I>opisi. Iz Maribora. 2. t. m. je mestai odbor volil novega estnega župana ia jegovega aamestaika, izvoljea je bil za ipana J. Baakalari apotekar, ia Staaipfel bivši apotekar i Bameataika. Ali bo pod teai župaBStvom bolje ali ae, še ! ne aiore reči, toliko srao veadar prepričani, da tudi ta žuib Be bo vpeljal učeaja sloveaščiae v mestaib deklišaih šo.h, kjer je letos že celo odpravljeno. Saega saio spet te daae toliko dobili, kolikor ga že od leta 1829. dozdej aobeao ziaio ai bilo. Iz posebnih vzrokov se je aa 2!). decembra 1867 aapovedaa občai zbor ia volitve odbora v mariborski čitavaici odložil, ia je aapovedaa aa aedeljo t. ]. aa 12. t. m. Iz IVIaribora 5. januarja. — Naši čč. gg. bogoslovci so si aekaj prav domoljubaega izmislili. Radi bi svojo kajižaico spravili v vrsto aesmrtaih udov ,,Slov. matiee." K temu je treba 100 gl. v 5 letib po §. 9 matičaib pravil. 100 gl. je lep deaar, to je resea, ali če se razdeli aa pet delov, ga je že dosti aiaaj, la če se vsaki peti del v aovo aa 12 delov razdeli, pride že od 100 gld. aa edeatakov del jako aialo; zdaj pa če še celo vsaki dvaaajsti del aa primer aied 60 bogosloveev razdeliš, ae pride ti ua edaega v e 1 i k o več ko n^č." — Tako so račuaili mariborski gg. bogoslovci ia začeli aied sobo mesečae aadovoljae nabireza ,,Matico." Pa glejte v dveb mescib so imeli že 20 gold., tako da zdaj kajižaico svojo že lebko vvrstijo med aesmrtae ude ,,Slov. ai at ice." Jaz pa seai preaiišljevaje ovo stvar, sam sebe takole poprašal: Ti Jurček, kaj praviš, če so mogli kaj takega storiti mariborski bogoslovci , ali bi ae preaiogli oao isto tudi ljubljaaski, goriški, celovški bogoslovci? — Nekdo pa, ki je aioje misli poslušal (bil je aaj starši prijatel Gregec) mi je zagotavljal aa vso raoč, da za bogoslovci gotovo ae bodo zaostali dijaki gimaazije mariborske, celjske, Ijubljaaske aovomeške, kranjske, goriške, ia morda še celo tudi celovške ne. Jaz sera mu to rad verjel, ker pozaaai mlado kri, ia vem kako rada se vaeti da; ali aiočao seai odkiaiaval z glavo, ko aii je aa dalje pravil moj Gregec, kako bodo tudi vse aaše čitavaicc, *) kako bodete ,,Sloveaija Graška" ia Duaajska ,,Sava" druga čez drugo bitele, hote vsaka prva biti v vrsti aesairtaih udov matičaih. Kakor sera že rekel o posledajem malko dvomim, aemogoče pa veadar le tudi ai ob ti aioj Gregee, jaz te bom aaaiega presrčaega veselja tristokrat poljubil, če se vse to še letos zgodi. Le glej ,,raatica" aaša bi aa takov aačin hitro okoli 2000 gl. več kapitala iaiela — ti se pa pri moji duaji! Be pobirajo aa cesti! Dozdaj sem šalo mešal med resaico, zdaj Vam bom pa še čisto resaobBih troje povedal: 1. Na vsaki zgoraj imeaovaaib gimaazij aaj začae brez vsega odloga še koj ta raeseo edea rodoljubaih dijakov pobirati za ,,aiatico", ali prav za prav kajižaicogimaazije avoje, da postaae aesmrteB ud ,,Slov. Matice," 2. V vsaki izmed uašik čitavaic brez vsega izflimka aaj se obo isto stori. 3. Tudi jjSloveaija" ia ,,Sava" nikakor ne smete zaostati. Naposled bi pa še sl. vredništvo nNovic" lepo poproail zarad OYe stvari potrkati n& duri čitateljev svojih. \r Sevniei na Staj. (Iz čitaln ice.) Za zimski čas 1. 1868 določil je odbor sledeče veselice: 19. jaauarja: beseda, čveterospev ^Pozdrav", deklamacija ia ples. 2. februarja: v spotaiB Vodaiku beseda, deklamacija, čveterospev ,,Himaus na Vodaika", glediščina igra nŽupan", potem ples. 23. februarja: veliki ples. Uljudao vabimo k tem veselicam vse čast. društveaike, posebao pa bi aas veselilo, če bi tudi vaenji udje iz Brežec, Krškega ia Radeč za te večere aas počastili. Odbor. Iz Zagreba. — č —. Ne davno je neki tukajšnih Sloveacev v sloveaskem jeziku pisaao prošajo poslal v LjubIjaau, ki se ua čelu takole glasi: nVisokoslavBemu deželBemu odboru slavne vojvodiae Kraajskev Ljubljaai! J. J. official pri kr. hrv. slav. itd. prosi za milostivo podeljeaje službeaega mesta koatrolorja deželae blagajae vojvodiae Kraajske z letao plačo 800 gold." Zadaj aa brbtu pa stoji — čujte! — od beaede do besede tole : ,,Nr. 4748. Wird dem Herrn Gesuchsteller mit dem Bedeuten riickgeschlossen, dass ingedachter Dienstesposten einem anderen Beiverbev verliehen ivorden ist. Vom krain. Landesausschusse Laibach am 20. Dezembev 1867. Hofbauer s. r.u Pri tej priliki srao pa tudi zvedeli, da pisma deželaega odbora aoae pod kraajskim grbom viajeto: nLandesaussclmss des Herzogthums Krain." Čujte, čujte kaj deželai odbor kraajski dela! Na slovenske vloge daje nemška rešeaja! !! Ia to dela tisti *) Mariborska čitavnica je že pristopila. Yr. odbor, v kterem imamo mi, narod sloveaaki, večiao; ia to dela tisti odbor, v kterem sede možje, ki se že čez četrtstoletja daa aa daa potegujejo in ravsajo za obveljavo aašega jezika v javaosti! Herr voa d'Oraadur, erklarea Sie mir diesea Zwiespalt der Natur! Ia to dela tisti odbor, ki se stiaia, da ima v sebi prvake, vojvode aaroda sloveaskega. Državne pisarne iaiajo nalog, da rešavajo vloge v tistem jeziku, v kterom ae podaašajo, ia oae to vestao vršavajo. Naši prvaki tako radi s sloveasko metljo pred državairai pisaraaaii poaietajo, kupe aeaiškutarskega smetja pred svojimi a ae vide! Mi tukajšai Slovenci saio se kar za glave držali, l o sino z lastairai očmi to videli, česar dragače ae bi bili nikdar verjeli. Mozgali smo seai ter tje, kaj aek vtegae temu razlog biti; ia kaj mislite v čem saio razlog odborovega neiaškiitarenja aašli, v ničeai drngem, nego v aeki aeopravdani neteraeijiti strahopezdljivosti. Faatje bežite, dekleta gredo ! ali pa reči: kraajski odborniki odkrijte se, aemškutarje gredo! to je vse eaa. — Pri tej priliki mi pride aa misel baseao kladivcu ia kovaiaab. Kdor jo še ai čul, takale je: Železao kladivo je aekega blagdaaa ležalo brezposleao aa aaklu ter premišljavalo delo preteklega tedaa. Razae kovine je kovalo: i zlato i srebro , i baker i sviaec i železo, pa nobeaa koviaa ni pod ajegoviaii udarci tako silao čvrčela ia vrešela kakor železo. Preaiišljaje seai ter tje zakaj se aek vse druge koviae do ediaega železa dado polrpežljivo ia voljao kovati, pa ne more do pravega vzroka priti. Drugi dan, ko se je opet železo kovalo, le praša kladivcc pod ajegovimi udarci čvrčeče ia vrešeče železo, zakaj oao edino tako aejevoljao, tako težko podaaša jegoveudarce, ia železo rau aa to modro odgovori: druge koviae sicer tudi čute tvoje udarce, ali ae bole jih tako kakor meae, jili tolče tujec; meae pa zato tim bolj bole, ker me ti kot moj brat kaješ, ki si iz iste rude iz iste gore kakor jaz. Kladivo je molkom oaiolkaolo, ker je razumelo, zakaj železo pod ajegovimi udarci tako silno čvrči in vreši. — Če je tedaj tudi uaš narod bolj občuten za tiste udarce, ki padajo po Bjem od bratovske roke, kdo bi mu to zameril. Kar se pa sploh aaših prvakov, Baših vojvodov tiče, imamo ini v Zagrebu stanujoči Sloveaci kaj posebae raisli. Če je res, da so aoviae izraz javaega Bmeaja, potera so Baši prvaki z javaitn maenjem zclo aa vzkriž in aa vpič. Razua Novic aobedea drug list uašib prvakov v svojo obrambo ni vzel, šc celo tisti ae, ki iz dispozicionsfonda zraca zobljejo. Novice so sicer vse aiogoče storile, da dokažejo,^kako modro, kako pievidao aaši prvaki naš aarod braae. Če jiai je to propter vetustam auctoritatem kdo vrjel, to ne veai, v Zagrebu jim že aismo vrjeli. Zaaiorci se ae dado s črailom prati. Delo aiojstra hvali, ae pa prijatljeve besede 0 aeklb naših prvakib so rekle Novice, da so aeaadomestljivi, mi o tem prepričani aisaio ; druge so opet slikale ko trdajave sloveaskega aaroda, ko sarae Miloše Obiliče ia turae Davidove, pa tudi v tem smo se prepričali, da se jeiz aovičaik trdajav naš narod slabo braail, da smo mesto Miloš Obiliča med aašimi prvaki aašli Vuka Braakoviča, ia da aaši sloakosteai turai Davidovi aa slabih podlagab atoje. Mi v Zagrebu stanujoči Sloveaci koaštatiramo, da so aaši prvaki ia pa sloveaski aarod drug drugcga zgrešili, ia sicer tako, da drag drugega več ae aajde, mi koaštatiramo, da aaši prvaki aiso več vojvode naaega aaroda, ampak da ao samo aeka klika še, ki se trese za svoje osebae iaterese, in ki narodne iaterese pod svoje osebae podklopiti boče; mi koaštatiramo, da bo zlo po aaš aarod če drugi možje aa ajegovo čelo ne atopijo, zakaj na evropskem podaebju se taka zaameaja prikazujejo, da ae vemo kaj bo drevi z aas; mi aazadaje koaštatiramo, da aarod sloveaski živo v aebi občuti potrebo odvažnega vodjeaje, ki ga v današajib aaših prrakik aašel ai. Toliko na starega leta dan; bog daj boljo bodočaost!