrbeli, da omenjeni planet ne bo ostal nekaznovan. Glavni tainik C. M. D. zaščitnik bivšega »Sulferainaria«. V Toplicah pri Zagorju ob Savi je bil pred nedavnim Jiimenovan šolskim upraviteljem bivši »Šulferajnar« učitelj Matija Pelko. Kakor smo izvedeli ie interveniral zani baie glavni tai-frik C. M. D. Vprašamo, mar je sedai tako nalogo? Merodajni faktorji pojasnite to! Zagorjan. Zagorje. Po trudapolnem stikanju in letanju se je vendar posrečilo tukajšnjemu komandirju orož. Staniče dobiti stanovanje v Zagorju.^ Kako upravičena ie bila njegova težnia — ne samo 7. ozirom na samega sebe. ampak na celokupno prebivalstvo doline se ie razvidelo posebno na dan 1. maja. Huronsko vpitje in razne nretnje pred stani-co. za katero se sedai nrenapeteži zagovarjajo, nam potrjuje dopis, ki ie izšel ored kratkim v »Or.iuni«~ Upamo, da mu novi lastnik-stano-dajalec ne bo delal zaprek in tudi ne nagajal, kakor mu je obljubil. Možie kova SLS mislim, da se drže zlatega nauka »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Srečno! Zagorjan. IZJAVA. Z ozirom, da zadnie čase 00 Trbovljah raznašajo gotovi Liudile neka pisma ter širiio razne vesti o br. Purkartu. seveda s prozornim namenom škodovati niemu in zanesti v Oriuno neslogo in ker se ta pisma tičejo tudi podpisanega, le-ta izjavlja vsem oti'im. ki se trudijo Oriuno oslabiti, da ie njihov trud zaman, kaiti mene vrst? so trdne danes boli kot kdai prej. Izjavlja pa tudi da mu ie vsebina pisem znana in da iih .ie pisal br. Purkart pod pritiskom razmer 'in po naročilu svoiih predstojnikov ter ie to že tudi dokazal. Sicer ie oa to že stara stvar in so vsi tozadevni računi med prizadetima že davno poravnani!. Orjuna bo pa svojega predsednika odstavila tedaj kadar bo to hotela ona sama. ne na kadar bi se to komu drugemu zljubilo. Franjo Pust. glavar Orjune Trbovlje. E&-£2EX2£5«!3BS3M6f«IE^ai5>S3E>sJe5<3 Kupujmo in podpirajmo izvrstno HMJW»ihmim»hbiiii »jliuiuj.1.,—i. Kolinsko cikorijo jjj domači Izdelek. »Niti en narod ne snip biti primoran živeti nod suvereniteto. katere ne mara. Nobena Pokra sina ne sme preiti v druge roke. ako ne bi bilo to zbog rešitve njenega blagostanja In svobode... Narodi moralo postati svestni solidarnosti ki iih uiediniuie In s koristno združi tv iio osigurava nlihove skuDne življenjske interese pred napad? autokra-ciJe in despotizma.« »Wilson.« Naročajte „Pobedo“! morda ie bil skrivnostni ogeni sv. Elme. ki išče stično ost zlatega’ cerkvenega iabolka. Za vasio so peli razuzdani laški voiaki: »Gira, gira la vita. 1’amore.« Bil ie razigran spev. poln ognjenega čustvovanja, ki .se ie prelivalo v ohrinano onemoglost glasov; vmes so se vtriniale divjaške kvante in dušile pobožno tišino. »Santio ml ni pisal že teden dni,« se nam ie izpovedala Vida. Nismo se.znali izogniti razbramim mislim: trpek molk nas ie omrežil. Otročje-nerodno sem io vprašal: »Pa kje .ie?« »V Neapolu! Ah tam doli...« glas li ie klecnil in zamrl v težkem vzdihu. »Tako sama sem v tei sivi puščobi, sedaj me pa še on pozablja.« Kraj poti ie kriknil murn: pri-taieno nerazločno fe še parkrat vik" mil In onemel, kot da ie Zaostal sem in prepustil Vido družbi tovarišice. Iz razorov se ie Jela vleči meglena olav. ki se ie počasi razdimila v prozorno oredenlno in se razgubila v modri bleščavi mlade noči •.. Oni dve sta se zaupno sprijeli: Vida se ie prižela tesno k njej. pa se ie sunkoma odločila, razprla roki kot v objem, pa iih krčevito prelomila In si zastrla oiči ored nežno mesečino ki se ie vlivala preko ostrih snežniških obronkov. »Trpim.« se mi ie razodela v obupnih kretnjah. Na razvalinah Kalca ie z mrliško-votlim glasom zaukal skovir in se div.ie grohotal: nuhuhu-hli-hu-hoho. Zvezde so se umaknile nekam v bleščeče-zelenkaste dalia-ve. mrzel veter ie' zavel 00 dolini in potisnil meglenčasto plav nazaj med razore. Debeloglav oblak se ie prislinil k jarki mesečini in io zaslonil z debelušnim telesom. Iznad morja ie vstajala zadnja zora. vabljiva, nežno zardela. V volneni taboru ie trobil laški kornet:^ mehak* temno-zvočen odmev Poioce trombe ie plul »reko pivške doline in se edtoiiai v Črnih lazih snežniških gor. Na polnoč smo se poslovili: zvezdni roli so se sipali na rimsko pot;jia lugoslovensko zemliio so se potočile zlate svetinle. blesko so zagorele in v močnem metu spolzele za iavor-11 iške gore. O ve zgodbe o naših’ svetinjah! (Dalie prihodnjič.) Kopirni stroji. THE REX C0., Ljubljana. »O’ R 'I n H ’&* Stran 3. ]e najmodernejše ttrejena ter Izvršile vsa tlskarnlška dela Od najprJjirfr-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, lepoatorne in znanstvene knjige. Ilustrirale knjige v eno- ali sečbarvuem tiska. Brošure v malik in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. Ota oprtna IM. katalogov, tenlkn in leUan. listov, lastna trnka iolsl zvezkov. Šolski zvezki za osnovne ia srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice. aš pokret Oriuna Šiška ie imela v soboto, dne 15. or. m. svoj običajni redni mesečni sestanek pri Štepicu. Sestanka so se udeležili tudi člani šentpetcrske Oriune. Na sestanku ie poročal br. B e r š č a k . ki ie v (davnem orisal dolžnosti posameznega člana Oriune ter v kratkih potezah pojasnil sedanii politični ooložai v državi, stališče Oriune nanram političnim strankam. Dalie ie na kratko omenil položai naših rojakov v Primorju in na Koroškem. Nato ie povzel besedo brat Matelič, ki je zlasti eovoril o disciplini Četnikov. Navzoči elani so obema sledili pozorno in tiho in s tem dokazali, da se zavedaio kake onranizaciie člani so. Predsednik br. Cvetko se ie zahvalil obema govornikoma ter članstvu za 1 es leqo obiskani in dobro uspeli sestanek. Omeniti pa moramo na tem mestu nekai. kar nai blasrovole prizadeti v bodoče upoštevati. Oi luna ip od države priznana oreaniza-c«a m ima svo.ie štatute pravdno odobrene od merodaimh oblasti, io bi morali vedeti tudi oni. ki so se med eovorom br. Berščaka vspe-niali na okna. zlasti pa še oni uniformirani srospod. ki ie zunai naše-era člana na čuden način vpraševal. 5eš. kak shod Pa ie to. Mi imamo glasom svodih pravil pravico do sestankov, kot vse druge organizacije. Te pravice si ne bomo pustili od nikogar kratiti. Kako mi svoj program interno izvaiamo — ie popolnoma naša stvar! Omenjeni sestanek ie bil samo za naše člane. Kadar bomo sklicali javni shod, bomo že pravočasno javili policijski direkciji. Na sestanku ie bilo ko-nečno dogovorjeno, da se bodo večkrat vršili debatni večeri. Cian-tvo nai se tudi teh večerov pridno udeležuje. Javni shod Oriune v Kropi. V četrtek, dno 13. pr. m. so imele gorenjske Oriune izlet v trg Kropo, katerega so se udeležile organizacije Javornik. Bled. Lesce. Radovljica in Kranj. Ob tej priliki ie bil napovedan javen shod. kateri se ie vršil oo maši ob 11. uri na trgu. shod ie vladalo že nrei veliko zanimanje. Zato oa ie bila udeležba PO izjavi domačinov samih tako obilna. kot ie še ni imela na svoiih shodili nobena politična stranka. Trg Kropa ie strogo klerikalen in ima tam neomejeno oblast domači župnik. V občini ne obstoja ne ena napredna organizacija. Orjuna se kliub temu ni niti naimani oomiš-liala prirediti tam iaven shod. Ko-' mandant triglavskega bataljona br. Pavle Robič ie shod otvoril in dal takoj besedo delegatu Oblastnega odbora br.. I v u B e r š č a -k u iz Ljubljane. Vsi navzoči so z napetostio sledili izvaianiem govor' nika ki iim ie v kratkih poležali orisal cili Oriune ter njeno razmerje do političnih strank. Shod ie potekel popolnoma mirno. Čuti ni bilo naimanišega ugovora ali medklica. Ljudstvo uvideva samo. da nismo Orjunaši taki. za kakršne nas slikalo nasprotniki našega pokreta. Zal le. da ie govornik vsled nesrečnega slučaia neke stare ženice, katero ie na noti iz cerkve zadela kap — moral predčasno končati: Dovršil oa ie. svoi govor popoldne v Kamni gorici, kjer so navzoč' gost-ie pritrjevali njegovim, izvajanjem. Taki izleti — združeni z iavnimi shodi — bi se morali vršiti večkrat. člani Orjune na so dolžni držati malo strožjo disciplino! ideja Jugoslovenstva prodira sicer počasi. a sigurno tudi med najširše sloje našega naroda. Razvide praporov Oriune Dubrovnik ie izpadlo najboljše in je dokazalo, da je ta zibel narodne svobode doumela vso globino poslanstva Orjune. Razvitja so se udeležile delegacije vseh oblastnih odborov Orjune in skoro celokupni Dir ek torti na čelu z bratom predsednikom dr. L. Leontičem. Zbora pred cerkvijo sv. Vlaha se je pa udeležilo preko Štiri tisoč Dubrovni-čanov. ki so z natvečiim oduševlje-njem pozdravili prihajajočo Oriuno. Vsa prireditev te zapustila globoke sledi v tej sedaj sicer močno radi-čevski trdnjavi ki se pa oričenia že tudi rušiti pod premišljenimi udarci Orjune. nositeljici mladosti_ in svežosti. ki edina daie garancije za popolno realtziranje jugoslovanskega programa. Oriuna se ie pričela intenzivneje gibati i v Južni Srbiji, kjer se vrše sedai redni sestanki in Propagandni izleti. Delo ovira v mnogem absolutni radikalski režim, ki ie prepovedal tudi prireditev cvetličnega dne. Vendar Orjuna napreduje in pronicava vedno globie v narodne mase Južne Srbije, ki se oprijem-ljejo Jugoslovenstva kot evangelija. Mestna Orjuna v Šiški vabi vse članstvo in somišljenike, zlasti one iz Št. Vida na skupno zabavo, spojeno z družinskim izletom k »Slepem Janezu«, katero priredi Oriuna Šiška v nedeljo, dne 6. juniia t. 1. ob 4. uri popoldne. Odhod iz Šiške ob 3. uri. V soboto, dne 5. iuniia točno ob 20. uri članski sestanek za vse članstvo Mestne Orjune Š|ška v društvenih prostorih pri br. Štepicu. Udeležba tudi za četnike strogo obvezna. Tainik. Mestna Orjuna Sv. Peter-Vod- mat pozivltie vse člane in članice na plenarni sestanek, ki se vrši v torek, dne 8. junija 1926 ob pol 8. url zvečer. Udeležba za vse člane in članice strogo obvezna. Mestna Orjuna Št. .Takob-Kra-kovo-Trnovo poziva vse svoie člane in članice, da se sigurno udeležijo skupnega članskega sestanka, ki se vrši dne 10. juniia ob 20. uri v salonu gostilne pri Lozarju. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Zdravo! — Odbor. Oriuna Stična ima svoi ustanovni občni zbor in iavni zbor v nedeljo, dne 13. iuniiia in ne 5. umila, kakor ie bilo pomotoma javljeno. Za Hubmaieriev Spomenik so darovali: Mestni magistrat ljub- ljanski 250 Din. Preje 510 Din. skupaj 760 Din. moramo podčrtati le njegovo Pre-važno. udelstvovauie v smučarstvu. kjer nam je vzgojil prvi kader smu-čariev-voinikov, ki bodo vsak hip pripravljeni v slučaju potrebe braniti naše že tako tolikani ogrožene planine. Sploh zasluži niegovo delo za razvoj naše alpinlstike spričo visokogorske meje. ki jo imamo na-pram našemu najnevarnejšemu sovražniku vso pozornost krogov, ki jim ie izročena skrb za ohranitev sedanjega teritorija naše države in osvoboditev bratov, ki še ječe pod tujim jarmom. Kajti kdor zasleduje pri naših sosedih dela enakih društev in klubov, ta mora konstatirati kako te sosedne države z vsemi sredstvi podpirajo tovrstne organi- Kronika. UMESTNE BESEDE. _ »V enem pa smo si Slovenci edini. 0 R J U N A1« 7. druco. s (eni napravil; i? cele državp eno samo stranišče.« Sodbo o estetičnem okusu te cvetoče Dr-merc iz buine grede Radičeve domiselnosti prepuščamo drueim. Korupcijska debata na zadnji seii narodne skupščine ie priča, da so razmere v naš: nesrečni zemlii v resnici vse preje, kakor radostne. Avjriiev hlev kriči do neba po možu. ki ea bo izčistil z železnimi silami in razgnal iz njeea smrad, kateri duši in ubija slehernega oo- | štenjaka. Ta Avgijev hlev nt nosil 1 ra vratih ničel nego slavnoznani j R. R.. katerega sta obesila mesto J dveh Sesov naivečia moža našega naroda — Radič in Pašič. da sta pod to kratico uganjala svoio državotvorno in seljaško politiko. Zategadelj bi veliki revolucionar in ru-Daš storil mnogo bolie. če bi molčal s svojimi nesrečnimi primerami in pričel razmišljati tudi o tem. kako bo izčistil svolc kristalno čiste vrste iz katerih še vedno ni- PESNIK MU JE DAL LEPO IME, KEMIK PA IDEALNO SESTAVO! Terpentin je ie od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev In ga rpo-rnblja kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlato rog mila je povsod »na kar dokazuje na, kar dokazuje njegova sploSna uporaba in priljubljenost. Ta dva mogočna čistilca sta združena Zlatorog ter-peutinovcm milo" v nepre kosljlvo pralno sredstvo. Napravite tudi Vi poskus in kupite to idealno milo; v vsakem ti sočem koma-duje vprešan *1« t n i k po 10 frankov m smo prejeli odgovora na vprašanje, kai ip z milijoni T. P. D., ki so bili žrtvovani v propagandne namene. Se čebele hočejo nacionalizirati. Doslei ie bil precei znaten eksport naših kranjskih čebel v predele zasužnjene Primorske. Sedai oa je izdal tržaški prefekt ukaz. s katerim se prepoveduje uvoz kigoslo-venskifa čebel in dovoliuie nadaij-no rejenje samo laškim čebelarjem — apls llgurlca. I rdna ie res naša vrla zapadna prijateljica, da se bofi že žel nedolžnih iugoslovenskih čebel. Kaj bo šele. ko bodo pričeli preko njenih mcia frčati svinčeni sršeni. Našim komunistom v album Komunisti imajo pri nas polna ulsta hvale o rajskem položaju oroletari-jata v Sovjetski Rusiji. Prav te dni oa I<> prispela W Us* vest. rin ie bilo postreljenih cela vrsta delavcev na Donu in Uralu, ker So poizkušali stavkati, kar ie po sovietskem zakoniku naistrožie prepovedano. Tle se špegjai grešna nara. Pomočnik bivšega finančnega ministra je bil odpuščen iz državne službe, ker ie bil ukračen dokument. v katerem se ie omenjeni zavezal. da vnese v zakon o taksah neko točko v korist svojih kliien-tov. Zato mu ie bilo osiguranih 800.000 Din. Ko se mu je pred kratkim omožila hčerka ii ip dal za (loto 2.000.000 Din. Ni rekel zaman neki minister uradniški decutaciji <; preko, da si ne znam pomagati, ko iim ie država tako lepo priredila radnio. v kateri ie potreba samo pričeti poslovati. Za smeh in kratek čas. Ob priliki zadnjega kongresa rezervnih častnikov v Zagrebu ie predlagal Oršaničev u i m o«, da kongres sprejme resolucijo z zahtevo, da smejo l bivši avstro-oerrski oficirji noSjtj svoia odlikovanja nriboriena v svetovni voini. Daleč Smo že nri-šli da ie mogoče naiti v naši blago-slovlieni zemlii može. ki se ne Domišljajo nastopiti javno s takimi že-uami. Orjunaši. čoka nas še mnogo dela! V nedeljo, dne 30. maja 1926 je umrl inž. Janko Heinrihar Pogreb dragega pokojnika je bil v torek, dne 1. junija ob 14. uri iz LeoniSča do cerkve sv. Srca Jezusovega, odkoder se je prepeljal v Selce, kjer je bil položen ob 17. uri v rodbinsko grobnico. Škofja Loka-Divača, dne 4. junija 1926. Žalujoči rodbini: Heinrihar, Obersnel ter ostali sorodniki. Mogoče imate ravno VI srečo in najdete cekin X GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG Mljtl! jutri i LJUBLJANA Bohoričema utica it. 24 LHaDa. Coprnika 2 NaJbolJII Hvalni Ih pletilni atrojl. Izborna konstrukcij* In elegantna Izvršitev Iz tovarne v Linču. Ustanovljeno 1. 1667. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in hvalnih Htrofev. 1 S LIT N A GARANCIJA. Pisalni stroji „ilDLER». Kolosa Is prvih tovarn »Diirrkopp", ,,Styria“, „Waff«nrad<>! »Karier11. Hajholifa so še vefiao Puch-koSeia l MICHEL1H Ul Solidne cene! Plailjivo oa otroke! ION. VOK LJUBLJANA Podružnica Novo mesto. Anton Stacul naznanja v svojem in v imenu svojih otrok teif vseh ostalih sorodnikov, da je njegova srčno ljubljena, dobra soproga, mati, stara mati, sestra, tašča, teta, gospa ROZA STACUL v petek, dne 28. maju po dolgi, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v nedeljo, dne 30. maja 1926 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Šelenburgova ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadu^nica se je darovala v ponedeljek, dne 31. maja 1926 ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBU ANI, dne 1. junija 1926. Zahvala. Za premnoge izkaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti naše nepozabne soproge, matere, stare matere, sestre, tašče in tete, gospe ROZE STACUL za poklonjeno prekrasno cvetje in vence ter za mnogoštevilno čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potom vsem kar naj-prisrčnejše zahvaljujemo. LJUBLJANA, dne 4. junija 1926. Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 mm ZALOGA galanterijskega blaga. --- Tovarna čevljev j RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR X Globoko žalujoči ostali. 99 SAVA“ opče osiguravajuče dioni-Čarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljlc okroglo 80 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenilo v Ljubliani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. 99 CABA ffi orme 0CHrypaBajyHe jihohh-MapCKO apyiuTBO y 3arpe6y Lasfcjik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani. Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj. Odgovorni urednik: Jože Span.